Spedizione in abbonamento postale “oštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Cena 1 lira DRUŽINSKI TEDN Žena moža dela. Slovenski pregovor. Leto XIV. V Ljubljani, 20. avgusta 1942-XX. štev. 30 (666) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Orcdnlitro In uprava ▼ Ljubljani« Miklošičeva 14/111. PoStul predal St. 345. Telefoo St. 83-32. — Račun poStne hranilnice ? Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA lli leta 10 lir, */i leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Jo treta plačat! vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in Širina 65 mm) 7 lir, v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tiaku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 Ur Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se po&ebej. Pri večkratnem naročilu popust. danes: Naša nova pravljica JAKEC POTEPUH in njegove dogodivščine (Gl. sir. 4) Velike zmage italijanske mornarice in letalstva Uničen angleški konvoj na Sredozemskem morju h •»lavni stan Italijanskih Oboroženih je objavil 11. avgusta naslednje °«5. vojno poročilo: Sovražna oklopna vozila, ki so se skušala približati našim bojnim črtam. 8l>io odbili, nekatera izmed njih pa Uničili. Živahno je bilo letalsko delovanje: nemški lovci so sestrelili v spopadih 3 britanskih letal. Med letalskim napadom na Tobruk P® protiletalske baterije sestrelile 2 britanski letali. Eno ie treščilo na tla Pfi utrdbi Pilastrino. drugo pa pri kidi Baraniju; zajeli smo 2 člana posadk. . Letalstvo Osi ie nadaljevalo bombardiranje letališč na^ Malti. V letal-Jkih dvobojih so treščila na tla 4 lepila tipa »Spitfire«. Neka naša podmornica se ni vrnila svoje oporišče. Družine članov posadke so bile obveščene. V srednjem Sredozemlju so lovci v spremstvu našega konvoia takoj napadli 2 sovražni izvidniški letali, katerih eno je padlo v morje v bližini 1 levese. stan Italijanskih Oboroženih 1 le objavil svoje 80G. vojno poročil«: Delovanje ogledniških oddelkov na eKiptovskem bojišču. , Osno letalstvo ie razvilo znatno delovanje z uspešnim bombardiranjem Vojaških zbirališč in avtomobilskih Vozil. Sovražna letala so napadla nekatera skladišča v našem zaledju, posebno topniško trdnjavo. Protiletalska obramba ,je sestrelila eno sovražno letalo, ki ie treščilo na tla blizu Bardiie. Osem Nadaljnjih sovražnih letal so sestrelili italijanski in nemški lovci v ponovnih fivalmih spopadih. Pri angleških letalskih napadih na Cataniio in razne kraje v provinci Cagliari sta bila dva tortva in trije ranjeni. " V zahodnem Sredozemlju ie včeraj 01) zori neka naša podmornica na-Dadla močno spremljano veliko sovražno IKlino ladio nedoločene vrste in jo le zadela z dvemi torpedi. Glavni stan Italijanskih Oboroženih ”ij_ je objavil 13. avgusta naslednje “07. vojno poročilo: V zapadnem Sredozemliu so močni letalski oddelki in podmornice Osi zagazile že 11. t. m. v zori velik sovražni konvoj, ki ga ie spremljalo »inotto vojnih ladii. med njimi več nosilk letal, in so ga takoj napadle. Akcija, ki ie še vedno v teku, se ie f-e razvila za nas ugodno. Sovražni konvoj ie utrpel hude izgube, prav tako njegove spremljevalne ladie. zlasti Pa nosilke letal, ki so utrpele naihuiše ]tdarce. Vse te izgube bomo kasneie točneje označili. . V severnem odseku egiptovskega 'bojišča živahnejše delovanje topništva. V živahnih spopadih so nemški lovci Sestrelili 12 sovražnih letal. .Naša letala so bombardirala letališča na Malti. Naša podmornica ie sestrelila sovražno letalo tipa »Sunderland«. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. avgusta naslednje «08. izredno vojno poročilo: Ob zori dne 11. avgusta so naše Podmornice in izvidniška letala odkrila v zapadnem Sredozemskem morju velik sovražni, konvoj, sestoje« iz ?0 parnikov ob spremstvu 3 bojnih •adij. 4 nosilk letal, številnih križark »er nekaj desetin rušilcev in manjših edinic. ki ie plul iz Gibraltarja proti Vzhodu. Od tega jutra dne 11. t. m. se ie pričela akcija italijanskih in nemških letalskih in pomorskih Sil. tesno sodelujočih proti močni nasprotnikovi skupini. Naše podmornice. Masi. motorni torpedni čolni, eskadrilje bombnikov in 8trinogiavcev ter torpednih letal z močnimi skupinami lovcev so delovale strnjeno, menjavajoč se v na-Padu in so torpedirale ter bombardirale številne enote konvoia kliub iz-reduo hudemu protiletalskemu ogniu !u reakciji sovražnih lovcev. Pri vseh akciiah ie utrpel sovražnik naslednje izgube: Sredstva kr. mornarice so potopila J križarko in 3 parnike, sredstva kr. ■etalstva so potopila 1 križarko. 1 rušilec in 3 parnike, nemška letalsko-Pomorska sredstva so potopila razen 'liosilke letal »Uagle« se 4 parnike, številne druge trgovinske in bojne ladje, med njimi 1 oklopnica in 2 nosilki letal, so bile zadete, nekatere Večkrat in tako hudo. da so se ver-letno naknadno potopile. V skraino hudih borbah naših lov-fev. ki so obvladali nebo nad boii-“čem. smo sestrelili 32 sovražnih letal, 13 naših letal se ni vrnilo na Oporišča, mnoga druga pa so se vrnila * mrtvimi in ranjenimi na krovu. , Najvažnejši del spremljajočega bro-upvja se je vrnil med neprekinjeno “kcijo naših letal. Del konvoia skuša poseči Malto. Nemško in italijansko •etalstvo ga zasleduje in uničuje. ^.Glavni stan Italijanskih Oboroženih aU, ie objavil 14. avgusta naslednje vojno iMročilo: V Sredozemlju smo v nadaljnjih akcijah proti preostalim silam sovražnega konvoja, ki smo ga napadli te dni. dosegli nov uspeh. Naše podmornice in manjše torpedne enote so potopile še eno križarko, en rušilec in tri trgovske ladje, torpedna letala in bombniki pa so potopili 4 prevozne ladje in z dvema torpedoma zadeli neko bojno ladio, ki ie plula proti Gibraltarju. Nemške letalske in pomorske enote so potopile štiri trgovske ladie. Nosilka letal, ki io ie 11. t. m. potopila podmornica »Uaschiek«, se je pokvarjena vruila v Gibraltar. Ta nosilka letal ie »Furious«. Med križarkami. ki smo iih potopili, ie tudi najmodernejša križarka »Manchester«. Mnoge sovražne brodolomce smo pobrali in zbrali v naših pomorskih oporiščih ali v bolnišnicah. Drugi so se zatekli na tuniško obalo. Italijanski in nemški lovci so sestrelili nadaliniih 10 sovražnikovih letal. Naše izgube znašaio 19 letal. Dve enoti kr. mornarice srednie tonaže sta bili poškodovani, in sicer ena hudo. V Egiptu so boina letala Osi napadla motorizirane kolone in taborišča. Topništvo naše velike kopne enote »Ariete« ie sestrelilo eno britansko letalo, nemški lovci pa so iih sestrelili 5 v dvobojih Med letalskim napadom na Tobruk so protiletalske biteriie zadele sovražno 4 motorno letalo, ki ie treščilo na tla v plamenih. Protiletalska obramba na Panteleriii je zadela in uničila nadaljnji bombnik. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. avgusta naslednje 810. vojno poročilo : Včerajšnji dan so nadaljevale naše letalske in mornariške Sile napade proti razpršenim vojnim ladiam, ki so prej spremljale sovražni konvoj, in sicer pod stalnim nadzorstvom našega letalskega izvidnjštva. ki ie delovalo brez odmora od začetka bitke. Eden izmed Masov ie torpediral iz kratke razdalie sovražni rušilec. Formacije strmoglavcev so zadele z bombami težkega kalibra ladio velike tona že. Patrola torpednih letal ie zadela težko križarko; druga formacija torpednih letal ie zadela križarko in z enim torpedom kljun neke bojne ladie. Neki spremljevalni lovci so sestrelili štiri letala tipa »Spitfire«. Nekoliko posadk letal, ki so se izgubila prejšnje dni, so rešili pomožni hidroavioni. Na egiptovski fronti ie bilo med napadom sovražnih izvidnih oddelkov, ki smo ga gladko odbili, več mož ujetih. Protiletalske baterije divizije »Ariete« so uničile nadaljnje angleško letalo. Nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili 4 »Curtissec. Na, pristanišču La Vallette in na letališče Mikabe so Osni letalci spustili bombe raznega kalibra Sestreljeno ie bilo eno sovražno letalo. Z dnevnih vojnih misii se ni vrnilo 6 naših letal. Na vzhodnem Sredozemskem moriu so naši spremljevalni lovci takoi zapazili štiri nasprotnikova letala, ki so skušala napasti našo trgovsko ladio. Dve letali so sestrelili in sta padli v morje, ostali so pa prepodili. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1(5. avgusta naslednje 811. vojno poročilo: Nobenega važnejšega dogodka na egiptovskem bojišču. Motilne poskuse, ki jih ie sovražnik izvršil v noči na 15. t. m. v neposrednem zaledju, smo takoi v kali zatrli. Pet britanskih letal so italijanski in nemški letalci sestrelili v boiili v zraku. 2 drugi pa so sestrelili naši lovci v srednjem Sredozemlju. Letalski oddelki Osi so delovali nad oporišči na Malti in ponovno napadli njih voine naprave. V noči med 13. in 14. t. m. ie sovražni pomorski oddelek bombardiral Rod in nekatere bližnje kraje, nastopile pa so takoi obrambne baterije in eskadre naših motornih čolnov. Škoda, ki so jo povzročili sovražnikovi izstrelki, je neznatna. Med civilnim prebivalstvom je bila ranjena ena oseba. Pri napadih na sovražne ladie. o čemer je bilo govora v poročilu št. 810. so se posebno odlikovali: podpolkovnik Cesare de Porto, pripadajoč 9 jati, kapitan Antonio Cumbat 102. skupine strmoglavcev. kapitan 3. torpedne skupine Dante Magagnoli, kapitan 132. torpedne skupine Giulio Graziani. kapitan 61. letalske iate Egeo Pittoni. poročnik 130. torpedne skupine Ales-sandro Seppi in fregatni poročnik Luigi bola. poveljnik motornih čolnov. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. avgusta naslednje 812. vojno poročilo: Izvidniško delovanje na egiptovskem bojišču ie bilo živahnejše kakor prejšnje dneve in smo v spopadih patrulj zajeli nekaj ujetnikov. V mnogoštevilnih in živahnih dvobojih lovskih skupin z obeh strani so nemški lovci sestrelili 14 britanskih letal. Sovražno letalstvo ie napadlo Marsa Matruh in Tobruk, kjer so povzročili manjšo škodo. Protiletalsko topništvo je zadelo in uničilo neko letalo tipa »Beaufighter«. Neko drugo sovražno letalo, ki so ga napadli naši lovci v spremstvu nekega konvoja ie padlo v plamenih v morje v bližini ciretiaiške obale. Imenovanje novega maršala Italije Maršal Italije ie postal dosedanji armadni general Ettore Bastico. vrhovni poveljnik Oboroženih Sil v italijanski severni Afriki. Armadnega generala ie povišal Duce zaradi njegovih voinih zaslug, ki si iih ie pridobil v neštetih bitkah, pri katerih ie pokazal ob strani maršala Rommla izredne sposobnosti šefa in organizatorja. Veliki uspehi italijanskih podmornic na Sredozemskem morju Silovite izgube britanske sredozemske mornarice Sredozemsko bojišče. 15. avgusta. | nica pod poveljstvom /regatnega po- - ^ - n rsi in ■' n ! .