Št. 49 (2103) Leto XL Novo mesto, četrtek, 7. decembra 1989 i Cena: 35.000 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom Uasujge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI I7: r UA^ IJ232SIIII21 I2222S3AE3 Uwtm Tm BUJUfESBSi I3!TIE!IET!T TEU; PODPORA Drnovšku, slovenskemu VODSTVU IN MILICI leddl0 v vbo; ,neW lica.V tele'1' las'«- itelj«* oj « 0 ^ ioiavtnemu vodstvu. S posebno br- ne *! bito. ° P3 50 se zahvalili tudi repu-.•mi “spenili d_______• . tviia: T?.4elezn,ka so delegati ii, da*e °^lnske skupščine skleni-Pod Pošljejo brzojavke z izrazi ^RJ r? predsedniku predsedstva »Osi dr- Janezu Drnovšku za ju-5fftjsko usmeritev. V teleksu P t)rnovšb,°„^0jaj°1.na?ade "a dr' d za ** ‘9 druge, ki jim je v resm-8ram avnoJsko Jugoslavijo. Tele-veiit ’ V “krem izražajo mnenje tudi v V&"'ne občanov, so poslali Mitič 2^ Podpore slovenskemu bib**1’ sErfk 'n slovenski milici, ki je if^i Onem"0 s Pravili pravne države ož^ "vniogočiio nakane mitingarjev. :d»!l da cerp? tletna imel* B.J- 0 ^eri in cerkvi v ,w SOCIALIZMU ŽDl — Občinska konferenca 'rebnje vabi delovne ljudi in , be ;n "a javno tribuno o »položaju LVe v deželah današnjega soli **• ki bo v petek, 15. decembra, itn 'l,n v kulturnem domu v Treb-biČ, -TlJdničar bo dr. Vekoslav Gr-tlrib?0esor teološke fakultete v J* ir* ZI)AJ SO NA VRSTI POLITIKI — Republiška upra-rsko varnost je na seji druž- tirSpVtda, ki se je sestal pretekli *eto da občani krške občine ^ dali prej pristanka za širitev ^tti (jja skladišča, dokler ne bo do-dlaoaij:®n datum izgradnje trajnega >i in n,Wi!: Sicer pa bodo z metodami n. , seznanili slovensko jav-'ba tnifk . ala P® naj bi jih tudi sku-Uj'h izvedencev. 4« YU ISSN 0416-2242 Bo razum preprečil blokado? Kljub mnogim zborom podpore poziv srbske SZDL k blokadi vseh odnosov s Slovenijo vsaj v gospodarstvu nima večjih uspehov —Kaj menijo naši ljudje Ker je Slovenija v obrambo svoje suverenosti in demokracije prepovedala za 1. december napovedani iz Srbije uvoženi miting resnice v Ljubljani, kije pomenil — to je zdaj povsem jasno — nadaljevanje mitingarskega, torej pouličnega boja za prevlado Miloševičeve srbske smeri nadaljnjega razvoja (oz. prej nazadovanja) Jugoslavije po načelu »bodi mi brat, sicer ti razbijem glavo« (kot te dni piše zahodnonemški tisk), je vodstvo srbske SZDL vse ljudi in organizacije v Srbiji pozvalo na prekinitev vseh stikov s Slovenijo Gre za nepojmljivo grobo, nespametno, necivilizacijsko, neustavno ravnanje, zastavlja se tudi osnovno vprašanje, kako lahko politika naredi to, kar je sedaj srbska. V normalni pravni državi ne bi šlo, takega posla se tudi nihče ne bi lotil, toliko bolj, ker pomeni pluvanje ne le v tujo, ampak tudi v lastno in skupno skledo. Upati je, da se bo ta, v srbski uradni politiki skuhana juha pojedla normalno ohlajena. Vsekakor je pričakovati, da imajo vsaj gospodarstveniki še dovolj treznosti in pameti, pa tudi moči in poguma, da se bodo (ob podpori uradnih organov v federaciji in GZJ) obnašali poslovno, ne pa podlegli politično evforični blokadi odnosov s Slovenijo. Vsaj zaenkrat pričakovanje ni nerealno, potrjuje ga tudi nekaj izjav dolenjskih in posavskih gospodarstvenikov v ponedeljek in torek. Slavko Plaveč, namestnik generalnega direktorja Krke Novo mesto: »Na Dolenjskem je doslej le nekaj manjših primerov odpovedi poslovnih razmerij s strani srbskih partnerjev, s Krko pa so razmerja prekinila dva, tri manjša podjetja, kar za nas ne predstavlja nikakršnega problema za nadomestitev. Sta- CEAUSESCU NEZAŽELEN! TREBNJE — Silvo Komar, izvršni sekretar CK ZKS, je predstavil članom občinskega komiteja ZKS Trebnje in članom OO ZKS Trimo Trebnje na skupnem delovnem srečanju v Trebnjem programske usmeritve Zveze komunistov Slovenije. Ponovil je vrsto znanih stališč slovenskega partijskega vodstva in nanizal nekaj vtisov s svojega obiska na koferenci komunistov Kosova. Po predstavitvi seje sestal na 1. sejo novi občinski komite ZKS Trebnje pod predsedstvom Lojzeta Ratajca. Na seji so za sekretarja predsedstva OK ZKS Trebnje naposled izvolili Naceta Silo. Občinski komite je ocenil povabilo vodstva Zveze komunistov Jugoslavije romunskemu partijskemu in državnemu voditelju Ceausescuju na 14. kongres ZKJ kot »neumestno« v sedanjih odnosih v mendarodni skupnosti. BERITE DANES! na 2. strani: • Čeri naše zunanje po- upate litike na 3. strani: • Z mlekom namolzli antibiotike na 4. strani: • Zlati ključ v Novole-sovih rokah na 6. strani: • Kako si sploh prosjačiti? na 7. strani: • »Naš vzor je podjetništvo J. Krajca« na 8. strani: • Resnica o profesorju Antonu Ovnu na 10. strani: • Ponočni požigalec je bil varnostnik lišče gospodarske zbornice, ki ga zagovarjamo tudi v Krki, je, da slovenska podjetja ne bodo prekinjala poslovnih razmerij s srbskimi zaradi te politične evforije, ampak bodo z njimi normalno poslovala. Ravnali pa bi poslovno, če bi srbski partneiji odpovedovali razmerja, to pomeni, da bi brez pogajanj iskali nadomestne posle znotraj države ali v tujini. Kot rečeno, v Krki in v drugih dolenjskih firmah ni večjih težav, nobena večja srbska firma še ni odpovedala sodelovanja. V Krki pa je izrazit problem velikih teijatev na tem območju, kar pa seveda traja že dlje časa zaradi plačilne nesposobnosti zdravstva.