LETO XXXVI., ŠT. 14 Ptuj, 7. aprila 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA MLjudje naj razmišljajo" (stran 2) ] Prvi praznik KS Jože Potrč (stran 4) | Priznanja najboljšim pridelovalcem (stran 6) O zbranih predmetih v Veliki Nedelji (stran 7) Ob uspehu ptujskih košarkarjev (stran 13) Položitev venca k spomeniku dr. Jožeta Potrča pred ptujsko bolnišnico. Foto: M. Ozmec Ivica Žnidaršič izroča priznanje — zlati znak Rdečega križa Slovenije. Foto: M. Ozmec V Ptuju poslej - zdravstveni center po dr. Jožetu Potrču v zdravstvenem centru Ptuj—Ormož so minuli petek sla- vili, dostojno so se spomnili 80- letnice rojstva dr. Jožeta Potrča in 20-letnice njegove smrti. V ta namen so realizirali pobudo kon- ference osnovnih organizacij ZS? ZC, da se center poimenuje po dr. Jožetu Potrču, revolucionarju, humanistu, zdravniku, ki se je ne- sebično razdajal za revolucijo, za zdravstvo, za malega človeka, ki je poosebljal dobrega človeka; Potrč pa je še posebej zaupal v moč nje- gove misli. Neizmerljiv je njegov delež pri oblikovanju , kodeksa zdravniške eiike zdravstvenih delavcev Jugoslavije; to dokazuje- ta oba predloga kodeksa. Aka- demik profesor dr. Janez Milčinski poudarja, da je kodeks njegov duhovni otročiček. Sprejet pa je bil, 27. decembra 1963, torej nekaj mesecev po Potrčevi smrti. Slavnostni govornik na petkovi svečani seji je bil akademik profe- sor dr. Janez Milčinski, ki je veči- no svojega govora namenil Potrče- vi viziji zdravstvenega delavca. Poudaril je, da so nekateri odstav- ki kodeksa zanimivi za današnji čas, da jih ni prekril čas. Skrb za človeka spremlja oba predloga kodeksa zdravniške etike; posebne skrbi pa je pri Potrču deležen bolni človek. Janez Milčinski je v duhu Potrčeve vizije vprašal ali smo skrb za bolnega v teh minulih 20- tih letih v resnici razvijali in boga- tili. Nadaljevanje proslave pomeni vrhunec osrednje slovesnosti ob 80-letnici dr. Jožeta Potrča- — sprejet je bil sklep, da se center poslej imenuje Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj. V predlogu obrazložitve je bilo pose- bej poudarjeno, da je Jože Potrč poosebljal naprednega človeka, humanista, skrb za malega člove- ka, ki je veroval v boljši jutri, pod vodstvom zveze komunistov. O pomenu dr. Jožeta Potrča za Ptuj in njegovo okolico je na proslavi govoril Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj. Delno je o Potrču govorila tudi Ivi- ca Žnidaršič, predsednica republi- škega odbora RK, ki je centru podelila zlati znak RK Slovenije, najvišje priznanje Rdečega križa Slovenije in pri tem poudarila, da je imel tudi dr. Jože Potrč ust- varjalen odnos do. Rdečega križa. V imenu centra se je za prejeto priznanje zahvalil dr. Lojze'Arko in povedal, da je bolnišnica že leta 1965 sklenila, da se poimenuje po dr. Jožetu Potrču, da bi s tem ohranila spomin nanj in obujala njegovo delo in dosežke, predvsem pa, da bi njegov kodeks zdravniške etike vedno živel. Proslave v centru so se udeležili vidni javni in družbenopolitični Udeleženci-,slavnostne seje v prostorih ptujske bolnišnice. delavci, med njimi Sergej Krai- gher, član predsedstva SFRJ, Li- dija Senljurc, članica sveta federacije in nekateri Potrčevi sodelavci, ki so o njegovi osebnosti in delu govorili na ,,okrogli mizi". Zaravstveni delavci so po zaključeni osrednji slovesnosti obiskali tudi Potrčevo domačijo v Slavnostni govornik akademik prof. dr. Janez Milčinski. Vintarovcih ter k spominski plošči položili venec; dalj časa pa so se zadržali ob njegovem doprsnem Foto: M. Ozmec kipu, ki stoji ob vstopu v bolnišni- co. Tam je govoril dr. Jože Neu- daucr, predsednik zdravniškega društva Ptuj—Ormož, ki je med ostalim povedal: ,,lz, časov njegove privatne zdravniške prakse so znani do- godki, ki samo potrjujejo njegovo humanost, povezanost s slovenje- goriškim viničarjem, kočarjem, kmetom, delavcem, saj ga ljudsko izročilo opisuje kot legendarnega zdravnika in človeka. Danes so se uresničile želje vseh delavcev zdravstvenega centra, ko je naš centralni delavski svet spre- jel sklep, da se od danes imenuje celotni center — zdravstveni center dr, Jožeta Potrča Ormož—Ptuj. Potrčevi osebnosti je najbolj us- trezal zdravniški poklic, ki ga je dnevno spodbujal ob razmerah, ki so takrat obstajale, da je treba energično pristopiti k rešitvi neure- jenih, socialnih in političnih raz- mer v stari Jugoslaviji. Rešitev teh je videl v idealih oktobrske revolu- cije, komunizma ter marksizma, katerega vnet razlagalec je bil- povsod. Skratka, njegovo življenje je bilo samo iskanje, borba za boljše, pravičnejše . . . Vložil je veliko truda pri izdelavi kodeksa zdravniške etike za naše razmere, ki je bil osnova za kas- nejše rešitve pri nas, ki še danes niso dorečene in se z napredkom medicine rešujejo sproti pri nas in po svetu. Nam zdravnikom in zdravstve- nim delavcem je v tem delu zapu- stil bogato sporočilo. Opozarjal nas je na dosledno medicinsko do- ktrino, na odnos in dolžnost do bolnika in družbe, na humanost našega poklica, saj samo ta lahko bolniku vzbudi zaupanje, ki je že samo velik del uspeha zdravlje- nja . . ." Svojevrstno dopolnilo življenj- skega opusa dr. Jožeia Potrča je tudi razstava, ki so jo odprli v ljudski in študijski knjižnici. Pred- stavlja pa delo in življenje dr. Jožeta Potrča. Ob otvoritvi razsta- ve sta zbranim govorila profesor Drago Suligoj in Jaka Emeršič, ki je prisotnim govoril o strokovnem vidiku razstave. Popoldanska okrogla miza pa je- dorekla še tisto, kar ni bilo povedano na dopoldanski sveča- nosti. Predvsem pa je okrepila spoznanje, da je bilo Potrčevo zdravniško in družbeno-politično delo neprecenljive vrednosti za na- šo družbeno stvarnost. MG PREDSEDSTVO OK ZKS 0RM02 O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU člani predsedstva OK ZKS Ormož so na seji, bila je 29. marca, ', sprejeli program javne razprave ob pripravi problemske konference i Zveze komunistov Slovenije o idejnopolitičnih vprašanjih na področju i usmerjenega izobraževanja in o nadaljnjih nalogah komunistov pri ; uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Vanjo : so vključili osnovne organizacije ZK celotnega združenega dela, da bi-; vprašanja vzgoje in izobraževanja obravnavali kar se da celovito. Poleg j tega pa so v razpravi ocenili tudi izobraževanje ob delu in iz dela. izpustili niso niti kadrovskih programov in njihove kakovosti niti; delovanja delegatskega sistema na področju vzgoje, izobraževanja in; zaposlovanja. Torej so se teh vprašanj resnično lotili iz vseh možnih ; strani. Sklepno oceno bodo podali na današnji seji predsedstva, ko bodo i oblikovali tudi stališča in usmeritve za nadaljnje delo komunistov na tem j področju, hkrati pa bo ocena tudi podlaga za sodelovanje na problemski i konferenci v republiki, ki bo 13. aprila. ] Na prejšnji seji so člani predsedstva sprejeli še okvirni program dela i občinskega komiteja, ki zajema področje gradbeništva, samoupravne j stanovanjske organiziranosti, splošnega ljudskega odpora in družbene ; samozaščite, kadrovske politike, gospodarskih rezultatov in kmetijstva : ter oceno samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Program dela bodo potrdili na naslednji seji občinskega komiteja, i N. Dobljekar i Programska seja OK ZKS Ptuj v sredo, 30. marca je bila programska seja občinske konference ; ZKS Ptuj. Delegati so predhodno prejeli skrbno pripravljeno gradivo o j delu občinske organizacije ZKS in njenih organov, uvodne misli na seji ; pa je podal predsednik komiteja Jože Botolin. ] Komite občinske konference ZKS Ptuj je v preteklem letu največ ; pozornosti pri svojem delu posvetil gospodarski situaciji v občini. Leto \ 1982 je bilo sicer za našo občino uspešno, saj smo kljub težavnim ;j pogojem gospodarjenja ob velikih naporih delovnih kolektivov dosegli ; oziroma presegli resolucijske cilje. Tako je nad resolucijskimi cilji bil' porast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, kmetijske pro-'; izvodnje, produktivnosti,.posebej izvoza, uvoz pa seje zmanjšal bolj, kot , smo načrtovali. • ■ Kljub doseženim dobrim rezultatom, pa ne smemo mimo slabosti in j nerešenih vprašanj, ki se kažejo v nekritičnosti posameznih delovnih-j sredin, v zapiranju v ozke (tozdovske) kroge, o kritizerstvu, ko iščemo,^ krivce vedno drugod, nikakor pa ne pri sebi. Družbeno ekonomske I pojave moramo gledati širše, ne pa enostransko, zgolj iz svojega zornega \ kota. Tudi odnosov znotraj posameznih sredin ni smotrno na zunaj j olepšavati zaradi familiarnosti ali osebne prizadetosti, ker se določena^ stanja (odnosi) in konflikti s tem še zaostrujejo. V razpravi na programski seji je sodelovalo mnogo razpravi)alcev,: ki so bolj aH manj kritično spregovorili skoraj o vseh vprašanjih življenja ; in dela v občini. Delegati so opozorili na nesamoupravne odnose v nekaterih delo-j vnih organizacijah — temeljnih organizacijah združenega dela, na ne-^ rešeno vprašanje preskrbe z mesom in energijo, na materialni položaj i osnovnega šolstva. Spregovorili so tudi o odgovornosti, pri če-mer so j poudarili., da vsi ne moremo biti za vse krivi in, da ljudje z večjimi] pooblastili morajo prevzeti večji del krivde. Delegati so opozorili tiflli na ' kadrovsko problematiko, pri čemer so poudarili, da mora ZK večji; poudarek dati kadrovski politiki pri sprejemanju v svoje članstvo, kot'; tudi pri kadrovanju za odgovorne funkcije v svoji organizaciji. i Razprava je pokazala, da se o nekaterih problemih ni prvič govorilo,; ampak se posamezne slabosti pojavljajo večkrat, oziroma se prepočasi; rešujejo. a , I Na seji so delegati sprejeli programsko usmeritev nalog pri na-i daljnjem družbenoekonomskem razvoju, pri čemer so na prvo mesto dali ^ razvoj in utrjevanje socialističnega samoupravljanja, večjo učinkovitost; in kakovost gospodarjenja in s tem politike gospodarske stabilizacije. ] Komunisti v ptujski občini so presegli forumske oblike dela. Kre-i pitev dela sredi življenja, v temeljni organizaciji in krajevni skupnosti,^ mora biti tudi v bodoče temelj dela vsakega komunista, saj se bo le tako" ustrezno utrdil in razvil delegatski sistem in bodo odločitve izraz volje i delovnih ljudi in občanov. . ^ ■ Priprave na pohod v Mostje i Pri občinski konferenci SZDL Ptuj ugotavljajo, da tudi letos vse 1 priprave na že tradicionalni pohod ,,Po poteh revolucije" potekajo v^ skladu s programom in rokovnikom. Tako bo v soboto 23. aprila na; tisoče mladih in starejših občanov odšlo na pohod proti Mostju, \ organiziranih v petih odredih, vsak po svoji določeni poti. ■ Predsedstvo OK SZDL Ptuj je zaprosilo krajevne konference j SZDL, da naj do 10. aprila sporočijo število udeležencev pohoda iz i posamezne krajevne skupnosti. * 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. april 1983 — TEDNIK DO EMONA MERKUR PTUJ Nakupi so bolj premišljeni v Merkurjevih prodajalnah ugotavljajo, da kljub naraSčanju življenj- skih stroSkov nakupi ne upadajo. Pač pa so kuf>ci pripravljeni kupovati le kakovostno blago, saj zanj odštejejo lep kupček denarja, poleg tega pa v Merkurjevih prodajalnah kupujejo blago trajnejše uporabe. Zato so se v tej delovni organizaciji dogovorili, da bodo zagotovili soli- dno in strokovno postrežbo v vseh svoiih prodajalnah in tudi na ta način vplivali na odločitve kupcev za nakupe. Seveda pa zgoli s tem ne bodo uspeli doseči planiranega skupnega prihodka in dohodka. Delno bodo to dosegli tudi z nadaljevanjem obnove posameznih prodajaln, najbolj pa z avansiranjem blaga. Tudi oni se niso mogli izogniti praksi vnaprejšnjega plačevanja, ki pa žal ni vedno porok za to, da bodo naročene količine blaga tudi prejeli. ' Poleg avansiranja zahtevajo mnogi proizvajalci tudi devizno udeležbo in sovlaganje v razvoj. To vprašanje urejajo na nivoju sestavljene orga- nizacije združenega dela Emona, saj ptujski Merkur nima lastnih deviznih sredstev. Poleg tega jih pestijo vse višje nabavne cene posameznih artik- lov, medtem ko ostajajo marže ,,zamrznjene". Kot je povedal direktor delovne organizacije Marjan Ostroško, ostajajo v kolektivu optimisti. Prepričani so, da bodo zastavljene cilje v tem letu uresničili, o tem pa govore tudi prvi podatki o realizirani prodaji v prvih treh mesecih tega leta. N. Dobljekar PROIZVODNO DELO IN DELOVNA PRAKSA v ptujski občini je le malo organizacij združenega dela, ki medse ne morejo sprejeti učencev srednjega usmerjenega izobraževanja, da bi tani opravljali proizvodno delo in delovno prakso. Med tistimi, ki jih sprejme- jo največ, je delovna organizacija TGA Boris Kidrič Kidričevo. V enem šolskem letu se tam zvrsti okrog 700 učence v, ki se seznanjajo z organizi- ranostjo in samouravljanjem ter z delovnim procesom v delovni orga- nizaciji. V TGA imajo okrog 100 inštruktorjev, ki se ukvarjajo s temi učenci. Njihova naloga je tudi, da jih ob končanem delu ocenijo. V delovni organizaciji imajo okrog 300 učencev na praktičnem usposa- bljanju, z njimi pa se ukvarja 29 inštruktorjev. V obeh delovnih organiza- cijah učence le ocenjujejo, za delo ne dobijo denarne nagrade. Učenci pa dobijo malico in potrebno zaščitno obleko. Nekoliko drugače je v trgovini. Trgovci so se dogovorili, da učenci prejemjo poleg malice in zaščitne obleke še denarno nagrado, ki ustreza njihovemu prispevku v delovnem procesu. Nagrade so točno določene za posamezne letnike srednjega izobraževanja. Sistem ocenjevanja oziroma nagrajevanja torej ni enotno urejen, vsaj kar se učencev tiče. Dosti bolj enoten pa je, ko gre za mentorje oziroma za inštruktorje. Ti v nobeni od organizacij združenega dela ne prejemajo posebnega nadomestila zato, ker se ukvarjajo z učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Najbolj zanimivi so odgovori na vprašanje, ali je proizvodnega dela oziroma delovne prakse za učence dovolj. Predstavniki šol menijo, da ga je dovolj, saj učenci v šoli pridobijo več teoretičnega znanja, ki ga bo mogoče dopolniti s praktičnim v času pripravništva. V organizacijah združenega dela pa menijo, da bi morali učenci preživeti več časa v proiz- vodnji. Sicer pa se tudi oni zanašajo na pripravniško dobo, ko bi naj učenci utrjevali pridobljeno teoretično znanje in ga dopolnjevali s prakti- čnim delom. Trenutno pa so v združenem delu najbolj zaskrbljeni zaradi učencev, ki bodo letos končali skrajšani program srednjega usmerjenega izobraževa- nja. Ti imajo v posameznih vzgojnoizobraievalnih programih sicer več proizvodnega dela oziroma delovne prakse, pa vendar ne toliko, da bi se lahko po končanem izobraževanju vključili v delovni proces. Na nivoju republike še vedno ni dogovorjeno, kako dolga bo pripravniška doba za te učence in kakšni bodo programi. Časa ni na pretek, saj bodo ti učenci iskali zaposlitev že v juliju. V organizacijah združenega dela pa na drugi strani menijo, da ti učenci ne bi smeli imeti preveč težav z uvajanjem v delo, saj gre v pretežni meri za delavce, ki bodo stregli polavtomatskim strojem, česar se ni težko priučiti. Ob koncu naj omenimo, da imajo v nekaterih organizacijah združenega dela težave tudi s prevozom učencev do proizvodnih obratov, posebej do dislociranih, ponekod pa nimajo ustreznega dela zanje — oziroma,.nima- jo ga dovolj niti za svoje zaposlene zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Mi vse težave so organizatorji proizvodnega dela opozorili na skupnem sestanku, ki so ga imeli prejšnji mesec. Upati je, da njihova opozorila in predlogi za boljše rešitve ne bodo naleteli na gluha ušesa pristojnih. N. Dobljekar INFORMACUE IZ ZASEDANJA ZBORA UPORABNIKOV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ O ZVIŠANJU STANARINE Delegati zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so po širši razpravi na seji, 31. marca 1983 z večina glasov sprejeli sklep o povišanju stanarine in najemnine poslovnih pro- storov za 30 % od 1. aprila 1983 dalje. Povišanje r^tanarine in najemnine je .'ezultat usklajene akcije v SR Sloveniji, podpore družbeno-političnih organizacij in delegatske baze v občini in izvajanje planskih dokumentov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981-1985. Pri sprejetju sklepa o povišanju stanarin za 30 % so delegati upo- števali 5 % zaostajanje iz leta 1982 in 25 % povečanje za leto 1983. Izstočasno so delegati sprejeli predlog, da se plačevanje stanarin in najemnin uskladi s točkovnim sistemom, ki je bil izveden v letu 1982 in prvem trimesečju letošnjega leta. Tako bodo uporabniki stanovanj in poslovnih prostorov dobili položnice za plačilo stanarine in najemnine z novimi vrednostmi (točkovanje in povečanje za 30 %) do 15. aprila 1983. V razpravi so delegati opozarjali predvsem na tisto kategorijo delovnih ljudi, ki jih bo zaradi nizkih dohodkov na družinskega člana povišanje stanarin prizadelo. Zato so v naslednji točki dnevnega reda sprejeli za okoli 10 % ugodnejše kriterije za subvencije stanarin, s čimer b<>dana možnost, da tisti občani, ki so subvencije potrebni dejansko dobijo to družbeno pomoč. Zbor uporabnikov s tem tudi poziva vse, ki imajo pogoje za sub- vencijo, da vložijo prijave pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj „LJUDJE NAJ RAZMIŠLJAJO!" Ce bodo ljudje v resnici razmi- »^Ijali, bomo lahko dobili nekaj novega. Neumna je samo tista misel, ki ni i/rečena. Naša družba je rutinerska družba, zato nas danes lepe stabilizacija. Premalo damo na ustvarjalno delo, kajti tudi ustvarjalno delo je delo, ima pa svoj postopek. Največ praž- nme m s tem prostora za mventi- vno dejavnost Je ravno pri drob- nih izboljšavah glede postopkov. Ni namreč dela, za katerega ne bi mogli zapisati postopka, pri tem pa ne smemo zanemarjati izku- šenj. Dobro upravljanje in gospo- darjenje se tiče vsakogar izmed nas. Množično inventivno deja- vnost pa rabimo zato, da se rešimo delovnih neuspehov. Vse inova- cije imajo poslovni smisel. Pozna- mo pa tn poti do inovacij: lastne invencije, licence in posnemanje brez licence, slednje najbolj raz- vijajo Japonci. Glede nakupa h- cenc je Jugoslavija dejansko v kolonialni odvisnosti od razvitega sveta. To pa samo zalo. ker pri nakupu licenc niso sodelovali ekonomisti, pravniki in drugi strokovnjaki. Mi pa imamo v Ju- goslaviji 90 odstotkov takih li- cenc, kijih moramo samo >)upo- rabljati« rutinsko in pri katerih ne smemo uporabljati lastne ustva- rjalnosti. Inventivna dejavnost bi morala biti tako razvita, da bi imeli na 100 zaposlenih tudi do 500 inventi- vnih predlogov in ne tako, daje v občini Ptuj najboljši podatek iz Elkom Hiko Olga Meglic, kjer pride na 100 zaposlenih 8,6 predloga. Danes vse bolj govori- mo o usmerjeni sistematični in organizirani množični inventivni dejavnosti. Zanjo je potrebno re- alizirati štiri pogoje: ljudi neneh- no usposabljati, organizirati delo v krožkih, programoteka in raz- vita upoštevanost po celotni or- ganizaciji, po vsaki samoupravni skupini. Množičnost je utemelje- na tudi iz tega, ker razpolagamo z vedno več znanja, v množičnost nas silijo krizne razmere v svetu in doma. samoupravne družbene skupine pa je potrebno uporabiti za obliko množične ustvarjalno- sti. Pri razvoju inventivne deja- vnosti ne gre za fanatizem, temveč za obstoj — Jugoslovani smo iz- brali bližnjico (nakup licenc), se- daj pa plačujemo davek. Delati bo potrebno pametneje, ne pa na- porneje. Povsod tam, kjer imajo programe za razvijanje človeka — imajo uspehe — produktivnost nara.