* VT_ I i 1_Tfr .. L’ ,\ nni n 1 1 m rvn/lnln V zvezi s sijajnimi akcijami Kr. mornarice. o katerih javljata izredno vojno poročilo št. 808 in redno poročilo št. 809 glavnega stana Italijanskih Oboroženih Sil. je treba poudariti kot posebno značilnost borbe v dneh 11., 12. in 13. t. m., da so bile v množici uporabljene podmornice in sicer poleg podmornic., ki so bile na običajnem izvidniškem delovanju. Razen tega so se tu spet pojavili naši novi motorni torpedni čolni, ki so prvič prišli v stik s sovražnikom. Ti motorni torpedni čolni so večje tonaže. ki jim dopušča, da bolje vzdrže na morju. Tudi to l>ot se je trel>a zahvaliti izvid-niškim akcijam podmornic, da ie bilo mogoče že 11. t. m. izvedeti za veliki konvoj, ki prihaia iz Gibraltarja in pluje proti vzhodu, kakor tudi o njegovi veliki važnosti, bodisi zaradi velikega števila večjih ladij, kakor tudi zaradi potrebe, da voine potrebščine za vsako ceno prispejo do svojega cilja. Važnost konvoja ie v ostalem izhajala iz dejstva, da sta ga spremljali dve bojni ladji, poleg njih pa še 3 ali 4 nosilke letal in veliko število kri- žark, rušilcev in topničark. Naša podmornica »Uarsciek« pod poveljstvom fregatnega poročnika Gaeta-na Arezza. se ni omejila samo na to. da je sporočila vest o konvoiu. temveč je tudi sama poskrbela, da je zmanjšala moč spremstva, ko ie ob 4.38 zjutraj 11. t. m. pognala nekaj torpedov proti nosilki letal »Furious«:. izmed katerih sta najmanj dva eksplodirala. zaradi česar se ie morala, kakor omenja vojno poročilo št. 809., nosilka letal »Furious« vrniti v Gibraltar na popravilo. Dne 12. t. m. ie druga podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Gaspara Cavalli-na. ki so jo napadla sovražna letala, uničila letalo tipa »Sunderland«. popoldne pa je še tretja podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Giu-seppa Franca s torpedom zadela sovražno 7000 tonsko križarko. Kmalu nato je četrta podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Renata Scandole torpedirala in potopila 2 sovražni prevozni ladii, peta podmor- ročnika Renata Ferriniia pa je zadela s torpedom neko križarko in bržkone še neko drugo enoto. Pozno popoldne je podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Sergiia Lucciniia. Id se je znašla na razdalji za izstrelitev torpedov, spustila 4 torpede in zadela neko križarko in še neko drugo ladio. Končno je istega dne opolnoči podmornica pod poveljstvom fregatnega poročnika Cesara Boldriniia. ki ie opazila 13.000 tonsko petrolejsko ladio. na kateri je nastal požar, prišla v bližino, jo torpedirala in potopila. V zgodnjih urah 13. t m. so nastopili motorni čolni in motorne torpe-dovke. ki so se smelo pognale proti konvoju, prezirajoč silovito reakcijo sovražnega topništva. Motorni čoln št. 552 ie ob 3.11 pognal svoja dva torpeda proti 18.000 tonskemu parniku, ki se je moral ustaviti. Motorni čoln št. 554 ie oi> 3.40 potopil 8000 tonski parnik. Motorni čoln št. 557 ie ob 4.48 s torpedom zadel 8000 tonsko petrolejsko ladio. Ker ni opazil, da bi se bila potopila, ie ponovil po 20 minutah napad in opazil, da ie ladio zadel v živo. Motorni čoln št. 504 ie ob 5. zjutraj napadel s torpedi, ker pa ni opazil uspeha, ie napad čez četrt ure ponovil in pri tem pogodil sovražno enoto, toda zaradi silovite sovražne reakcije, se ie moral ta motorni čoln umakniti tudi zaradi pomanjkanja torpedov. Motorni čolu št. 553 ie ob 5.08 pognal svoje torpede proli 8000 tonski petrolejski ladii. ki se je nato potopila. Tudi motorne tor-pedovke pod poveljstvom korvetnega kapitana Georgeia Manutija so stopile v stik s sovražnim konvojem, in sicer v zgodnjih urah 13. t. m. Motorna torpedovka št. 1G ie z dvema torpedoma potopila križarko »Manchester«, ki je izpodrivala 9300 ton. bila oborožena z 12 topovi kalibra 152 mm, z 8 topovi kalibra 102 mm in a 6 torpednimi cevmi, večjim številom topov majhnega kalibra. 3 letali na krovu in s precej močnim navpičnim in vodoravnim oklepom. Ta križarka ie bila uvrščena v službo leta 1938. Nekai mornarjev s te križarke ie bilo mogoče rešiti. Motorna torpedovka št. 26 je prešla v napad ob 2.10 proti močno zaščitenemu parniku, kateremu se zaradi tega ni mogla približati v primerno razdaljo za spustitev torpedov, ko pa se je izmotavala iz sovražne bližine, je s sigurnim torpedom zadela neko križarko, medtem ko ie s položitvijo globinskih bomb preprečila sovražnemu rušilcu, da bi io zasledoval. Končno ie motorna torpedovka št. 31 potopila veliko 10.000 tonsko prevozno ladjo, o kateri ie bilo mogoče pozneje »o rešencili ugotoviti, da je bila to ladja »Glenorchv«. zgrajena leta 1939. Rešenci so povedali ime še neke druge enote. 7300 tonske prevozne ladje >Clan Fergusson«. ki ie bila natovorjena z vojnimi potrebščinami in namenjena na Malto in o kateri so poročali, da so io najprej zadele bombe letal, nato pa torpedo neke podmornice. Naše površinske voine ladie. ki so bile tedai v bližini, se v bitko niso spustile, ker to ni bilo potrebno. SEJA DIREKTORIJA FAUSTOVSKE STRANKE Vodstvo Stranke je razpravljalo o delovanju Stranke, o pomoči faš vri žetvi in o borbenih skvadristovskih bataljonih is tov Rim. 13. avgusta. V palači Venezu je pod predsedstvom Duceja pretekli četrtek zboroval od 17. do 19.30 Nacionalni direktorij PNF. Po otvoritvi zborovanja je Duce imenoval v dnevnem povelju fašizem toscanskih pokrajin, ki se je zgledno izkazal ob oddaji žita v zbirališča. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo zveznim taj; nikom Toscane in jim naročil, naj njegovo pohvalo sporočijo svojim sodelavcem, vsem črnim srajcam in kmečkemu in borečemu se ljudstvu. Obširno je poročal nato Tajnik Stranke. Po srečnih vojnih dogodkih, ki so navdušili in ganili ves narod, je Stranka po Vaših ukazih, Duce, .je med drugim izjavil Tajnik Stranke, nadaljevala z vsemi svojimi organi svoj pohod. Delo po Ducejevih navodilih se bo z gorečno vnemo nadaljevalo. 0 tem delu je Tajnik Stranke poročal zlasti glede na položaj Stranke spričo višjih zahtev naroda v vojni. Po zaprtju šol in šolskega pomož; nega delovanja se je začelo takoj rnffr W-<-»»■ - •4 ; organiziranje kolonij za pripadnik® GlL-a. število podpirancev se je povečalo. V 7G32 kolonijah je letovala 1,018688 otrok, medtem ko jih je bilo prejšnje leto v 6036 kolonijah 750.161, Mnoge šole in azile so izpremenili v U Comando (Tuna forte unita Italiana stila fronte d’Egitt*. — Poveljstvo nek# velik« Italijanske Vojn« enote na egiptovski fronti, kolonije, kjer bodo šolski otroci dobivali obede. Vsepovsod se podporno delo razvija in poglablja in je bolj kot kdaj prej v teh težkih razmerah potrebno. Borbeni uradi so se ustanovili in delujejo že pet mesecev in so se izkazali za koristne v svrho podporne in propagandne akcije, zaradi katere so bili ustanovljeni. Borci in njih družine so z njimi zelo zadovoljni. Vedo, da je Stranka v Ducejevem imenu navzočna v njih hišah s svojim velikodušnim srcem, kar je poroštvo za to, da žrtve, ki jih dopri-našajo, ne bodo pozabljene. 11 ed pobudami samega Nacionalnega direktorija naj omenimo opremo skupno z vrhovnim poveljstvom in Dopolavorom podpornega vlaka za italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji s 300 tonami živil v vrednosti 15 milijonov lir, podporni material za 2 milijona, ki je bil poslan našim četam v Črni gori. Narodno zbiranje kolonialnih zavojev je bilo zaključeno 31. julija. Samo 19 federacij je zbralo 148.788 zavojev. Na Ducejevo povelje so bili mobilizirali 4 milijone redno vpisanih fašistov za pomoč pri žetvi. Svojo nalogo so odlično izpolnili in črne srajce so ponosne na svoj uspeh. Žitna bitka je popolnoma uspela. Vsi zvezni tajniki so dali natančna navodila za to akcijo. Kjer je manjkalo delovne sile, so zvečine pomagali fašistični vse-učiliščniki, ki so prostovoljno sodelovali pri žetvi in mlačvi. Sile Stranke morajo biti zmerom mobilizirane, da ustvarjajo okoli sebe tako pomembne znake življenja reži-ma, ozračje razumevanja in kar najbolj vzgledne discipline. Bitka za žito se bo nadaljevala z neizpremenjeno odločnostjo. Duce se je pomudil pri nekaterih točkah tajnikovega poročila in k besedi so se priglasili tudi nekateri člani direktorija. Po raportu šefa glavnega stana milice o bataljonih skvadristov je bila z odobravanjem sprejeta naslednja resolucija: Nacionalni direktorij PNF ponosno pozdravlja bataljone skvadristov. ki so zahtevali, da se borijo in je bilo njih prošnji ugodeno, dokazujoč s tem ponovno, da je stara garda revolucije s svojimi žrtvami in krvjo vedno v prvi črti poleg novega liktor-skega rodu in ob vsaki preizkušnji domovine. Kravie mleko pod zaporo Ljubljana. 18. avgusta V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z ot»ta udeležila tudi Halli jamski in madžarski prosvetni minister. V Milano se ie pripeljal bivši nem-Ski poslanik v Wa~b‘inplošne bolnišnice v Ljubljani opozarja, da ie obiskovalcem dovoljen vstop samo do_14.30 in da moraio zapustiti zavod in zavod no pod-ročie v vsakem primeru do 15. ure. Mestna zastavljalnica v Ljubljani te 15. avgusta ek-raišala zastavlialno do-l»o od 8 mesecev na 6 mesecev. Stranke bodo morale to upoštevati, ker bodo prišli vsi zastavljeni predmeti že po šestem mesecu na iavno dražbo. Reformo proizvodnje zlata pripravlja japonska vlada. Opustili- bodo izkoriščanja majhnih japonskih zlatokopov in posvečali odslei vso energijo izkoriščanju bogatih zlatih ležišč ua Filipinih. Glavni zlatokopi na Filipi-nh so na področiu Luzona. odkier ie Amerika črpala vsako leto za 40 milijonov dolarjev zlata. Nova po-lopia za gluhonemo, -lepo in defektno deco "radi hrvatska vlada na .Jos»Dovču pri Zagrebu. Stroški bodo znašati 40 milijonov kun Potresne sunke so občutili pred nekaj dnevi prebivalci Bukarešte. Po analizi potresornernih poslaj so bili vsi potresni sunki ognieniškega izvora. Srednjeveški meč iz 12. stkem zelo razvita in ie eden izmed glavnih pridobitnih virov gorskih polirani n. Pri nedavnem štetju živine so našteli okrog 3 milijone ovac. Hrvatska vlada si ie zdai zadala naloao. da bo izboljšala kakovoet plemenskih ovac. Barvanje usnjenih izdelkov s »pwl-jelno barvo na brizgalnik. Barve ■■ aceton — Efaks — Napoleonov trg. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: arh. Altrcrt f*o*po«lari«' In K*iu. Zora (iustinčiieva, trgo\ka, dr. Danilo 1’o/nr. tajnik f/\r*kova; 66k*tni Rudolf črepinko, viničar. V Blatni Brezovici: Janez Te?ar, poslovodja mlekarne na Vrhniki. V Studencih pri Mariboru: 4*letni Franc Mi&ko. V Podkraju pri Velenju: t^U-tna Ana Hu dalesova. Ha Paki: lt>I*tna Jožica Oštirjeva. ŠPORTNI TEDNIK Sezonski šport — plavanje — je prispel medtem do svojega prvega viška. V Genovi so preteklo soboto in nedeljo plavali za nacionalno prvenstvo. Revija plavačev je morala biti prepričevalna, vsaj po količini. Množica tekmovalcev je nastopila v treh skupinah: v naraščaju, v podmladku in med seniorji. Seveda je bila ustrezna tudi organizacija, o kateri poročajo, da je bila vzorna. Tekmovalci kot organizatorji so imeli prestati preizkušnjo za veliko srečanje z nemškim moštvom, ki bo čez 14 dni na istem pla-vališču. Organizatorji so jo prestali dobro, nekoliko manj plavači. Nas zanimajo predvsem vrhunski rezultati in jih bomo navečli po par od vsake discipline: 100 m prosto: 1. Costa 1:00 9; 2. Mar- siglia 1:04,6. 200 m prosto: 1. Signori 2:25,4; 2. Pen-za 2:26. 400 m prosto: 1. Zisechi 4:59,5; 2. Signori 5:19. 1.500 m prosto: 1. Mociani 20:52; 2. Schipizza 21:09. 100 m hrbtno: 1. Angeli 1:13,7; 2. Ber. gamo 1:16. 200 m prsno: 1. Bertetti 2:53,5, izenačen državni rekord; 2. Galassi 2:56 8. 