« Ivo Longar, direktor Iskre Tenel Novo mesto: »Mi imamo relativno veliko poslov s tem delom Jugoslavije, tako v prodaji kot v oskrbi. Prav pred prazniki smo tudi podpisali pogodbo v vrednosti okrog 1,3 milijona dolarjev z Inštitutom Nikola Tesla. Doslej še nismo dobili nobenih odpovedi, ni nobenih reakcij, sami seveda ne sprašujemo. Sprejeli smo tudi povabilo na bližnje praznovanje 50-letnice Inštituta.« V Tesnilih Trebnje v ponedeljek dopoldne še niso dobili nobenega sporoči- la, s katerimi bi srbski partnerji razveljavljali dogovore o sodelovanju. Če pa bi do uresničitve napovedane prekinitve odnosov prišlo, bi Tesnila izgubila polovico domačega in tujega trga, saj prodajajo precejšen del svoje proizvodnje prav preko srbskih poslovnih partnerjev, je ocenil direktor Anton Hočevar. Tudi Trimo, ki ima v Srbiji 4 predstavništva, tja pa proda 6 odstotkov proizvodnje, po besedah direktorja (Nadaljevanje na 2. strani) ZDRAVSTVENI DELAVCI SO ZA POMIRITEV BREŽICE — Delavci bolnišnice med katerimi so zastopani pripadniki skoraj vseh narodnosti Jugoslavije, so pred prazniki naslovili odprto pismo na predsedstvi Slovenije in Srbije z željo po strpnem dialogu in iskanju skupnih stališč do reševanja problemov na Kosovu, gospodarske krize in politične ureditve SFRJ. Predlagali so, naj se srečata obe predsedstvi, vendar so bile to le pobožne želje, saj s sestankom na tej ravni ni bilo nič. Delavci zdravstvenega doma so se prav tako pisno obrnili na predsedstvo Slovenije in se s podpisi izrekli proti mitingu »resnice«, ki ga 1. decembra tudi ni bilo. Predsedstvo podpirajo v njegovih odločitvah, da ne pusti razdirati suverenosti republike Slovenije. Razvoj Ribnice potrjuje še statistika Največji skok na lestvici narodnega dohodka v občinah Računalništvo res zmaguje na vsej črti. Zavod SR Slovenije za statistiko, kot se ta ustanova uradno imenuje, je z njegovo nepogrešljivo pomočjo lahko zdaj izračunal narodni dohodek po občinah kar nekaj mesecev prej kot nekdaj. Za širšo Dolenjsko so podatki razveseljivi, saj so se skoraj vse naše občine povzpele na lestvici, kar pa velja le relativno, saj seje celotni narodni dohodek Slovenije v letu 1988 zmanjšal za 2,9 odst. v primeijavi z letom poprej, kar je nova potrditev našega vsesplošnega kriznega stanja. Lani je za eno mesto napredovala tudi naša najvišje uvrščena krška občina, ki seje med 65 slovenskimi občinami uvrstila na odlično 5. mesto. Še večji napredek je dosegla ribniška občina, ki je bila še leta 1982 komaj 31. v Sloveniji, zdaj pa je na 8. mestu, kar je rezultat uspešnega občinskega gospodarstva. Žad-nja leta močno izboljšani položaj IMV je lani spet pripomogel, da se je novomeška občina še dodatno močno zavihtela po lestvici navzgor in je zdaj 12. Tudi Metlika je napredovala, tokrat za štiri stopničke, na 19. mesto. V zlati sredini, na 33. mestu, je tudi lani ostala kočevska občina, ki ima mnogo več gospodarskih težav kot sosednja ribniška. Na istem je ostala tudi občina Črnomelj (39.), medten ko se je Trebnje pomaknilo za štiri mesta navzgor (na 50. mesto), kar pa je še vedno slabše, kolje bilo uvrščeno denimo 1982. leta, ko je bilo 41. Poslabšal pa seje položaj Sevnice, kije zdaj na 56. mestu, na istem, 58. mestu, pa so ostale Brežice, ki so naša najmanj razvita občina, seveda merjeno v narodnem dohodku na prebivalcu, ki pa je kljub nekaterim pomislekom še najbolj oprijemljivo in primerljivo merilo razvitosti. M. L. Likovna naiva iz Trebnjega v Guastalli Pobrateni občini sodelujeta že deset let GUASTALLA — 24. novembra je bila v italijanskem mestu Guastalla v deželi Regio Emilia svečano odprta razstava del iz galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. V prenovljeni avli nekdanjega samostana je razstavljeno 60 slik in 6 skulptur predstavnikov tako imenovane likovne naive iz vse Jugoslavije. Njihova dela niso bila izbrana po nacionalni pripadnosti, ampak po umetniški kvaliteti. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 10. decembra, je ugledni italijanski umetonstni kritik Nevio Jori visoko ocenil umetniško vrednost razstavljenih del. S prireditvijo je bila obeležena tudi 10-letnica sodelovanja med pobratenima občinama Trebnje in Guastalla. Član upravnega odbora Galerije samorastnikov v Trebnjem Bogdan Osolnik, kije odprl razstavo, je spregovoril tudi o pomenu in rezultatih dosedanjega sodelovanja obeh občin. Z namenom, da bi to dobilo nove razsežnosti tudi na gospodarskem polju, so ob tej priložnosti italijanski gostitelji organizirali še srečanje delegacije iz Trebnjega z vodilnimi gospodarstveniki občine in pokrajine Regio Emilia, na katerem je sodeloval tudi Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V razgovoru so obravnavali področja, kjer obstajajo še neizkoriščene možnosti zlasti v okviru ukrepov, s katerimi Italija in Jugoslavija spodbujata gospodarsko sodelovanje. Na osnovi ugotovljenega obojestranskega interesa so na sestanku dali vrsto pobud, ki naj bi omogočile zlasti boljšo medsebojno obveščenost o možnostih sodelovanja pa tudi odpravljanje tehničnih oziroma administrativnih ovir pri navezovanju poslovnih stikov. Predstavniki gospodarstva te italijanske pokrajine bodo prihodnje leto obiskali Slovenijo. B. O. »ČIGAVA BO ZMAGA« »JO—BEg: k SLOVO OD JAKCA — V četrtek, 23. novembra, popoldan smo se na novomeškem pokopališču v Ločni poslovili od velikana slovenske kulture in umetnosti, akademika Božidarja Jakca. Že dopoldan je bila v Jakčevi galeriji žalna seja, na kateri je o umetnikovem življenju in delu govoril Uroš Dular, sekretar MSZ Krka za Dolenjsko, pri Jakčevi družinski grobnici pa sta govorila predsednik skupščine France Šali in prošt Jože Lap. Na sliki: polaganje žare s posmrtnimi ostanki umetnika v Jakčevo družinsko grobnico. SREBRO ZA KUHARICO KOČEVJE — Ida Pintar, kuharica v kuhinji restavracije Name v Kočevju, je prejela na kulinarični razstavi v Radgoni za svoj izdelek srebrno medaljo. Razstava je bila organizirana v okviru gostinsko-turističnega zbora slovenskih gostinskih in turističnih delavcev. TREBNJE — Jutri ob 19. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu javna tribuna z naslovom Čigava bo zmaga. Gosta na tem javnem pogovoru, ki ga organizira OK ZSMS Trebnje, bosta Miran Potrč, predsednik skupščine SR Slovenije, in Gregor Golobič, predstavnik ZSMS. Na tribuni bodo razpravljali o posledicah sprejetja slovenskih ustavnih dopolnil, o zakonih o volitvah in političnem združevanju in o prihodnosti ZSMS. langenhagen nam kaže socializem Tokratni obisk v partnerskem nemškem mestu je bil namenjen predvsem social-nim ustanovam in društvu Krka — Sprejeli okvirni načrt nadaljnjega sodelovanja LANGENHAGEN — V dneh pred praznikom republike je delegacija Novega mesta, v kateri je bilo poleg uradnih predstavnikov, predsednika IS Adolfa Zupana, predsednika in sekretarja OK SZDL Borisa Dularja in Matjaža Verbiča, tudi močno zastopstvo socialnega skrbstva (direktorica Doma starejših občanov Lojzka Potrč, direktorica Centra za socialno delo Darja Podbevšek in predstavnica otroškega varstva Marija Padovanb obiskala partnersko mesto Langenhagen ter se skupaj s člani slovenskega Sportno-kultumega društva Krka udeležila tamkajšnje proslave dneva republike. Tokratni obisk je bil, že po sestavi delegacije sodeč, namenjen predvsem spoznavanju organizacije socialnega varstva v Zvezni republiki Nemčiji. Novomeščani so si ogledali dom.senior-jev Eichenpark, sedež Rdečega križa, center za matere, otroški vrtec za prizadete otroke, stanovanjski dom dobrodelne organizacije za delo s telesno poškodovanimi in še nekatere ustanove, ki v praksi dokazujejo, da ni pretirana v naslovu zapisana trditev, ki govori o uveljavljanju idej socializma v sodobni Evropi. Zvezna republika Nemčija sije ustvarila veliko bogastvo, s tem pa tudi možnost za korenite socialne posege v svoji družbi, za kar ima zasluge zlasti delavska SPD stranka, ki je odločilno vplivala tudi na razvoj Langenhagna kot cvetočega predmestnega dela Hannovra. Še bolj kot družbeni standard in finančne možnosti socialnega skrbstva (na primer: vsak nezaposleni dobi najmanj 416 mark in plačilo najemnine za stanovanje) je goste presenetil obseg prostovoljnega dela in vloga dobrodel- nih organizacij (Arbeiterwohlfart), ki so se uveljavile zlasti v zadnjih letih in ki jih podpirajo na najrazličnejše načine, tudi s slavnostnim koncertom v hanno-vrski kupolski dvorani, v kateri so pred umetniki, vrnjen bo obisk langenhagen-ske glasbene šole, delegacija Langenhagna pa bo sodelovala na novomeškem občinskem prazniku. Proučili bodo še nekatere možne koristne izmenjave (nadarjeni dijaki, športniki) ali morda celo gostovanje grafičnega bienala leta 1991 v Langenhagnu. M. LEGAN ss Čez mejo dveh svetov • Skupne proslave dneva republike so se poleg članov slovenskega d ruš-tva Krka in hrvaškega društva Mladost udeležili tudi gostje in nemški gostitelji pa tudi konzul Jovič iz Hannovra. V veliki tomboli so od vsake srečke namenili po pol marke za pomoč od neurja prizadetim Halozam. Za zabavo je dobro igral ansambel Rubini, že prej pa je bil kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo tudi moštvo IMV iz Novega mesta, ki je osvojilo 4. mesto, za Krko I, Mladostjo Rinteln, Krko II ter pred Rubini. , — ,0- W,''D. fJOMA OSTARELIH V LANGENHAGNU — Delegacija Novega a * Ur •JC1 ^'rimanjem ogledala tudi Dom seniorjev Eichenpark in se spozna-/C W lenostjo življenja v njem. Po tej in drugih socialnih ustanovah sta goste J V j. Anntliese in Gerhard Rudolph (v sredini), ki nista zaslužna le za učin-^ ?H>vadel0va"ie langenhagenskih dobrodelnih organizacij marveč tudi za so-nJe i Novim mestom. (Foto: Legan) Nadaljevalo se bo suho in hladno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. 