šča. Ljudje pa morajo biti za svoje delo tudi motivirani, bolj ko so upoštevani, bolj so motivirani. Ugotovljeno pa je, da je možen razvoj tudi brez investicij. To so glavni poudarki stroko- vnega predavanja dr. Matjaža Muleja. Predaval pa je o usme- rjeni sistematični in organizirani množični inventivni dejavnosti. Predavanjeje bilo pri udeležencih posvetovanja izredno dobro sprejeto. Na letošnjem šestem pno pozornost so posvečali ure sničevanju stalSč^ ki jih je pokrajinski odbor sprejel o akcijskem mposabijanju delovnih ljudi in občanov ter hwtnmi iKqxBablSaiiju za izvaja- nje funkcije v vojnL V razpravi so pozitivno ocenili vlogo ptArajiaskega odbora in izvršnega sveta na podroCju obramfanfli priprav. Tudi poverjenStva so imda pomembno vk)go pri ' uresničevanju programov dda pokrajinskega odbora in izvršnega sveta. Ta ugotovitev velja za področje gospodarstva, bhigovnega prometa, zdravstva in sociahiega varstva, informativno- propagandne dejavnosti, kulture, izobraževanja in znanstveno raziskovahie dejavnosti. V vzhodm^ftajerski pokrajini so uspešno usklajevali obrambne prq)rave. O tem zgovorno priča podatdt, da je bpo lani 110 pogovorov z vodstvi in organi v občinah ter več kot 110 po- govorov s predstavniki OZD in drugih skupno- sti. Sodelovanje s sosednjimi pokrajinami je bi- lo intenzivno. Sodelovanje z JLA se še krepi in razširja na vseh ravneh. Gre za proces nadalj- njega poglabljanja medsebojnih odnosov in skupnega urejevanja problematike obrambnih priprav in drugih problemov skupnega življenja in dela na določenem območju. Intenzivno je bilo sodelovanje z republiškimi organi pri skup- nem urejevanju obrambnih priprav. Premiki so bili doseženi pri usposabljanju pripadnikov pokrajinskega odbora in njegovih organov. Pokrajinski štab teritorialne obrambe je raz- vil živahno dejavnost pri usposabljanju pripad- nikov, štabov in enot teritorialne obrambe na vojaškem in idejnopolitičnem področju. Samo lani so organizirali več kot 40 različnih tečajev in seminarjev za starešine, ki so raz- porejene v teritorialno obrambo. Povsod so ra- cionalno uporabljali razpoložljiv denar, saj so skrčili obseg usposabljanja, prirejali več vaj iz- ven delovnega časa in strogo nadzirali uporabo vozil in opreme. Posebno skrb so posvečafi problemom varnosti in samoraifiic. zavarova- nju objektov, skladiSč in dokumentacije. Zav- zeli so se za enoten koncept in za mUajeno pro- jektiranje in zidavo maEh ekktiani a poti^ic SLO in DS in menili, da bi moraE hkrati obnoviti tudi nekatere manj^ opaSCcne mine. Opozorili so tudi na nekatere probleme pri zagotavljanju denarja za nakup opreme za po- trebe SLO in DS. Na seji Pokrajinskega Štaba so se SLAVKU SORSAKU zahvalili za nj^ovo dolgoletno in ustvarjalno delo v pokrajjnAem odbora ter poudarili njegove zasluge in sposobnost pri razvijanju kdncepta SLO in DS v pokrajini ter njegov prispevek k podrafbljanja te dejavno^ Izrazili so željo, da bi tudi v |Mifaodiqe s svojim bogatim znanjem in dragocenimi izkuSnjami sodeloval v ddu pokrajinskega odbora. To sodelovanje je še pomembne^ saj Je nedavno prevzel novo doli^ost predsednika sVcta za SLO in DS pri predsedstvu repuUBkc kon- ference SZDL Sk)venije. Franc TctiikvvK mnl gavavam na svečanosti, desno delovno predsedstvo svečanega .ihora. Foto: M. Ozmec Po svečanem zboru v ptujski bohiEnid je bila \ prorttli TlBiJiiiii knjižnice odprta razstava o življenju in delu dr. Jož^ Faliia. Scrgq Kraigher, član predsedstva SFRJ pri ogledu razstave. Foto: M. OfeBMC O pomenu dr. Jožeta Potrča za Ptuj in okolico ..Gospodarske in socialne razmere Ptuja in I^ujske firSe okofice v času, ko se je oblikoval dr. Jože Potrč v komunista, humanista, revolucionarja, so bile težke. Maloštevilno delavstvo, pa močno prevladujoče kmečko prebivalstvo, med katerimi je bilo mnogo malih kmetov, kajžaijev in viničarjev, je predstavljalo strukturo takratnega prebivalstva. To okolje je bilo gospodarsko, kulturno in politično zaostalo, zaradi tega so bile življenjske razmere tcdiko težje. Nedvomno je vse to močno vplivalo na socalno čutečega in vedno razmišljajoč^a dijaka in Študenta medicine ter zdravnika dr. Jožeta Potrča. Tako je iskal poti, kako spremeniti take obstoječe družbene od- nose. Iskal je tudi tiste politične sile, ki imajo znanstveno utem^eno pot in znanstveno utemeljen program in načrt političnega boja, da se preseže stanje, kakrSno je bilo v tedanji družbi. Pot, za katero se je odločil z vso svojo življoijsko in intd^toalno vnemo, je bila v ideji komunizma in marksizma. Najboljše pove to sam v sestavku .,Kako sem postal komunist", v katerem med drugim pravi: „Najpotnembnejfi dogodek v moji mladosti, ki je odločil o vsem mojem življenju, je bil moj prvi stik š klubom markastov na zagrebški imiverzi, ko sem q>oznal, da komunizem ni utojNJa, ampak zgodovinska nujnost. V eni sami uri sem postal komunist. To za mene ni bila le največja preusmeritev v političnem pogledu, ampak predvsem rešitev iz zelo globoke notranje krize, ki me je mučila že več let. Tisti dan in tisto uro februarja 1924, ko sem postal komunist in iznenada spoznal najgloblje zakonitosti in težnje družbenega razvoja, sem našel tudi najgloblji smisel mojega življenja. Do takrat sem čutil le vso težo socialnega vprašanja. Pred menoj se je tedaj odprla najlepša realno optimistična slika prihodnosti človeka, hkrati se mi je prebudila zavest globoke odgovornosti v razrednem boju. Jasno sem se zavedal, da se je treba temu boju najprej pridružiti, vsa ostala vprašanja pa se bodo reševala s skupnimi napori." Kot mlad zdravnik se je pri opravljanju zdravniške prakse v ptujskem okolišu srečeval z različnimi, ne le zdravstvenimi, ampak tudi s socialnimi in drugimi težavami ljudi in kot revolucionar, komunist se spopada s tem, vendar se zaveda, da sck rešitve iz izkoriščanega položaja človeka v revolucionarnih družbenih spremembah. Zato deluje med vsemi sloji prebivalstva, širi krog somišljenikov in aktivnih delavcev za idejo komunizma, pridobiva jih z zgledom, bogatim teoretičnim in marskističnim znanjem, ki ga je znal poenostavljeno, prenašati in tako pridobivati ne samo somišljenike, ampak aktivne sodelavce. V njem so videli utdeSeno poStenost in skromnost revolucionarja, nihče ni dvomfl v poštenost njegovih idej, vsakemu Je znal svetovati. Aktivne sodelavce pridobiva med delavci, zato prva flegalna celica komunistične partije leta 1938 v ždeznSkih ddavnicah; med kmeti, med katerimi je narodni heroj Jože Lacko, najmarkantnejša osebnost ptujskega narodnoosvobodilnega boja; med dijaki na ptujski gimnaziji in izobraženci (ustanoi^ena partijska celk:a na ptujski gimnaziji leta 1933) in po osvoboditvi, ko je dr. Jože Potrt pre- vzemal vrsto odgovornih /adoBPitor v mganih KPJ oziroma ZK. drugih im. v oUastnih organih, pa tudi v mednarodnih Oi:ganizaciJah. je kljub velikim obveznostim, vedno naSd čas. da je prišel med svoje rojake, ddavoe. kmete in občane; prihajal je na njihove sestanke; kon- ference, zbore, zborovanja. Na iqih govorfl, njegovi govori so bffi Jasni, ^oboko prepričevalni v nalogah, graditvi socialistične samoupravne družbe. Iz zakladnice svojega bogat^a sph^n^ in ma rs k i stičnega znanja, je znal globoko vcq|rfjati tudi socialistični humanizem. Tak&n je bil dr. Jože Potrč, naš rojak, preprost, pristopen za vse delovne ljudi, revolucionar, komnnfat. humanist; takšnega imamo v spomina." (Iz govora Franca TetiSkoviča, predsednika SO Ptuj na svečanosti ob pmmenovaiga ZC po dr. Jožetu Potrču — 1. prih 1983) KVIZ TEKMOVANJE „TITO, REVOLUCIJA, MIR' Tekmovalci so bili dobro pripravljeni v soboto. 2. aprila se je v osnovni Soli CMga Mej^ odvijalo občinsko kviž tekmoivanje ..Tito, revolucija, mir", ki ga je organi- zirala komisija za SLO in DSZ pri občinski konferenci ZSMS Ptuj. Od 24 prijavnih ekip se je tekmovanja udekžlo le 7 ekip in sicer tri osnovnoSolske ekq>e: Tone 2nidarič, (Xga Me^ in Domava, ekipa iz vojaSnice DuSan Kve- der—Tomaž, sfediqeSolska dupa, Rogoznica in mladi iz Zamene. Tekmovanje se je pr^do ob 10. uri. Pred tekmovanjem je bil kratek kulturni program; ki so ga pripravili mladi iz osnovne šok Olge MegUč, nakar so se tek- moN^ald razdelili v dve skupini, saj so bila tudi vpraSanja rudeljena na I. in II. td^vnostno stopnjo. Cas za reSevanje pisnega testa je bil 9(imm^^yMmixik»jLaiBf9ii \oriti na 20 dokaj težkih , ašanj. Žirijo so sestavljali: Fanika Vauda, predsednica, Ervin Hojker in Zvone Zinreich pa člana. Pred pričetkom tekmovanja so tek- movalci dobili podrobnejša navo- dila. Tekmovanje ni bilo ekipno, zato je dobil vsak tekmovalec svo- jo testno polo. Najtežavnejše delo na tekmova- nju pa je imela vsekakor ocenje%al- na komisija v sestavi Truda Bur- jan, predsednica, Marija Belšak in Irena Pravdič pa članici komisije. V prvi težavnosti stopnji je naj- več znanja pokazala Nataša Koltak iz osnovne šole Tone Žnidarič, nadalje Zdenka Segula iz 0§ v Dornavi in Edita Kostanjevec in Sergej Lah, oba iz OS Tone Zni- Reševanje testnih nalog darič, v drugi težavnostni stopnji pa so največ točk dosegli Slavko (ffotKLK) Mezek iz voja&ice Di^n Kveder- Tomaž, Danica Glodež in Lidija Gajšt, obe iz ekonomske srednje šole. Trije najboljS iz obeh težav- nostnih stopenj bodo ptujsko občino zastopali na regijskem tek- movanju, ki bo 27. aprila 1963 prav tako v osnovni SoE Olga Meglic. Zaželimo jim torej veliko uspeha i h seveda tekmovalne sreče! Jana Hvaleč Vsem zdravje do leta 2000 - geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja LetoSnje geslo svetovnega dneva zdravja — 7. aprila —je zdravje za vse (k> leta 2000. Svetovni dan zdravja obeležuje dan. ko je 26 članic organizacije združenih narodov leta 1948 ratificiralo statut sve- tovTie zdravstvene CHganizacije in ko jc specialna agendja ZN začela ddo^ti v smeri zagotavljanja čje maijfc stopnje zdravja za vse narode sveta. Do leta 2000 je ostalo le že 17 let. da geslo tudi uresničjmo. Države, članice svetovne zdravstvene organizacije, teh je 158, so se obvezale, da bodo s skupnim sodelovanjem zagotovile zdravje vsem. da bodo sposobni produktivno delati in se aktivno vključevati v vse družbene tokove. MG JUTRI V ORMOŽU ZAKUUČ»( JAVNE RAZPRAVE O preobrazbi vzgoje in izobraževanja Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Ormož so 29. marca sprejeli akcijski program vodenja javne razprave o pripravi na pro- blemsko konferenco ZKS.o idejnopolitičnih vprašanjih na področju usmerjenega izobraževanja in o nalogah komunistov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Z iz- vajanjem akcijskega programa so poskušah kar najbolj pritegniti osnovne organizacije ZKS v delovnih organizacijah in skupnostih ma- terialne proizvodnje. Zaradi tega so organizirali javne razprave po panogah dejavnosti. Osrednja javna razprava je bila v torek. 5. aprila popoldne v dvorani ormoške delavske univerze, ko je bil zbor komunistov delavcev vzgoje in izobraževanja občine Ormož. Poleg vseh članov ZK. ki delajo na i>od- ročju vzgoje in izobraževanja so na javno razpravo povabili tudi ravnatelje, predsednike svetov in zborov delavcev in predsednike osnovnih organizacij sindikata iz vzgojno izobraževalnih organizacij v občini, ter druge delavce, lu delajo na tem F>odročju. Posebej so ocenili tudi konkretno stanje v vzgojno izobraževalnih organizacijah v občini. Zaključek javne razprave bo jutri.. 8. aprila popoldne na razširjeni seji predsedstva občinskega korniteja ZKS Ormož. Ugotovitve iz javne razprave bodo osnova za probleiiisko konferenco ZKS, ki bo morala dati konkretne odgovore na vrsto vprašanj s področja usmerjenega izobra- ževanja, odnos do izobraževanja delavcev iz dela in ob delu ter odnos šol usmerjenega izobraževanja do stvarnih potreb gospodarstva, odnos do izvajanja kadrovske politike, do delovne prakse učencev usmerjenega izobraževanja in do štipendiranja. Vsa ta vprašanja bodo obravnavali s stališča nalog komunistov, ki, delajo na področju vzgoje in izobraževanja. _^ Delo civilne zaščite v okviru zbora stanovalcev Prejšnji torek so se sestali člani sveta za SLO in družbeno samo- zaščito pri skupščini občine Ptuj. Razpravljali so o osnutkih odlokov o ustanovitvi pokrajinskega odbora vzhodno-štajerske pokrajine in o or- ganizaciji in ustanovitvi enot in štabov — civilne zaščite na območju občine Ptuj. Pri tem so posebno pozornost posvetili delovanju civilne zaščite v okviru zborov stanovalcev, kijih bo treba oblikovati v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Osnutki odlokov bodo pred- loženi delegatom zborov občinske skupščine za sejo, ki bo koncem aprila. Člani sveta so nadalje podprli predlog finančnega načrta sklada za financiranje obrambnih potreb za leto 1983 in program izvajanja nalog, ki izhajajo iz zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Potrdili so tudi načrt vzgoje in urjenja enot teritorialne obrambe. L TEŽAVE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Poslovni rezultati ptujskega gospodarstva so bili v lanskem letu nekohko boljši kot v letu 81. boljši so bih tudi od republiških. Dobre rezultate smo v letu 82 dosegli predvsem v industriji in kmetijstvu, najslabši pa so bili v gostinstvu, finančno-tchničnih in poslovnih uslu- gah, v stanovanjsko-komunalni dejavnosti in v obrti. To je bila ena clavnih ugotovitev predsednika izvršnega sveta SO Ptuj, Janka Bezjaka, ko je v četrtek, 31. marca podajal uvodno informacijo na posvetu poslovodnih organov OZD družbenih dejavnosti in predsednikov skupščin SIS družbenih dejavnosti z območja občine Ptuj. Ko so razpravljali o problematiki družbenih dejavnosti, so izpo- stavili predvsem težave v zdravstvu in na področju šolstva. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja so sklenili, da morajo v družbenih dejavnostih pripraviti ustrezne programe za zmanjšanje dejavnosti. V zvezi z zaostajanjem pri osebnih dohodkih pa so sklenili, daje treba ugotoviti kakšen je bil prenos OD iz lanskega leta. V prvi polovici letošnjega leta namreč ni dopustno nobeno zviševanje sredstev za OD, šele ko oodo znani rezultati poslovanja v gospodarstvu, bodo lahko razmišljah o morebitnem zviševanju. Med pomembnejšimi sklepi je bil tudi ta. da morajo jjosamezne SIS med sabo skleniti sporazum ah dogovor o medsebojni pomoči pri premoščanju nehLvidnostnih težav. Tudi sklep o pobudi, da bi odslej kmetje plačevali prispevke tudi za ostale interesne skupnosti, ne samo za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje, je naletel na ugoden odziv, predlog pa bodo podali republiški skupščini. Ko so razpravljali o organiziranosti skupnih služb družbenih de- javnosti, so zadolžili iniciativni odbor, da do 25. aprila pripravi izpo- polnjeno gradivo s konkretnimi predlogi, do takrat pa interesne službe naj ne bizaposlovale nove delovne sile. M. Ozmec Praznik KS Kidričevo v spomin na rojstvo velikega revolucionarja in gospodarstvenika Borisa Kidriča, praznujejo 10. aprila v KS Kidričevo svoj krajevni praznik, S pripravami nanj so pričeli že koncem lanskega leta, sicer pa se bodo prireditve v počastitev praznika vrstile skozi ves april in bodo končane maja s tradicionalnim srečanjem bratstva in prijateljstva osnovnih šol iz raznih krajev Jugoslavije, Kidričani se zavedajo odgovornosti, ki jim je naložena s tem, ko nosi nj'hov kraj ime po Borisu Kidriču, po njem pa je poimenovana tudi tovarna glinice in aluminija' ter tamkajšnja osnovna šola. Zato so tudi letos pričeli praznovanje delovno, V torek in sredo, 5, in 6, aprila so množično čistili naselje in urejali zelenice. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku pa bo v soboto, 9. aprila ob 11. uri v avli osnovne šole, ko se bodo na slavnostni seji sestali člani skupščine KS in vodstev družbeno političnih organizacij. Slovesnost so posvetili tudi dnevu šole, na njej pa bodo med drugim podelili 5 bronastih znakov osvobodilne fronte slovenskega naroda. S slovesnosti bo posebna delegacija položila venec k spomeniku Borisa Kidriča, pionirji in mladinci pa bodo pripravili kulturni spored. Sredi aprila bodo pričeli tudi s športnimi prireditvami. Začeli bodo s tradicionalnim strelskim tekmovanjem za pokal KS Kidričevo, nadaljevali z nogometnim srečanjem med domačim Aluminijem in mošt\om Maribora, ter tradicionalnim aprilskim krosom. Člani TVD Partizan Kidričevo bodo očistili in uredili že obstoječo TRIM stezo. Skratka tudi tokrat bodo Kidričani svoj krajevni praznik dostojno proslavili. M, Ozmec Priprave mladih na tekmovanje Mladi na osnovnih šolah v ptujski občini se skrbno pripravljajo na tekmovanje s področja SLO in družbene samozaščite. Najprej bodo iz- vedli tekmovanja v okviru osnovnih šol, ki se jih bodo udeležili tudi člani štaba za pripravo občin-ikega tekmovanja. Do 20. aprila pa bodo izbrali in na OK SZDL Ptuj prijavili ekipe za občinsko tekmovanje, ki ga bodo izvedli v torek, 26. aprila. Zbirališče članov ekip bo zjutraj po 8, uri pred športno dvorano Mladika. _ u 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. april 1983 - TEDNIK PRED PRAZNIKOM KS KIDRIČEVO || Spomin na Borisa Kidriča v Kidričevem se skrbno pripravljajo na prireditve v okviru kraje- vnega praznika, ki ga bodo letos obeležili še p)osebno slovesno. Naselje nosi ime po narodnem heroju, revolucionarju in junaku socialističnega Zahtevno delo pri postavljanju spominskega obeležja. Foto: K. Zoreč dela Borisu Kidriču. Letos se spominjamo 70-letnice njegovega rojstva in obeležujemo boleč spomin, ko je pred 30 leti mnogo prezgodaj nehalo biti njegovo srce. Slavnostni govornik ob odkritju spomenika je bil Andrej Marine, sedanji .predsednik CK ZKS. Foto: K. Zoreč Ob tem je prav. da se spomnimo na dogodke pred 10 leti v Kidri- čevem, ko so krajani Kidričevega in delavci TGA pod vodstvom posebnega organizacijskega odbora postavili spominsko obeležje Borisu Kidriču. O tem pričajo tudi posnetki. Delegati osnovnih Šol ' opozarjajo na probleme Na drugem zasedanju skupšči- ne skupnosti osnovnih šol ptujske občine so se delegati \ prvi vrsti dogovorili o delu skupščine in iz- vršnega odbora oziroma njunih poslovnikih ter konkretizirah ne- katere točke programa za leto 1983. Dogovorili so se tudi o tem, daje potrebno pripraviti osnutke vseh samoupravnih aktov za delo skupnosti, zlasti še spremembe statuta in samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnega Ivo Težak — predsednik skupšči- ne skupnosti osnovnih šol ptujske občine. dohodka. O delu skupnosti in nedavni razpravi na skupščini skupnosti osnovnih šol ptujske občine je njen predsednik Ivo Težak povedal: »Delegacija predstavnikov skupnosti osnovnih šol je pred nedavnim obiskala predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ptuj in mu posredovala vso perečo problematiko iz življenja in dela osnovnih šol v občini. Ob tem srečanju smo se prosvetni delavci prepnčali. da so odgovorni funk- cionarji v občini dobro seznanjeni i. našim delom, čimprej pa bomo skupaj z ustanoviteljem morali rešiti naslednjo problematiko: začeti bomo morali konkretna prizadevanja za izenačitev stan- darda osnovnošolskega otroka v slovenskem prostoru. Tu gre v prvi vrsti za ureditev strokovnih služb na šolah, po tem za organi- zacijo šole v naravi kjer dobivajo učenci tiste spretnosti in veščine, ki so jim potrebne za uspešno obramb- trebno, da pri izračunih ni upoštevan prispevek da- našnjih polkmetov, kar kaže na izredno neučinkovi- tost današnjega kmetijstva. Ugotovili smo, da se že tako negativne socialno posestne strukture Se nadalje zaostrujeio. Pozitiven učinek komasacij se v po\T3rečiu izgubi ob upošteva- nju danainje intenzivnosti drobljenja posesti. Pora- jajo se nove kmeujc brez perspektiv, velike 1—2 ha. povprečna velikost parcele se zmanjšuje. Potrebno bo najti ustrezen mehanizem, ki bo tovrsten pojav pre- prečeval, tako da se bo zemljiška struktura v prihod- nje ob izvajanju prostorsko ureditvenih operacij izboljševala. Možnosti se ponujajo ob doslednem spoštovanju in izvajanju obstoječe kmetijske zakonodaje. Zemljo bo potrebno obdelovati s skrbjo dobrega gospodarja. Potrebno je stremeti za postopnim p>odružbljanjem kmetijskih zemljišč, pri čemer bo potrebno izkoristiti vse možnoEti, ki se ponujajo v zvezi s tem: preživnin- sko varstvo, odvzem dolgoletno slabo obdelanih kmetijskih zemljišč, odkup presežkov od 10 ha la- stninskega maksimuma obdelovalne zemlje in podob- no. Pregled podatkov o davčnih zavezancih kaže, da je tudi na ravnini precej večjih kmetij. Na drugi strani pa hi bilo potrebno uskladiti inte- res družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva. Vsekakor ni mogoče zasebnega proizvajalca odriniti iz kmetijsko najbolj zanimivih predelov na drugorazredne površine. Potrebno bo izdelati prostorski plan koriščenja kmetijske zemlje, kjer bo jasno izražen interes obeh sektorjev. Zasebnemu kmetu je potrebno omogočiti dolgoleten zakup zemljišč iz podružbljenega zemljiškega fonda na način, ki mu bo omogočal racionalno kmetovanje (čim bolj sklenjene površine), obenem pa ga bo zainteresiral za sovlaganje v izboljševanje zemljiške kvalitete. Jasno je, da takšen pristop ne bo omogočil razvoja današnjemu številu kmetij. Zato bo potrebno izbrati iz današnje populacije najbolj perspektivne obrate in na njih graditi nadaljnja prizadevanja povečanega obsega proizvodnje hrane. Možnosti se ponujajo pri ovrednotenju zaščitenih kmetij, zavedati pa se je potrebno, da bodo za dosego želenih' rezul- tatov potrebna dolgotrajna, postopna prizadevanja. Takšne obrate bo potrebno usmerjati v usmerjeno, intenzivirano, tržno pridelovanje, za kar bo potrebno obsežno prizadevanje pospeševalne službe, katera se danes, utaplja v poplavi administrativnih opravil. Seveda pa ne gre omalovaževati tudi današnje vloge samooskrbnega kmetovanja. Problematičen postaja problem nasledstva. Ugoto- vili smo, da je relativno mnogo kmetij brez zagotovljenega naslednika (7,7 %), delež pa je gotovo še znatno višji, če prištejem.o še kategorijo potencialno zagotovljenega nasledstva, kjer gre pogosto bolj za želje staršev, kot pa za dejanska hotenja mladih. Zaskrbljujoče je, da namerava v prihodnje večina naslednikov delati na kmetiji kot polkmetje, kar ni v skladu z družbenimi hotenji, saj bo na ta način le težko uresničiti začrtane smernice razvoja primarnega sektorja. V zvezi z nasledstvom velja opozoriti še na problem prevzemanja kmetij. Prevzemniki so česlo ljudje v poznih, zrelih letih, ko so njihove življenjske moči že dodobra izčrpane, v mladih letih pa niso imeli odločilnega vpliva na gospodarjenje. Na ta način se ohranja tradicionali- stična misdnost iz roda v rod, kot vemo, pa pred- stavlja ravno nesf)osobnost prilagajanja velik problem pri uvajanju sodobnih pogledov v kmetij- stvu. Danes je le manjšina kmetij vključena v tržno proizvodnjo pa še od teh je le polovica v usmerjenih. Zlasti zaskrbljujoče je stanje v Halozah in Slovenskih goricah, kjer še vedno prevladuje polikulturno, samooskrbno kmetovanje. Ker si ljudje na ta način ne morejo zagotoviti f>otrebnih finančnih sredstev, si iščejo sezonska dela v kmetijstvu, bodisi v okviru KK Ptuj, bodisi kot dninarji pri večjih kmetih. Delo na posestvih driigih kmetov ie v primerjavi z ostalimi slovenskimi pokrajinami Se precej prisotno. Zaradi ostarelosti in zmanjšanja delovne sposobnosti je vse več takšnih oseb, ki prejemajo družbeno denarno pomoč. Pritisk na delovna mesta izven domačega kraja, v tradicionalnih zaposlitvenih centrih se vse bolj povečuje. Ker zaposlitveni fondi niso sposobni vsrkati vse razpoložljive delovne sile, se pojavlja in zaostruje problem brezjx>sclnosti. Menimo, da je karta o brezposelnih eden najbolj sintetičnih pokazateljev družbenoekonomskega razvoja. Delno je omililo problem brezposelnosti zaposlovanje v tujini, vendar je pričakovati, da se bo v zaostrenih gospodarskih pogojih, ki se odražajo tudi v državah zaposlitve, večji del oseb na začasnem delu v tujini prisiljen vrniti, kar bo povzročilo še dodatne zaposlitvene probleme. Zato bi bilo potrebno poiskati rešitev v spodbujanju zasebne dejavnosti, s katero bi zdomci kot nosilci akcije lahko omiiiU marsikateri problem, obenem pa bi se izboljšala kvaliteta storitev. Prav tako bi lahko na ta način okrepili proizvodno obrt. Svojstven problem predstavljajo mešana delavsko-kmeCka gospodinjstva. Pri vrednotenju njihove vloge je potrebno biti še posebno previden. Pokazalo se je, dia so prav mešane kmetije v začetni fazi preslajanja nosilec pozitivnih teženj v kmetovanju, saj jim je redni osebni dohodek omogočil posodobitev kmetijske proizvodnje, ko so si nabavili kmetijsko mehanizacijo. Tudi zagotovljena socialna varnost se je izkazala za pomemben dejavnik. Zato so tudi rezultati proučevanj problematike kmetijske produkcije pokazali boljše rezultate na mešanih kot na čistih kmetijah. Vendar pa postajajo mešane kmetije ob počasnem nastajanju produkcijskih jeder, skon- centriranih na usmerjenih, čistih kmetijah, zavirahii element, še posebno ker se v primerih zmanjševanja eksistenčne odvisnosti od zemlje, niso več pripravlje- na vključevati v vsakoletne ali srednjeročne proiz- vodnostne načrte, nezainteresirane pa so tudi za odpravljanje neskladij v zemljiško posestni strukturi. V prihodnje se bo potrebno v primeru mešanih kmetij zavzemati za naslednjo dvojnost: za podpira- nje in spodbujanje obratov v gričevnatih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer je večina mešanih gospodinjstev v prvi razvojni fazi ter za zmanjševanje njihove vloge pri kmetovanju na ravnini, kjer je predvsem v okolid Ptuja že močno prevladala druga, zaviralna faza, čeprav so interesi za kmetovanje spričo sedanjega zaostrenega gospodarskega položaja, še vedno močno izraženi. Posledica obravnavanih neskladij v kmetijskem razvoju je prav gotovo tudi opuščanje obdelave zemlje. Le-to je še posebno močno izraženo v Halozah, vendar smo tudi na ravnini Dravskega in Ptujskega polja opazili kmetijske površine, za katere se ne bi moglo trditi, da so obdelane s skrbjo dobrega gospodarja. Ker gre v tem primeru za kakovostno Stoperce, značilno vaško središče v zahodnih ali gozdnatih Halozah, kjer s« vse več kmetovalcev usmerja na ži- vinorejo in penitninarstvo. Foto:I.Ciani zemljo, primemo za intenzivno, strojno obdelavo, na kateri bi lahko pridelali mnogo več hrane, je škoda velika. Tudi sicer je opazno, da dosega družbeni sektor praviloma v vseh kmetijskih panogah znatno boljše rezultate, seveda ob upoštevanju precej večjih \laganj, na enoto površine. Iz tega je mogoče zaključiti, da so ob primerni preskrbljenosli zasebnih proizvajalcev v kmetijskih potencialih še znatne rezerve. Tako pa se danes dogaja, da je zasebna kmetijska mehanizacija nera- cionalno izkoriščena, kcU" vsekakor še dodatno obremenjuje cene proizvodov, le-te pa niso med- sebojno usklajene, kar ne vpliva ugodno na dolgoro- čno stabiliziranje kmetijske proizvodnje. Se mnogo bolj pereč je problem opuščanja v depresivnih, gričevnatih predelih, kjer je ponekod proces dosegel že tolikšen obseg, da postaja vprašljiva kontinuiteta nadaljnje poselitve in izrabe prostora. Za nekatera območja se slišijo predlogi o popolni pogozditvi, vendar jx)znamo dovolj družbeno argumentiranih razlogov, ki govore proti tak.šni usmeritvi. Zagotoviti je potrebno obdelanost za vsako ceno in omogočiti zainteresiranim posodo- bitev proizvodnje (kreditiranje). Anahze naravnih primernosti kažejo, da se lahko zagotovi proiz- vodnja na prav vseh današnjih kmetijskih»povrSinah z izjemo nekaterih strmih pobočij v zahodnih Halo- zah, kjer pa je tudi mogoče uvajati pašno živinorejo (ovce). Vsekakor is. potrd)no preprečevati nadaljnje pogozdovanje zdajšnjih kmetijskih površin, ker je v primeru potreb zarasle površine nemogoče ali vsaj nerack)nalno rekultivirati. Vprašujemo se tudi o upravičenosti obsežnih in dragih hidromelioracij, to je o pridobivanju novih plodnih površin na aluvialnih ravnicah, kjer je potrebno sedemletno uvajalno obdobje za dosego optimalne proizvodnje, ko je na drugi strani v fazi propadanja precej površin, v katero je bi! vložen trud mnogih generacij. Tudi zaraščanje vpliva na zmanjševanje proizvodnih kapa- dtet in na zmanjševanje proizvodnega potendala na že majhnih in razdrobljenih zasebnih kmetijah. Proces zaraščanja pa je prisoten v Halozah na družbenih posestvih Se v večji meri kot v zasebnem sektorju lastniStva. Drugače je z ozelenievanjem. Razumljivo je, da prihaja zaradi prilagajanja maksimalno optimalni obdelavi (opuščanje prestrmih in preveč oddaljenih njiv), drugačne proizvodne usmerjenosti (živinoreja) in drugačnega načina živinoreje (paSno-koSni siste- mi), do spreminjanja dela njivskega sveta v travnike. Vendar lahko zaradi obsežnosti procesa tudi oprede- limo za pretežno negativnega, saj je obseg eksten- zifikacije še v večji meri kot z navedenimi procesi povezan z že obravnavanimi komponentami družbe- noekonomskega razvoja. Predvsem na ravnini bi bi bilo potrebno dolgoročno rajonizirati primernost tal za njivsko in travniško proizvodnjo, tako da bi v območjih z najkvalitetnejšo zemljo lahko proces ekstenzifikadje ustrezno nadzorovali. Kmetovanje ovirajo na ravnini tudi Stevihie gramoznice in odlagališča odpadkov. Tudi razraSča- nje infrastrukturnega omrežja, negativno vpliva na intenzivnost izrabe, tako direktno kot indirektno (z uničevanjem plodnih površin in oteženim komunici- ranjem med kmetijami in njim pripadajočimi parce- lami). Posebno pereče pa. postaja omejevanje s strani razraščajoče urbanizadje oziroma s širjenjem zazi- dalnih površin na kmetijska zemljišča. Problem je še posebno izrazit v ravninskem delu občine, na Drav- skem in Ptujskem polju, kjer kljub izdelanim urba- nističnim in zazidalnim načrtom prihaja do različnih oblik devastacije kmetijskih površin. Najslabše so razmere okrog Ptuja, kjer bo potrebno natančno upoštevati razmejitvena določila urbanističnega načr- ta o razporeditvi posameznih prostorskih dejavnosti.. Menimo, da bi bilo potrebno za celotno ravninsko območje izdelati natančno strategijo varovanja kmetijskih površin. Pritisk po novogradnjah bo potrebno usmerjati na obrobje, na slik gričevnatega in ravninskega sveta, kar bo narekovalo višja sredst- va za izgradnjo, pa tudi ureditev spremljajoče infra- strukture. Potrebno bo pozidati tudi neperspektivne praznine med obstoječimi naselji. Veljalo bi raz- mišljati o povsem novih naselbinskih jedrih, ki bi do neke mere modifidrali današnjo hierarhijo centralno- sti krajev, za katero ugotavljamo, da je dobro zasno- vana, a so posamezna naselja upoštevaje njihovo zaledje, podpovprečno opremlj^ene. Vloga Ptuja se zdi z ozirom na slabo dostopnost iz odročnejlih območij občine predimenaonirana. Potrebno bo razmišljati tudi o drugačnih, sodo- bnejših principih urejanja in zazidave v agrarhih na- seljih. Današnji neproduktivni sadovnjaki bi se morali umikati za potrebe premestitve sedanje agra- rne dejavnosti (hlevi, silosi, ipxi.) iz vaških srediSč na obrobje, saj se z urbanizacijo večajo nasprotja med interesi agrarnega in neagrarnega elementa v posameznih naseljih. Prepletanje bivalne in proizvo- dne funkcije je potrebno čim smotrneje uskladiti. Gradnja novih objektov je še posebno nenadzoro- vana v gričevju Haloz in Slovenskih goric. Bolj kot škoda za kmetovanje, je prisotna ambientabia nedo-..' rečenost novozgrajenih stavb, vendar je potrebno upoštevati princip zagotavljanja poselitve za vsako ceno. Ugotavljamo, da demografski razvoj v občini še ni dosegel kritične faze. Tudi regionalna diferendacija ni pokazala alarmantnih razlik med posameznimi naravnopokrajinskimi enotami. Res je sicer, da so posamezni elementi demogralskega razvoja — rodnost, smrtnost, odselitve in priselitve v Halozah in Slovenskih goricah negativneje izraženi, vendar ob upoštevanju razpoložljivih proizvodnih potencialov, deagrarizadje, ki jo morajo šteti kot normalen družbenoekonomski pojav ter razmer v drugih depresivnih območjih republike, še ne moremo govoriti o demografski ogroženosti. Res pa je, da so se razmere v zadnjem desetletju Se posebno v vzho- dnih Halozah dodobra zaostrile. Nadaljnje slabšanje razmer hi lahko privedlo do postopnega odmiranja prebivalstva v najbolj ogroženih območjih. Ze danes je v mnogih predelih prisotna ostarelost delovne sile, kar se kaže tudi v slabšem osebnem standardu prizadetega prebivalstva. Migracijski saldo je negativen v pretežnem delu občine, le v okolici posameznih centralnih krajev in v krajih samih smo registrirali prevlado priselitve nad odselitvami. V* Halozah je problem upadanja števila prebivalstva še najbolj izrazit, vendar so v zahodnih Halozah Se ve- dno velike kmečke družine s številnimi otroki, pa tudi v vzhodnih Halozah se kažejo pozitivni učinki novo- zgrajenega dislociranega obrata v Dolanah. Menimo, da bi bilo možno preprečevati nadaljnje praznenje prostora z izgradnjo ustrezne infrastruktu- re, obenem pa bi bilo potrebno spodbujati nastajanje manjših zaposlitvenih jeder na samem podeželju. Se posebno v najbolj ogroženih območjih, kjer je tudi problem brezposelnosti najbolj izrazito izražen. Zlasti problema cestnega omrežja in vodooskrbe sta ključna za vzpostavljanje skladnejšega regionalnega razvoja. Vremenske stihije in zimski čas dodobra uničujejo slabo omrežje lokalnih cest in onemogočajo dnevno pretakanje delovne sile v zaposlitvene centre. S tem so pnnlane osnove za težnjo po odselitvi v bližino delovnih mest. Raziskave so pokazale, da je na obrobju Haloz Se vedno nekaj naselij, kjer je v pogojih normalne dostopnosti potre- bno do Ptuja potovati z osebnim avtomobilom več kot uro. Mnenja smo, da bi bilo potrebno čas dostopnosti do Ptuia zniamSalLjiajmaksimalno 3ft minut, kar bi lahko dosegli z .modemizadio prome- tnic, ki vodijo v notranjost Haloz, saj je omrežje na ravnini dovolj dobro urejeno. Manj zaskrbljujoče je stanje v Slovenskih goricah. Zaradi nizkega osebnega standarda in Se zlasti za- radi zaostrujoče se energetske krize bi bilo potrebno okrepiti povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Ten- dence v razvoju avtobusnega prometa pa so danes ra- vno nasprotne. Mnoge linije so bile pred kratkim ukinjene zaradi nerentabilnosti. Prav gotovo bo v namen nadaljnje poselitve potrebno zagotoviti subvendoniranje. še zlasti bo potrebno okrepiti lini- je, ki bodo omogočile pravočasen prihod delavcev in šoloobveznih otrok na ddovno mesto oziroma v šolo. nadaljevanje na stran! 6. 