4X200 m prosto: 1. Fiumana (Schipizza, Sperber, Morgan, Curtini) 9:56,5; 2. Lazio 10:01,7. Poročila o prireditvi vedo povedati marsikaj pohvalnega o krasnem stilu obeh Ljubljančanov, o njuni lahki zmagi brez konkurence. Za Signorija so upali, da bo dal Branku opravka na 400 metrov, pa je zaostal z njim za skoraj 20 sekund. Zanimiv bo nastop ljubljanskih plavačev čez 14 dni proti Nemcem. V tenisu so zaključili tekmovanje za rimsko trofejo. Konec tedna sta se šc srečali v Viareggiju italijansko in hrvatsko moštvo in so zmagali Italijani-v znamenju 5-1. Mnogo komentirajo Romanonijevo sicer težavno zmago nad Mitičem, o katerem pravi Asboth, da je trenutno drugi igralec v Evropi. Končno stanje v tej borbi je: 1. Italija 7 točk; 2. Madžarska 4 točk; 3. Hrvatska 1 točko; Nemčija je med tekmovanjem odstopila. V nogometu sta se srečali preteklo ned°ljo Nemčija in Romunija. Pozori-šče borbe je bil Hindenburgov štadion v Beuthenu. Prisostvovalo je 50 000 ljudi. Rezultat je bil 7-0 za Nemce; malo neobičajen rezultat v mednarodnih srečanjih zadnjih let. O pripravah za prihodnjo sezono vedo to in ono povedati zlasti o velikih klubih. Iz poročil posnemamo, da j« Triestma odšlo ** znatno vsoto ua, mo Grežaria Tmela pa fe ponudb nK koliko; tako da bi, če bi vsem ugodila, lahko štela nekaj milijončkov v blagajni. na terenu bi seveda ostala brez moštva. Bliža se jesenski čas in kmalu se bomo vrnili k pregledom o dogodkih na nogometnih poljih. O. C. NaH' sožalje! FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrllorlevo ul.® pri frančiškanskem mostu isitntslM etan, u-nifitft. tiranttr, »nrMKtn. 11. Ituti Ulm ir. iiiiium ii srtliiiac. Simo irgiitttn optiki Cuiti kmtMu' GOSPODINJE naj se zanimajo za iSamokuhalnik«, prihrani nad polovico kurjave in časa. Dobi sc: Mizarstvo Kernjak, Tržaška c. 92. Hudi [TjRir^Hrifn ni od muh ! DETEKTIVSKA POVEST 11. Vožnje domov se ne morem nič več prav spomniti — bržčas ie bilo krivo Seneče se vino. da sem jo prevozila akor v sanjah. Vem samo še to. da je Lucija vzela listek, ki sva ga bili pustili za Amando. in da je rekla, medtem ko me ie skrbno zavila v odejo: »Pregnala si mi sicer morilca, a bila si kljub temu dragulj, moj dragi ,Watson.« Ko sem se zbudila, ie že prasketal ogenj v kaminu in čudovit voni po kavi mi je silil v nos. Amanda ie bila že pogrnila mizo za zajtrk in skozi odprta vrata sem videla Lucijo, ki je v svoji sivobeli pikčasti domači halii šarila po kuhinji. Skozi okno se ie smejalo sinje nebo. Hitro sem skočila pokonci, da bi se v kopalnici oblekla. Ko sem se vrnila, da bi pospravila divan, ie bila Amanda to delo že davno opravila! Bilo ie skoraj poli osmih. Nekaj minut pozneie ie prišel Jeff in •i grel dolge noge ob kaminu, pri če mer ie bil takšen na pogled, kakor lačen mlad pes. Ko ie pa Lucija prijadrala s polno skledo zlatozapečeuih skladancev. opečenim kruhom, iaici. gnjatjo in slanino, ie dal slovo potrpežljivemu čakanju in je planil k mizi. >To ie življenje!« je očaran vzkliknil. >Tu sem prinesel časopis.« Izvlekel ga je iz sukuiičevega žepa. 2Poglejte. gospe, že na prvi strani ie napisano: M. L. Bvnain zapleten v umor", in s kakšnimi Črkami!« »Ali ie zadeva opravljena. Jeff?« je vprašala Amanda. Jeff je krepko požvečil. preden je odgovoril. »Da. gospa. Policijski uradnik ie vzel obleke s seboj.« »O čem prav za prav govorila?« »eni osupla vprašala. »Čigave obleke?« »Hesterine obleke.« je mirno odvrnila Amanda. mazaie ribezljevo hla-detino na skladanec. Lucija ie samo prikimala, vstala in prinesla drugo skledo skladancev iz kuhinje. Amanda je nadaljevala: »Nadzornik Moorv mi ie včerai naročil. Ko smo bili siroto spravili spat. sem vzela niene reči in jih povezala v zavoj, ki sem ga za Jeffersona položila v sprejemnico. Ti nisi ničesar opazila, otrok moi. kakor sploh marsičesa ne opaziš. Pojej svoj zajtrk, draga moja. in nikar ne sedi tu z odprtimi usti kakor mrtva riba!« »Torej misliš, da bodo... niene reči...« sem zaiecala. »... preiskali zastran krvavih sledov.« ie tiavendan odgovoril Jeff. »Ali bi mi dali še skodelico kave. Miss Martliv?« Pomolil mi je svojo skodelico. Na vso moč sem se trudila, da ne bi trepetala, medtem ko sem io natakala, a ni se mi posrečilo — kanilo je tudi na krožnik. »Torei. Amanda. potlej res Hestero sumijo umora...« »Ti res vse opaziš, moj dragi otrok. A o tem ne bomo dalie govorili, vsai dotlej, dokler ne pozajtrkuješ. Se nobenega jajca nisi poiedla.« Podala mi je pladenj. A vendar sem spet pozabila Jesti. »Kai bo Heslera rekla k temu...« »Že davno ve. Povedala sem ji sno-či, ko sem šla po njeno obleko. Rekla sem ii. nai se nič ne razburja, da ie vse to nesmisel, a policija mora pač v božjem imenu storiti svoio dolžnost. Vidve z Lucijo bosta šli danes nakupovat. Osebno sem se obvezala, da boni nadzorovala Hestero. Jefferson, sirota se utegne sleherni trenutek zbuditi... če ste torei končali...« Opazila ie. da ie njegov pogled poželjivo uprt v zadnji skladanec. i0h. Jeff. le vzemite, le vzemite!« Vdano ie zmajal z glavo. >Rad bi. a pri najboljši volji ne morem več.« Vstal je. »Kakšne posebne želje, gospa?!: »Ua. ne pozabite obrisati prah tudi z zgornjih aktov. In tiho zaprite vrata za seboi... sirota nai spi toliko časa. dokler jo ie volja...« Umolknila ie in prisluhnila. »Mislim, da ie že pokonci. Ven!« V trenutku ie bil Jeff zuuai. Amanda ie čisto tiho odprla spalnična vrata. Heslera ie vzkliknila: »Kar noter!« Amanda si ni dala dvakrat reči. iMarthv. brž pripravi mizo. pripravila bom Hesteri zajtrk.« ie rekla Lucija. »Postavili ji bova mizico pred kamin.« Smuknila ie v kuhinjo. Nekaj minut pozneie ie Hestera udobno počivala v velikem usnjenem naslonjaču ob kaminu: pred njo je stala mizica in Tabbv se je zadovoljno predeč laskala okrog njenih nog. Na »ehi ie imela Amandino nočno srajco in njeno sivo iutrnjo haljo. Bila je prav mična na pogled, zakai danes ie bil njen ljubki obrazek rahlo rožnato nedahnien. »Kakor majhna deklica, ki je smuknila v obleko svoje mame.« se ie nasmehnila Lucija, ko je prinesla poln pladenj na mizo. »Ali ne, sestra?« Amanda ie samo nekai nerazumlil vega zagodrnjala. »Jejte ovseno kašo, otrok,« je strogo ukazala. »Morda nimate Tadi kaše — kot otrok ie tudi iaz nisem marala — a dobro vam bo dela. A bržčas vam bo ovsena kaša le teknila, zakai moia sestra io zna izvrstno skuhati.« Dekletov pogled ie romal naiprei po nas. potem pa po vsej sončni sobi. od papige v nieni kletki do dobrikaioče se mačke, k srebrnemu pladnju, polnemu posodia s čebulnimi okraski, dokler ni obstal na trebušasti kavni ročki. Počasi ie rekla: »Vse se mi zdi kakor v sanjah. Ne... ne razumem, zakai ste tako ljubeznivi z menoj.« Solze so ji nav rele na oči. Amanda ie zardela. Solze spadajo med tiste redke reči. ki iim ni kos. ^Ne smete iokati. draga moja,« ie nežno tolažila Luciia. nataka ie ji kavo. iMeni nič ne de. a moia sestra tega ne mara. Zmerom pravi...« »Jezik za zobmi! Prekleto vendar!« ie zakrakal Kabelais. Tedaj se ie morala Hestera zasmejati. »Jejte!« io ie izpodbuiala Amanda. In Luciia ie vprašala: »Kakšna iai-ca imate najraiši? Mehko ali trdo kuhana? Ali rajši ocvrta ali...« -Nikar ne muči otroka z večnim izpraševanjem?« jo je pograjala Amanda. »Bom že iaz pripravila iaica za Hestero. Poidi zdai z Martliv nakupovat« »Prav. sestra.« je odvrnila krotko in poslušno kakor ubogljiva šolarka, pogled pa. s katerim me ie pri tem ošinila, ie spominjal na predrznega fantalina. Ko sva se poslovili, ie Amanda se dela s pletenjem v rokah pri Hesteri. ki je pošteno zalagata. Bila je ganljiva slika in pri odhodu mi ie bilo tesno pri srcu ob misli, kakšen udarec hi bil za Amando. če bi se bila zmotila in bi bila Hestera vendar... dalje si niti misliti nisem upala. 12. Na vogalu trga sem v kiosku kupila neftaj časopisov. Luciia mi ie predlagala, naj jih preberem, medtem ko bo ona nakupovala, in ji potem poročam, kar ie važnega v niih. Tako sem se zasidrala — medtem ko je ona stopicala od stojnice do stojnice — za goro paradižnikov jn hlastno preletela stolpce ;Nesreč in zločinov«. Vsi listi so na dolgo in široko poročali o umoru v penzionu La Veile in zame ie bilo nekai nenavadno laskavega, ko sem videla natisnjena naša imena. A novosti nisem iz poročil izvedela nikakršnih. Ko se io Luciia vrnila, sem ii to povedala in ona ie veselo pripomnila: »No. če ie tako. pa časopise lahko uporabimo za snaženie oken. Zdaj pa brž z menoj, dragica. Amande ne bi rada dalie pustila sume v naši trdnjavi. kakor ie neobhodno potrebno.« Kramljala je. medtem ko sva stopali dalje:» Moi mezinec mi pravi, da io bodo časnikarji oblagali.« Ustavila ie enega izmed taksijev in zlezli sva vanj. »Škoda se ie voziti v takšnem lepem vremenu, a izkoristiti morava čas.« Naiprei ie sploh nisem vprašala, kam se peljeva. Lucija ie vedela *a cilj. to mi ie zadostovalo. In vse naokrog so bili ljudje, sonce je jarko sijalo — nočni strahovi so se bil] razblinili v nič. Obstali sva pred Maison La Veile. ki ie bila še znie* rom zastražena. Zdai so naju brez zadržka spustili noter in madame L* Veile nama ie odprla na najino zvonjenje. Na sebi ie imela dolgo zeleno obleko v stilu princes; zaponka z vdelanim smaragdom ie zapirala vise** ovratnik, izrezan po bernhardtovsk** Takoj naju ie povabila na skodeli''® kave, in reči moram, da zna aiiaiu® skuhati to slastno piiačo. Pripoved^ vali sva ii o Hesteri in io vpraša''-ali ie kai novega. Zanikala ie: sam® neki policijski uradnik ie prišel, kil® deiaL da potrebni* oMekn za Mi** Listek ..Družinskega tednika* Četrt niice popoldanskega spanja Svetovnozani psiholog Carl E. Sea-shore piše v nekem svojem delu, da se je kot študent v mladih letih večkrat počutil duševno izmučenega in utrujenega. Povprašal je vseučiliške-ga zdravnika, kaj naj ukrene proti temu, in je dobil nekako takle odgovor: »Vsak pravi kristjan popoldne nekoliko zadremlje.« Seashore je skušal nato vsak dan četrt ure spati. Ppazil je, da se mu vračata energija ■n tek in da je postala njegova zmogljivost spet zelo velika. Pozneje je Rosvetil temu problemu duševnega z>vljenja precej svojega znanstvene; Ra raziskovanja in je napisal nekaj zanimivih študij, v katerih pravi med drugim: »Ni napak, če prekinemo dolgo in rahlo spanje jutra jih ur za eno uro ali dve bolj zgodaj, kakor smo vajeni; tako si pridobimo daljši dan, te ure pa nadomestimo s kratkim spanjem neko primerno uro podnevi. Petnajst minut trdnega spanja po glavnem obedu in po težkem duševnem delu zaleže več kakor petkrat petnajst minut jutrnjega spanja.