3.500 poslušalci pozdravili novomeško delegacijo — v slovenščini. Seveda so se v uradnih pogovorih z županjo Langenhagna g. Waltraud Kruckeberg in direktorjem mesta dr. Klausom Rosenzvveigom člani delegacije Novega mesta dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Tako bodo spomladi v dolenjski galeriji razstavljali nemški Eno samo moreče vprašanje se zavrta v človeka, ko zapušča Zvezno republiko Nemčijo in se vrača v domovino, nad katero visi obsurdna grožnja vsiljenega mitinga in vsesplošnega totalitarnega pritiska. Je to sploh mogoče, ali res živimo v isti Evropi? Tam cvetoča, v skoraj vseh pogledih napredujoča nemška civilna družba, tukaj stagnacija, izčrpavajoči prepiri, grozeča državljanska vojna. Tam sproščenost in optimizem, tu strah in negotovost na obrazih ljudi V Hannovru ne vidiš ne vojaka ne policista, na vsakem koraku pa obiskovalec začuti samodisciplino in red, pa naj gre za še tako banalno potezo, kot je na primer privezovanje z varnostnim pasom v avtomobilu. Ali bo pri nas kdaj drugače, se v tujini človek sprašuje še večkrat kot doma. Kje je izhod? »Reforme in samo korenite reforme, kakršne so zajele Vzhodno Evropo, vam lahko utrejo pot v Evropo domovin,« mi je na poslovilnem večerudejal WalterBettges,predsednik SPD Spodnje Saške, dolgoletni župan Langenhagna, sodnik in politik izjemnega družbenega ugleda, eden izmed • Evrope naše mladosti ni več. Počutimo se, kakor da smo prvič stopili na ulico brez bergel. (A. Novak) • Vsaka prisila, da bi bili vsi enako srečni in da bi vsi enako mislili in se obnašali, jeprotičloveška. (A. Šuštar) V. prijateljev in ožjih sodelavcev Willyja Brandta Kar zadeva našo socialdemokratsko stranko, je pristavil, upa v novo Evropo in je pripravljena zanjo tudi kaj žrtvovati. Novi socializem želimo tudi finančno podpreti, saj s tem odpiramo perspektivo tudi zase, za svojo deželo. Kako razumno in pomirjajoče zvenijo te besede, če jih ne prevpije trušč mitingov! M. LEGAN (Nadaljevanje s 1. strani) Ima Jugoslavija še smisel? V Jugoslaviji se je dokončno podrl več desetletij skrbno gojeni, vendar lažni mit o bratstvu in enotnosti. Pravzaprav »bratstvo in enotnost« nista bila mit, ampak nekakšen zaklinjalni obrazec, ki je kot široka materina odeja znal prekriti vse nacionalne razlike v federaciji. Med dolgo uporabo nihče ni hotel videti, da je ta odeja vse tanjša in krajša, da je tudi že nekoliko pokrpana, vse do dne, ko smo vsi ugotovili, da je preprosto ni več. Nekdo jo je vrgel na smetišče. Bratstvo in enotnost sta se pokazala v vsej svoji goloti in sprevrženih oblikah, med katerimi prevladuje mitingaško ponujanje resnic. Po (nejdogodku v Ljubljani so tudi poslednji slovenski dvomljivci in naivneži spoznali pravo naravo in cilje projekta Miloševič, na trdna tla pa so bili postavljeni tudi ne tako redki omahljivci na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji Miting resnice v Ljubljani, ki se je po neuspehu sprevrgel v srbski bojkot Slovenije, je urbi et orbi dokaza4 da Miloševič pri spreminjanju Jugoslavije na svojo mero ne bo izbiral sredstev, glavno orožje pa bo še-naprej ostalo mitingaško revolucionarno nasilje. To je bilo ponovno videti po prazni Ljubljani ko so hoteli ravno dovolj ogrete in razjarjene mi-tingarje poslati v Beograd, nato pa so si tisti, ki zategujejo ali popuščajo vrv, premislili. Kdo je preprečil oziroma odgodil miting v Beogradu (državno ali partijsko predsedstvo, generali ali celo sam Miloševič), ni znano, vsekakor pa je jasno, da lahko Srbi s tako neznanskim nacionalističnim potencialom v Beogradu narede milijonski miting ob katerikoli uri poljubnega dne. čeprav mitinga v Beogradu ni bilo, pa je nakana pokazala, kam bodo Miloševič in njegovijurišniki v prihodnje usmerili sile. Glavni sunek je zdaj namenjen rušitvi Markovičeve vlade, državnega predsedstva, predvsem njegovega prvega moža dr. Janeza Drnovška, vroče bo tudi na izrednem zveznem partijskem kongresu, ves čas pa bo Miloševičeva ekipa delala tudi na destabilizaciji Hrvaške in BiH, zlasti zadnje. Makedonijo je Srbija, tako vsaj kaže, dokončno izgubila. Kako močan je Slobodan Miloševič, potrjujejo zlasti bledi apeli državnega predsedstva in sramotno cincanje ZIS ob napovedanem mitingu v Ljubljani Kljub temu pa se zdi da Miloševiču zmanjkuje asov v rokavu. Neuresničeno avanturo v slovenski prestolnici je svet tako rekoč soglasno ocenil kot čistokrvno fašistično potezo, nevredno evropske stopnje demokracije in civilizacije. Ljubljanska izkušnja je peljala skozi Zagreb, Hrvatje zahtevajo od svojega slabokrvnega vodstva bolj možato opredelitev do srbskega pohoda na Jugoslavijo. Vroče pa bo Miloševiču postalo tudi v lastni domovini Del