6 - NASE KMETUSTVO 7. april 1983 — TEDNIK Nagrajeni inovatorji občine Ptuj v letu 1982 Prvo nagrado v vrednosti 7000 dinarjev je prejel Vlado Hansel iz Agis-a TOZD Avtix)prema. po poklicu tehnični risar, konstruk- tor za konstrukcije in tehnološko spremembo ventilatorja za gre- lec. Uvoženi enonamenski venti- lator AURORA je zamenjal z domačim dvojnim radialnim ventilatorjem, ki ga je mogoče uporabiti v več namenov. Gospo- darska korist inovacije v letu 1982 je bila 787.660 dinarjev. Ventilator se lahko prodaja tudi kot samostojen proizvod. Pomeni zamenjavo uvoženega izdelka z domačim ter s tem tudi prihra- nek deviz. Drugo nagrado v višini 6000 dinarjev je dobil Branko Fakin. strojni ključavničar zaposlen v TOZD Volneni izdelki Majšperk. Neuporaben in dotrajan stroj je preuredil za navijanje volnice v štrenice za šivanje gobelinov. Gospodarska korist inovacije , znaša 1,004.000 dinarjev. Tretje nagrado 5000 dinarjev je prejel Mirko Kotnik, glavni tehnolog v Elkom HIKO Olga Meglic — TOZD avtomobilska. stavbena in pohištvena, kovinska ter plastična oprema. Njegova tehnična izboljšava je v tem. da se luknje na vilicah dvižnega odra več ne vrtajo ampak sekajo z orodjem. S tem se prihrani čas in material, gospodarska korist izboljšanega tehnološkega po- stopka je v enem letu dosegla 630.576 dinarjev. Pismena priznanja raziskoval- ne skupm)sti občine Ptuj za izredne dosežke na področju im)vacijske dejavnosti v letu 1982 Vlado Hansel Branko Fakin pa so prejeli naslednji inovatorji: Mirko Vogrinec, delovodja v Agisu — TOZD Avtooprema za Mirko Vogrinec spremembo tehnološkega režima pri rezanju navojev M 2QX1.5 v matici, kije prinesla gospodarsko korist v višini 159.422,75 dinar- jev. Bnino Hohnec Hinko Dasko OtaFiipH vsrfoto:OM Zvonko Petek, tehnolog iz AGISA—TOZD Avtooprema za konstrukcijsko in tehnološko spremembo na ključavnici 192. Gospodarska korist v letu 1982 je bila 111.447 dinarjev. Bruno Hohnec iz TGA Boris Kidrič Kidriičevo za inventivni predlog rezanje stranskih blokov za ekknohlske celice. Z navede- no inovacqo, ki se uporablja že od 1. 8. 1980 je IhIo do konca minulega leta prihranjenih 13.8% kg stranskih katodnih bkApv. vrednost celotnega pri-, hranika za navedeno obdobje znaša 608.471 dinarjev oziroma v letu 1982 242.207 dinaijev. Uinko lWko in Oto Fabjan iz TGA Boris Kidrič Kidričevo za 8 predlaganih inventivnih preddio- gov. ki se uporabljajo v tistih TOZD. Iger so mostna dvigala. TEŽAVE Z NOVIM ČASOlVI v osnovni šoli Franc Osojnik v Ptuju so pred prehodom na evropski čas, to je pred prema- knitvijo ure. začeli s poukom ob sedmi uri in petnajst minut. Ta čas so jim narekovale tudi tri izmene. Sedaj pa so začetek pouka pre- maknili na osmo uro in petnajst minut, s čimer so predvsem ustregli dopoldanski izmeni, pro- blematičen pa je ta čas za vTnesno in f)op>oldansko izmeno šolarjev. ker končajo zadnji s poukom okrog 19. ure zvečer. Za te šolarje je ta ura zelo pozna, zlasti še. ker doslej še nihče ni zagotovil, da bcxlo lahko v jeseni pomaknih začetek pouka tako naprej kot so ga imeli v sedanjem zimskem času. Sk:er pa se te dni kar množično o^ašajo tz posameznih šol in sprašujejo, kako naj uredijo za- četek px)uka. Največ težav je v ti- stih, ki iniayo vdikovoizačev, pa na primer v Kidričcvon — v celod- nevni osnovni StrfL Učitelji in u&nd se nikakor ne morejo spri- jazniti z ugotovitvijo, da je poslej konec pouka uro kasneje in da gre takorekoč ves dan. Dogovori o tem še tečejo in upamo, da bodo tudi uspešni, iHcdvsan pa v korist tistih, la so pri tem najbolj priza- deti— šolaqev. mš TOVARNA SLADKORJA ORM02 PRIZNANJA NAJBOLJŠIM PRIDELOVALCEM Prav v času, ko so tekle zadnje priprave na začetek setve sladkor- ne pese in v času ugotavljanja vzrokov za premali odziv zasebnih kmetovalcev pri setvi te kmetijske kulture, so minuli teden v ormoški tovarni sladkorja pripravili spre- jem za najuspešnejše lanskoletne pridelovalce sladkorne f)ese. V tovarni so se zbrali vsi naj- boljši zasebni pridelovalci ter predstavniki zadružnih organizacij in kmetijskih delovnih organizacij. Najprej jih je pozdravil direktor tovarne Vinko Stefančič in povda- ril pomen vsakoletnega srečanja najboljših pridelovalcev, kar je priložnost za oceno doseženega in dogovor za novo sezono. Pesa je že našla vlogo v našem kmetijstvu, čeprav njeno uveljavljanje sprem- ljajo velike in števihie težave. Leto 1982 je bilo v pridelovanju te kul- ture eno najtežjih, zato so spod- budni pridelovalni rezultati toliko pomembnejši. Z dobrim in dosled- nim delom so najuspešnejši pri- delovalci dokazali, da lahko na naši zemlji dosežemo prav takšne pridelke kot na ostalih območjih Jugoslavije in v ostalih evropskih državah. Naša želja je, da bi se s takimi rezultati ponašalo vseh 4 ti- soč pridelovalcev, toliko jih je namreč lansko leto pridelovalo sladkorno jieso. Takšno število kooperantov se- veda povzroča nekatere težave pri organizaciji setve, pa tudi pri spra- vilu in pri oskrbi z vsem potreb- nim, vendar so in bodo te težave iz leta v leto manjSe. Kot je znano, so površine posejane s sladkorno peso pri posameznih pridelovalcih zelo majhne in le za malokatero tovarno sladkorja v Evropi za- gotavlja surovino toliko pridelo- valcev. Pri nas je le 160 prideloval- cev posejalo peso na površini, večji od 1 hektara, največ površin meri od 30 do 60 arov. Kljub temu je bilo lani v zasebnem sektorju pri- delanih tj tisoč ton pese. Tovarna sladkorja je lani proiz- vedla 25 tisoč ton sladkorja, to jc približno četrtina slovenskih pcrt- reb. To je izredno pomembna kohčina, če upoštevamo, da mo- ramo za vsako tono uvoženega sladkorja zagotavljati dragocene in težko pridobljene devize. Plan setve sladkorne pese je bil lani uresničen 88 odstotno, letos bi morali posejati skupno nekaj nad 6 tisoč hektarov, plan pa v zaseb- nem sektorju verjetno ne bo dose- žen, čeprav sladkorna pesa ni veC poskusna kultura in je že mnogo- kje našla svoje mesto v kolobarju. Poleg pismenih priznanj so naj- boljši lanskoletni pridelovalci prejeli tudi praktične nagrade in sicer prvi iz vsake zadružne or- ganizacije sredstvo za zaščito po- sevka sladkorne pese na povišm enega hektara, drugouvrščeni za zaščito pese na 75 in Lf-etjcuvrščeni za zaščito posevka na 50 arih. Naj- boljši med zasebnimi pridelovalci so pridelali na hektar tudi do 8 vagonov sladkorne pese. .Najuspešnejši pridelovalec v tanskem letu jc bH Štefan Cigut i; Noriincev 62, drugi jc bil koloman Skaper iz VaneCe 80 — Pucond, tretji najboljši pridelovalec pa je bil lani Orof Gcza iz Scbd>orc 110 — Maitjand. Med zadruinimi or- ganizacijami so doscgU najboljše rezultate v Temeljni zadružid enoti Dobrovaik, kmetijske zadruge Lendava, TZO Cankova pri KZ Panonka ter TZO Martjanci, prav tako pri kmetijski zadrugi Panon- Priznanja najboljšim pridelovalcem podelBa Janka Stavil, predsednik odbora za pridelovanje sladkorne pese pri poslovni ilapaninll^ aladkor in Terezija Stefančič, vodja surovinskega sektorja v tovani sbAoija. ka. Med kmetijskimi delovnimi or- ganizacijami pa so bile naj- uspešneje TOZD Bdtind — eko- nomska oioca Beltinci in TOZD Lendava — dtonomska enota Be- nica, obe v olje" — prvo nagrado, drugo nagrado pa je prispeval Ob- dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Reklamne nagrade sta za tekmovalce prispevali TOZD Mlekarna Ptuj in Perutnina Ptuj. Za nagrade smo prosili pisno in v vseh navedoiih organizacijah so nam z veseljem p)omagali," Kakšna je tvoja ocena samega pK)teka tekmovanja? „Rečem lahko, da je bilo tekmo- \^jc kar dobro pripravljeno, če- ptav se je ča.s začetka tekmovanja zavlekel od predvidene 16. ure na 17.30. Do tega čakanja je priSIo, ker smo upali, da bodo z manjSo aduBaitvyo vseeno ixispda tudi vpndboga s področja poljeddjstva. Seveda smo trenutno krizo reSili ta- ko, da smo s področja fivinoreie in stiojnStva telonovakem zastavili več vpniSaiq. kot je bilo predvide- no, tidtodasmozapohiilitovrzel." KakSna je bia odgovornost po- samezmkov in zakaj ni tekmovalo več ekip? „ZadolZeni člani, ki so pripravili vpraSanja, moram reči, da so se do- kaj ponudili in da jim ni blo žal Casa,rki so ga žrtvovati za sestavo vpnžanj in na soddovanju pri iz- vedbi kviza. Zakaj panisoddovalo več ekip jc tdko odgovoriti. Mi- slim, daje v lem tudi dd naSc kriv- de, saj smo lajdi v tekmovalni dd samo člane iz aktivov mladih za- družnfltov. Čeprav pravilnik dopu- šča, da se lahko tdonovanja udele- iijo predttavniki iz vsake OO ZSMS v kmetijstvu in v KS. Mi- slim, da jc bila propaganda pre- majhna, zato ttt(fi nismo mogli r Cakovati večjega odziva." Pri podobnj^ tdonovanjih .e vdikokiat pojavijo telave, toda' primer kaže. da bi zadoBeni člani (tisti, ki bi morati pripraviti vpra- Sanja in j* niso) čutijo tudi več od- gpvornosti do lastaii nalog in tudi do družbe. J. Hvaleč Za potrebe razvoja živinoreje m zaradi nujnih pHjtreb v primerih bolezni bo potrebno pospešiti uvajanje telefonskega omrežja v odročnih predelih. Le tako se bo prebivalstvo manjrazvitih območij do neke mere izenačilo s tistim v ravninskih območjih, ki ima zagotovljene določene .p)rivilegije socialne infra- strukture: vzgoje in izobraževanja, zdravstva in soci- alnega skrbstva. Proučesanja kažejo, da so v VVZ pretežno otroci iz območja Dravskega in Ptujskega polja. Šolska mreža je srcer funkcionalno zasnovana, a cfstajajo odprti problemi podružničnih šol, v kate- rih je vse manj učencev in se poja^ljajo predlogi po njihovi ukinitvi. Mnenja smo, da je vsaj učencem nižjih razredov in otrokom, vključenih v program male šole potrebno zagotoviti Šolanje v bližini bivali- šča. Saj je analiza pokazala, da so nekateri učenci višjih razredov v veliki meri dodatno obremenjeni za- radi naporne, vsakodnevne poti v Solo. MožiMsti za dodatno izoteaževaaje na srec^jih, višjih in visokih šolah so zaradi nizke socioelmaaBKkc ravni gospo- dinjstev vllalozah in Slovcnakai goricah omijene. Prav tako bo potrebno v Haknah in Slovenskih goricah zgraditi fiukciaaalnD omrd^ vodovodov. Danes so Se mnoga gospodinjstva vezana na oskrbo s pitno vodo iz stadcBccv. vodajakov in na kapnico, kar {» je za razvij sodobne fivinarqe nezadostno jamstvo, saj so viri oskibeneaaaaBivi. Naj na koncu opozorimo ie na kaito novozgrajenih stanovanj, za katero aemno, da je pravzaprav naj- bolj kompleksen pokazattdj regionalnega lazvoja, saj se odražajo na ^cj tako demograblce kot soci- oekonomske razmere, kar pnmmi. da so na eni stnmi prisotne ekonomske —avtofeiaacaa stva in na drugi strani iumaaatBOSt bivalna oko- lja, ki ga pogojuje arzena infiartiajdiira z ustrezno opremljenostjo ia ddonim trtraa v faffiSaL IfilHH m grografijo Ljubijan^ TEDNIK - 7. april 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 O zbranih etnoloških predmetih v Veliki Nedelji in njihovi predstavitvi vil. številki Tednika smo na 6. strani lahko prebrali članek o grajskem poslopju v Veliki jNledelji (njegovi trenutni namembnosti in o načrtih /a prihodnost). Omenjena je bila tudi »etnološka zbirka«, ki trenutno počiva v grajski kapeli. V zvezi z zbiranjem, evidentiranjem ter predstavitvijo oz. razstavo t. i. etnoloških predmetov, je potrebno spregovoriti najprej nekaj besed o sami etnologiji in predmetu etnološkega raziskovalnega dela. Predmet etnološkega strokovnega dela za- jema zelo široko območje človekovega življe- nja. V zadnjih dveh desetletjih se je vsebina etnološkega raziskovanja v marsičem bistveno spremenila. Sodobna etnologija, katere pred- nici je vsakdanji način življenja obravnavane skupine ljudi v določenem časovnem obdobju, živečih v določenem kraju (tu gre za t. i. mo- nografske etnološke krajevne študije npr. Strojna in Strojanci Marije Makarovič) ali pa določenega poklica ali socialnega sloja (upo- števati inoramo. daje tudi prebivalstvo na vasi socialno razslojeno. npr. čisti kmetje, pol kmetje, razni obrtniki itd.) (tu pa gre za t. i. etnološke monografije profesionalno-social- nih skupin, npr. Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke Janeza Bogataja) seje ločila od tradicionalistično usmerjene etnologije. Pred- met etnoloških raziskav tradicionalistično Depo v grajski kapali usmerjene etnologije so bili kulturni pojavi oz. kulturne sestavine brez njihove tesne povezave s človekom kot njihovim nosilcem, uporabni- kom. Nadalje so se pod vplivom romantičnih idej lotevati etnologi le raziskovanja t. i. ljudske kulture, kar pa je pravzaprav pomenilo kmečke kulture. Pri tem je šlo za iskanje »nepokvarje- ne« podobe kmeta in kmetstva v njunem »na- ravnem«, »izvirnem« stanju.' Ne mislim se spuščati v nadrobnejše raz- glabljanje o zgodovini etnološke misli, pre- mikih etnoloških prizadevanj. Na tem mestu hočem le čisto na kratko pojasniti spremembe v sami etnologiji, ki se prav tako odražajo tudi pri zbiranju in hranjenju etnološko zanimivih predmetov. Težko je govoriti o nekih posebnih »etno- loških predmetih«, ker gre tu za predmete, ki so vzeti iz vsakdanjega življenja, ki pa služijo kot dokument lega življenja in prikažejo in ohra- njajo materialno kulturo nekega socialnega sloja ljudi. S tem se njihova funkcija spremeni. Iz predmetov, ki so služili vsakdanji rabi člo- veka in s lem živeli neko svojstveno življenje so postali predmeti iztrgani iz tega življenja in postavljeni v neko novo življenje (prostor). S leni ko postanejo ti predmeti vsakdanje rabe vir pričevalnosti te rabe (tega življenja) oz. dokument ljudi, živečih v nekem prostoru in času. šele lahko govorimo o etnološkosti predmetov. Seveda pa se tudi ta vloga oz. funkcija predmetov lahko spreminja. Prav lahko prinesemo v muzej nek predmet, ki obogati predstavitev načina življenja nekega kraja oz. neke skupine ljudi v določenem ča- sovnem obdobju, lahko pa la predmet zopet vrnemo v prvotno okolje, kjer nadaljuje s svojo primarno funkcijo vse do svojega konca (vzroki tega konca .so lahko različni: izlrošenosl, glo- balna sprememba v strukturi družbe in s tem v načinu življenja, spremembe v razvoju gospo- darstva, modni tokovi itd.), ko .se zopet lahko znajde v muzeju. Različna so tako pota ljudi kot predmetov. Predmet sam nam zelo malo pove, če ni opremljen z ustreznim komentarjem. Selc ta daje vrednost predmetu, ki naj bi bil medij pri " ra/kri\anju načina življenja določene skupine ljudi, kot tudi pripomoček pri ponazoritvi ži- vljenja. Do nedavnega in lahko rečemo v veliki meri tudi še v današnjem času (vsaj v zavesti, če že ne drugače).so še vedno prisotne ideje, ki smatrajo da jc naloga etnologa obravnava kulturnih elcmcniov v njihovi pojavnosti brez prisotnosti človeka — tvorca kulture o/., nosilca kulturnih sestavin. Pri tem nastajajo še vedno razprave in po tem konceptu razstave, pri katerih gre lahko za bolj ali manj detajlen opis posamezne kul- turne .sestavine, za iskanje njenega izvora, za njeno razvojno pot od nastanka do njenih sodobnih oblik. Prav tako je pozornost posve- čena v prvi vrsti posebnostim posameznih ob- močij, kulturnim sestavinam, ki ■zijajo za iz- virne itd. Tako so etnološke raziskave, ki so posvečene le »ljudskim« in »izvirnim« kulturnim .sesta- vinam velikokrat daleč od kompleksne in tudi resnične kulturne podobe neke etnične ali so- cialne skupine v opredeljenem zgodovinskerri trenutku,^ . - ....__.__. Etnologi, zaradi lažjega — bolj sistematič- nega dela delimo kulturo, ki jo raziskujemo, na materialno, socialno in duhovno kulturo. Se- veda pa kljub temu kultura še vedno ostaja enoten kompleks, ki jo sestavljajo številne kulturne sestavine. V grobem sodijo pod okrilje materialne kulture naslednje kulturne sesta- vine: gospodarstvo, prehrana, bivališče, noša in komunikacijska sredstva; socialno kulturo se- stavljajo: sorodstvene zveze, generacijske, na- menske in prijateljske zveze, lokalne skupnosti, družbena diferenciacija, moralne in pravne norme in šega in navade; ostaja .še duhovna kultura, ki pa jo sestavljajo verovanje, znanje, umetnost in jezik. Etnološka razstava v skladu z današnjimi vodili oz. usmeritvijo stroke^, naj bi predstavila vsakdanje življenje ljudi na obravnavanem območju v določenem časovnem obdobju. To prikazovanje naj bi potekalo po posameznih kulturnih sestavinah in primerjalno po posa- meznih podrobnejših ča.sovnih obdobjih ter opredeljenih socialnih okoljih. To pomeni, da moramo pri zbiranju etnološko zanimivih predmetov upoštevati vse kulturne sestavine, ki tvorijo vsakdanjik človeka določenega ob- močja (v našem primeru Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega polja geografsko gledano, upravno politično pa občili Ormož in Ptuj). Le popolni podatki nam omogočijo čim bolj jasno in pravilno sliko uporabnika določenega predmeta, s čimer je dosežen namen pričeval- nosti etnološkega predmeta. Zato naj bi zbiratelj oz. prinašalec predmeta v muzej preskrbel tudi naslednje podatke: 1. Ime, priimek, rojstni datum, točen naslov, poklic, izobrazba prinašalca predmeta. 2. Ime predmeta, domače ime predmeta. 3. Od kod jc predmet prinesen (kraj. po možnosti tudi ločen naslov)? 4. Kje je bil predmet narejen in kdaj je bil narejen? » 5. Čemu je predmet služil — za kaj so ga uporabljali (funkcija predmeta)? 6. Material iz katerega je predmet narejen. 7. Kaj je bil lastnik (uporabnik) predmeta (po poklicu, po izobrazbi; če je bil kmet — koliko zemlje je imel, koliko živine)? 8. Koliko časa .so predmet uporabljali? 9. Alijc bil predmet za vsakdanjo uporabo ali .so ga uporabljali le ob praznikih? 10. Ali so predmet ves čas uporabljali v isti namen ali se je namen uporabe predmeta spreminjal in v kaj? 11. Kaj je bil izdelovalec predmeta (po po- klicu, po izobrazbi; alije bila njegova primarna dejavnost izdelovanje teh predmetov alije bila to le obstranska dejavnost), 12. Ceje bil predmet kinil dajali pravnih mnenj. Ali jc takemu razpisu botrovala tudi ustavna di^ločba. daje v ja- \ nem življenju v SRS uradni jezik .sKnciiščina? \ cndar v lem razpisu, tako kol sicer v ustreznih pravnih določi- lih, pogrešamo natančnejše p>oja- sniio. kaj »znanje slovenščine« pomeni. V vsakem javnem delo- vanju je namreč potrebno znanje knjižne slovenščine, vključno z ohvladov .niem strokovne zvrsti je/ika. s katero ima delavec opravili. Tako znanje pa bi si laliko pridobil delavec ob ustre- znem jezikovnem usposabljanju /a področje svoje stroke, bodisi med rednim šolanjem ali pcvncje ob delu. \ cndar /daj ne /a eno ne za drugo ni pravih uiožnosti. ne pri/adc\ anja za to. da bi si poleg strokovne pridobili tudi ustrezno jc/ikmno izobrazbo. Na to bi izobraževalne ustanove morale bolj misliti. Delovna organizacija je prav čutila, da je jezik na mnogih de- lovnih mestih prepotrebno delo- vno ort)dje. ki ga je treba znati uporabljali. Ob mnogih drugih razpisih, ki kol pogoj navajajo ■>znanje vsaj enega od svetovnih jezikov <'.jc to posnemanja vreden zeled. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO flAZSODIŠČE. Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenske- iia7. ŠE ENKRAT - VITOMARCl V prejšnji številki Tednika smo vam slikovno predstavili le dve skupini sodelujočih v glasbenem delu oddaje Iz vasi v vas, ki smo jo tokrat posneli v krajevni skupnosti Vitomarce in sicer: mešani pevski zbor in tamburaški orkester. Obe skupini sta sekciji Prosvetnega društva Vitomarce, kiju vodi prizadevna Vita Toš. Tokrat pa vam želimo slikovno predstaviti še ostale sodelujoče v glasbenem delu oddaje. Skupino ljudskih pevk iz Vitomarc (po domače Vitomarčanke) sestavljajo: Marija Vilčnik, Lizika Fekonja, Trezika Horvat, Tilika Zorko, Marija Ploj, Anika Kovačič, Anika Muršec in Anika Toš. V prvi oddaji, kije bila na sporedu že minulo nedeljo, so se nam predstavile s pesmgo o vaških obrtnikih. Tudi ta ansambel, ki mu po domače pravijo kar Hojnikovi, smo že slišali v minuli oddaji. Trobento igra Tone Hojnik, klarinet Štefan Vršič, harmoniko Franc Hojnik in bariton Janez Firbas. Štirje veseljaki navadno igrajo po domačih veselicah in kmečkih gostijah. To pa je skupina ljudskih pevcev iz Siavšine: Angela Rotar, Tončka Ljubeč, Slavica Ljubeč, Matilda Gumzej, Veronika Ljubeč, Katarina Fras, Anton Fras, Anton Fras ml. in Tomaž Plohi. Skupina, ki jo sestavljajo člani ene družine in ožjega sorodstva, se nam bodo s svojim petjem prestavili že v drugem nadaljevanju oddaje, to je v nedeljo 10. ?^ . .................._________Jksediloinfoto: L C NAŠA BESEDA 83 Včeraj, 6. aprila se je v Ptuju začelo letošnje drugo občinsko srečanje NASA BESEDA 83, ki ga organizira zveza kulturnih organizacij za gledališke in plesne skupine, ki delajo v šolah in v okviru kluba mladih. Včeraj so se predstavili hajdinčani z igrico ,,Strip, strup, denarja kup" in plesni vrtec iz kluba mladih, plesalci in igralci iz OS Tone Žnidarič ter klub mladih s plesno skupino ,,Te štiri" in z delom ,,Človeška komedija", 73. katerega so v Ljubljani dobili laskavo oceno, z njim pa odhajajo tudi na gostovanje v Zagreb. Današnji dan je rezerviran za nastop šolarjev iz Leskovca in Cirkovc, jutri — v petek pa za osnovne šole Videm pri Ptuju, Olga Meglic Ptuj in srednješolsko skupino ,,Stopinje" DPD Svoboda Ptuj. Vse predstave so oz. bodo v ptujskem gledališču, vstopnina pa je enotna 30 dinarjev. mš Praznovanje mednarodnega dneva mladinske knjige Tudi pionirska knjižnica v Slovenski Bistrici se bo letos na svojstver način vključila v praznovanje mednarodnega dneva mladinske knjige. Danes, 7, aprila popoldne ob 16.30 bo v svojih prostorih v Slovenski Bistrici pripravila srečanje s pisateljem Slavkom Preglom. Mladi in najmlajši ljubitelji pisane besede se bodo pogovorili s pisa- teljem predvsem kako nastane ideja*, da napiše mladinsko knjigo, kdo so junaki njegovega pisanja, sam pa jim bom po pričakovanjih prebral tudi nekaj odlomkov iz njegovih najuspešnejših del. V bistriški pionirski knjižnici so ob takšnih srečanjih kar v težavah s prostorom, saj je ta največkrat pretesen za vse, ki bi si želeli srečanja z likovnimi pa tudi literarnimi ustvarjalci za mlade in najmlajše, ki jih knjižnica vsako leto vabi v svojo sredino, Viktor Horvat 8 - iz naSih krajev 7. april 1983 - TEDNIK PRI NAS V KLUBU Moj Življenjepis Rodila sem se 24. 11. 1948 v Krčevini pri Vurbergu. Rodila sem se kot četrti otrok od šestih. Imela sem še tri brate 4n dve sestri. Ime jim je Jože, Branko, Ludvik, Rozika in Tončka. Oče in mati sta bila velika alkoholika. Leta 1965 sem spoznala svojega moža. Tri leta kasneje sva se poročila in dobila hčerko Danico. Tudi midva z možem sva se posto- poma predajala alkoholu. Leta 1970 sva dobila sina Mirka, leta 1971 pa Mladena. Leta 1976 se je Sel mož zdravit proti alkoholu. Hodila sem delat izpite iz alko- holizma. Začela sem vedno bolj popivati. Pri tem so najbolj trpeli otroci, ki so bili za vse to najmanj krivi-in nedolžni. To vam bo bolj natančno opisala hčerka sama, ki je prisostvovala mnogim prepirom in pretepom. Ona in najina sina so bi^li res velike žrtve alkoholizma. Povedala vam bo kako je bilo, ko sva pila in kako je zdaj. ,,Tako bom začela s svojo pripovedjo. Oče je prišel z zdrav- ljenja. Bil je živčen. Ni mogel gle- dati matere, ki se je vedno bolj in bolj predajala alkoholu in med tem propadala. Očetu smo se bolj smilili kot pa mamica. Bila sem priča mnogim pretepom. Spomnim se, da je prišla domov ponoči. Bila je vinjena. Oče se je prebudil in vi- del kakšna je spet. Mislila sem, da bo šla zdaj spat. Mamica je šla v posteljo.' Toda oče jo je začel pretepati. Prosila sem ga, kričala, rotila, da jo naj neha pretepati, vendar je ni. Zdelo se mi je da noče. To me ni skrbelo predvsem zase, ampak skrbelo me je za oba ne da opisati, ker je bilo hudo in spomin na takšno otroštvo ni lep in srečen. Sedaj, ko ne pijeta več stm prečna, saj sem sama doživela, okusila in spoznala, da je alkohol uničevalec družin, ki zelo trpijo, če je kdo od staršev alkoholik, kar nam večkrat predvajajo po tele- viziji. Ko ne pijeta več vidim, da sta dosti več prostega časa posve- čala svojim otrokom in njihovi vzgoji. Oče in mamica si priza- devata, da nas spravita do svojega kruha, kot temu govorimo. Res so imeli nekateri lepo otroštvo, ven- dar ga jim ne zavidam. Sedaj se vsi dosti bolj razumemo, kot pa takrat ko sta "pila. Ne želim pa nikomur, da bi imel takšno otroštvo kot sem ga imela jaz. Najbolj pa trpijo pri tem otroci alkoholikov, ki niso pri tem nič krivi, ter prikrajšani za toplino doma in ljubezen staršev, ki bi jim morali nuditi. Kot se zdi osebno meni, smo v redu družina glede na družine kjer še vedno pre- vladuje alkohol. Doma skoraj ne poznamo prepirov, pretepov pa sploh ne. Želela bi si, da bi bili več sku- paj, hodili na izlete, sprehode in podobno. Starši bi morali posve- čati in večkrat prisluhniti težavam svojih otrok. Dostikrat pa je tako. da mi otroci nočemo zaupati svojih težav staršem, ki so naši prijatelji, ki so nam vedno ob strani in nam pomagajo. Otroci pa moramo biti hvaležni za vse kar storijt) za nas, saj nam hočejo vedno dobro svetovati, vendar mi otroci tega ne cenimo, čeprav bi morali in vedno hočemo, da obvelja naša. Ce nas kdo na kaj opozori, da ni prav, smo takoj užaljeni, kar seveda ni prav. Mo- rali bi poslušati svoje starše, saj vedo oni več kot mi in dosti imajo življenjskih izkušenj. Zato otroci ubogajmo svoje starše! Tako bom končala s svojo pripovedjo." Sedaj sem spoznala, da to ni dobro, kar sem storila in tega se moram zavedati, da še ne naredim kakšne neumnosti, če ne zaradi sebe pa zaradi otrok. Bilo bi lepo, ko bi se gostinci držali navodila, da ne smejo točiti alkohola mla- dini, kajti zanjo je to največji strup, ker se lahko kasneje predajo alkoholu, kar bi zelo vplivalo na njihove družine, zlasti pa še otroke, ki so tukaj nedolžni in spet trpijo. Zdravljenka V. K. ZA TELEFON V STOPERCAH v Stopercah so že pričeli z deli za ureditev telefonskega omrežja. Za krajane te krajevne skupnosti je rezerviranih 40 priključkov, več kot polovica jih je že zasedenih. Kar 25 krajanov je že prispevalo akontacijsk znesek po 42.000 din za telefonski priključek. Prejšnji teden so krajan izkopali jame, v naslednjih dneh pa bodo postavljali telefonske drogove. Tako bodo v doglednem času tudi v Stopercah zazvonili telefoni pr kmetovalcih, zlasti tistih, ki se intenzivno ukvarjajo z živinorejo in j perutninarstvom. Vsi ti telefon že željno pričakujejo, saj.jim bo poten odpadla marsikatera nepotrebna pot v Ptuj ali vsaj do Majšperka. N. D. V Leskovcu učenci pogozdujejo Devetdeset učencev in šest učiteljev osnovne Sole v Leskovcu se j( prejšnji torek kljub dežju udeležilo akcije pogozdovanja. Posadili so 4 tisoč sadik iglavcev na območju katastralne občine Ložine, ki ga ima v upravljanju Gozdno gospodarstvo Maribor temeljna organizacija koope- rantov Ptuj. N. d: 70 let Vladimira Bana v ptujski enoti Temeljnega sodišča Maribor so prejšnji četrtek pripravili sprejem za svojega nek- danjega predsednika, do nedavne- ga pa tudi odvetnika — dipl. pravnika Vladimira Bana ob nje- govem visokem življenjskem jubi- leju 70-letnici. Na slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudi predsednik višjega sodišča v Mariboru Branko VizoviSek, je slavljencu spregovorila predsednica Temelj- nega sodišča Maribor — enote v Ptuju dipl; pravnica Elizabeta Soštarič, ki je na kratko orisala njegovo življenjsko in poklicno pot: ,,V letu 1940 ste v Zagrebu kon- čali pravno fakulteto in nato opra- vili tudi sodniški izpit ter od 31. avgusta 1945 do 16. februarja 1960 nepretrgano opravljali funkcijo sodnika na sodišču v Ptuju, kasne- je pa še celih petnajst let funkcijo predsednika Občinskega sodišča. Od takrat pa do 31. decembra lani ste bih tudi v vrstah ptujskih odve- tnikov. Vsepovsod, kjer ste delaH, je bilo čutiti vašo strokovnost in čut za odgovornost. Tudi delo v družbenopolitičnih organizacijah vam ni bilo tuje. Tako ste se leta 1945, po vrnitvi iz vojnega ujet- ništva iz Nemčije, vključili v delo SZDL Ptuj, kjer ste bili član lO, dalje predsednik Lovske zveze Ptuj, član izobraževalnega centra Ptuj, član sveta za zaščito matere in otroka, član Šolskega odbora Gimnazije Ptuj, več let ste bili predsednik skupščine terneljne kul- turne skupnosti, predsednik sekcije za motokros, podpredsednik Avto- moto društva, kakor tudi predse- dnik občinske volilne komisije in predsednik višjega disciplinskega razsodišča pri zvezi lovskih društev Ptuj. Za vsa našteta udejstvovanja ste dobili vrsto priznanj in odlikovanj, ki potrjujejo naše ugotovitve, da ste se nahajali v tistih sredinah, kjer se je veliko delalo in ustvarja- lo. Tako vam delavci naše enote ob vašem 70-letnem rojstnem dne- vu želimo še mnogo let čvrstega zdravja in obilo osebne sreče." mS Čestitke svojemu nekdanjemu sodelavcu in predsedniku Vladimiru Banu. V RDEČEM KRIŽU USPEŠNI TUDI MLADI ČLANI »Mladi se na osnovnih in srednjih šolah vključujemo v organizacijo Rdečega križa, ki dela po ustaljenih programih skozi vse šolske mesece in tedne. Sestajamo se redno. Najprej pregledamo plan dela, nato pa ugotovimo kaj smo v planu že izpolnili in kaj nas še čaka. Radi se vključujemo tudi v akcije Rdečega križa in organizaciji pomagamo po svojih močeh. Vključujemo se v akcije zbira- nja papirja in ostalih surovin zbiranje .šolskih učbenikov, obla- čil, prehrane za šolsko mlečno kuhinjo in drugo. V lanskem letu smo se tudi množično vključili v pospravljanje poljskih pridelkov, trganje grozdja in obiranje sadja. Delali srno pri Kmetijskem kom- binatu in zasebnih kmetih. Najzanimivejša akcija Rdeče- ga križa pa je cvetlični dan. ki ga V' mesecu juniju organizirajo Delegacija mladih članov in mladine RK iz OŠ Olga Meglic, ki je delegate razveselila s prisrčnim kulturnim programom. večje krajevne skupnosti v naši občini. Takrat se mladi podamo na ulice in ceste s polnimi košari- cami cvetja. Razdelimo si po- dročja, pa h ajdi v akcijo. Iz akcije pridemo utrujeni, a zadovoljni. Prostovoljne prispevke nameni- mo za letovanje socialno šibkih otrok. Pred novim letom smo razna- šali tudi koledarje Rdečega križa pod geslom Dodajmo letom življenje, krepak stisk rok. srečo in zdravje v prihajajočem letu. Tudi ob 8. marcu smo se spomnili na mamice in delovne žene z vo.ščili in kulturnim pro- gramom. Najlepši dan za mlade člane RK pa je vsekakor sprejem v organizacijo RK v mesecu maju. Sicer pa skozi vse leto sodeluje- mo na raznih prireditvah in proslavah. Najvažnejša naša na- loga pa je učenje. V našem programu stoji zapisano: Dober učenec, je tudi dober član Rdeče- ga križa. Vam, predstavnikom krajev- nih organizacij Rdečega križa občine Ptuj želimo v imenu nas vseh mladih obilo delovnih uspe- hov, osebne sreče in zadovolj- stva. Hvala vam za vse, kar ste storili za nas mlade. Stopamo po vaših stopinjah in obljubljamo, da bomo nadaljevali vašo in našo začrtano pot,« so v imenu mladih članov in mladine Rdečega križa ptujske občine spregovorili učen- ci OŠ Olga Meglic, ki so za udeležence nedavne skupščine občinske organizacije RK pripra- vili tudi lep kulturni program, mš V grajski parkje zgodaj prišla pomlad Kritik, žalovanja in negodova- nja čez prav gotovo enega najlep- ših parkov v severovzhodni Slove- niji, to velja seveda za prak kakr- šen je bil še pred več desetletji, je bilo v zadnjem obdobju že toliko, da so si mnogi želeli obiska v njem, ne zato, da bi v njem našli oddih, ampak zato, da bi videli kako žalostno propada ta objekt. O propadanju objekta pa smo lahko govorili samo do konca lanskega leta. Podoba, kakršno je mogoče videti v grajskem parku danes, kaže že mnogo lepšo in spodbudnejšo sliko. Popravljen je del stare kamnite ograje. Skozi Se vedno enega najlepših gabrovih drevoredov v Sloveniji se je sedaj mogoče sprehoditi s prijetnim ob- čutkom tudi v večernih urah, saj je osvetljen. Tudi tako pogrešane klopi so že lansko jesen namestili v park, ki je tako postal zopet privlačnejši za mamice z otroki in starejše občane, ki tukaj lahko najdejo svojo sprostitev. Park je tudi tesno povezan z os- novno šolo Pohorski odred, saj ta- ko služi tudi številnim učencem, da se izognejo prometnim cestam ob prihodu in odhodu iz šole. Spod- budno je tudi spoznanje, da park ni več, vsaj v toliki meri ne kot v preteklih letih, poligon za preizku- šanje motornih vozil, predvsem mladih voznikov na motornih ko- lesih. Veliko bo Se potrebno storiti za dokončno ureditev osrednjega me- stnega parka pri gradu v Slovenski Bistrici, toda že samo spoznanje, da se je po tolikih letih v njem le premaknilo pri njegovem urejanju, je toplo spoznanje za vse občane pa tudi slučajne obiskovalce, ki si bodo zaželeli oddiha vstran od me- stnega vrveža. V njem pa je danes že mogoče videti tudi preurejena objekta, ki predstavljata zgodo- vinsko in kulturno posebnost par- ka in tudi starega dela mesta, to sta kužno znamenje in vrtna uta. Se letos pa nameravajo mestni park v Slovenski Bistrici nadalje urediti. Potrebno bo skrbeti za ob- novo zidu okoli parka, urediti sprehajalne poti in obnoviti dreve- sno bogastvo parka, ki se je Se pred leti prav tukaj razprostiralo. To pa so naloge, za katerih uresni- čitev ni več dvomiti, saj je volje dovolj, nekaj manj le sicer denar- ja. Nosilci ureditve pa zatrjujejo, da bodo nalogo zmogli, pa čeprav bo trajalo nekoliko daljši čas od načrtovanega. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Sedaj že stari" posnetek parkovne ute, ki je zopet ponos in zavetišče. brata, kakšen vpliv bo imelo na njiju. Bala sem se za vzgojo nas vseh. Mamica se mu je nekako uprla in zbežala. Najbolj me je bilo sram tega, da so to poslušali in včasih tudi videli sosedi. V Soli so me zasmehovali otroci, kar me je zelo bolelo. Govorili so: ,,Tvoja mamica pije in doma se prete- pate." Dopovedovala sem jim, da to ni res, niso mi verjeli. Vse to sem prenašala z bolečino v svojem mladem srcu, bila sem tiho in vse to prenašala mirno in pogumno. Vedno sem mislila na jutri, ki bo lepši in da ne bo več pila. Leta 1980 se je odšla zdravit mamica. Večina del v stanovanju je ostala meni. Ko se je mamica vrnila z zdravljenja, je začela obiskovati klub zdravljenih alkoholikov. Nekaj časa ga je obiskovala redno. Potem je naredila recidiv. Odšla je od doma in ni povedala nikomur kam in kje je. BiH smo v strahu. Bali smo se, da si ni kaj storila. Nisem vedela, kje je in kako je. Te dni sem ostala doma. Takrat sem obiskovala sedmi razred osnovne šole. To se mi je poznalo pri uspehu. Tovarišica me je vprašala: ,,Kako to da imaš slabe ocene?" Prej sem imela veliko boljše. Mol- čala sem. Vprašala me je: ,,Imaš doma težave?" Pritrdila sem. Bilo me je sram pred razredom. Bolj se TEDNIK - 7. aprir 1983 LITERARNA STRAN - 9 VLADIMIR JASNI ČLOVEŠKE IDEJE Sončne in jasne ideje človeškega bitja iskrene ljubezni sožitja. Pogumne in zdrave ideje v napredku humane kulture spoznanj in dejanj. Pogubne in mračne ideje nasilja, laži razdora in strupa, izvora obupa praznine življenja. Ideje ljubezni in svobode, pravice in resnice krasijo zastave sveta, vendar pa varljivo blestijo, če niso dejavniki odrazi srca. Vsaka zastava človeške ideje je zdrava. ERIKA ZUPANČIČ PREPOROD Živim! Živim! Da. spet. spel živim! Verjamem v življenje, ne muči me noben spomin. Neiščem več posameznikov, ne skupin. Moja ljubezen se v ljudstva prepleta, našega planeta. Noč, se nadme je sklonila, moč se vame je vrnila. Zvezde so uspavanko zapele, lahko noč so mi želele. Luna na čelo me je poljubila. tišina v meni je spregovorila. Ostala sem sama. sama s seboj. nisem osamljena, končan je v meni boj. Beseda je izvir, misli tkejo življenje. Vsakdo živi drugače, vsakdo ima svoje mnenje. Ne moti me nobena rasa. noben značaj. Povsod se najde sreča, povsod bo kmalu cvetel maj. Od kod je vame ljubezen prišla? Od kdaj je njena poljana razsežna? ^ Ves sVet. vse ljudi bi na njem objela. šopek prešernega smeha, bi jim na srce pripela. boleča misel bi v njih zavedno onemela. Milina v njih bi umetnost predla, predla. Pogledi prosijo prijaznih besed, nežnih dlani? Vajeni samih grobosti! Dolgo sem se iskala, dolgo med ljudmi. Našla sem se. našla v prostrani naravi. Tu so misli se zbistrile, tu življenje vre. kipi. lu tišina .cepeče od sladke sreče. Tekam, po mehkih, mehkih gozdnih poteh. V meni pojejo čustva, v očeh igra se smeh. Sonce. dež. drevesa, trate, cvetice in ptice. so me mirile, me ljubkovale in bodrile. so boriti me učile, kako naj preživim? Odprta kot knjiga, mi je narava postala. zdaj mi je oče. zdaj mati. brat. sestra in prijatelji-ce hkrati. Uči me živeti, oproščati in razumeti! Hvala, za dediščino naravi in pisateljem; z rojstvom sem dobila, kar ni dano vsem; mama. .