« V dobi, ko postaja krvni pritisk kar divji, ko arterije niso več takšne, kakrSne bi morale biti, ko nas mučijo razdražljivost, živčnost, preutrujenost, so prednosti popoldanskega Počitka v spanju tako očitne, da ne moremo površno mimo njih. V spanju namreč krvni pritisk pade, napetost v ožilju popusti, srčni utrip postane Počasnejši in tudi izpremembe, nastale v krvnem obtoku, so izredno dobrodejne. Že če ležemo, razbremenimo možgane in tiste mišice, ki imajo nalogo, da drže telo pokonci. Leže torej porabimo precej manj moči. ka-kr ce smo zleknjeni v še tako udobnem naslanjaču. Če se bomo pridružili armadi tistih žensk in mož, ki so imeli navado, da so tudi podnevi nekoliko Zadremali, da bi podkrepili svoje te-ftsne in duševne moči, se bomo zna-v prav imenitni »druščini. Med Slavnimi možmi iz preteklosti, ki so Se radi odpočli tako, da so po kosilu apali četrt ali pol urice, so Goethe, angleški pesnik Shelley, Wagner, Teodor Roosevelt in še druge veličine v raznih poklicih. Da opraviči nekoliko tvegano trditev, da popoldanski spanec celo lahko nadomesti nekaj ur rahlega jutrnjega spanja, je profesor Seashore navedel v svojih študijah dva posebno značilna primera, dva slavna moža, znamenita ne samo po svojih delih, temveč tudi zato, ker sta ponoči zelo malo spala in vendar v odločilnih trenutkih znala zbrati vso potrebno energijo. To sta Napoleon in Thomas Edison. Znano je, da sta ta dva Ustvarjalca spala ponoči komaj štiri Ure, toda tisti, ki to poudarjajo, pozabljajo omeniti, da sta zato večkrat čez dan zadremala. Napoleon je pogosto spal v svojem vozu četrt aii pol ure. Edisonovi sodelavci pa pripovedujejo, da je mogel Slavni učenjak zaspati ob sleherni uri dneva, četudi je ležal kar na trdih tleh. Včasih je legal na mizo v svojem laboratoriju, včasih pa kar na tla in zadremal za nekaj minut ali za Četrt ure. preden je nadaljeval svo-^ ja raziskovanja. Dvomljivo je, ali bi mogla ta dva moža živeti samo i štirimi urami nočnega spanja, če ne bi vsak dan še podnevi dodajala nekoliko počitka. Tudi Mussolini ima navado, da po kosilu nekoliko zadremlje in da šele pato nadaljuje svoje odgovorno in težko delo. Mnogi vodilni možje spijo kar na kauču ali na divanu, nekateri se pa tudi — čeprav le za malo časa — Čisto slečejo in ležejo v posteljo. Za Spanje kjer koli, kjer nas morda 'lotita šum in trda podlaga, je že treba nekaj vaje. Vsakdo tudi ne bo mogel prvi dan podnevi zaspati. Kmalu se bo pa organizem privadil na iialovo. Kajpak ie napolnila kovčeg z vsem potrebnim. Ali ga ie Heslera Prejela? »Bržčas ga ie prinesel, ko sva mi-dve že odšli,« ie odvrnila Lucija, ljubko srkaje svojo kavo. »Sicer ni ničesar hotel?« »Ah. zmerom iznova mi ie zadajal Ista vprrrašania kakor sooči nadzornik. Bil ie neotesssanec. Preden ie odšel. mi ie pokazal neko fotografijo, ki io je do polovice pokril s svojim debelim palcem — zakai. ne vem — in pie je vprašal, ati vem. kdo ie to. Mož. ki sem ga videla, ie bil Vincent Smyth: bil ie sicer nekoliko mlajši pa pogled a nedvomno ie bil on. Vprašala sem policista, odkod ima sliko, a me ie divje zavrnil, da ima °n meni zadajati vprašanja, ne jaz njemu. Neznosen človek!« »Očitno ie bil McGinnis. a ni tako *’ab, kakor se zdi,« io ie mirila Lubja. »In zdai. madame. bi radi obiskali nekai vaših gostov, če dovolite. Nisva še govorili z Mrs. Joffevevo. Miss De Veere in Mr. Saint-Johnom...« Gospodinja ie za trenutek oklevala. sSicer ie še nekoliko zgodaj... No, nai bo. umorrr se na koncu koncev ne brodi vsak dan...« Sli sva za nio po stopnicah navzgor. Mrs. Joffeveva. bivša gledališka garderoberka. ie bila debelušna, prijazna lospa okrog šestdesetih let: ugajala ®'i ie na prvi pogled. Stanovala ie f sobi. natrcani s pohištvom in vso mogočo šaro: stene so bile vse pomoljene s fotografijami, nekatere izmed njih so bile prav starega datuma. so imele pa pisano posvetilo. Mrs. |Pffeyeva ie kar zažarela, potem ko prebrala našo posetnico: »Očarana da Sem vas spoznala.« ie iskreno ,aCotavliala. »Kakšen zanimiv poklic vikate! To mora biti tako. kakor če Jv.de sredi kriminalnega romana! Ob Werih zmerom berem kriminalne ro- spanje podnevi in nam ne bo več delal preglavic in ovir. Zaspali bomo mimogrede, čeprav v prostoru, ki ga nismo vajeni, in se bomo zbudili sveži in spočiti. V Ameriki je vse več in več velikih podjetij uvedlo posebne sobe za počitek svojih uslužbencev. Te sobe so po navadi na najmirnejšem koncu podjetja in v njih ni drugega kakor divan in mizica, na njej pa zmerom sveža voda. Gospodinje, ki ves dan trdo delajo, naj bi si privoščile kratek počitek tik pred kosilom. Če že ne morejo zaspati, naj vsaj ležejo in skušajo pozabiti vsakdanje skrbi. Naj-pripravnejši za ta počitek je tisti cas, ko se otroci še niso vrnili iz šole in mož še ni prišel iz službe, torej pred kosilom. Marsikatera gospodinja bo spoznala, kako pomirjena, zbrana in spočita je vstala, ne da bi se ji bilo zato treba slačiti in legati v posteljo. Kdor ima zelo veliko dela, naj si da postaviti — če ima možnost za to —- na ravno streho slamnjačo ali pa ležalnik. Tistih nekaj četrt uric, ki jih bo slečen in zleknjen preživel na strehi, mu bodo povrnile energijo in duševno moč in mu bodo ves dan v prijetnem spominu. Ali je bolje spati pred kosilom ali o njem? To je odvisno od tega, ka-or se navadite, sicer pa znanstveniki v tem vprašanju še niso istih misli, če smo vajeni spati po kosilu, pazimo, da kosilo ne bo pretežko. Dejstvo, da je spanje takoj, ko za-spimo, najgloblje, je zelo v prid tistim, ki zagovarjajo popoldansko spanje. Najgloblje spimo takoj ko za-spimo, torej prve tri ure nočnega spanja. Drugih pet ur spanja proti jutru prespimo vse bolj rahlo, zato to spanje ni več tako izdatno. Tako so ugotovili, da nam v štiri in dvajsetih urah bolj koristi dvakrat __ po tri ure spanja kakor pa skupaj šest ur. Kakor koli že, koristno in priporočljivo je, da ob dnevih, ko smo imeli posebno težko duševno delo, tudi čez dan nekoliko ležemo in skušamo zaspati. Živali in otroci — bitja, ki znajo življenje bolje in lepše uživati kakor odrasli ljudje — imajo navado, da tudi podnevi zadremljejo. Ravnajmo se po njih! IGRA O P Napisala Camilla Rosi London, jeseni 1775. Od dežja in megle razmočeni gledališki listi so na vratih gledališča Co-vent-Gardena napovedovali osmo predstavo »Tekmecev«: »Komedijo v petih deianiib zelo spoštovanega Richarda Brinsleva Sheridana.« Drugo deianie se ie pravkar končalo. V dvorani, v svitu mnogoštevilnih sveč valovi, šumi. se leskeče morie svile. čipk. draguljev; od lože do lože hitijo kavalirji, ljudje se pozdravljajo, si govore nežne ali zbadljive besede. Tudi za kulisami je glasno in razgibano. Umetnost ijubeči plemiči pokroviteljsko kramljajo z igralci ali poskušajo. pokukati v garderobe dam: lepe. živahne Miss Bulkleveve. koprneče Miss Barsantiieve. kalerih urni spletični prestrašeno vrešče tiščita vrata. Vrata na koncu slabo razsvetljenega hodnika. Na njem listek: Mr. Shu-ter. in pod njim: Mr. Woodward. Soba za preoblačenje ie gola Nekai stolov, dve toaletni mizici. Pred eno mizico sedi Edward Shu-ter. velik, vitek, še mlad mož: danes igra revmatičnega, jezljivega Sira Anthonvia Absoluta; njegova drobna postava ie tako podložena in podbla-ziniena. da ga ni niti poznati, dolgi kodri lasulje mu padajo na ramena. Sklonjen ie naprej, roke ima krčevito sklenjene med koleni in strmi v tla. Njemu nasproti, pred drugo mizo. sedi Harrv Woodward. Igra mladostnega junaka, stotnika Absoluta. Harrv Woodward je zelo. zelo mlad. in ljub-lienec občinstva. Odložil je rdeči častniški suknjič, ozki. nežni obraz, obdan z belonapndrano lasulio. je zelo bled. skoraj kakor duh bled nad čipkastim ■ mane. zakai večeri so zame tako dolgi in pogosto hrepenim po svojem nekdanjem opravilu, ki ie trajalo pozno v noč. A moie noge me ne iiosiio več in zavidam vam. da lahko tako tekate okrog... Gotovo bi mi radi zadali kai vprašanj, ali ne?« Prekrižala si je debelušne roke nad životom in naiu pričakujoče pogledala: »Bojim se si-cer. da vama bom zelo malo koristila. Snoči sem bila ves večer v svoji sobi in tudi nisem ničesar slišala o rečeh, ki so se zgodile, dokler ni prišla policija Zal mi ie. da nisem mogla dati prijaznemu nadzorniku — kako se že piše? — nobenih pojasnil. Strašno je. da si kratko in malo ne morem zapomniti nobenega obraza in nobenega imena... samo če gre za gledališke ljiuli. me moi spomin nikoli ne pusti na cedilu! Da. kai sem že hotela reči...« Tisti trenutek ie tiho potrkalo na vrata. Svetlolasa kuštrava glava se je prikazala v špranji. »Ali smem noter?« Vprašanje ie zvenelo otročje in hkrati koketno. Kar se ie potem pri-kaAlo. nikakor ni bilo tako mlndo. kakor se je bilo zdelo na prvi pogled, čeprav ie imela lica skrbno napudrana in ustnice srčasto nardečene. Mrs. .Joffeveva ie prijazno pokimala in ponudila stol. »Kar vstopi. Dottv.f Madame La Velle nas je seznanila. Dottv ie potegnila za seboj svojo dolgo, sinjo domačo obleko in vzdihnila: »To ie bila strahotna noč! Skoraj nisem zatisnila očesa. Slišala sem glasove pri tebi. mamica Joffeveva, in tedaj nisem mogla več krotiti sv v e radovednosti.« Ko io slišala, čemu sva prišli, ie širom razprla svoje vodeno-8inje oči. »Oh... upam. da ne motim...« »Nikakor ne,c je odvrnila Lucija, in bila sem presenečena, da io bil njen glas tako oster. Njene oči so merile mlado damo od nog do glave, zelo hladno, zelo od- ovratnikom in belo batistno srajco. Od strani sloni na mizi. in roka. naspol pokrita s široko zapestno čipko, drži pecelj velike temnordeče vrtnice. Kadar Harry Woodward premakne roko. se velik rubin na njegovem prstu krvavordeče zalesketa. Pravkar, na koncu drugega dejanja, ie^ priletela vrtnica iz leve stranske lože, prstan je bil privezan na pecelj, prstan in listek brez podpisa: »Po končani predstavi vas bo pri odrskem izhodu pričakovala nosilnica.« Vrata so se tiho odprla: noter ie smuknil majhen, suhljat možiček. To je Quick, odlični komik sovent-gar-denskega gledališča. Danes igra bedastega Acresa. plemiča s kmetov; silno smešen je na pogled. A iz preproste krinke pogledajo njegove temne oči resno in sočutno Edwarda Shu-terja. Medtem ko seda na rob mizice, vpraša tiho: »No. Ed... kako ie danes Nancv?« Edward Shuter dvigne pogled in globoko vzdihne: »Hvala. Čedalje slabše. Zdravnik pravi, če ne odide kmalu iz Londona... In jaz vendar ne morem ničesar več storiti. Vse ie prodano in zastavljeno... skoraj vso plačo za celo sezono sem si dal vnaprej izplačati...« »Žalostno, Ed. zelo žalostno.« Ouick zmaje z glavo. »Ko bi ti mogel še pomagati... a saj veš. moja žena...« Shuter odklanjajoče odmahne. Potlej oba molčita. »No, in...?!« Quick komaj opazno namigne proti drugi mizi. Shuter skomigne z rameni. »Harrv tudi nima ničesar več. Harrv strada. Ouick si komaj najpotrebnejše privošči, samo da bi kupil za Nancv zdravila in vse drage slaščice 1Q sadje, ki jih predpisuje zdravnik.« Mr. Hopkins, neznansko zaposleni režiser, sunkovito odpre vrata. Lasulja mu tiči postrani nad razgretim obrazom, ovratnica mu ie zlezla pod levo uho. »Pozor! Mr. Woodward! Prosim. Mr. Shuter! Takoj sta na vrsti.« in že je zunaj Harrv Woodward vstane in si obleče rdeči častniški jopič. »Malo rdečila na lica. Harrv.« reče priiazno Shuter. »Sai vsi poznamo tvoje častihlepje, da hočeš igrati brez šminke... a danes ne gre.« Harrv Woodward pogleda v zrcalo in prikima. Počasi se nardeči. Nežna rdecica na licu ga izpremeni. sijoče lep ie zdaj mladi obraz. Na glavo si povezne črni častniški klobuk, ga potegne nekoliko postrani čez napudrane lase in gre k vratom. »Pridi takoj. Ed,« zakliče Shutru mimogrede in stopi ven. * Ko stopi Harrv Woodward na oder ošine z očmi levo stransko ložo. Prazna je. Prazna ostane do konca predstave. * Zadnje dejanje ie končano T"ralri hitijo slačiti kostume in brisati šminko. Edvvard Shuter si hitro sleče podloženi suknjič. »Ali greš domov?« vpraša Harrvia Woodwarda. Ta. že preoblečen, stoii nepremično pred svojo mizo. . »Ne.« pravi tiho. »nekaj... nekai imam še opraviti...« in se obrne. Iznenada stopi hlastno in odločno k Shutru. »Poglej. Ed... če tole prodava... ali bi zadostovalo za Nancvno potovanje...?« .Tole' je prstan z enim samim velikim temnordečim rubinom, ki leži na Harrvjevi iztegnjeni roki. S trepetajočimi prsti seže Shuter po njem. JtiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitL 1 O K V I R 11 n m § SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. I | KLEIN f = LjUBLjANA, Wottova 4 = ni 1111111111111111111111111 f 1111111111111111 ■ tr bijajoče in ni mi bilo težko uganiti, da ji Dot De Veere prav nič ne ugaja. A Dottv tega očitno ni opazila. Njene umetno podaljšane trepalnice so prhutale kakor peruti splašenega ptiča. »Oh. Miss Beagle. kakor pesem ste! Spominjate me na neko popevko... počakajte, kakšen ie že napev...