intelektualcev ga je že zapustil, kmalu pa bo v nevarnosti tudi pred svojim ljudstvom, pred svojimi mitingarji Ljudje bodo kmalu spoznali, da so kljub »prisajedinje-nju« Vojvodine, Kosova in Črne gore še naprej lačni in bosi Celo bolj kot prej. Začetek poloma njegove politike pa bo srbskega vodjo zelo verjetno pripeljalo do tega, da bo odprl kuverto, na kateri piše »načrt 2«. To naj bi pomenilo, da se bo odpovedal osvajanju Jugoslavije, če vedno ogromno notranjo čustveno energijo Srbije pa uporabil za odcepitev Srbije in domi-nionov od Jugoslavije. Pogoj za uresničitev tega načrta je še večja nacionalna, ideološka, politična in gospodarska polarizacija Jugoslavije. Srbi delajo na tem z vso paro. Edina sila, ki lahko prepreči odcepitev Srbije, je JLA. Toda vprašanje je, kakšna in či-ga va bi bila ob nastopu te opcije JLA. Vprašanje vseh vprašanj pa je, ali ima Uika Jugoslavija kot skupna država sploh še kakšen smisel M. BAUER V prid zelene Dolenjske čeri naše Prvo ekološko posvetovanje dolenjskih kemikov OTOČEC — Dolenjska podružnica slovenskega kmetijskega društva je 22. novembra pripravila v prostorih Gami hotela prvo ekološko posvetovanje, ki so ga delovno naslovili z vprašanjem lenjska? Do- Kako zelena bo moja Dolenjska? 1 bra udeležba, vrsta zanimivih in tehtnih predavanj ter živahna razprava so potrdili, da je med dolenjskimi kemijskimi strokovnjaki precejšnje zanimanje za ekološke probleme, njihova ekološka osveščenost pa prav tako ne zaostaja za vse močnejšo tovrstno osveščenostjo pri varnih odpadnih snovi ter podal pregled slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z njimi. Tatjana Gazvoda je govorila o vplivu okolja na zdravje ljudi, Stane Žunič pa je razgrnil podobo ogroženosti gozdov v novomeškem gozdnogospodarskem območju. One- zunanje politike Z okrogle mize v Krškem Kemiki, zaposleni v številnih dolenjskih gospodarskih organizacijah, so po naravi svoje stroke in svojega dela hočeš nočeš tesno povezani s problematiko vplivanja industrijskih proizvodnih procesov na okolje, hkrati ko prav njihova stroka lahko ponudi in izpelje ekološko sprejemljivejše tehnološke procese oziroma se naj bi kemiki odločali zanje, ko rešujejo tehnološke in druge probleme v svojih delovnih organizacijah. Dolenjski kemiki so, kot je pokazalo posvetovanje, dojeli, da tehnološki proces ni zaključen s tem, da začrta pot do uporabnega proizvoda, marveč ko ustrezno reši tudi problem vpliva samega procesa na okolje. Janez Kržan je v svojem uvodnem predavanju razgrnil problematiko ne- snaževanju površinskih vod in rib s PCB v Beli krajini je bil posvečen prispevek Dušana Fortune in Lidije hri-bemik, Mateja Ogrinc pa je predstavila rezultate analize PCB v sedimentu Krupe. Zdravko Bučarje govoril o posebnih odpadkih, ki spremljajo proizvodnjo v 1MV, ter nakazal rešitve. O ekološki problematiki v Novolesovi proizvodnji in o programih saniranja je govoril Stojan Golob. Marija Halas, Marjan Kopač in Tone Recelj so predstavili reševanje ekoloških problemov v Krkinem programu izolacije ter izkušnje pri razvoju in načrtovanju industrijske čistilne naprave v Krkini proizvodnji antibiotikov. Lojze Briški, Miroslav Pokorny in Janez Kržan so predstavili Krkin primer koristne uporabe stranskega proizvoda, micelarne pogače, za organska gnojila. Jože Cvitkovič je govoril o odstranjevanju trdnih pdpadkov v novomeški občini, Slavko Žunič pa o raziskavi izcednih vod iz leskovškega odlagališča komunalnih odpadkov. M. MARKELJ š ata Mariborsko pismo Bomba tiktaka Fellini bi v Mariboru lahko našel sijajo scenografijo______________ MARIBOR — Ali bo Ljubljana pustila Maribor umreti? Tudi takšna vprašanja je v teh dneh slišati v štajerski prestolnici, ki je na minuli plačilni dan doživela pravi mali denarni kolaps: vrsta kolektivov 15. novembra ni dobila plač, celo mestna uprava je izplačilni dan premaknila za dva dneva, napovedi za december pa so še bolj črne. Seveda se bo šele pokazalo, ali je centralizacija denarja v republiki res toliko osiromašila že tako izčrpani štajerski konec, da ga bo potisnila na rob velikega evropskega toka, o katerem tako zanosno govori slovenska uradna politika, tudi takrat, ko tu in tam kdo od njenih uglednih predstavnikov pride na obisk v Maribor. Prav nad razpoloženjem, ki ga je vse bolj čutiti v drugem slovenskem mestu in je samo delno povezano s stisko z denarjem za plače, bi se možje v republiškem središču morali zamisliti. Kajti minili so časi, ko so lahko prišli v Maribor »prodat« nekaj floskul in komplimentov ter podelit nasvete in se samozadovoljno vrnili v Ljubljano, mariborski vrh pa je potem še tedne premleval naloge, ki so jih dobili od »centrale«. Mariborčani niso več tako naivni, da bi jim rasel napuh, ko jim slovenski ugledneži pokadijo, češ kako lepo ste uredili Lent (kar je res), kako lepo gledališče in univerzitetno knjižnico imate (kar je tudi res), zdaj ste dobili celo še pravi montecarlovski