še tebi. še tebi. vsaj enkrat iskrena hvala. Nikoli več. nobena misel, nobena laž ne bo me strla. ne bom se zaradi njih z življenjem sprla. ce s! nanjo zavestno oprt in kliče v življenje, nenehno zorenje. ne pa v irohnenje in klavrno smrt. VLA DIMIR JASNI ZA STA VA SVOBODE Ljudje . vsega sveta, dobrega srca In vedrega duha : zaupanju hočemo složno in srečno živeli. Noiehno skrbeli za mir in svobodo, ler delo veselo, za zdravo naravo, napredno vesoljno človeško kulturo. DA NIC A RA UŠL MESEČINA .Mesec na nebu je sijal. noč bila je srebrna. midva lesno drug oh drugem. sredi planjave. sva se nežno poljubljala. Sredi travnika z rožami posejanega. dala si obljube sva. Bila romainična je noč. noč za najino ljubezen. 1 icj noči. življenja noči bile zajele so sdnje vse. Ijuhezn bila je lepa. taka kol prva je ljubezen vsaka. Samo enkrat še. popelji me tja, le enkrat še objemi me. Ic enkrat še poljubi me kol nekoč, tiste srečne dni. MAMI Ni lepših zvezd. kol oči so maierine. Ni lepšega petja. kol glas je moje mame. Ni lepšega objema. kol stisk je roke moje mame. Dlan njena nežna in zgarana. vedno zlata in vedno nasmejana. ROSA Preko gor. polja je danes sonce vzšlo. rosno jc dolino, posrebrilo. I' zlaiih žarkih biseri se lesketajo. ali res trenutek kratek le živijo? Saj čez ure pol. jih nič več ni. sonce jim življenje raztopi. A H res je ljubezen kruta. Kurirčkova pošta je tudi letos potovala skozi naše kraje po skrivnih poteh, čez polja, hribe in doline, reke in potoke . . . Eoto: M. Ozmec ali res ne razume mladih nas ljudi? Ljubezen kakor rosa. zjutraj lepa ni bleščečac. opoldan le spomin živi. zvečer pa še spomina ni. A glej. drugo jutro rosa znova je bleščeča in ljubezen najina je spet goreča. POSTALA JE MATI! Bila je mlado in veselo dekle. polno sreče in ljubezni. kol raste cvet v poljani mrki. ko zjutraj jo poboža sočni žarek. Blestela je v mladosti rosni in ni poznala bolečin v srcu svojem. Toda dnevi so tekli, leta minevala. a ona se resno je zaljubila. Fant. ki bil je mlad kot ona odšel je služit domovini. jo tolažil in obljublja gradove ji v oblakih. Tem bolj mu je verjela, ker vedela je. da ji pod ndadim srcem raste njegov otrok. Bila je srečna in vesela. še vedno polna sreče in ljubezni ^ in polna ponosa, da bo postala mati. Mati. ki dala življenje bo otroku. Mati. ki si bo ustvarila družino. Ko je čutila prvi gib otroka, lo bil je največji trenutek sreče v življenju. Še z večjim ponosom skrbela je zase živela je sama s še nerojenim otrokom. Ko je skoraj nezavestna ležala na porodniški postelji, je mlado dekle postala mati. Čeprav na smrt izmučena, a vendar z neizmerno srečo, s ponosom, da postala je mati. Na mokro čelo svoje Hčerke, dahnila je nežna dva poljuba. . Vse bolečine v sreči je premagovala, ker mati je postala. Takrat žrtvovala je svojo mladost, podarila življenje otroku. A danes hčerka mala. ostala je sama. sama ostala je njena mama . . . Če .spomni se danes te mame — premlada je, žena, ki kličejo mama — tuja fi je. Dobro pa ve, da napočil bo čas, ko hčerka bo mala, spoznala ljubezen svoje prave matere. Železnica iz sanj Bližal seje praznik dela 1. maj in doma smo kovali načrte, kako bi ta dan preživeli delovno in počitniško hkrati. Sklenili smo. da se odpeljemo z vlakom k stricu v Savinjsko dolino in mu pomagamo pri ob- delavi hmeljišča. Do železniške postaje smo odšli že zelo zgodaj. Kupili smo povratne karte za 2. razred in ko je vlak ustavil, smo vstopili in se udobno namestili v kupeju. Sedel sem pri oknu. kajti rad opazujem pokrajino. Boč seje bleščal v jutranjem .soncu. Po vaseh so se že prebujali in hiteli na polja. Za mnoge velja tisti stari pregovor, ki pravi: »Rana ura. zlata ura!« Enakomerno udarjanje koles ob tračnice meje uspavalo. Zaspal sem in malo je mankalo. da se nisem znašel na tleh vagona. Oče meje pokril in pričele so se lepe sanje. Študiral sem strojšnitvo in železnica mi je bila ho- bi. Konstruiral .sem majhne lokomotive in imel sem jih na vseh policah v sobi. Prijatelj mi je povedal, da je JŽ razpisala natečaj za najboljšo kompozicijo. Takoj sva se prijavila. Začela sva risati različne modele in napravila sva dosti skic. Najbolj primerna se nama je zdela lokomotiva na sončne kolektorje. Napravila sva si model in to je bil prečudovit stroj. Poganjali so ga štirje akumulatorji, ki so dobivali energijo od kolektorjev. ti pa .so. bili montirani na vseh strehah kompozicije. Sodi z vodo. ki so bili rezerva, če bi voda izparela, so bili vgrajeni v pod- vozje stroja. Narisala sva natančne načrte in jih poslala v Beograd. Poslali so nama sporočilo, da bo razglasitev najboljše kompozicije v kongresnem centru Sava. Oba sva študirala, zato nisva imela denarja za pot. Dolgo sva premišljevala in ni nama preostalo drugega, kot da prodava svoje majhne prijatelje lokomotivice. Zjutraj sva jih odnesla na trg in dopoldne sva prodala vse. Dobila sva denar in s prvim letalom svaodletela v Beograd. Na razglasitev sva malo zamudila, toda šele takrat, ko sva sedla, se je pričela proglasitev. Zelo sva .se razvesehla, ko j'e napovedovalec proglasil najin načrt za najuspe- šnejši. Najino lokomotivo so zgradili in medtem ko so gradili progo čez Balkan, sva potovala po svetu in na razstavah razkazovala svoj izum, ki bi naj izkoriščeval sončno energijo . . . Povsod, kjer sva razstavljala so z velikim navdušenjem sprejeH tako naju, kot najin izum. Vrnila sva se s turneje in z veliko nestrpnostjo sva pričakovala dan, ko bi se naj najina kompozicija spopadla s progo in naredila nov korak v zgodovini človeštva. Iz teh lepih sanj meje predramil oče. Vprašal meje. kaj lepega se mi je sanjalo, da sem se tako nasmihal. Na očeta sem bil jeze, kajti pred- ramil me je iz najlepših sanj. Približevali smo se končni postaji in pričel sem razmišljati, da so takšne sanje posledica moje poklicne odločitve. V Polzeli smo iztopili. Sonce je bilo že visoko na nebu. Vlakje odhajal s postaje, jaz pa sem zrl za njim vse do takrat, ko je izginil za ovinkom. To je bila ena mojih najlepših voženj z vlakom. Matjaž Petrovič, OŠ. dr. Pranja Žgeča, Dornava, 8/a ERNA MEŠKO^ GOTIKA Ali veste kaj je »cotika«? To je košček starega, obnošenega bla- ga, kolikor toliko čista, prijetnega otipa, vseeno alije lepo pisana ali ene barve, mogoče je to še delček plenice, majčke, odevalca — skratka: cotika. Ko sem postala prvič babica, so bili še težki povojni časi. Toda hčerka Benjamina se je na vso moč trudila, da je pripravila za svojega prvorojenca čim lepšo in popolnejšo »balo«. Marsikaj sije prilrgala iz ljubezni zanj, ki je prihajal. Možje bil na odsluženju vojaškega roka, tako je bila vsa skrb za novorojenčka njena. Bilo je dobro, da je imela vsaj lepo. prijazno sobico z lončeno pečjo, ki je noč in dan izžarevala svojo to- ploto. Bilo je pozimi, ko so iz po- rodnišnice toplo zavitega prinesli malega Primožka in ga položili v .skrbno opremljeno košarico. Otroček se niti ni prebudil. Zasu- kal je glavico v drugo stran in mirno spal dalje. Potovanje po svežem zraku mu je dobro delo. Položila sem mu pod bradico lep robček, ga ljubeče pokrižala želeč mu vso srečo za življenje in ga pustila, da se naspi. Vsi smo bili srečni, a ne popolno. Manjkal nam je očka. Vojaški predpisi so bili strogi in tako se je zgodilo, da je videl svojega sinčka šele. ko je bil ta star šest mesecev. Ganljivo je bilo svidenje. Dopust je hitro mi- nil. Kako boleče je bilo slovo!. . . Par let za tem se je rodil Pri- možkov bratranček Peter v zelo težkih okoli.ščinah. Oče je živel v zdomstvu. mamica Majda pa je doma na porodu skoraj izkrvave- la. Morali sojo z novorojenčkom prepeljati v bolnišnico, kjer so ji kt)maj rešili življenje. Sedem do- brih ljudj ji je darovalo kri. tudi babica, ki ji je pri porodu poma- gala, je bila med njimi. Tako se tudi tokrat uresničuje: samo do- ber človek lahko postane dober zdravnik. Preteklo je mesec dni. ko se je Majda s Peterčkom vrnila domov v isto sobico, kjer je prve mesece svojega življenja preživel Primož. Tudi Peterčka smo negovali z enako ljubeznijo. Posledice vojne so se že nekoliko omilile in tako se je tudi za dojenčka dalo kupiti marsikaj, česar po vojni ni bilo. Tovarna »Penaten« je delala ve- liko reklamo za svoje, otrokom namenjene proizvode. V torbici s higienskimi pripomočki za nego dojenčkov je bi! priložen tudi se- znam, kaj vse naj mlada mamica pripravi za svojega miljenca. Bilje dolg seznam, v zadnji vrsti pa je bilo zapisano: k vsemu temu pa nekaj, kar bo otrok lahko imel rad. To mi prihaja zdaj na misel, ko hočem napisati črtico »cotika«. Tako smo tudi Peterčku. vselej ko smo ga položili spančkat. stisnili k ličecu mehak robček narejen iz gaze. Tako seje navadil na prije- ten otip te tkanine, da je takoj opazil, če smo mu namesto nje dali običajni robček in se ni po- miril, dokler ni dobil gazice. Ko je znal že brbrati in če smo ga djaU spal. jc vedni) zahteval »nino«. Tako je imenoval to .svt:^) ljub- ljenko in s tem imenom smo označevali podobne ljube stvari tudi pri vseh naslednjih vnukih. Ko se je narodila dvajseta vnučka mala Breda, je bilo veselje še prav posebno veliko. Pred njo so bili že trije bratci, ki bi sicer rajši imeli .še enega »moškega«, a starša sla si srčno želela deklice. In res je z malo Bredico prišlo v hi.šo pravo sonce. Vedno zdrava, vedno ve- sela. Ko je ležala v košarici, je bila pokrila z mehkim, kvačkanim pregrinjalcem, ki se je dotikalo tudi njenih ličk. Z rokicami .se je rada igrala z robom tega odevalca in se tako navadila nanj. da je moralo biti vedno v njeni bližini. Ko je začela hoditi, si je nosila s seboj to svojo »ljubezen«, ki seje dostikrat vlekla za njo in .se seveda umazala. Trebajoje bilo oprati in bil je joj, (dokler se ni posušila. Pa je mamica našla rešitev. Razpa- rala je odevalce čez pol, tako je bil en kos vedno v rezervi. Ko je Bredica začela govoriti, je tej ljubljenki dala ime »cotika«. Večkralje coliko tudi kje izgubila in ko seje spomnila, daje nima, je na vse grlo klicala »coliko«!, kje je »cotika«? Včasih se je kje posta- vila, v usta je držala palček leve roke. z desno pa je tiščala k sebi coliko. Takrat smo vedeli, da bi rada šla počival. Toda brez cotike ne. Zdaj je stara tri leta. ubŽe pri tretji hiši so bili voljni nuditi stanovanje. »Imamo podstrešno sobico z dvema posteljama, toda gori je tako mrzlo, da dosedaj še nihče niti v milejši zimi ni mogel zdržati. Letos pa je iz- redno huda zima. Ce pa hočeta, vama sobico pokažem.« Je ponudila od mraza drgetajoča gospodinja. Povzpeli so se po ozkih vijugavih stopnič- kah navzgor na podstrešje. Sobica ni bila ve- lika, okno je bilo obrnjenb proti jugu in zimsko sonce je obsevalo oba nasprotna kota. daje bil pogled prikupnejši. Stene .so bile deloma po- ševne in strop nizek, kakor je pač običajno po mansardah. Na sredi sobice je na pločevina- stem podstavku stala majhna okrogla železna pečka. skromen gašperček. Sicer mirno, dober zrak in lep razgled proti središču mesta. Za človeka, ki nima stanovanja, bolje kakor nič. Za začetek, kot odskočna deska bo dobro. Prijatelja sta se spogledala, pa je Valentin rekel: »Če ni predrago, lahko poskusiva. Kli- nika je blizu, hrana »Pri Hsici« pa tudi ni slaba. Preseliva se še vedno lahko, menda ne bova pr\o noč zmrznila!« »Gospa«, je Igor. kije malo bolje obvladal nemščino, načel pogovor z gospodinjo. »Če ne bo predrago in če ste sporazumna, bi midva vseeno poskusila. Ako pa ne bova mogla zdržati, bomo poračunali na dneve in se pač preseliva.« Gospodinja si je tesneje privila volneno ogrinjalo in prikimala. Domenili so se za na- jemnino in ženskaje zaključila v njunem jeziku: »Nič se ne bojta, tudi jaz sem iz naših krajev, bomo se služili po domače. Vendar moram nekaj pripomniti. Zima je huda in perilo se slabo suši. Postelje preoblačim na tri tedne. Ako se bosfa odselila poprej bosta morala pranje perila plačali posebej. Zaradi negoto- vosti vaju niti ne borh takoj prijavila na obči- ni.« Zadovoljni so sc razšli in napotilasta se iskat univerzo. Zaenkrat peš. da sta se malo pre- grela po škripajočem snegu in morala sta spotoma povpraševati, kod in kam. Na uni- verzi sta opravila vpisovanje, vplačala šolnini) in dobila potrebna navodila. Poobedovala sla sredi mesta v ljudski brezalkoholni kuhinji, ki je bila skrita v ozki stranski ulici in je nudila skromno, a ceneno hrano. Za včerjo sta si kupila hamburške slanine in hlebec.črnega kruha. Poiskala sta še trgovino s kurivom in si kupila dva obroča nažaganih lesnih odpad- kov. kLkršni so bili nekoč v navadj in še vrečko nadrobljenega kockastega prenio'ga. »Tine. lega daleč do najinega doma ne moreva prenesti. Stopiva na Jakominijev trg, poznam ga. odtam vozijo cestne zelenice na vse strani, pa se bova zapeljala do Rogoznice!« Je Igor vzpodbudil prcmraženega tovariša. Prtljago sta morala odložiti na ploščadi pred kupejem. Sprevodnik jima je pojasnil, da se mt)rala peljati do končne postaje po Leohar- dovi ulici, od lam dalje pa peš v predmestje. V svoji podslrešnici nista slekla plaščev. Sonce je že zdravnaj zašlo in v sobi je bilo mrzlo in neprijazno. Pret)bula sla si tople co- pate in pohitela podkurili v gašperčku. Gorelo in vleklo je dobro, daje kar bobnelo po plo- čevinasti dimnici. Pridno sta nakladala, kakor v nenasitno žrelo. Gašperček in spodnji del dimnih cevi sla bila ožarjena. tik o)p peči je bilo \roče. soba pa se ni in ni hotela ogreli. V plaščih in volnenih rokavicah sta si sedla na- sproti ob pečki. ki stajo z razkrečenimi nogami takorekoč objela. Nič ni zaleglo, po nogah ju je peklo od vročine, po hrbtu pa je lizal ledeni mraz. Mrzel sever je tulil po podstrešju oJe uspehe. V začetku je bil največji problem lo, da ni- smo imeli svojega vozila in smo za vse prevoze morali prositi sosed- nja gasilaka društva. Vendar je v lanskem letu društvu uspelo rešiti tudi ta problem. Nabavili smo vozilo orodni voz TAM, Naslednja naša velika želja je, da si nabavimo novo večjo briz- galno in upamo, da nam bo to tudi uspelo. Seveda sem f)ozabil po- vedati, da so nam vseskozi stale ob strani DPO v občini in gasilska zveza občine Ptuj. Najeli smo nekaj kreditov in kljub velikim obrestnim meram smo jih uspeli odplačati v določenem roku. V vasi ponosno stoji nov gasil- ski dom, ki je v ponos gasilcem in krajanom Kicaija in se bo v njem odvijal nadaljnji razvoj tako na kulturnem, družbenof>olitičnem in športnem področju, ter utrjeval vezi med krajani in gasilskimi društvi na .širšem območju.« Tako je povedal predsednik društva Janko Krajnc. Za razgo- vor se mu zahvaljujemo, društvu pa čestitamo ob desetletnici! Viki Par Rekreacija za neposredne proizvajalce SLOVENSKA BISTRICA v delovni organizaciji Steklo v Slovenski Bistrici predstavlja špor- toa rekreacija že vrsto let pomem- bno področje dejavnosti v prostem času. Kolektiv, ki zaposluje okoli 350 ljudi, posveča rekreaktivnemu športu zaposlenih posebno pozor- nost. Za aktivnost na tem podro- čju, ki se odvija predvsem v okviru posebne športno rekreativne komi- sije pri OOS, kaže kolektiv veliko razumevanja, med drugim tudi z zagotavljanjon potrebnih športnih rekvizitov in tudi finančnih sred- stev. Rekreativni športi so zaživeli prav med zaposlenimi iz neposre- dne proizvodnje, kar je Se poseb- nega pomena. Največje zanimanje pa velja za k^ljanje, mali nogo- met in šah, pa tudi odbojko v poletnih mesecih. V zimskem času pa je med rekreativci tudi veliko smučarjev. Kljub temu, da v bistriški ste- klarni posvečajo posebno pozor- nost predvsem r^oju rekrea- tivnega športa pa športniki tega kolektiva ne zaostajajo na tekmo- Ekipi: m aogomcta DO Stekto je med najuspešnejšimi tovrstnimi valnih področjih. Posebno aktivni in tudi uspešni so v občinski sindikalni športni ligi, kjer se predstavljajo predvsem v malem nogometu, odbojki rokometu in šahu. Panoge, v katerih posegajo pri občinskih sindikalnih igrah tudi v sam vrh, so predvsem mali nogo- met, odbojka in šah. Uspešni pa so tudi v namiznem tenisu in strelja- nju z zračno puško. Nekaj pokalov in priznanj potrjuje njihovo kvali- teto, saj so jih osvojili za prva, druga ali tretja mesta v raznih disciplinah. Zelo uspešni so tudi mlajši športniki, ki se vsako leto, sedaj že tradicionalno srečujejo na tekmo- vanjih mladih steklarjev Slovenije. Prav lansko leto je bilo takšno sre- čanje v Slovenski Bistrici, domačini pa so osvojili nekaj najvišjih mest v raznih disciplinah. Srečanja mladih steklarjev Slovenije kažejo, da športna aktivnost med zaposle- nimi v tem kolektivu ne bo prene- hala tudi v prihodnjih letih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ODPRAVLJEN SLAB IZGLED HIŠE Prebivalci občinskega središča v Slpvenski Bistrki so že nekaj let s pr- stom kazali na prav gotovo eno največjih nečednosti svojega mesta. Čeprav bi v mestu še našli kakšno zgradbo, ki bi ji lahko namemM podo- bno usodo kot je doletela zgradbo na Titovi cesti 47, pa je ta prav gotovo najbolj zbadala v oči. Žalostno je bilo to, da je sta^ v srediSču mesta in to ob glavni cesti Maribor—Ljubljana, tako jc bila na očeh vsem, tudi ti- stim, ki so se skozi Slovensko Bistrico pdjali samo slučajno. Kakšno predstavo je imel obiskovalec o sicer dokaj urejenem občinskem središču ni potrebno posebej ugibati. Na srečo pa se je čas te zgradbe le iztdcd. Zgradbo so te dni že pričeli rušili in je pred pričetkom glavne turistične sezone prav gotovo ne bo več. Na njeno mesto pa bodo postavili prq)otrebno novo avtomatsko telefon- sko postajo za širše območje občinskega srediSča. Razbremenila pa bo tudi sedanje težave s telefonskimi številkami. • Poteza, na katero so občani čakali že nekaj let, je sedaj storjena, s tem pa bo ta del mesta dobil tudi lei^ zunanji vklez, če o praktičnosti in vdiki pridobitvi novega objekta ob tej priložnosti ne govorimo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Del zgradbe, ki nI bila v ponos občinskemu središču. Letna konferenca ZZB NOV pri Veliki Nedelji V soboto, 19, marca so se v gasilskem domu Velika Nedelja zbraH člani ZB, kjer so imeli re- dno letno delovno konferenco. Tov. Ozmec je pozdravil navzoče posebaj tovariša Ožbolta, predsednika občinskega odbora ZZB NOV Ormož. Predlagal je dnevni red. Najprej so izvolili delovnega predsednika, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Sledila so poročila p>red$ednika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora. Tov. Ozmec, predsednik ZB, je povedal, da so naredili spomenik, z namenom, da se oddolžijo žrtvam, ki so vklesane na spominski plošči in tudi drugim, ki so s krvavimi žulji priborili našo tako zaželjeno svobodo. Povdaril je, da okolje še ni urejeno in da ga bodo uredili po gradnji prizidka k šoli. Clani ZB in osnovnc^olci so dobro povezani, da brez pobud krasijo in urejajo grobove naših pad- lih. Blagajnik je člane seznanil z d^arnim stan- jem organizacije. Povdarfl je, da so pri gradnji spomenika prihranfli kar 14 milijonov din, Clani so bili zadovoljni z njegovim obširnim poro- čilom in ddom, ki je uspešno opravil kljub hudi bolezm". Nato je imel besedo predsednik nadzornega odbora, ki je pojasnil pomen našega spomenika. Po poročilu tov. Ožbolta se je razvila živahna razprava o poročilih. Potem so si zadali program dela za leto 1983, To je ureditev okolja in spomenika, skrb za»zdravje in varnost borcev, prenašanje tradicij NOB in povezano z osnovnošolsko mladino. Sledile so spel volitve in že je prišla ločka razno. Po tej točki so imeli člani ZB tovariško srečanje. Za tem so veseli, dobre volje odšli domov, Milena Vajda, 8/b. OS Vdika Nedelja. novinarski krožek »POKAŽI KAJ ZNAŠ" V LESKOVCU V prejšnji številki Tednika smo lahko več pre- Ciuli o življenju in delu v KS Leskovec in tokrat namenili nekaj besed o delu mladmske organizacije, OOZSM Leskovec je ena aktiMiejših organizacij v krajevni skupnosti, ki pa se tudi srečuje z nekaterimi težavami. V sobote 26. 