« Začela ie peti. Lucija io ie hladno prekinila. »Bržčas ste že zajtrkovali. Miss De Veere. Sai veste, da naš pregovor pravi: »Kdor pred zajtrkom poje...« . »...se pred večerjo joče. Za božjo voljo, to sem čisto pozabila!« Prestrašena je potrkala ob stol. »Zdai mi pa. prosim, prosim, povejte, kaj veste o umoru. Sai ste bili zraven.« »Kako zraven?« je vprašala Lucija. »Mislim namreč, da ste bili že snoči tukaj.« »Kako to veste?« Skrbno zarisane obrvi so opisale še bolj okrogel lok. »No, v časopisu sem brala.« »Ali si bila danes že zunaj. Dottv?« je vprašala Mrs. Joffeveva očitajoče in hkrati zaskrbljeno. Miss De Veere se ie branila: »Da. rekla sem že. da nisem mogla spati. Ta vojska policistov in dirjanje gor in dol... In pove ti tudi nihče nič... oh. jaz sem se maščevala in iyn tudi nisem mnogo povedala. Brž sem si kupila nekai časopisov, da bi vsaj nekai izvedela! No, nisem preveč presenečena. Tiha voda globoko dere. Že zmerom sem pravila mamici Joffevevi in madame La Velle— »Obrnila se ie do naiu. »Obe lahko vprašate, ali ie res. Lepo se mi zdi, če je kdo plemenit, a kar ie preveč, ie preveč. Kako ste se mogli tako zavzeti za dekle? Posvarila bi vas bila. če bi bila to vedela. Kai pa ie sploh! Cirkuško dekle, ki je ujela na trnek premožnega Bvuama...« Njene lepo usločene »Moj Bog. Harry. to je vendar knežji dragulj... Prav gotovo bi bilo dovolj... več ko dovolj. A... odkod ga imaš...?« Harry Woodward odtegne roko in spusti prstan v telovnikov žep. Potem odloži klobuk in težki temni plašč. Vitek in nežen stoii pred Shutrom. pokonci in vzravnan. »Potem je vse dobro. Ed... jutri ti dam prstan... zdaj še ni...« z dolgim, globokim vzdihom, »zdaj še ni— plačan...« »Harrv!« vzklikne Shuter nič dobrega ne sluteč. A Harry je že izginil za vrati. • Pred težkimi hrastovimi vrati se nosilnica ustavi. Star služabnik v bogati livreii vodi Harrvia molče po zavitih stopnicah navzgor, v mičen, ves s svilo opet budoar. Harry je sam v budoarju. Vse ie tiho okrog njega, samo drva prasketajo v kaminu, in ura pod dragocenim ohišjem tiktakala veselo in srebrno. Harrv stopi k mizi. si natoči čašo vina. ga izpije v dolgih, željnih požirkih in nato dolgo strmi v čašo v svoji roki, v vrezijani grb pod grofovsko krono. Potlej nemirno hodi sem in tja. Kri mu buta v sencih. Njegovi udje so težki ko svinec. Sede na divan. Tišina ga hromi. »Pepelkin začarani grad.« pomisli utrujen. »Tu bi morala biti Nancv... z razpuščenimi zlatimi lasmi na teh svilnatih blazinah... Nancy, ljuba, mala Nancv... « • Betty. grofica Worthingtonova, je zapustila gledališče po drugem deianiu »Tekmecev« in se ie s svojo gostjo, vojvodinjo B.. vrnila domov. Ladv Bettv ima nocoj svoj kvartaški večer. Vojvodinja B.. nekoč sloveča po svoji lepoti, zdaj pa po svojih galantnih pustolovščinah, jih ie že zdaleč čez petdeset. A brani se proti starosti z vsemi pripomočki, ki so pametni in bogati ženski na razpolago: z obleko, šminko, držo. dragulji. Pokonci sedi v svoji težki, dragoceni obleki iz temnordečega brokata. Dragulji se leske-čejo v visoki pričeski, diamantna ovratnica se vije okrog vratu, mnogoštevilni prstani H krasijo prste, s katerimi neprestano zbira svetle zlatnike. ki jih ladv Worthingtonova neprestano izgublja. Ura bije dvanajst, čebljajoča, bogato oblečena družba plane smeje se v salon. Ladv Worthingtonova si olai; šana oddahne. »Ali je predstava končana. Sir Francis?« vpraša s komaj opazno trepetajočim glasom. »Pred pol ure se ie končala, vaša milost,« odgovori sir Francis Morton in ponudi svoji ženi roko. »Nikakor nismo mogli priti iz gledališča, kar ‘!reti so se hoteli pred vhodom. Bilo je spe! zmagoslavno za božansko Bul-kevevo in malega Woodwarda...« Roke Ladv Worthingtonove so kr-čev lo stisnile v pest čipkasti robček. Družba je zapustila igralnico in dami sta sami. Samo nekai zlatnikov še leži pred ladv Bettv. Njen pogled ij ponovno uide proti uri... a vojvodinja noče razumeti. »Revansu.« pravi in meša kvarte. Obraz ladv Bettv je upadel pod šminko, ko ic tudi ta partija končana. Njen poslednji zlatnik ie proč. in...: »Vaša milost mi dolguje dve sto funtov.« pravi vojvodinja vnemamo. Ladv Bettv vstane, napravi nekai korakov in se vrne nazaj k mizi. »Svetlost.« pravu težko dihajoč, »nimam denarja. In lord Worthington... ie pač lord Worthington in nima razumevanja za kvartaŠke dolgove. Svetlost to ve. Vendar... imam neki predlog... še zadnjo partijo... ki io bom dobila, moram jo dobiti... in če bi k> vendar izgubila...« Njeni zobje so se zakopali v spodnjo ustuico... »potlej...« skloni se in vojvodinji nekai zašepeta... Vojvodiniine oči so se široko razprle in zastrmele. »Sprejmem stavo, vaša milost.« pravi čez nekai trenutkov. ustnice so se trpko nakremžile. »Prav rada bi vedela, kai najde na njej... Bržčas mu ie zdaj žal, da ie imel stike z njo.« Krepko ie požrla. A kljub pudru se ii ie videlo, da ie zaripla v obraz; njene vodenosinje oči so iznenada zalile solze. Mrs. Joffeveva ie otožno zmajala z glavo. »Dušica, danes si vsa iz sebe. Miss Beagle ti ie že rekla: ne bi bila smela peti pred zajtrkom. Razen tega pa sploh nimaš vzroka jokati. Samo z mezincem bi bila pomigala in že bi pritekel profesor. Kajpak, lasulio nosi... vem. vem. a ie zelo spodoben in prav dobro zasluži. Lahko bi z njim nastooaia. Fomočnico potrebuje in zale nikakor ne bi bilo naporno, saj ni nreveč zahte ven V odrski razsvetljavi bi bila zelo ljubka. Lahko bi...« »Ah. nehaj vendar!« Dottv se ie našobila. Zdaici vrris »'-vtrej«. Parit. !#• •v. dvig*. lct' 4. Golli«** peron. P®* - Grlnt*v*«i Zdaj je bil Pierre spet pri tisti točki, ko se je oglasil njegov .slabi dan*. Vendar je vstal, stopii k radiu m zavrtel stikalo. »Vrni se!« je zadonelo iz aparata. Nizek, teman, baržunast ženski glas je napolnil sobo. Pierre je tiho poslušal Zdelo se mu je, kakor da je nekdo to pesem spesnil in uglasbil prav zanj. In ko je glas zamrl in se ie oglasil radijski znak, da je oddaj? .orkana, je nejevoljno ugasnil stikalo in stopil h knjižnici. Trdno se je odločil, da mora ugnati zlomka, ki ga muči. Hotel je pozabiti vse: svojo čudno, neurejeno preteklost, svojo težko usodo in svojo poslednjo smolo z Liano. Čeprav je bil na tihem prepričan, da še ni končano med njima, ga je vznemirjala misel, da zdaj o njej prav nič ne ve in da bodo niorda minili še tedni in meseci, Preden bo kaj izvedel o njej. Knjižna omara nad divanom je bila Polna knjig modernejše literature. Rilo je očitno, da ni bilo dolgo, kar si jo je bil lastnik omislil, toda vsakdo bi priznal, da so knjige skrbno izbrane in da ima njih lastnik dober okus. Poleg modernejših avtorjev in svetovne literature je stal zvežčič Rabindranatha Tagoreja, poleg njega pesmi Baudelairja, ki jih je Pierre posebno rad imel. Doljnje police je težil velik Broockhausov leksikon, ob njem je ležalo nekaj zvezkov raznih revij o vrtnarstvu in cvetlicah. Pierre je pogosto sanjal o tem, da bi nekoč imel prijetno kmečko hišo v provinci z velikim vrtom, pristavo, s kosom gozdiča, s poljem in vsem, kar spada kmetiji. To je bila za zdaj, ko je bil komajda poplačal očetove dolgove, kajpak samo še pobožna želja, toda Pierre je bil prepričan, da jo bo lepega dne uresničil. Prej še je pa hotel dognati, kdo je zakrivil, da je moral njegov oče tako zgodaj in tako nenadno umreti. Vzel je Baudelairja in jel brati. Bolestno nežni stihi so ga vsega zajeli, da je naposled pozabil nase in na ves svet. Ko je položil v usnje vezano knjigo na polico in se zleknil na kauč, je komaj še utegnil pomisliti, da bo jutri poiskal Liano na njenem (stanovanju, in že so mu veke zdrknile čez trudne oči. IX. »Liana, čas je, da opremite svoje novo stanovanje,« je neko sončno in po zdravi, krepki jeseni duhteče oktobrsko jutro dejal Andre. »Res je, da novo stanovanje nima tako lepe kopalnice kakor vaše staro, zato ste pa bliže nas in se vsak čas lahko zatečete k nama. Zavihal bom rokave, najel voznika in če hočete, nadzoroval selitev,« »Zelo sem vesela, Andre,« je hvaležno odgovorila, toda brez tiste gorečnosti, ki je je bil vajen pri njej. »Zdi se mi, kakor da sem se zbudila iz hudih sanj. Spet bom imela svoj domek, toda ne bo se mi treba Alti, da me bo noč in dan preganjal :aksen živ .bavbav"! Nič več ne bom čutila okrog sebe ledenomrzlega pogleda, ki mi je bil omrtvičil vso voljo!« Marti, ki je stala poleg in poslušala razgovor med svojo prijateljico in svojim možem, se je prav tako zdelo, da Lianine besede ne zvene tako navdušeno in odkrito kakor sicer. Neki tuji, napačni ton je zvenel iz njih. Kes, Marta ni dvomila v iskrenost svoje prijateljice, toda presenetilo jo je čudno obotavljanje, ki je zvenelo iz njenega glasu, ki je skušal biti naraven. Liana je sedela poleg nje, njene oči so bile brez leska in uprte v daljavo. Res težko je bilo, najti v njih vsaj odmev besed, ki jih je bila na videz s tolikšno vljudnostjo dejala. Andre sam je že ugotovil, da 7 I.iano marsikaj ni v redu. Nic več ni bila tisti prešerni, razigrani otrok kakor nekdaj. Postala je bledična, hujšala je... In ta vrli, nekoliko okorni možak je njen iiriii mož j LJUBEZENSKI ROMAN % ugibal, zakaj se prijateljica njegove žene tako žalosti, čeprav se je bila vendar sama zatekla k njima po varstvo in pomoč. Kaj se godi v tej dvajsetletni glavici? se je vpraševal sam pri sebi. Kaj se skriva za tem na videz vve« drim mladim obličjem? Oh, te ženske! Kadar pravijo črno, mislijo belo. In kadar pravijo belo, gotovo mislijo zeleno! Na glas je pa dejal: »Zvečer okrog petih bom naročil voznika, da bo prepeljal pohištvo v vaše novo stanovanje. Danes boste spali še pri naju, jutri boste pa lahko že samostojna gospodinj ica v svojem domu. Svetoval bi vam, da za zdaj še ne iščete dela. Živite tako lahko od tetine rente, bolje je torej, če ostanete še nekaj časa doma. Ali vam je prav tako?« Liana je prikimala. Kaj naj bi tudi drugega storila? Zdaj je imela tako malo volje, da so drugi ukrepali in vodili njeno življenje namesto nje. Pustila se je voditi, meneč, da je tako prav ih najbolje. Nekje na dnu srca je pa še ostala majhna, krvaveča, pekoča ranica. Krvavela je ob spoznanju, da je zdaj ločitev od čudnega neznanca, ki jo je hkrati mikal in plašil, dokončna. Pierre je bil tisto oktobrsko popoldne tako dobre volje, kakor že dolgo dotlej ne. Naposled se je odločil, da bo zavrgel vse pomisleke in poiskal Liano. Mora jo najti! Ne samo zato, da. spozna, ali je res neposredno so: kriva smrti njegovega očeta, vse bolj zato, ker tako neukrotljivo, bolestno hrepeni po njej. _ Če se je bila za nekaj-, časa oddaljila od doma, se je zdaj gotovo že vrnila. Večno vendar ne bo živela v provinci! Tukaj ima stanovanje, pohištvo, svoj dom; gotovo se je že vrnila v svoje gnezdece. Mogoče mu je že celo odpustila... Takšne in podobne misli so ga prevzemale, ko je dobre volje koračil po buljvarju proti hiši, kjer je. Liana stanovala. Oblekel je bil svojo najboljšo novo temno obleko, s skrbnostjo je bil izbral k njej temnordečo ovratnico z drobnimi sivimi in modrimi črtami, čeprav se je v novih oblekah počutil slabo in tuje, se je to pot izjemno odločil zanjo, češ da gre za posebno važno priložnost. Že od daleč je zagledal, da stoji pred usodno hišo velik voz. šele, ko se je približal, je zagledal, da je selitveni voz. Delavci so pravkar nosili pohištvo iz nekega stanovanja. Pierre je že hotel mimo njih v vežo, kar so mu oči obstale na velikem svetk>-zelenem kauču. Ta kauč mu je bil tako znan. In nenadno se mu je posvetilo! Ona se seli! Najbrže je tudi za zmerom odšla iz salona madame Limayeve in bo delala drugje. Beži pred njim? Nikoli mu ni bila omenila, da se namerava seliti! Ali jo je bil tako silno prestrašil, da se ga tako boji? To spoznanje ga je zmedlo. In na lepem se je zavedel, da se je .njegov načrt zrušil kakor se zruši papirnat grad, zgrajen iz kvart. v Kje so zdaj njegovi maščevalni načrti? Kje tista nujnost, ki ga je gnala, da jo je zasledoval pri vsakem koraku? Kje njegov nemir? Vse to se je razblinilo, raztajalo ob pogledu dveh temnih, baržunastih oči, ki so včasih tako zaupno počivale na njer govem obrazu. Ko se je prepričal, da ie to res Li-anino pohištvo, si je dejal, da pač ne sme zamuditi priložnosti, ki mu jo je bila dala usoda, in da mora ugotoviti, kam se seli. V bližini je stal prazen taksi. Poklical ga je in naročil šoferju: »Čakajte tu tako dolgo, dokler selitveni voz ne odpelje. Potem počasi vozite za njim in se ustavite šele tam, kjer se bo tudi voz ustavil.