kazino sredi mesta (kar je od nedavnega tudi res), Maribor torej postaja sodobno mesto. Mariborčani se znajo s svojimi dosežki zadnjih let — k nekaterim je resda pripomogel republiški denar — tudi sami pohvaliti. Toda štajerska prestolnica ne živi od Lenta, gledališča in Kazina, temveč ima na drugi strani obubožano gospodarstvo, kije skoraj fellini-jevski kontrapunkt temu svetovljanskemu blišču. Republiški funkcionarji pa med obiski v Mariboru raje govorijo o Lentu kot o Tamu, kar v kritični mestni javnosti sproža vse več dvoma o iskrenosti namer evropsko usmeijenih slovenskih politikov, da bi v Evropo vzeli s seboj tudi Maribor. Takšno razpoloženje je toliko bolj nevarno, ker so rumene zvezde in modre zastave v teh krajih še vse preveč na trhlih nogah, da jih ne bi nezadovoljne množice mogle čez noč spet zamenjati s starimi proletarskimi ali novimi lumpenproletarskimi simboli. Naravnost čudno je, da Ljub- ljana še naprej tako podcenjuje bombo, ki socialno in politično tiktaka na Štajerskem. MILAN PREDAN KRŠKO — V ponedeljek, 27. novembra, so posavsko medobčinsko študijsko središče in medobčinski svet ZK za Posavje ter TCP Videm organizirali okroglo mizo na temo Smeri jugoslovanske zunanje politike. Čeprav je čas za kaj takega vse prej kot primeren, so ne prav številni poslušalci vendarle dobili delno informacijo iz tako rekoč prve roke, kako se pri nas »dela« zunanja politika. Na okrogli mizi so sodelovali Ivo Vajgl, glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, Vlado Janžič, ki je v slovenskem CK zadolžen za zunanje odnose, pa Jože Hartman iz SZDL s podobno nalogo, Bojan Požar iz CK ZKS in Milan Jazbec, uslužbenec zveznega sekretariata za zunanje zadeve, domačin iz Krškega. Da je trenutek za razpravo o zunanji politiki vse prej kot primeren, je posebno močno podčrtal Jože Hartman, ki je opozoril na to, da sedaj v Jugoslaviji vlada popolna notranja razklanost, da se je državno vodstvo znašlo v pat poziciji. Hkrati pa pomen Jugoslavije na mednarodni sceni le še ni povsem upadel, saj je bila s svojimi reformami pred drugimi v realsocialističnem bloku in je zaradi tega tudi dobivala drugačen status znotraj kroga neuvrščenih. Vendar sedanje vretje na Vzhodu pa tudi znotraj Jugoslavije presega moč predvidevanja, zato je sedaj nemogoče reči, kakšna naj bi bila prihodnja jugoslovanska zunanja politika, ko pa vse skupaj ostaja odprto in smo tako rekoč na začetku. Razpravljalci so, ne sicer odkrito, priznavali, daje bila jugoslovanska zunanja politika večkrat tudi zgrešena in po mnenju posavskega sekretarja ZK Franca Pipana prepogosto samo v rokah Tita in Kardelja kot dveh ključnih ljudi ter celo služkinja arabske diplomacije. Po drugi strani pa je Vajgl menil, daje bil celoten napad na jugoslovansko diplomacijo ob aferi v Čhicagu, v Sidneyu več ali manj neupravičen. Zavrnil je celo podtikanja, da si zvezni sekretariat za zunanje zadeve ne prizadeva pri integraciji v Evropo, in je pri tem posebej omenil zunanjega ministra Lončarja. Vsekakor pa je odgovornost Jugoslavije v gibanju neuvrščenih in socialističnem bloku velika, naš model socializma ni bil uvožen niti ni bil sprejet s tanki in bajoneti in kot takim nam je dal priznanje celo francoski predsednik Mitterand. Zunanja politika torej postaja eno izmed ključnih vprašanj naše skupne ali ločene prihodnosti. Da ločeno delovanje slovenske zunanje politike ni več samo stvar neke daljnje prihodnosti, kažejo pogosti stiki s strankami in partijami v sosednjih deželah. Torej ne manjka dosti do formalizacije slovenske zunanje politike. J. SIMČIČ Bo razum Staneta Velikonje še ni dobil iz Srbije nobenih informacij o prekinitvi poslovnih stikov. Obrtna zadruga Unitehna je v ponedeljek dobila iz Srbije le zagotovila tamkajšnjih poslovnih partnerjev, da napovedana prekinitev stikov ne bo vplivala na sklenjene posle, je povedal direktor Ciril Pevec. Janko Gladek, generalni direktor Belta Črnomelj: »Konec tedna, ko se naša delegacija vrne iz Srbije, bomo natančneje vedeli, kakšni bodo naši nadaljnji poslovni odnosi s Srbijo. Že sedaj niso bili veliki, saj 70 odst. izdelkov izvažamo. Vendar pa so bili odnosi s partnerji dobri. Zame so direktorji, ki jih je sklicala srbska SZDL, režimski. Morali pa bi se obnašati tržno. Če bo prekinitev odnosov obveljala, bodo največ utrpeli kar Srbi sami. Pri nas v hiši bomo takoj izdelali variante, kako naprej, saj ne moremo dolgo čakati, kaj se bodo znova odločili v Srbiji. Če pa bodo naši izdelki tujki na srbskem tržišču, mislim, da je tudi nesmisel vlagati v njihova nerazvita območja, saj jih imamo tudi v Sloveniji dovolj. O tem se bo potrebno jasno opredeliti v skupščini.