3. so mladinci pripravili pra-editev z naslovom: ,,Pokaži kaj znaš!" Zato rircdiiev je bilo veliko zanimanje. Tako smo mladinci pričakovali, da bo tudi na prireditvi vdiko tistih, ki se hočejo predstaviti krajanom kot dobri pevci, plesalci, humoristi, , . . Toda ob prireditvi se je izkazalo, da to ni res. Prireditev je seveda dobro uspela, vendar bi bilo bolje, če bi bilo več nastopajočih. Kljub temu so prijavljeni prikazali dober nastop in prijetno zabavali prisotno občinstvo. Mladinska organizacija je za nastopajoče pripravila tudi primerne nagrade. Po prireditvi je bil ples ob zvokih ansambla Tornado in ml»linska veselica. Tako je s to prireditvijo uspela Se ena akdja mladincev. Tudi v tej akciji se je pokazalo, da v OOZSM dob^o dela le nekaj ljudi. Nekateri to opravičujejo z veliko krajevno oddaljenostjo, kar pa seveda ni opravičljivo. Po tej akciji so jjred mladinci nove akdje in naloge, žal pa je tudi zaggoto\ ilo, da bodo delali le tist',, ki so najaktivnejši že v šoli, OZD in doma, ler imajo že tam veliko obvez in nalog. V krajevni skupnosti pa je mnogo mladincev, ki sploh ne pomislijo, da so mladinci m katere so njihove pravice in DOLŽNOSTI. Janez Merc SPOŠTOVANI UREDNIK! Z jezo in srdon sesprebnlsesta«^ vaiesoddavke J. Hvvlec. Tednik z dne 3. marca, na str. 12 tKdokqg^vaniiaanEiqe«.Rašezflonicje to, da neka komisija si naiočnnoČBt^ vina. Zak^kM^ndadi v goctiB^kikak? Zlato, kerse taai dobi raabca. kosik). km afi kaka druga pgača. da sc ob bUdncm vrcmcoD tadi ogrggo. Kaoi pa bi sicer S. be imamo v Ptijs kak dragi prostor v dopol' dan^nm časa. Ce pa pnr i ai ntodi lam apan^ tadi dd svoje Stipendge ak drattsodalnepoaBO&.liiaK)nMolenveCraCimawodid dati, ki tako pomoč diijejo »Bo^|Mcpie&tiaesoleAM,pravqo.pabRzzaniefc! FiancKjnetec 12 - naSi dopisniki 7. april 1983 - TEDNIK Kurirčkova pošta Med NOB so pionirji nosili pošto po skrivnih poteh, ki so trile nepre- hodne med boji z okupatorjem. Kurirske poti so Ink skrivne, a kljub temu zelo nevarne. Kurirji so bili lahko naši vrstniki, starci, odrasli borci in vsi ostali zavedni državljani. V Stoveniji vsako leto organiziramo prenos kurirčkove torbice, ki jo pionirji prenašamo po vsej domovini. Iz razliCnih koncev krene več tor- bic, ki pa končajo svojo pot na mitingih, ki jih prirejamo v krajih z boga- to zgodovino iz NOB. Tudi pionirji iz naše Šole postanemo vsako leto za trenutek kurirji. Pc^to, ki jo dobimo od vrstnikov iz sosednjih Sol, varno prenašamo vse do mesta, kjer jo predamo drugi osnovni boli. Med pionirji, kurirji sem bil že večkrat. Z vdiko odgovornostjo sicm prenašal pošto po določenem ddu poti. Najbolj se spominjam prenosa poŠte v drugem razredu. S tremi st^old sem čakal ob mostu čez Pesnko, da bi nam kurirji predali pošto. Vsi smo bili nestrpni, ker smo nalogo vzeli zelo resno. Ko so do nas pritekli učend iz 8. razreda, nam niso hoteli predati torbice, češ, da smo §e premajhni. Takrat smo bili zelo poparjeni. Tudi solze so nam silile v oči. Naša žalost je le premagala ponos osmošol- cev, ki so nam nerade volje predali torbico. Hitro smo se opdpravili na pot in pretekli del poti, ki nam je bila dok>čena. Torbico smo varno pre- dali in na to smo bili zelo ponosni. S prenosom kurirčkove torbice pionirji vsako leto počastimo spomin na hrabre kurirje, ki so tudi za ceno lastnega življenja prenašali važna sporočila. Andrej Kolarič, 7/a OS Franc Belšak, Goriš niča Utrinki iz brigade Na mladinski delovni akciji sem bila že dvakrat. Obakrat sem bila brigadir pionirske ddovne brigade, ki je bila na mladinski delovni akdji v Brkinih. Udeleženci prihajajo na mladinske delovne akcije organizirani v mladinske delovne brigade. Pred tem morajo biti zdravnHko pregfedani. V brigadah lahko soddujejo brigadirji veterani, pripadniki JLA in mladinci ter pionirji. Mladinska ddovna brigada je osnovna celica samoupravnega organiziranja in delovanja. Ima svoje ime in zastavo. V brigadi je oblikovanih več delovnih skupin. Pomen bri^de je v tem, da brigadirji med seboj krepijo bratstvo in enotnost. Ce se ozremo v še ne tako daljno preteklost, so bile brigade organizirane že med narod- noosvobodilno borbo. Organizirali so jih mladind, ki so imeli drugačne naloge, kot jih imamo sedaj mi. Se bolj pomembne so bik brigade po fjsvobodilnem boju. Takrat je bila' naSa domovina pcmiSena in potrebovala je veliko delovne sile, ki bi jo obnovile. Prva takšna zvezna mladinska delovna akcija je bila BRCKO — BANOVlCl, kjer se je maja ! 946 zbralo kar 62000 mladih. Na mladinski delovni akciji je zelo Iq>o, saj zraven dela spoznaj veliko prijateljev in pravo brigadirsko življenje. Želim si, da bi tudi diagi pionirji in mladinci to spoznali. Nataša Zagoranski, 7. r. OS Leskovec Intervju s staro mamo - zaščitnico Ko sem razmišljala, s katero osebo nai naoravim intervju, sem se spo- mnila stare mame in njenega burnega življenja. Odločila sem se, da jo bom obiskala kar takoj in to sem tudi storila. Sedla sem na kolo. in se odpeljala na RogoznKO. Našla sem jo, ko je sedda za mizo in brala Časopis. Takoj sem ji pove- dala, zakaj sem prišla in predlagala mi je, da kar začneva z delom. Se to: stara mama Živi čisto sama v precej veliki hiši in ji Se na misel ne pride, da bi se preselila k nam v Novo vas. Velikokrat si mi pripovedovala o vojnem času. Iz tvojih pripovedo- vanj sem razbrala, da so bili veseli in težki trenutki. Kako si sprejela vest, da se je začela vojna? ,,Bilo mi je zelo težko. Komaj sem začda pravo fivljenje. Bila sem leto in pol poročena in vedela sem, da mož ne bo ostal več dolgo dOTia. Takrat sem Se stanovala v Placarju." In se je uresničilo tisto za kar si se tako bala, da bo mož odšd? ,,Ja, zgodilo seje, ampak ne tako, kot sem pričakovala. Prišli so Nem- d in ga odpeljali. Pozneje sem zvedela, da je moral v nemško vojsko. Bilo mi je za umreti in le veselo pričakovanje me je držalo pri življenju. Bila sem namreč štiri mesece noseča." Ko je poteklo devet mesecev, se ti je rodil sin, mamičin brat in moj stric. Bila si verjetno zelo vesela, da si postala mamica? ,,To je bil moj najsrečnejši trenutek v življenju, ko sem zaslišala otro- ški jolc?'„Sina imaš," so mi dejali. Pri sebi pa sem si mislila: „Vsaj en mo- ški pri hiši, čeprav je bil še povit v plenice fn odvisen od mene. A kmalu je bila hiša pohia moških. Vsak večer so prišli partizani in me prosili za malo hrane. Delila sem z njimi hrano, ki jo je zmeraj bolj primanjkovalo. Več- krat so mi popazili tudi na sinčka. Spominjam se, da je bilo avgusta, ko so se partizani kot vsak večer zopet oglasili. K meni je stopil mlad partizan — imel jih je komaj dvajset in me nagovoril: ,.Srečna mlada mamica, ali žel imaš ime za svojega sina?" — ,,Se ne," sem mu odgovorila. On pa mi je re- kel: ,,Pa mu daj ime Avgust, ker smo zdaj ravno avgusta." Privolila sem v to ime in od tedaj naprej smo ga vsi klicali Avgustinček." Torej kot si že sama povedala, je bila tvoja hBa vsak večer polna la- čnih partizanov. .Ali so ti mogoče kdaj zaupali tudi kakšno pomembno na- logo? ..Pomembnih nalog je bilo pohio: od prenašanja pc^te, skrivanja mu- nicije in ranjencev, pisanja letakov in tako dalje." | Ali te ni bilo nič strah, da te dobijo Nemci ali te izda kak domač izda- jalec? .,Od začetka že. a potem sem se navadila. Biti si pač moral oprezen in narediti točno tako, kot so ti naročili." i Vsak večer si skrivala v hiši partizane in te ni bilo stiah, ko si vedela, \ da bi lahko zdaj, zdaj v hišo vdrli Nemci? „Ker sem stanovala na precej osamljenem kraju, so Nemd zaSIi do' moje hge samo enkrat." Bi mi lahko opisala ta nesrečen slučaj? „Bila je deževna noč, ko so na moje okno potrkali partizani in me pro- sili za prenočišče. Odprla sem jim in kmalu so utrujeni zaspali. Spomnila sem se, da so pozabili na stražo. Ogrnila sem si plašč in odhitela v dež. Postavila sem se na mesto, odkoder sem za silo videla na cesto. Nisem dolgo čakala, ko sem zaslišala korake in nemSko govorico. Stekla sem v hi- šo in zbudila partizane. Se pr^vi čas so se lahko umaknili pred Nemd, ki so čez nekaj časa vdrli v hiSo in naredili hišno preiskavo. Zgrozila sem se ob misti, kaj bi se lahko zgodilo. Od tistega časa dalje sem poskrbela, da je bil z menoj kdo na straži, ko so bili v hiSi partizani. Nato sem s težkim srcem vprašala: Kaj pa mož, se je vrnil živ iz nemške vojske? Obraz se ji je po- mračil, a odgovorila mi je vendar. .,Ne, m se več vrnil. Od začetka sem vsakih nekaj mesecev dobila pi- smo z nekaj besedami: ,,Ziv sem. Ostanite zdravi. Lep poztirav." Ndcoč pa je pismo izostalo več kot osem mesecev. Namesto moževega pisma pa sem dobila sporočilo: Vaš mož je padel. Pokopan je v Nenočiji. To jc bil trenu- tek, v katerem sem pomislila tudi na smn." Hitro sem spremenila temo pogovora in se odločila, da ji postavim sa- mo še eno vpra.šanje. Verjeino si bila zdo vesela, ko je prišla svoboda? .,Da, bila .sem presrečna. Takrat je rajalo mlado in staro, po lidh so tekle solze veselja. Zavedali smo se, da stojimo pred težko nalogo: zgraditi vse novo." Zahvalila sem se ji za pogovor. Se nekaj časa sera ostala pri njej in se nato poslovila. Valerija Zupanič, 7/b • OS bratov Strafcla, Markova Cemu se smejemo , . . s sestro in bratom smo se naj- bolj nasmejali, ko smo v očetove dgarete dodali ž\'ečilno. Cigareta ni hotda goreti, zato se je oče zdo jezil in jo vrgel vstran. Tanja Smejala sem se sestrični, ki je s kolesom padla v blato in je imda ves blaten obraz, da so se ji videle k oči. Karmen Smejim se le smešnim stvarem, nekateri pa se smejijo ljudem, ki | so v nesreči. Ko sem si nekoč zelo j poškodovala koleno, se je prija- 1 tdjica zelo smejala, mene pa je , njen smeh potrl. Mojca Smejala sem se prijateljici, ki je iskala bonbone po torbid, držala pa jih je v roki. Jadranka Ko je padel sošolec iz stola, ker se je gugal, smo se vsi nasmejah. čeprav bi si lahko kaj poškodoval. Renata Nasmejala sem se, ko se je sestra prestrašila kače, ki je bila le dro- bna žabica. Mojca Nasmejal sem se svoji mamici, ki se je pozimi vozila s sanmi. Ker že dobro leto ni sedla na sani, se je prevrnila v sneg in je izgledala kot velika snežena kepa. Boštjan Najbolj sem se nasmejala opi- cam v živalskem vrtu, ki so počenjale razne norčije v kktkah. Katja Nasmejal sem se, ko smo se večkrat sankali. Nekoč sva z bra- trancem sedla na plastično vrečko in že sva zdrvela po klancu. Vsak se je odkotalil na svojo stran, sam pa sem pristal v mehkem snegu na glavi. Bilo je zelo smešno. Matjaž pionirji in pionirke 2. a o. 5. Ivan Spolenjak Ptuj MOJA MAMICA JE UClTE- UICA Moja mamica je učiteljica. Stara je dvaintrideset let. Je srednje postave, ima temno rjave lase in sivorjave oči. Je zelo skrbna, saj mora skrbeti za pet člansko dru- žino. Včasih je zdo slabe volje, ker jo razjezijo učend vlaii, včasih pa tudi mi doma. Drugače je zelo potrpežljiva in se redko krega. Rada tudi pomaga drugim ljudem, če jo kdo prosi za pomoč. Do vseh je pravična. Mamico imam rad zato, ker mi včasih kaj kupi. Ce mamici poma- gam in kaj naredim, pomaga ona tudi meni. Boštjan Majcenovič 3. b OS ,.dr. Franja Zgeča" Dornava priCela seje pomlad Pomlad se je pričela 21. marca. To je lep letni čas. Zvonček je prvi znanilec pomladi. Potem zeleni trava in se prehude druge pomladanske cvetice: vijolice, trobentice in druge. Na prvi dan pomladi je bilo zelo toplo. Maja Rozman, 2. a 0§ Ione Žnidarič Ptuj KRI REŠUJE ŽIVUENJE Kri je najdragocenejša tekočina. Ljudje jo darujejo brezplačno. Tem ljudem pravimo krvodajald. Moja mama in ata sta tudi kr- vodajalca. Moj stric je daroval kri že tridesetkrat. Tudi jaz bom krvodajalec. Tadej Furek, 1. a. OS Videm pri Ptuju MOJ ŠPORT KARATE Dve leti že treniram karate. Tre- ninge imam ob poneddjkih in četrtkih po dve uri. Na zač^ku se postavimo v vrsto po pasovih. Po- tem začnemo z razgibavanjem. Po razgibavanju vadimo udarce in imamo borbe. Večkrat gremo tudi na tekmovanja v druga slovenska mesu. Večkrat sem dosegla vdik uspeh. Damjana Slejko, S. c. OS Tone Žnidarič Ptuj Pionirji ormoške občine so pri Formina predali letošnjo kunrčkovo pošto piunirjem ptiuske občine. Foto: M. Šutber^t KO BOM VELIK. BOM MILIČNIK Ko bom vdik, mislim postati miličnik. Vem, da je treba vdiko znanja, a potruditi se bo treba. Ko sem pri strelskem krožku, vi- dim tudi miličnike. Naš tovariš pri krožku je miličnik. Vsak miličnik mora biti močan in izurjen. Po tekviziji sem gledal oddajo o miličnikih. Moral bom iti tudi v kadetsko šolo v Ljubljano. Tam bom moral ostati nekaj let. Ko bom končal šolo, bom lahko pomagal pri nesrečah. Upam, da se mi bo ta želja izpolnila. Marko Korošec 5/c KO BOM VELIKA, BOM TRGOVKA Leta hitro tečejo. Prišel bo čas. ko se bo treba odločiti za poklic. Veseli me poklic trgovke. Večkrat v trgovini opazujem delo trgovke. Včasih si želim po- stati velika. Seveda je pa potrebno vdiko truda. Trgovka ima napor- no delo. Pomisli, če bi ti moral biti tako dolgo na nogah! Včasih, ko je v trgovini gneča, imam Se veČ časa za opazovanje. Zdim si, da bi se mi želje ure- sničile. Milena Marguč, 5/b, literarno-dopisniški krožek, OS Edvarda Kardelja. Poljčane KO BOM VELIK Sel bom v turistično agencijo. Tam se bom odločil za vodiča. Ta poklic mi je všeč zato, ker mi uga- jajo jeziki. Hočem, da bi znal francoski jezik, italijanski, nemški in angleški. Za ta poklic sem se odločil v tretjem razredu. Tega mnenja ne bom spremenil. In tudi zato sem se odločil za ta poklic, da bom malo videl svet in da bom kaj več izvedel o ljudeh. Annando Goričan. 5/c, OS Edvarda Kardelja Poljčane, literarno dopis niški krožek OBISKALI SMO STAREJŠE ŽENSKE Učenci 2. razreda smo sklenili, da bomo za praznik žensk obiskali starejše ženske v naši vasi. Tova- rišica nas je razdelila v skupine. Vsaki ženi smo dali šopek zvon- čkom', ji čestitali in povedali pes- mico. Vsi skupaj pa smo obiskali našo tovarišico Nežko, ki nas je učila v 1. razredu. Zdaj je že v po- koju, pa je bila nas, pesmic, zvon- čkov in darilca, ki smo ga sami naredili. Se tem bolj vesela. Simona Zmazek, 2. a OS Maksa Bračiča Cirkulane ŽIVIM PRI BABICI Ker je mama odšla od doma, sem ostal pri babici. Moja babica je že precej stara in je gospodinja. Doma kuha, pere, čisti, pospravlja po stanovanju, dela na vrtu in po- lju. Ze od prvega dne skrbi za mene in me vzgaja. Zato imam ba- bico rad. Ko bosi zrasel, bo babica še bolj stara in ne bo več mogla tako delati, ji bom z veseljem pomagal in ji vračal ves dosedanji trud. Branko Rihtarič, 2. a OS Maksa Bračiča Cirkulane Kaj meniš o ocenjevanju na naši šoli? ,,Mislim, da je na naši šoli ocenjevanje dobro. Se nikoli nisem opazil, da bi kdo dobil več ali manj, kot si je zaslužil. Menim, da so uči- telji na njiši šoli strogi, a pravični." ,,Tovariši ocenjujejo tako, kot mislijo, da je prav. Po mojem mne- nj u ocen j uj ej o vsi prav." ,,.Menim, da je ocenjevanje na naši šoli prestrogo. Najbolj strogo pa je pri kemiji, biologiji in matematiki." ,,Ocenjevanje na naši šoli je od\isno od nas samih, ker če smo do- volj aktivni in če se ne učimo, bodo ocene tudi temu primerne. Mislim, da so tovariši pravični pri ocenjevanju." ,.Ocenjevanje na naši šoli je zelo slabo!" ..Nekateri tovarSi so zdo strogi, nekateri pa zelo popustijo. Zato nusKio, da je ocenjevw^ „Mislim, da vsi učitdji dobro ocenjujejo." ..Ocenjevanje je Se kar pravično, razen pri matematiki!" ..Ocenjevanje na naši Soli je tako. da včasih dobi oceno ena brez potrebe!" Anketo v 8/b pripravile učenke 7/b: Anica Hlupič, Natalija Ivanuša, Marijetka Vrabič in Aknka Kokol Zrcalce, zrcalce na steni povej Ko bi le vedela, kakšna sem v tvojih očeh. Do zdaj še nisem tako globoko razmišljala. Zdi se mi, da mnenje ob prvem snidenju niti ni tako sla- bo, vendar pa lahko marsikaj sklepajo in priča- kujejo ob tem dejstvu, da sem edinka in edino dekle v daljnjem sorodstvu. Mislim, da nisem slab človek. Rada bi, da bi tudi drugi tako gkdali name. Res je, da sem pre- cej živahna, razposajena in brezskrbna. Včasih več kot bi smela, ampak saj imamo vsi napake, mladi smo. Vsaka mladost je neponovljiva, zato jo bom do konca izkoristila in uživala v njej. Zraven se bom pa potrudila, da zaradi tega ne bo trpda moja bodočnost in starši. Nimam občutkov manjvrednosti, vendar mi- slim, da je pri meri treba f>ogledati tudi v dušo in me sprejeti takšno, kakršna sem. Vsako drugo prisiljeno vedenje lahko prebereš na mojem obrazu. Pravijo, da sem zelo slab igralec in da ne znam skrivati občutkov. Včasih mislim v nedogled, vedno pa pridem do zaključka, da .sem grozna. Obnašam se kot mlado na travniku (samo včasih) in ne poznam niti osnovnega bontona (tako pravi mama). Sa- ma pa mislim, da me je ona sama učila lepo po- zdravljati (dober dan) in se zahvaljevati (hvala teta), mirno