« »Razumel,« je odgovoril šofer in zapeljal avto nekaj hiš dalje. Ko so delavci že zaprli voz, ko je voznik skočil na kozla, je prišel iz hiše mlad, čeden moški in nekaj zaklical vozniku. Potem se je jel voz počasi premikati, mladi gospod je pa lagodno koračil ob njem. Pierre je zadrhtel. Spoznal je tega človeka. Bil je tisti, ki je bil majskega večera plesal z Liano! Ali je res samo njen^ prijatelj? Saj to vendar m nemogoče! Kam neki se seli Liana? Sama, ali s človekom, ki ji pomaga, da, ki ga je že nekoč videl ob njeni strani? Vsa ta vprašanja so ga vznemirjala, skoraj da preganjala. Medtem se je selitveni voz bližal svojemu cilju. Ustavil se je pred veliko stanovanjsko hišo, kakršnih je v Parizu mnogo. Mladi tujec je nekaj govoril z delavci, potem pa tudi sam odšel v ,?• ,Llana. mu mora zaupati, če do-v?v> da seli njeno pohištvo, je pomislil Pierre sam pri sebi. . dobra volja se je na lepem razblinila. Zdelo se mu je, da zdaj razume, zakaj je Liana tako trdna. Ni čudno, ce hrepeni po njej on, ki živi tako samotno, da vidi v njej edino zensko, ki bi mu lahko dala srčni mir 111 tiho družinsko srečo! Ona pa morda ze ljubi drugega... sam pri sebi se jezeč pač ni mogel ukreniti drugega, kakor skleniti, da - opazoval, kdaj se bo Liana vselila v novo stanovanje. Morda mu bo pa pozneje sreča bolj mila. V svojem malem, modernem stanovanju Je Liana našla spet nekoliko ™ini, ce že ne veselja. .. Marta ji je poslala več strank, ki J}™ je zdaj kar doma šivala. Preživljala bi se lahko tudi brez dela, toda šivanje ji je bilo v razvedrilo. Vendar se je je včasih še lotevala otožnost. Mlada sem še, toda kaj sem spoznala v življenju? se je pogosto sama pri sebi vpraševala. Doslej mi je pokazalo in naprtilo samo razočaranja, skrbi in žalost! Za koga je ljubezen na svetu? Samo za ženske, ki imajo denar, lepe obleke, zveneče ime? In ona, ali ni_ preveč neznatna, da bi terjala od življenja ljubezen? Da, ljubezen, ki jo doživljajo ženska kakor je ona, je samo {rnutno doživetje, brez preteklosti, brez pri-hodnjosti. Poljub v temi, sprehod v dvoje, stisk roke, dve uri v kinu... . Ob tem spominu so se ji oči zasolzile. Zdaj si je zatrjevala, da Pierru pač nikoli ni bila zaupala, da, celo sovražila ga je. Vendar si ni mogla zatajiti, da se je bila navadila na njegove drobne pozornosti in da jih je zdaj pogrešala. Včasih se je celo ujela pri misli, da bi vzela v zakup celo strah pred zasledovanjem v zameno za to enolično, brezbarvno in dolgočasno življenje. Ni slutila, da Usoda bdi nad njo in da je njeno brezbarvno same-vanje samo predigra živahnega, razgibanega doživetja, ki ni bilo več daleč. Pierre se je odločil, da ne bo več dolgo odlašal s svojim načrtom. Hotel je priti do cilja, ki sj ga je bil zadal, pa bodi kar koli. Še vse bolj ga je pa gnalo hrepenenje, da bi spet videl Liano in govoril z njo. Od daleč je večkrat opazoval hišo, v kateri je stanovala. Spoznal je, da Liana navadno odide precej zgodaj zjutraj na bližnji trg. Večkrat je potem ves dan ni bilo na izpregled, včasih se je pa podala k Montelovim, v tisto hiso, kjer je bil nekoč že poizvedoval po njej. še nikoli pa ni videl, da bi prišel k njej človek, ki ji J® pomada 1 pri selitvi. To ga je na-vdalo s tihim zadoščenjem. - Tisto jutro je Liana pravkar kon-cavala oblekco, ki jo je na skrivaj šivala za Martino hčerkico. Na rožnato krilce je šivala sinje pentljice. jJ-p,a zaaj ie vzdignila delo in ga podrzala proti oknu. še nikoli doslej se ji m bila posrečila tako srčkana stvarca. Nekdo je potrkal na vrata. . Liana je bila vajena, da so prihajale k njej stranke, pogosto pa tudi ot.roc.1 J? hise, ki so radi brkljali po njem šivalni hišici in gonili kolo šivalnega stroja, zato ni niti dvignila glave, ko je dejala: »Naprej!« Bila je obrnjena proti oknu, toda ko so^ se tiho odprla in zaprla vrata, je začutila neko Čudno, nedopovedljivo radovednost, da je hitro obrnila glavo proti vratom. »Vi?« je vzkliknila presenečeno. »Da, jaz,« je na kratko odgovoril Pierre. »Oh, lc zakaj ste prišli?« ,.Trudno ie zmignil z rameni. Sam bi si bil lahko zadal to vprašanje, ne da bi znal nanj odgovoriti. Sam ni vedel, kaj ga je gnalo, da je odšel po stopnicah vse do tistega stanovanja, kjer je slutil, da stanuje ona. Jel si je počasi slačiti rokavice, lezak molk je padel med njiju. Lia-1,a..le vsa drhtela in si ni upala dvig-n ni oči, rožnata oblekca je ležala v njenem naročju. »Zakaj ste zbežali?« je naposled tiho vprašal. »Zakaj mi niste nikoli povedali, da se nameravate preseliti?« Bil je bled resen, njegove oči so temnele od bolesti. Liana je čutila, kako se ji vračajo moči. Pogumno in odkrito' je odgovorila : »Zdelo se mi je, da je bolje, če se ne srečava več!« »Zakaj ?« »Najini razgovori so zašli v smer ki mi m bila po godu. Razen tega ste včasih pozabili, kako smete govoriti z mlado damo...« »Mislite na tisti poslednji večer?« Molče je prikimala. »Ali me sovražite?« »Ne! Zakaj tudi naj bi vas? Vaše zasledovan je .me je de motilo...« »Ali sem vam bil neprijeten?« »Tisto ne. Kaj bi tajila! Bala sem se vas!« »Oh, pa menda vendar ne?« Iz njegovega glasu je zadonelo resnično začudenje. »Saj ste morali vendar ču- ]• da vam nisem hotel nič hudega.« Odkimala je: ..»Tega nisem mogla vedeti. Sama živini v 1 arizu in ne poznam tukajšnjih ljudi in navad. Tolikokrat sem si dopovedovala, da je vse skupaj samo moja bolna domišljija, toda če ste. me tako hladno in zaničujoče gledali, sem se bala najhujšega.« »Morda v začetku,« je ugovarjal. »Nekoč ste me celo vprašali, ali sem detektiv. Pozneje ste pa vendar spoznali, da nisem tako nevaren!« »Večkrat se mi je res zdelo, da najbrže niste napačen človek, toda takoj nato ste storili kaj takšnega, da ste vse dotedanje postavili na glavo. Tisti izlet v Saint Germain...« »Jaz se ga vselej spominjam z ve- seljem. Jokali ste se na moji rami... Tudi tedaj v cerkvi, ko sva se srečala pri škropilnici, mi niste bili nenaklonjeni. In poslednjič, ko sva se iz kina vračala z roko v roki...« Ob teh besedah mu je glas nehote zadrhtel. Liana mu je vzburjena segla v besedo: »Ta poslednji večer ste si preveč drznili! Bolje je, da ne govorite več o njem!« »In vendar...« Ogledoval je njena mala, rožnata usta, ki je skoznje prosevalo sonce. In začutil je nedopovedljivo, živo željo, da bi jih spet smel poljubiti. »Oh,« je zašepetal. »Ce bi vedeli! Če bi mogli brati v meni kakor v knjigi! Vse vam bi bilo jasno! Vi pa ničesar ne vidite! Slepi ste, zares!« Sedel je na stol ob šivalnem stroju in zakopal glavo v dlani, šele je Liana opazila, da tudi on drhti. Zdaj se je spomnila, kako bled je bil, ko je stopil v sobo. Pod ugaslimi očmi je imel sinje kolobarje, kakor da že več noči ne bi bil spal. »Ubo^i Pierre!« je zašepetala. Ob njenih besedah je dvignil glavo in se zagledal vanjo: »Res, ubogi, ker se me morete bati,« je pritrdil. In nato osorno in užaljeno: »Vseeno vam je bilo, kaj čutim in mislim jaz! Nič vam ni bilo do tega, da bi me še kaj videli! Odšli ste, ne da bi me obvestili! In zdaj, ko sem prišel za vami, ste se komaj zganili!« »O, ne,« je vzkliknila Liana, »povedala vam bom vse, kakor je res. Tisti večer je nad vas in mene prišlo nekaj grdega, strašnega. Bili ste daleč, daleč od mene. Skrila sem se semkaj, upajoč, da me ne boste nikoli več našli, nikoli več žalili... Jela sem upati, da ste se odpovedali zabavi, da me zasledujete in mučite.« »Ali ste res mogli to misliti? Ali ste res mogli misliti, da se vam bom odpovedal, da vas več ne bi videl? In jaz sem vas povsod iskal!« »Zakaj? Ali ste spet hoteli nadaljevati začeto igro?« »Kakšno igro? Vi, ki ste že bili poročeni, govorite tako! Ali ne znate brati govorice srca? Ali ne veste, da se človek pogosto odloči drugače, kakor je bil nameraval?« Ko ni odgovorila, je vročično nadaljeval: »Res je, da nisem več mogel zdržati brez vaše bližine. Utihotapili ste se v moje srce, ne da bi bil opazil... Zdaj nisem več gospodar samega sebe!« Liana je čutila, da ji hočejo solze Veselja navreti v oči. Zbrala je vse svoje dostojanstvo in na videz strogo dejala: »In vendar ne boste trdili, da so vas prevevala takšna čustva že tisti dan, ko ste prvič šli za menoj... še zmerom se spominjam, kako ste me bili prvič pogledali 1 če bi mogel pogled koga usmrtiti, bi mi z njim tedaj srce prebodli!« »Pretiravate...« »Ne pretiravam! Tisti dan sem se vas bala... In tega strahu mi niso pozneje pregnale ne vaše lepe besede, ne vaše drobne pozornosti.« »Imel sem pred seboj neki cilj,« se je opravičeval. »Kmaiu sem postal nesi-ečen ob misli, da moram prav vas zasledovati. In moral sem ugotoviti, kakšna vez vas je vezala na vašega pokoinega moža. To je jedro mojega problema.« Oh, pogosto sem imela občutek, kakor da sem miška, s katero se igra mačka po svoji volji. Včasih ste me tako strogo in zaničevalno premerili, da sem se sama sebi zazdela šibka in malovredna.« »Ne spominjam se, da bi bil kdaj tako trd z vami,« je toplo dejal. »No, denimo, da je to res, čeprav ni,« je naposled nekoliko popustila. »Liana, iskren sem.« »Tudi jaz. Nikoli ne lažem!« je vzkliknila. Dalje prihodnjič HUMOR IN Ne verjame v zvezde Sedela sta na klopici in gledala v zvezde. Nenadno se ie odtrgal utrinek in 011 ji je dejal: »Če ste si zdaj kaj zaželeli, se bo zanesljivo izpolnilo. Da,« ie dahnilo dekle,« vendar dvomim, da bi se tako hitro izpolnilo.« Tako? Zakaj pa ne?« se čudi fant. »Ker ste tako strašno plahi,« zašepeta dekle. Povsod trgovec Sodnik: Ali vzamete psovko nazaj, gospod Stiskač?« Obtoženec; »Trgovec sem in nimam navade, da bi kai nazai iemal. izjemoma jo pa lahko zamenjani z drugo!« Prav ima »Vi si torej zidate novo hišo?« : Res ie. Ali ste niorda že kdaj slišali. da bi si kdo zidal staro hišo?« Dokaz Peter: »Ali je pri nas obisk?« Metka: Da. kako pa veš?« Peter: »Ker slišim, da se mati smeje očetovim dovtipom!« Težak začetek »Ko sem postal samostojen, nisem imel drugega kakor svojo inteligenco.« Da. da. človek nikdar ne ve. s kakšnimi malenkostmi naredi kariero. Učinkovalo ie »Pomisli, pod mojo postelio sem uasla tatu,« pripoveduje gospa Strahopetnikova svoji prijateljici. . »Ali ie bil vsaj postaven moški?