« Direktor TCP Videm Krško Silvo Gorenc ni bil dosegljiv, namestnik Miloš Medved, ki je zelo previden z izjavami, pa je povedal, da je Politika že odpovedala nakup papiija, potem pa z drugim teleksom sporočila, da je bila prva odpoved povsem zasebna zadeva. In kaj meni Janez Rošker, glavni direktor SOP Krško? »Odmevov iz Srbije še nimamo, tako da za sedaj lahko rečem, da vse skupaj peljemo tekoče. Sicer smo predvsem izvozno usmeijena firma, izdelujemo industrijsko opremo po naročilu in nam nekega na široko odprtega trga niti ne morejo zapreti. Kot dolgoletni direktor v gospodarstvu moram reči, da sem nad takim načinom več kot zaskrbljen, saj take blokade za naše majhno gospodarstvo ne morejo pomeniti nič dobrega. Vsekakor gospodarska blokada ne more dolgo trajati, močno dvomim v njen uspeh in njene učinke.« Delegati sevniške občinske skupščine so v ponedeljek na skupnem zasedanju vseh treh zborov sprejeli pobudo OK ZSMS Sevnica, v kateri mladi zahtevajo, da občinski izvršni svet strokovno, analitično razišče, kaj pomeni razglas RK SZDL Srbije o blokadi vseh stikov s Slovenijo za sevniško gospodarstvo. »Če se ugotovi, da so s tem poslabšani poslovni rezultati podjetij v Sevnici, je treba nemudoma zahtevati za prestrukturiranje gospodarstva tista sredstva, ki so namenjena za razvoj manj razvitih območij in Kosova. Čeprav vemo, da bi bilo najbolj učinkovito vzeti Srbom besedo, kajti to je edino in vse, kar imajo, tega zaradi naše pluralne usmeritve ne zahtevamo,« je bilo rečeno v sporočilu OK ZSMS Sevnica delegatom občinske skupščine. V TREBNJEM PRIČAKUJEJO PRAVOBRANILČEVO MNENJE TREBNJE—Trebanjski izvršni svet je na seji, ki se je je udeležil predstavnik delovne organizacije Novoles, obširno razpravljal o preoblikovanju DO Novoles in pri tem podprl osamosvojitev Novolesovih proizvodnih enot v občini Trebnje. Poudaril pa je, daje potrebno morebiten takšen korak trebanjskih Novolesovih enot pred dejansko izpeljavo nadvse temeljito pretehtati in ob tem zanesljivo ugotoviti take ali drugačne njegove posledice. Izvršni svet je menil, da mora o načrtovani reorganizaciji Novolesa dati mnenje družbeni pravobranilec samoupravljanja in da mora to informacijo dobiti tudi trebanjska občinska vlada. Na ta način izvršni svet občine Trebnje odgovarja na predloženo zamisel Novolesa o reorganizaciji, po kateri naj bi na temelju sedanjega Novolesa Straža ustanovili novo podjetje Novoles z namenom, da to podjetje ustanovi mešana ali delniška podjetja. RIBNIŠKI PREDLOGI OPRAVIČILO • Kaj bomo delali, če bomo na spomladanskih volitvah poraženi? Pripravljali se bomo na nove. (Kučan) • Ne poznam političnih sovražnikov, poznam samo politične nasprotnike, s katerimi se je treba ostro, jasno, ampak kljub temu civilno in človeško spreti, pogovarjati in prepirati. (J. Pučnik) JWW\AAAAŽWV\VVVVWVVV VWVWV\AAVVWWVVVVVVVV^ RIBNICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 23. novembra, se ni dalo izogniti razpravi okoli takrat napovedanega in kasneje propadlega mitinga resnice, ki naj bi bil L decembra v Ljubljani. V zvezi s tem so delegati sprejeli naslednja stališča, ki sojih naslovili na skupščino SR Slovenije: proučiti je treba možnost za odpoklic slovenskih miličnikov s Kosova. V pristojnih organih federacije in drugih republik je treba ugotoviti, iz katerih sredstev se financirajo mitingi in kdo jih financira. Od skupščine SR Slovenije so ribniški delegati zahtevali, da zavaruje suverenost meja Slovenije in njeno nedotakljivost, kar se nanaša na vsiljevani miting in tudi druge podobne akcije. V prejšnji številki Dolenjskega lista, ki je izšla 23. novembra, nam jo je grafična priprava časopisa pošteno zagodla. V Naši anketi o napovedanem mitingu v Ljubljani sta svoje mnenje povedala tudi Krešo Tomin, upokojeni polkovnik JLA iz Brežic in Anton Stare, direktor tozda v semiš-ki Iskri. Že omenjena grafična priprava je fotografiji obeh sogovornikov zamenjala med sabo. Za napako se obema prizadetima in vsem bralcem iskreno opravičujemo. C Naša anketa Kam z jedrskimi odpadki? Dogaja se po stari jugoslovanski navadi, kije atomskemu lobiju in nj vim podrepnim aparatčikom na različnih ravneh dala poleta za šokantno ravnanje. Po letih odlašanja reševanja problema odlaganja radioaktivne1 odpadkov iz krške jedrske elektrarne so zadevo sedaj, ko z odpadki nirt“ kam, hoteli rešiti na hitro in na tiho. Pred kratkim bi morali delegati občinske skupščine sprejeti spremembe dolgoročnega plana občine, pomenile tudi širjenje začasnega odlagališča srednje in nizko radioaktivna; pomenile tudi širjenje začasnega odlagališča srednje m uu»u .«.»