sedeti, ko se starejši pogovarjajo o I novih stagnadjah, inflacijah, stabilizacijah. regulacijah, formulacijah in kdo ve o čem vse še. Zraven vsega pa še kritizirajo, komentirajo, de- batirajo. Na koncu pa seveda potegnejo črto in končajo konferenco, meni pa strogo zabičajo, naj molčim kot grob! Ah. kako naj molčim kot grob? Nekje,.,\(pndar moram vprašati, kaj pome- nijo razne formacije, regulacije, stabilizacije, * stagnadje, oh. jezik se mi lomi. Vprašala bom učitelja ali prijatelje ali komentatorje ali deba- torje. Zraven se še pobaham pred sošolkami, prijateljicami, se delam pametno pred sestrično in babico. Kaj pa drugega naj naroiim. Drugače sem zdo optimistična in agresiviva. Romantiko sovražim, le kaj mi pomaga sedeti pri oknu in opazovati luno ter zvcšde. Dosti raje se učim!! Da se za fante spk)h ne zmenim, je lahko pri- ča moja draga, nežna, tiha in sočutna prijatelji- ca, ki me posluša in tolaži. Jaz pa njo! Vidim, da sem se res zelo ogrela za to razmi- šljanje. Nataša iz četrte klopi me Se gleda, kot da sem apostol Pavd. Lahko si mislhe. kaj si mi- sli .. . Ampak saj ni slaba punca, res je v redu, vendar ne prenesem njenega pogkda. Ko vsto- piš, te pogleda od pet do glave in potem se zapiči v eno točko in ne premakne pogleda. Revež je ti- sti, ki je ne pozna. Verjetno mu postane kar nerodno. Ha, kaj pa drugi mislijo o meni? To bi pa bolj težko rekla. So dobra in slaba mnenja, ven- dar upam, da dobra prevladujejo. Eno mnenje poznam do podrobnosti. To je mnenje moje dra- ge sošolke Maje. Res, ona zna. Ko te oplazi njen ponižujoči pogled, se kam umakneS in začneS trepetati, kakor šiba na vodi. Oh, revež bo njen mož. Kot kaže. bo ona hlače nosila. O. seveda tudi naša Ankica, pri njej pa je tako: naprej vidiš njene košate, pšenične lase. potem dvoje oči in ljubek nosek. Na pevske vaje se mi ne mudi, to lahko potr- di tovarišica Damiševa. ki je prvi violinist v na- šem simfoničnem orkestru. Zgodi se ponavadi takole: Zbudim se ob sedmih, ob pol osmih sem v šoli, ko pa vstopim, pa naša mu&nica pozeleni od besa. Potem pa vedno znova poslušam litani- je o zamujanju, potem ob klavirski spremljavi povem Tatjani najnovejše dogodke prejšnjega dne. Vem, da bi morala pisati izključno o sebi, vendar pa, dragi brald, bi morali sami spoznati mojo notranjost. Se ena informacija: v šoli sem bolj neresna kot doma. Doma me imajo ,,na vrvici"!!! Božena Krivec, 8/a OS Olga Meglic, Ptuj TEDNIK 7. april 1983 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 n. SNL - VZHOD: ALUMINIJ-DRAVA 2:1 fl):l) Vzorno srečanje Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 300, sodnik Horvat (Mur- ska Sobota); Strelci: 0:1 (29) Simič, 1:1 (63) Štefan Dončec, 2:1 (76) Sibila. ALUMINIJ: Klajnšek, SelinSek, Skrjanec, Pignar, Panikvar, Jaušo- vec, Dončec, Letonja, Fruk, Bek, Mesaric (Sibila); DRAVA: Domadenik, Potočnik, Goričan, Kralj, Malek, Poplatnik, Simič, Vindiš, PeroviC (Ko/enbur- ger), EmerSič, Zgeč(Ceh). Nedeljsko srečanje tradicional- nih nasprotnikov je bilo takšno kot smo si ga želeb. Ob odlični orga- nizaciji je bilo zelo športno, dobro obiskano, sodnik Horvat pa je do- dal odlično sojenje. Pred začetkom so se domačini poslovili od Klajn- ška, Letonje in Selinška, ki so v tem tednu odšli v JLA. V prvem polčasu smo gledali igro med obema kazenskima prosto- roma, Ptujčani pa so se v tem delu odlikovali z dobro organizacijo igre in spretnim prehajanjem v naspro- tne napade. Domačini so želeli ve- liko, pa malo naredili ob takšni igri Drave Ptujčani so poved ii po udar- cu s kota (Žgeč), ko sc je v gneči pred vrati Aluminija najbolje zna- šel Simič. V drugem polčasu so domačini igrali veliko hitreje in bolj napa- dalno ter Dravo prisilili k bolj obrambni igri. Ta sebej opozorili na dobre rezultate pri delu z mladimi, kar bo osnovna usmeritev tudi v prihodnje. .Vled težavami pa gre predvsem za pomanjkanje terminov v dvorani Mladika, nujnost popravila blazin, precej težav pa je tudi z nabavo športne opreme. Po razrešnici dosedanjemu vodstvu, izvr^ini odbor je vodil Ivan Prcac, so izvolili novo. okrepljeno, predsednik pa je Jože Vidovič. j ^ Dobre uvrstitve na republiškem Trije tekmovalci judo kluba Drava, sekcije v Gorišnici, so se ob koncu prejšnjega tedna v Šoštanju udeležili republiškega pionirskega prvenstva. Pravico nastopa so si pril)oriii z dobrimi uvrstitvami na regijskem prvenstvu v Mariboru V zaključnem republiškem tekmovanju je Janez Pfošinjak v kategoriji do 70 kilogramov osvojil drugo mesto, Darko Znidarič pa je bil v kategoriji do 58 kilogramov tretji. Nastopil je tudi Alojz Koje. ki mu ni uspelo doseči vidne uvrstitve. Pravico nastopa je imel tudi Branko Županič, ki pa zaradi bolezni ni nastopil. j ^ KARATE V Ormožu prvo občinsko tekmovanje v boriinih veščinah Kot smo v lanskem letu že pisali, so tudi v Ormožu ustanovili klub borilnih veščin. Po enem letu u.spešnih in tudi trdih vaj so v Ormožu že pripravili prvo občinsko prvenstvo v semi contact športu, ki je bilo v dvorani doma kulture v Ormožu. Tekmovanja seje udeležilo trinajst članov, ki so bili razdeljeni v dve skupini in sicer skupina do M in skupina nad 69 kilogramov. V skupini do 69 kg je prepnčljivo zmagal Drago Kosi. drugi je bil Branko Puklavec, tretji Crt Zadravec. V skupini nad 69 kg je zmagal Darko Kosi, drugi je bil Danilo Korotaj in tretji Miran Mhnanč. Poleg tega so tekmovali tudi osnovnošolci in sicer od prvega do 4. razreda, ki so zasedli sledeča mesta: I razred: PrMJebil IlijaSimunič. drugi Igor Horvat, 2. razred: 1. VladoRipak. 2. Darko Spacapan in tretji Goran Korban. 3. razred: 1 — 2 Robi Stuhec, Boštjan Šluhec. 4 razred; Branimir Džarmati, 2. Simon Ferjuc m 3 Dušan Horvat. Veljaomeniti. daje tekmovanje organiziral in soidil ob pomoči Edija Korotaja, večkratni državni prvak v karale športu Vladimir Sitar iz Ptuja. Kot nam je le ta dejal je pričakovati, da se bo tudi v Ormožu Spon borilnih veščin razvija! in ob prizadevnosti nekatenh je pnčakovati, da bodo slej ko prej odšli že tudi na medobčinska m druga tekmovanja. franjo hovnik 14 - ZA RAZVEDRILO 7. apri 1983 - TEDMIK TEDNIK - 7. april 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 REZ, GNOJENJE, ZAŠČITA DELA V SADOVNJAKU Vse več je priložnostnih sadjarjev, takšnih, ki imajo nekaj sadnih dreves. Ker je tudi delo s sadnim drevjem precej zahtevno opravilo in ker pri tem marsikomu manjka znanja in izkušenj, bomo v naslednjih vrsticah vsem tem posredovali nekaj nasvetov Jožeta Eržena, direktorja TOZD Sadjarstvo Osojnik, sicer izkušenega sadiarja. Trenutno najbolj nujno delo v sadovnjaku je rez, čas za to opravilo se že izteka, zato je potrebno pohiteti. Predvsem velja to za jablane, hruške, slive, breskve je najbolje obrezati v času cvetenja, ko lahko najbolj dosledno od- stranimo vse obolele poganjke. Višnje je najbolje obrezati jeseni in velike rane zamazati s posebnimi premazi. Sicer je najbolje, če nam to- delo opravi strokovnjak, mnogokrat namreč pri tem delamo napake, ko odstranjujemo rodne dele. Zelo potrebna je v tem času ustrezna zaščita sadnega drevja. Sedaj, ko so listi že odgnali in so v velikosti ,,mišjega ušesa", lahko škropimo s sredstvom Ditane M 45 in Folidol oljem. Cas za škropljenje s temi pripravki je še nekaj naslednjih dni. Pomembno poglavje uspešnega sadjarjenja je tudi gnjojenje. Zatravljene sadovnjake je najbolje gnojiti jeseni, takoj po odpadanju listja. Cas gnojenja z nitrofoskalom je sicer tudi še sedaj, vendar je to gnojenje manj učinkovito. Gnojenje z dušikom pride na vrsto v maju. Pri tem moramo paziti, da ne pretiravamo z količinami gnojila, s tem porušimo ravnotežje med rastjo in rodnostjo in torej povzročamo več škode kot koristi, razen tega pa umetna gnojila niso tako poceni. Ce drevo bujno raste, je uporaba dušičnih gnojil nepotrebna, v poštev pridejo samo kombinirana gnojila NPK, za bolj- še fiziološko stanje drevesa pa je dobro dodati tudi nekaj apna v prahu, ki ga jeseni enostavno potrosimo v sadovnjaku. Doze apna so lahko precej visoke, najbolje je seveda opraviti analizo zemlje in tako ugotoviti, katerih elementov primanjkuje. Cas za sajenje sadnega drevja je še ves mesec april, najboljši čas je od začetka marca do 15. aprila. Nekateri sadijo sadno drevje še tudi maja, pozno sajena drevesa pa je potrebno bolje oskrbovati in skrbno zalivati, saj so maja že višje temperature in sušna obdobja. Tudi pri sajenju drevja delamo številne napake. Tehnologija sadjarstva se je v zadnjih letih močno spremenila. Vse bolj se opušča sajenje v velikih razdaljah in v globoke jame. Danes uporabljamo goste sisteme sajenja. Celo površino je najbolje prerigolati do globine 35 do 40 centimetrov, nato izkopati male jamice in vanje posaditi sadno drevje. Saditi ne smemo pregloboko, cepljeni del mora biti 10 cen- timetrov nad zemljo. Drevo ne smemo saditi na hlevski gnoj, kar mnogi delajo, temveč v humusno zemljo. Gnoj dodamo na vrhu in ga pokrijemo z tanko plastjo zemlje. Ob prevelikih količinah hlevskega gnoja pride do velikih koncentracij amoničnih spojin, na kar so korenine zelo občutljive in tiko drevo se predvsem v sušnih obdobjih posuši. pripravil: JB NE 0NESNA2UJM0 NARAVE Pomlad to je letni čas na katerega željno čakamo vsako leto. Začenjajo se sprehodi v prebujajoči" se naravi, ki je tako lepa, vendar ljudje to lepo naravo uničujejo z raznimi odpadki in nesnago, ki jo mečejo ob robu gozdov in v samih gozdo\ih. Naletiš na razbite steklenice, konzerve, papir, karton, plastične vrečke, zaboje, cunje, vreče, škatle od barv in olja, ogrodja koles, gume in še vse mogoče drugo, kar kvari in uničuje naravo. Naletiš čelo na ubite domače živali kot ao psički in mucke. Je to način, da se psiček kar tako vrže v jarek ob gozdu in travniku, da se muca v plastični vrečki vrže kar v gozd? Ne morem razumeti, da imajo ljudje tako nemogoč odnos do živali, da jih niti ne pokopajo, če se jih že hočejo znebiti. Srce te boli ob pogledu na vse to in to dela človek z razvitim razumom in čutom. Je to mogoče? M. E. Obrobja gozdov, zlasti še ob cestah so prava smetišča. Foto: Konrad Zoreč Ob železniški progi izgleda kot eno samo smetišče, le kaj si mislijo potniki. ■J Dejstvo je, da noben predpis, noben odlok o prepovedi odlaga- nja smeti kjerkoH ne bo pomagal, če ne bo dosledne kontrole in tudi ukrepov, kajti zavest ljudi odpove- duje na vsakem koraku. To kar najbolj potrjuje tudi okolje v Ki- dričevem. Pogledati si je samo tre- ba okolico železniške postaje, kopališča, gradu, garaž itd. Prometnik na železniški postaji v Kidričevem je med drugim pove- dal: ,,Ti kupi odpadkov ob že- lezniški postaji ali ob progi na- stajajo kar čez noč. Okoliški sta- novalci iz širšega območja naselja ponoči odmetavajo ali odlagajo tu smeti, zato jih nihče še ni zalotil. Mi sami redno čistimo okolje, odpadke, ki nastajajo pri naklada- nju in podobno. Kljub temu je okolje železniške postaje po izgle- du kot smetišče". Nič boljše ni ob gramoznici za trgovino, od koder veter raznaša papir in druge odpadke po vsem naselju. Tam so sicer zapornice in tabla z napisom, ki pove, da se lahko smeti odlagajo le ob sredah od 7. do 12. ure. Toda zapornice so stalno dvignjene in vsak lahko odlaga smeti kadar se mu zljubi. Zaradi vsega tega tudi akcije čišče- nja okolja, zlasti sedaj pred praznikom KS nimajo pravega učinka . . . Čakamo pač, da bo zelenje čimprej prekrilo smeti ... Besedilo in posnetek: K. Zoreč ČRNA KRONIKA Teden od 28. marca do vključno 4. aprila 83 je na ožjem območju ptujske občine minil zelo tragično. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so tokrat posredovali kar v devetih prometnih nesrečah in zabeležili visok krvni davek. Tri osebe so za posledicami nesreč umrle, tri so dobile hude, devet oseb pa lažje telesne poškodbe. Tudi materialna škoda je tokrat izredno visoka, saj znaša okoli IJ milijona din. Žal je tudi tokrat med vzroki nesreč na prvem mestu neprimerna hitrost, takoj za tem pa neprevidno prehitevanje. Na postaji milice v Ptuju pa so posebej pohvalili člane gasilskega društva Ptuj, ki so v obeh nesrečah s smrtnim izzidom izredno hitro ukrepali in s svojo specialno opre- mo rešili žrtve iz zmečkane ploče- vine. TRAGIČEN PONEDELJEK V ponedeljek, 4. aprila pa .so imeli miličniki in reševalci polne roke dela. Zal so se ta dan zgodile kar 4 prometne nesreče, za kate- rimi je ena oseba umrla, dve osebi sta bili huje, štiri pa lažje telesno poškodovane. Najhujša nesreča pajebilaob 12.20 na magistralni cesti v Spuhlji. Voznica osebnega avtomobila Ruža Trefil iz Virovitice, sicer na začasnem delu v ZRN je peljala iz Ormoža proti Ptuju. Izven vasi Spuhlja je prehitevala tovorno vozilo. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljalo drugo tovorno vozilo, in da ne bi prišlo do čelnega trčenja je Trenlova sunkovito zavila pred tovornjak, ki ga je prehitevala. Pri tem je z desno bočno stranjo zadela pred- nji odbijač prehitevanega tovor- njaka, od tam pa je zavila v levo na nasprotni vozni pas in čelno trčila v osebni avto. ki gaje vozil Franc Vajda (23) od Tomaža pri Ormo- žu. V trčenju je takoj podlegel so- potnik Franc Vajda (49), drugi .sopotnik Ivan Vajda je utrpel hude poškodbe, voznik Franc Vajda — mlajši pa lažje. V oseb- nem avtomobilu Trefilove pa je bila lažje poškodovana sopotnica Slavica Feketi iz Virovitice. Na vozilih je za okoli 280 tisočakov škode. -OM ČELNO TRČENJE - DVA MRTVA Ostanki avtomobila, v katerem sta umrla zakonca Majcen in poškodo- vani tovornjak. V soboto, 2. aprila ob 14.20 je prišlo do zelo hude prometne ne- sreče na regionalni cesti v Rogo- znici. Voznik osebnega avtomo- bila tuje registracije Stanko Maj- cen iz Grajene 6, začasno zapo- slen v ZRN je z neprimerno hi- trostjo vozil proti Ptuju in v bla- gem ovinku iz še nepojasnjenih vzrokov zapeljal prek polne črte na levi vozni pas. V tistem tre- nutku je iz nasprotne smeri pri- peljal tovorni avtomobil, ki gaje upravljal Vlado Jelačič iz Splita. Prišlo je do silovitega čelnega tr- čenja, v katerem je voznik Majcen umrl na kraju nesreče, njegova soproga Elizabeta (42) pa med prevozom v bolnišnico. Huje je bil poškodoviln tudi Branko Majcen (22). ter potnik v tovornem avto- mobilu Zlatko Lončar. Material- na škoda je ocenjena na okoli 800 tisočakov. Samo 1. april Tecite, v trgovini imajo praška in na tone kave, v mesnicah svinje in pa žive krave. Vse ti dajo kar zastonj, da komaj pelješ s parom konj. Prekinili so seje in sestanke, zažgali vse papirje, gradiva banke. So uradniki v tovarne nesli svoje vampe, prijeli za lopate in tud' krampe. Vsa podjetja delajo z dobičkom, saj zdaj direktor vozi se s fičkom. Delavec si mane težke roke, ima denarja več kot bele moke. Tudi če ne ukinejo nam bonov za bencin, mi imamo že zdravilo — borovotrim. Naftaši, zdaj obrišite si nos, saj v tem smo tudi vam že kos. Problem z devizami je zastarela stvar, naš dinar zdaj je pravi d'nar. En dinar dvajset dolarjev velja, ves svet na njemu se pelja. Tudi kmetom dali penzije so strašne in pogoje tudi takšne, da si vsak zdaj kupi traktor, ker postal je važen faktor. Atentatov nihče več se ne boji. Zdaj ubiti z atentatorjem sedi, pije dobro kavo in se do solz smeji, rekoč: »Nora sva bila in jaz in ti.<< Orožje vse zmetali smo v jarke, atomske bombe uničene so starke. Roko si je svet podal, nikoli več nihČe nikomur se ne bo zlagal. Hura, lakoto smo prebrodili, bolezen z Zemlje smo spodili. Zleknimo srečni se na polivinil in počakajmo, kaj nam prinese 2. april. JURE STARC osehna kroniha Rodile so: Marjanca Bobnjar, Hermanci 22 — Maijana; Milena Šeruga, Prešernova 26 — Jasno; Štefanija Čeh, Gabernik 22 — deklico; Majda Štampar, Ivanjkovci 1/b — Mihaela; Kristina Ambrož. Muretinci 32 — Sandija; Justina Fras, Gočova 46, Lenart — de- klico; Ivanka Bunderla, Kraighe- rjeva 19 — dečka; Lidija Svenšek, Draženci 12 — deklico; Nada Štern. Kajuhova 11 — dečka; Olga Križnjak. Stojnci 1 — dečka; Marija Janžekovič, Kraigherjeva 17 — deklico; Slavica Golob, Obrez 43 — Anito; Majda Go- rinšek, Marjeta na Dr. polju 94 — dečka; Elizabeta Toš, Vitomarci 6 — dečka. Poroke: Roman Orlač, Gradišče 16 in Štefanija Žuna. Ul. heroja Lacka 8; Janez Gabrovec. Velika Var- nica 128 in Ana Kozel, Velika Varnica 128; Herman Gaiser, Nova vas pri Ptuju 85 in Alojzija Steinberger, Nova vas pri Ptuju 85. Umrli so: Anton Ozmec, Osluševci 26, roj. 1949, umrl 27. marca 1983; Helena Jošt, Jurančičeva 12, roj. 1895, umrla 29. marca 1983; Vin- ko Rep, Kidričevo, Kopališka 22, roj. 1914, umrl 3. aprila 1983; Stanislav Majcen, Grajena 6, roj. 1940, umrl 2. aprila 1983; Eliza- beta Majcen, Grajena 6, roj. 1941, umrla 2. aprila 1983; Terezija Vinko, Dežno 13, roj. 1904, umrla 2. aprila 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771 -226 Cieloletna oaročnjcia zoaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. LONČENA P0300A, STRUPEhiA - ZDRAVJU ŠKODLJIVA Sanitarni inšpektorji Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj so v preteklem in tekočem mesecu opravili sanitarno nad- zorstvo nad proizvodnjo in prometom lončene in pološčene posode. Odvzeli so več vzorcev posode za analizo in ugotovih, da je vsa pološčena in lončena posoda, proizvedena v zasebni obrtni proizvodnji zdravju škodljiva ali strupena, ker se iz posode izloča prevelika količina svinca, kofičina svinca presega tudi 1200-krat dovoljeno mejo. Svinec se izloča iz nekvalitetnih barv oziroma glazur, ker je posoda nepravilno loščena, torej v nasprotju z določili Pravilnika o minimalnih pogojih glede higienske neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki se smejo dajati v promet (Uradni list SFRJ, št. 13/74) in dopolnitve tega pravilnika (Uradni list SFRJ, št. 38/76) Zato predlagamo občanom občine Ptuj in Ormož — upo- rabnikom lončene in pološčene posode (skled, posode za kislo repo, kislo mleko, majolik za pijače, pekačev za pečenje potic in pogač idr.), da slednjo uporabljajo le kot okrasno posodo in ne za hrambo, oziroma pripravo jedil in pijač, da se tako izognejo eventuelnim akutnim (ki so lahko tudi smrtne) ali kroničnim zastrupitvam s svincem. Za sanitarno inšpekcijo Vera LUNDER