« to vpraša prijateljica. »Tega na žalost ne vem. v pravi go-*na Strahopetnikova. »Takoj, ko me ie zagledal, jo*t»e popihal;« V šoli Učitelj razlaga o kovinah. Na koncu še enkrat ponovi: »Zlato in srebro sta žlahtni kovini in nikdar ne zarjavita. Ali mi ve kdo povedat: še kakšen primer?« Jožek: »Stara ljubezen, gospod učitelj.« Pri zobozdravniku Zobozdravnika Dreto ie obiskal v ordinaciji njegov prijatelj Pivka. Ko hoče Pivka oditi, mu Dreta zašepeta: Počakaj še trenutek, boš slišal našo slavno operno pevko. Pravkar ii bom namreč izdrl zob.« Ni vse v redu Metka se ie zaročila. Striček ii čestita in io vpraša: »Ali ie s tvojim zaročencem vse v redu?« »Mislim, da.« pravi Metka. »Edino to se mi čudno zdi. da mi ga vse moie prijateljice privoščijo. Potem morda le ni’ kaj v redu z njim.« Zdravilo Kaj nai storim, gospod doktor, da moj mož ne ho venomer med spanjem govoril?« »Puhtite ga podnevi do besede!« Nesrečni vozli Gospod Mavra in gospod Žolna sedita pri poliču vina. Na lenem zapazi Mavra, da ima njegov prijatelj vozel na robcu. Zakaj si pa napravil vozel?« ga vpraša. Da ne bi pozabil, da ne smem več piti alkohola.« »Pa ga le spet pijefi?« • Da. vozel opazim namreč šele tedaj. ko si po pitju obrišem usta.« Dobesedno Mark Tvvain je bil že slaven pisatelj, ko mu je v družbi dejal neki mladenič: »Oprostite, toda zdi se mi, da seip vaš obraz že nekje videl.«- Mark Tvvain je nagubal čelo- »To je pa čudno. Jaz nosim svoj obraz zmerom s seboj.« Stari, dobri časi... Garderoberka vpraša gledališko umetnico: »Ali je predstava uspela, madame?« »Oh, samo ploskali so mi. in nič drugega! Kje so tisti dobri časi, ko so metali na oder krompir in še čisto dobro sadje...« Slučaj »Očka, kje si se ti rodil?« »V Ljubljani « »In mamica?« »V Novem mestu.« »In jaz?« »V Zagrebu « »Joj, očka. to je pa sreča, da smo se vsi trije našli!« Mark Tvvain Pri neki večerji se je hudomušni Mark Tvvain potrpežljivo zabaval s svojo damo pri mizi; bila je že nekoliko v letih in ne posebno lepa. Na koncu je dejala: »Ljubi moj Mark Tawin, ob vsem spoštovanju moškega razuma, bi moral biti mož. s katerim bi se poročila, junak!« »Zakaj?« se je nedolžno začudil Tvvain, »tako strašni spet niste!« V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje tn pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Filatelija ^Filatelija' današnjih dni Pečat vojnega časa se očituie tudi pri filateliji in ne samo na področju gospodarstva in kulture. O pravi, idealni ljubezni do zbiranja znamk že skoraj ni več sledu. Resnični zbiralci so se kar porazgubili v poplavi »naraščaja,:, ki ga je na žalost" čedalje več. V mislih imam »filateliste«, ki o zbiranju nimajo pojma, ki jim je filatelija španska vas in jim služi zgolj za sredstvo, katero naj jim polni žepe. t. i. špekulante, grobarje filatelije, ki jih je čedalje več in katere -nezavedno podpiranih mi sami. Vsakomur je znano, da so ene znamk v zadnjem času silovito posko-cile in -presegle normalne meje. To le gotovo v škodo filatelije, ker navijanje cen nikakor ni v njenem interesu. kai šele pretiravanje, ki ga opažamo dandanes. Ce se vprašamo po vzrokih tega dviganja ceh. pridemo do zanimivih dognanj. Iz zakona o povpraševanju in ponudbi, ki je edini odločilen za višino cene. sledi, da se je povečalo povpraševanje na eni in zmanjšalo število ponudb na drugi strani. V tem je jedro vsega problema. V vojnem času. ko ni na razpolago drugega blaga v zadostni količini ali ga sploh manjka, nastane pri nekaterih presežek dohodkov, ki ga skušajo uporabiti čim koristneje. Pred vsem hočejo naložiti svoj denar kot kapital tako, da jim vsaj izgube ne povzroči, če jim že ne donaša obresti. Tako ie poskočilo tudi število kupovaleev znamk (ne pa filatelistovi), ki jim ie edini cilj. da svoje premoženje, ki je včasih precejšnje, nalože v znamke. Te vrste »zbiralcev« filateliji še niso tako v kvar. ker škodujejo le s tojn, da odtegujejo večja množine znamk rednemu prometu. Pač pa so vredni najostreiše obsodbe špekulanti, ki kupujejo znamke z namenom, da jih ob priložnosti pro- dajo z mastnim dobičkom. Prodajajo jih seveda le pravim zbiralcem, ki tako trpe veliko škodo. Vendar so si tega sami krivi, saj bi kot zbiralci lahko vedeli, da ie za ceno znamk odločilna absolutna redkost in ne trenutno . pomanjkanje znamk na trgu. To pomanjkanje ima svoj vzrok le v tem. da kupičijo posamezniki ogromne količine znamk ter iili nalašč ne puste v promet. Vendar bi bilo neutemeljeno misliti, da bo šlo to navijanje cen v nedogled. Vsaka stvar ima svoj konec. Z zaključkom vojne bodo špekulanti vrgli na trg vse svoje zaloge. To. in pa dejstvo, da bodo takrat ljudje kupovali vse boli potrebne stvari kakor pa znamke, kažeta na to. da bodo cene morale pasti. V urejenih razmerah se špekulantje ne bodo mogli več uveljaviti. tudi če bi se hoteli. Cene se bodo vrnile na svojo običajno višino in le počasi rasle kakor poprej. Skromni namen današnjega članka je bil. da bi se pravi zbiralci zavedeli časa. v katerem živimo, da bi izpre-gledali in s tem sami doprinesli k zatiranju špekulacije. Mislim, da ne bi bilo odveč, če navedem na tem mestu prevod poziva, ki ga ie naslovil na nemške zbiralce vrhovni vodja nemških filatelistov Overmann in ki so ga ponatisnile skoraj vse evropske revije. Evo ga; »V teh časih plačujejo špekulanti za nekatere znamke cene. ki jih zahtevajo neodgovorni elementi, katere pa niso v nikakem skladu z dejansko vrednostjo znamke. Priporočam, da se na vsak način odrečete pridobitvi kakšne znamke, če cena bistveno pri sega kataložno vrednost.« Kdor ie ta poziv razumel in se b po njem ravnal, mu po koncu vojn ne bo treba tožiti nad izgubo: še več takrat si bo lahko za majhen dens nabavil vse one stvari, za katerimi si dai teži. Zato; kupujte le v res nuinin primerih in po zmernih cenah. Sicer bo zaradi današnje zn tet (dosti in ne zrelosti marsikoga temeljito glava bolela. D, Gruile: DRUŽINSKI TEDNIK 30. VIII. 1942 XX. Pismo Moj ljubil Vse to, kar boš tu bral, bi ti lahko »ama povedala, toda ti nikoli ne utegneš poslušati. Kakor da bi te ne bilo. Včasih se spomnim, kako je bilo pred sedmimi leti, ko sva se spoznala in ne morem verjeti, da si se kdaj zanimal, kateri pisatelj mi je pri srcu, da si gledal zvezdnato nebo, štel utrinke in si pri tem nekaj želel... če sem jaz videla utrinek, sem si želela, da hi mi ti povedal, da me imaš rad, še več, da bi vse svoje življenje preživela s teboj. In želja se mi je izpolnila. Ko so se kresnice spreletavale nad junijskimi travniki, sva šla roko v roki čez kopice sena, in kmalu nato sva se poročila. Danes je pa vse tako drugače. Nikoli več me ne vprašaš, kakšna se mi zdi knjiga, ki sem jo pravkar prebrala, če tl pobrodim po laseh, ali te primem za roko, si nejevoljen, ker se to ne ujema s tvojim moškim dostojanstvom. Ali veš, kakšen strah je to? Drobna nespamet ljudi, ki mislijo, da se morajo uveljaviti. In razen tega dobivaš slabo navado zakonskih mož, ki mislijo, da morajo ženo ,ustrojiti'. Nisi slab mož, v priložnostnih prepirčkih ne žališ, toda živiš v prepričanju, da se mora žena možu ,prilagoditi‘. Za vsako ceno in v vsem. Če prideva v kavarno, me redkokdaj vprašaš, kaj želim, temveč na kratko naročiš dve kavi. Kadar jeva omako in krompir, hočeš po vsej sili, da tudi jaz stlačim krompir v omako in da ne jem vsako posebe, kakor je moja navada. »Nauči se tako,« mi praviš, »bolje je.« Prav tako hočeš, da mažem marmelado na kruh z žlico in ne z nožem, da na stoonišču ne prižigam luči, če je mrak, ,ker se še dobro vidi', da namesto limonade za osvežitev jem slive itd. Ves moj način življenja bi rad nehote, toda s čudovito vztrajnostjo postavil na glavo in izpremenil. In nikoli ne pomisliš, da ie najboljše tisto, česar je človek vajen. Gotovo bi se zelo začudil, če bi ti jaz na primer dejala, da zapiraj za seboj tubo zobne kreme, da postavljaj copate na polico, kjer jih vsi hranimo, da pomij umivalnik za seboj, kadar se raziraš. In mislim, da to še zmerom ne bi bilo isto, kakor če zahtevaš, da grem v temi po stopnicah, ker je tebi tako bolj všeč. In tako rad se norčuješ iz vseh tistih stvari, ki so se tebi včasih zdelo čisto samo po sebi umevne, danes jih pa proglašaš za .sentimentalnost'. Če je to sentimentalnost, so najbrže vse ženske nekoliko sentimentalne. Ne morem si pomagati, če v kinu jokam, kadar mi gre do srca in priznam, da me lahko glasba silno prevzame. Če bi ti vse to pripovedovala, kadar se zvečer odpravljaš v posteljo ali pa pri zajtrku, bi morda niti ne poslušal. Sredi razgovora bi vprašal: »Kaj pa tisto?« In kajpak bi bila to neka čisto tretja stvar, ki z najinim pogovorom nima nič skupnega. Mogoče sem pretirano občutljiva, toda boli me občutek, kakor bi živela vsak na svojem planetu. Če zdaj gledam nazaj, res ne vem, kdo je temu kriv. Morda mi manjka tisti dar, ki ga imajo nekatere ženske, da se zde moškim vselej, vsak dan nove, drugačne. Morda se že preveč poznava? In vendar je teh sedem let, kar sva skupaj, tako mimogrede minilo. Pazila sem, da se ti nisem nikoli kazala razmršena, v zanemarjeni obleki, v starih copatah. Skušala sem se ti prilagoditi, kolikor se je pač dalo. Če si se odločil rajši za moderen Ulm kakor za ,Trubadurja', sem poslušno šla s teboj v kino. Če premišljam, kaj je v najinem zakonu narobe, ne pridem do pravega zaključka. Vse je kakor pri precizij-ski uri, pri kateri še tako skrben urar ne more ugotoviti napake. In vendar ne gre točno. Rada bi, da bi prav pozorno prebral to pismo in se zamislil. Zdaj so v najinem zakonu samo še drobne, komaj opazne razpokice. Ne bi rada, da bi postale večje in globlje. Naj-brže res ni mogoče življenja zasukati za sedem let nazaj, najbrže so res samo včasih dana človeku globoka, čudovita doživetja, toda tudi v vsakdanjosti mora ostati neka dobra, trdna skupnost, ki nas prepriča, da ne živimo kar tjavdan, samotni in odveč. Vtihotapila ti bom pismo na nočno omarico in počakala v kopalnici, kaj boš storil, ko ga boš prebral. Morda ga boš stisnil v žep pidžame, ga odpravil kol ,sentimentalnost' in obvaroval svoje moško dostojanstvo, ne da bi mi ga omenil. Morda boš pa^ prišel k meni kakor nekdaj in boš spet dovolil, da ti bom — vsemu na-kljub — pobrodila po laseh. In tedaj se mi bo zdelo, da se je čas zasukal za sedem let nazaj. Saška NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir SAH Urejuje A, Preinfalk Problem st. 187. Sestavil G. Heathcote Mat v 3 potezah '■ I Skladna igra belih figur. Problem st. 188. Sestavil G. Mentasti mm, m i Uš (Ti trije modeli so risani izrecno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.) Prvi model naše slike kaže ljubko obleko z naramnicami za oblačne dni. Krilo in naramnice so rožnate barve, majica je svetlomodra, naramnice se pa zapenjajo s svetlomodrimi trakovi. V sredi naše slike vidite temnomodro preprosto obleko za poletne večere. Poživljajo jo pentlje na rokavih, vratu in velikih žepih, ki so zelo nabrani. Krilo je zvončasto ukrojeno. Pentlje in pas so bele barve. Tretji model kaže športnozeleno obleko s štirimi žepi. Podloge pri žepih, ovratnik in rokavci so rjave barve. Samomat v 2 potezah ; Cmi naj bo prisiljen v drugi potezi • ■ matirati belega. Trdnjavo bo treba kako ukrotiti! Fižol z zeljem in rižem Skuhaj do! litra namočenega fižola, posebej pa za dva krožnika na debelo zrezanega zelja. Ko je zelje že skoraj kuhano, mu prideni 4 pesti riža_ ih kuhaj še četrt ure. Potem stresi fižol v zolje, naredi prežganje iz žlice maščobe in žlice moke in ied zabeli. Osoli in po okusu opoprai. Pusti, da vse skupaj še dobro povre, in daj kot prikuho ali samostojno ied na mizo. M. V. Ljubljana Buče 8 stročjim fižolom Potrebuješ pol žlice maščobe. 1 bučko, ki mora biti mlada, pol kile stroč; jega fižola, najboljši ie rumen fižol, ki se hitro skuha. 2 cela paradižnika ali ______ paradižnikovo mezgo, Bučko zreži na j jut j a več. kalo in ie likalnik v redu? Prepričajte se! * Radi bi bili moderna mati in temu primerno tudi vzgajali otroke. Pazite samo. da zaradi vaše modernosti ne dobe otrocf preveč prostosti. Mislite na to. da morajo otroci doma dobiti prve smernice za življenje. Če jim torej doma v vsem ugodite, kako bodo v življenju premagali stotere ovire? * Dan je podoben človeškemu življenju. Zjutraj se rodi. zvečer zatone. Če hočete torej užiti njegov najboljši del. vstajajte zgodaj! * Otroci lažejo samo tedaj, če se česa boje. ali pa pričakujejo plačila. Zal pa matere največkrat same pripeljejo otroke do laži. * Morda ste se navadili venomer ponavljati: »Tako sem nesrečna!< ali kaj podobnega. Te besede so vam prišle že v navado in se niti ne zavedate več. kdaj jih poveste. Skušajte se tega po vsaki ceni odvaditi. Vaši znanci to navado prav gotovo že poznajo in nimajo z vašo »nesrečo« nikakega so- no kremo in s tolčenjem namažete gubo v vsej njeni dolžini. S tem dosežete, da bo postala polt prožna. majhne kocke, fižol pa na manjše de le. Na mast deni najprej plast bučk. potresi iili z zrezanim fižolom na fižol dai plast paradižnika in nekaj zrn česna, potem spet ponavliai s plastjo buč. fižola, paradižnika, in sicer tako dolgo, dokler ni posoda do vrha polna. Posodo pokrii in duši približno poldrugo uro. da se vsa voda iz bučk in fižola posuši, potem dobro premešaj in deni t-a m B. R. Ljubljana Riževe omlete Naredi testo iz moke in vode kakor ea navadne omlete. Speci jih in jih nadevaj s temle nadevom: za šest oseb skuhaj kavino skodelico riža na vodi. če moreš, pa prideni vodi mleko v prahu. Ko je riž kuhan, ga ohladi, mu primešaj 1 jajce, ščepec soli. sladkor, 1 zavitek vanilijevega sladkorja in nastrgane limonove lupinice. Vse dobro premešaj in namaži že pripravljene omlete. Omlete zloži v pekačo in jih postavi za nekaj časa v pečico. Deni jih še vroče in s sladkorjem potresene na mizo. Jed je zelo izdatna in dobra. R. M. Rožna dolina Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil, — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 345. • Za vsako nekai * Gotovo se vam večkrat pokvari električni likalnik. Čeprav vas to jezi. vendar še niste ugotovili, kako ga pokvarite. Morda imate prekratko žico in io med likanjem preveč natezate? Ali je pa vseh nevšečnosti krivo sti- * Če vam ie zmanjkalo nočne kreme. si pomagajte s sadjem. Namesto da si zvečer namažete obraz s kremo, si ga za izpremembo omočite z jabolčnim. breskovim ali slivovim sokom. Sadni sok dobite, če zelo zrelo sadje iztisnete v posodo in dodaste soku nekai kapljic vode. Gube - znamenje staranja Zenske zmerom sanjajo, kako bi od- Bravile z obraza gube in dobile me-ko in baržunasto polt kakor zrela breskev. Pri tem ne pomislijo, da ie obraz brez gub simo brezizrazna krinka in se človeku zdi. ko da ženska s takšnim obrazom nikdar ne bi živela in ne bi imela nič osebnostnega. S tem seveda spet nočemo reči. da mora biti ženski obraz poln gub. temveč da mora izražati osebnost. Nihče ni tako srečen, da bi mu bilo vse življenje postlano z rožami, zato tudi obraz ne more dolgo ostati brez zua-kov skrbi, trplienia in napora. Če gledamo obraz brez gub. se nam zdi da je njegov lastnik brezčutno bitje ki ne pozna bolečin in strasti, ie pa tudi nezmožen doseči kakšen uspeh. Vse to velja za gube. ki podeljujejo obrazu izraz in poudarijo osebnost. Gube, ki pa izdaiaio starost in utrujenost. bi morale pa ženske odpraviti že takoj, ko se pojavijo. Takšne gube se dajo odpraviti z navadno masažo, z operacijo ali z vbrizganjem parafina. Z masažo lahko odpravi gube vsaka sama, vse druge postopke mora ua izvršiti zdravnik. Včasih takšni por stopki z vbrizganjem in operacijami lahko celo škodujejo zdravju, zato niso priporočliivi. Najpametnejše ie, če si gubo takoj, ko io opazite, odpravite z lahuo masažo. ki io opravite tako. da si dva prsta roke na debelo namažete z mast- Vkuhavanje brez sladkorja! Češpljeva mezga: 5 kil češpelj dobro zbrišite, odstranite koščice, razpolovite in denite kuhati. Kuhajte približno 3 ure in neprestano mešajte s kuhalnico, ki jo uporabljate za pobiranje cmokov iz vode. Po triurnem kuhanju dodajte pol grama zmletih klinčkov, pol grama zmletega ingveria in nastrgano lupinico ene limone. Čez čas pa dodajte še 4 zelene orehe. Ko se mezga zgosti, io stresite v prsten lonee, povrhu lepo zgladite in postavite v pečico, da se osuši. Ko ie osušena. zavežite lonec s pergamentnim lapirjem in ga postavite na suh zra-ien prostor. Robidnice v steklenicah: Prebrane robidnice operite in dobro posušite. Zložite iih v požveplane steklenice s širokim vratom in zamašite z novim in prekuhanim zamaškom. Zaradi varnosti pa zamašek pritrdite še z močno vrvico. V lonec, v katerem boste kuhali steklenice, denite nekai lesne volne in vanjo zložite steklenice, ki morajo stati pokonci. Lonec do dveh tretjin napolnite z mrzlo vodo. pokrijte in denite kuhati. Ko voda zavre, odstranite lonec in pustite, da se voda shladi. Ko ie hladna, vzemite iz me steklenice, iih dobro obrišite in po-koncu postavite na hladen, zračen in suh prostor. . Rabarbara s suhimi marelicami: 1 kilo rabarbare zrežite ’na koščke in jih potresite z 12 dekami sladkorja. Dobro premešajte in pustite Čez noc. Čez noč namočite v vodi tudi 30 dek suhih marelic. Naslednji dan zmeljite na mesoreznici rabarbaro in marelice brez tekočine. Vse skupaj pustite da vre 10 minut in ko se zmes zgosti, io ohladite. Takšno denite v požveplane in suhe kozarce, pokrijte s papirjem, namočenim v češnjevec ali rum in iih zavežite z dvojnim vlažnim pergamentnim papirjem. Vkuhavanie brez sladkorja se namx ■__. .____ le včasih , zdelo nemogoče. Danes na.l^^-g^danes^ajo^pi^se^ Neprožna pozicija Caro-Kann ___ Kieninger-Multha up Koln, april 1942. 1. e4. cG. 2. d4. d5. 3. ed5, cd5. 4. Ld3 ; (preprečuje Lf5, je pa to stari način ko stremijo gospodinje za tem. da pripravijo za svojo družinico čim več dobrih in redilnih jedi. se ie že mnogim obnesel recept vlaganja in kuhanja sadja brez sladkorja. Zato pohitite ti> di vi in ne zamudite priložnosti! Ljubek klobuček za poram poletje. Izdelan je iz svetlosive klobučevine, krasi era pa črn trak. Preprosta vsakdanja Rega polti: Telovadba in prebava sta polti prav tako potrebni kakor voda in zrak. Ne pozabite: vaš obraz je del telesa, ki izdaja celotno telesno počutje. Če ste močni in zdravi, boste imeli z'dravo polt. če ie pa vaše telo leno in mlahavo. bo postala vaša polt motna, izgubila bo svežost. Strah, da bi se preobjedli, zdai ni več upravičen. Sicer pa vsaka ženska ve. da polti naiboli koristi tako imenovano notranje izmivanie. ki gaopra- Jw „„„„ „ vite tako. da jeste veliko sadia ii’- • črnim že konec; omeniti pa velja, da se TOlPniflva ir* nAniiatn treni LrA7nro(> vrv*' j._i i l — j_ x _________________ ni najboljše; treba je igrati Lg4 z e6 in Ld6 ali Le7>. 7. Sd2, Lg7. 8. Sgf3, Lf5 (takole se črni res polasti za nekaj časa točke e4. toda črni kmetje zelo oslabijo in okorijo; zanimivo je opazovati, kako hitro beli razgali njihove šibke strani). 9. LXf5, gf5. 10. Se5, Db6. 11. Sd3, e6. 12. 0-0, Se4. 13. Khl, h5? (to pomeni nadaljnje slabljenje; pametneje bi bilo spraviti skakače preko e7 na g6 in potem rokirati; nato bi se dalo šele misliti na izvedbo f6—e5, če je sploh mogoča). 14. f3, SXd2 (črni je tudi ob to postojanko). 15. DXd2, Tc8. 16. Tfel, Kf8 (na rokado vdre dama preko f2 na slabotno kraljevo krilo). 17. Te2, Dd8. 18. Tael, b6 (črni samo životari). 19. Lg5. Lf6. 20. Lh6+, Lg7. 21. LX*7 + , KXg7. 22. Sf4! (zdaj ko je odstranjen močni črni lovec, zazevajo vse luknje v črni obrambi; žrtev na e6 je neodvmljiva, zato je s zelenjave in popijete vsai kozarec vode na dan. Ne smete namreč pozabiti., da koža izloča vse mogoče škodljive snovi iz telesa. Zato je prav znojenje, tudi če ga še tako sovražite, koži v ve; liko korist, ker jo orosi in očisti. Saj sami veste, kako sveži se zdite, če ste se spotili, potem pa okopali vse telo v topli vodi Kakor ie polti potrebna notranja nega, tako ne smete pozabiti tudi na njeno zunanje čiščenje. Vsal enkrat ha dan. naibolie zvečer, bi vsakav žensko morala svoj obraz dodobra očistiti nesnage. Pri tem vam pomaga voda in milo; zdai ko mila primanikuie. si lahko pomagate tudi s kakšno dobro mastno kremo, ki polt očisti prahu in druge nesnage. Posebno pažnio morate posvečati nosu in bradi, ker se prav na teh dveh delih obraza zmerom znova pojavijo zajedavci. Kgža okrog oči je posebno nežna in občutljiva. zato morate biti pri čiščenju okrog oči še posebno pazljivi. Tisto, ki imajo posebno nežno polt. bi se nikdar ne smele umivati v trdi vodi,-Če že nimate priložnosti in časa. _ da bi lovile deževnico, nridenite vodi. s katero se mislite umiti, žlico boraksa. ki jo bo omehčal. Vsaj enkrat na teden bi si vsaka morala očistiti obraz s kamilično paro. To poceni sredstvo ženske vse premalo upoštevajo. Če držite obraz vsai pet minut nad kamilično paro. -bo koža izločila vso nesnago. krvni obtok bo postal živahnei-ši. polt bo pa postala sveža in rožnata. Poskusite enkrat, potem se pa po takšni parni kopeli ogleite od blizu v zrcalu. Presenečeni boste! S kremo si očistite obraz takole: namočite košček vate v mastno kremo in narahlo potegnite z njo od brado navzgor proti sencem, potem od srede čela proti sencem, okrog nosu. če* zgornjo ustnico in okrog oči. Kože dajo take pozicije, £o razbiti. kakor je čma, precej' lahko razbiti, toda navadno le z žrtvijo figure), Th6. 23. TXe6!, fe6. 24. SXe6+, TXe6. 25. TXe6 (čeprav je beli za figuro slabši, je nasprotni. Kov položaj brezupen; predvsem grozi 26. Dh6+ s TXc6, osamljen je pa ftudi kralj), Se7. 26. Dh6+, Kg8. 27. Tf6, Tc6. 28. Dg5+, Kh8. 29. Tf7, črni je obupal; mat je netzibežen bodisi na g7 ali pa z DXh5—h7. Rešitev problema It. M6 I. d5, KXc3. 2. Da:; mat. 1. . .. Kxe3. 2. Dg3 mat. ne smete drgniti niti gubati. Pustite, da krema nekai minut vpiia nesnago, potem io pa izbrišite z mehko krpo z obraza. Če ste si zvečer tako temeljito očistile polt. se drugo jutro lahko umijete s samo vodo; če imate posebno občutljivo polt. pa s kakšno dobro vodo za obraz. Porabni nasveti j V vročili poletnih dnevih je prazna peč najboljša hladilnica za iedi. Prepih, ki je v njej. povzroča, da ie stalno hladna in tako ohrani iedi sveže. Duh po cigaretah in tobaku odstranimo iz sohe iu drugih prostorov, če pustimo preko noči v njej mokro gobo. Goba mora biti tako dolgo vlažna, da vsrka ves ueprijetni duh. Luknje v nogavicah lahko preprečimo, če nogavico na tisti strani, kter se nam zmerom raztrga, prešiieino m pasi jemo z nitko. Tako io bomo naredile boli trpežno. Izdaca K. Bratuža, novinar; odgovarja EL Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. J Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi ? Ljubljani.