-7 m odpadkov za ograjo JE Krško, kar tudi pomeni, daje država preložiMl govornosti za takšno odlagališče kar na ustvarjalca atomskih °dpat*"^j Javnost pa ni več, kar je bila. Ljudje, delegati so ugotovili, za kaj gre, zav®} odložitev sprejetja znamenitih sprememb so gotovo »krivi« Krčani, kise hitro samoorganizirali in tudi s podpisi nasprotovali širitvi atomskega311? tišča na robu mesta. Zaenkrat je ostalo pri tem. JE dela naprej in Pr0izvai! odpadke, kijih bo treba nekam trajno spraviti. Je Krško obsojeno na to, (p)ostane atomsko smetišče? Posavci so sicer povzdignili glas protesta,100? kdo bo odpadke sprejel v svojo bližino in ali ni kar dvorišče JE najbolj P memo za to, ko se sicer ekološko vse bolj osveščena javnost ne zbudi, dom ni v neposredni nevarnosti njeno dvorišče? FRANC GOLOB, varnostnik, Stranska ZBC NOV vas pri Novem mestu: »Stvari se '0lfva^ tipično po jugoslovansko, ko nam žeteC£ ;Uovem, voda v grlo, namesto da bi za odpadke P j ^ skrbeli že takrat, ko so načrtovali nuklc^1 Hiidj 0 z ko. Rešitev bo sedaj na vrat na nos seve 1 težko najti, saj smo ekološko že precej g j osveščeni in nihče ne bo rade volje do'0 skladiščenja pred lastnim pragom. stavno rečeno: kdor je kašo skuhal in1,1,3 od nje koristi, naj jo še poje.« IVAN NOVOSEL z Jesenic na Dolenjskem: »Nasprotujem vsakršnemu odlagališču jedrskih odpadkov v nuklearki ali kjerkoli v Posavju, zato sem se udeležil tudi nedavnega protestnega ekološkega shoda v Brežicah. To sem bil dolžan svojim otrokom. Bojim pa se, daje zdaj že prepozno, da bi odpadke sprejel kdo drug. Elektrarno so nam podtaknili, ker prebivalstva niso seznanili z nevarnostmi, in nam mimogrede naprtili še odlagališče. Prizadeti smo ogro-čeni, saj nam v občini zdaj vsiljujejo dve topili jezeri za vodne elektrarne.« MARINKA KASTELIC, Trebnje: Slovenija se ubada z vprašanjem, kam 2 padki. Odgovor bomo morali zvedeti. P._ den bo prepozno. Smo tik pred zdajci- b tev za spravilo odpadkov moramo J Toda če se jih bomo znebili mi, bo to jetno nepošteno do tistih, kamor hi ^ • padke dali. Občanov se loteva strah, P°*jj no nas je strah po černobilski nesr Zavlačevanje z ureditvijo je zal Ne vem za rešitev tega problema.« ISM c tiskanje oci JERNEJ KLINC, pismonoša iz Sevnice: »Sem proti odlagališču nevarnih radioaktivnih odpadkov pri nas, zlasti še zato, ker je bilo med možnimi lokacijami omenjeno tudi Drožanje v bližini Sevnice. Ljudje hudo nasprotujejo takim zamislim, še posebej pa nas moti, da šele zdaj, ko krška atomska ne ve več, kam z odpadki, mrzlično iščejo odlagališče. Ne smemo dovoliti, da bi Posavje postalo slovensko smetišče.« STANE BAJC, predsednik zbora ^ jo ženega dela krške občinske skupščine- - . srednjem11' 'jO.Of sem proti Siljenju skladišča za si wv- ^ zko radioaktivne odpadke v Krškem- h J tc , bi dali potuho tistim, ki doslej še niso.P\ jvO.( skrbeli za trajno odlagališče. Zato tu“*-j razumem občinske politike, ki ne žag0??0| interesov svojih občanov, temveč se ve*, servilno obnaša do nekoga izven oocn^ do 4 'm 40.(X Tudi se mi zdi globoka nesramnost, kdo pogojuje varno obratovanje JE z njo skladišča. MARJAN TOMAŽEVIČ, tehnolog v semiški Iskri: »Najbolje bi bilo, da bi odpadki ostali tam, kjer nastajajo. Tudi v Iskri moramo poskrbeti za naše odpadke. Kar se tiče zaprtja atomske centrale v Krškem, menim, da bi morala imeti glavno besedo stroka. Mi, navadni smrtniki, imamo premalo informacij. Verjetno pa so še kakšne možnosti, da bi bilo radioaktivnih odpadkov čim manj. V drugih državah so na tem področju že uspešni.« ŽELJKO KNAVS, mehanik v ob1^ LIV v Osilnici, Kočevje: «Menim, da g na tovarna in tudi atomska elektrarna 1,0 smela dobiti dovoljenja za obratovanje^ kler ni tudi natančno proučeno in dog0 ^ ] jeno, kam z njenimi odpadki. Tu® j. j obrat je moral rešiti problem svojih o°^v. J kov, tako naj tudi drugi. Sicer ima Kocv j sko že veliko ekoloških napak in pa naj mu bo vsaj z atomskimi priza MIJA ILC, študentka iz Ribnice: »Kam z odpadki, je treba misliti prej,pred izgradnjo. So del proizvodnega procesa in jih ne bi smeli zapostavljati, posebno ne tako nevarnih, kot so jedrski. Na tako majhnem prostoru, kot je naša republika, ne bi smeli preveč tvegati z nevarnimi snovmi. Seveda je za vse potrebna zrelost, tudi za proizvodnjo in uporabo atomske energije. Pri nas za to najbrž nismo še zreli.« MILAN BRAČIKA, profesor in c,n°'f]. j iz Metlike: »V Beli krajini seveda ne^L I |e( stali na to, da bi imeli odlagališče rad11 tur tivnih odpadkov. Jasno je tudi, da sc ga . do branili povsod po Sloveniji. Vsa “ I \ \ nija je ekološko izredno občutljiv® > dneva v dan raste ekološka zavest Ij0110 .. 1 tako pomembne reči, kot je varno od j lišče jedrskih odpadkov, bi morali na _ j valci JE misliti pred začetkom gradnji- ! ***\VVVVVVVVVVVV'NAVV'^ DOLENJSKI UST . D i? . njego-kantno ktivnik nimajo ikrSk' ktivn* ilaod- adkov zavs*) ki so s* asfflO jizvaja i to,da a, lo* aljpf' doklei kmetijstvo ranska ■varno kepo klear-eveda Z mlekom namolzli še antibiotike Analiza odkrila antibiotike v dveh vzorcih z različnih območij Dolenjske in Posavja — Je kateri od živinorejcev ukrepal mimo veterinarja? ZfiOR NOVOMEŠKIH ČEBELARJEV *»0 MESTO — V petek, 8. de-°k 17. uri bo v veliki dvorani ““kega sveta Zveze sindikatov v (JlJ® “testu občni zbor novomeškega kega društva. Govorili bodo - ■ , letu ° Z£*ravUenJu čebel v prihodnjem ;j bolj jjA°161,1 bo predaval veterinar Drago ovolil NOVO MESTO — V zvezi z mlekom, v katerem so po informacijah sredstev javnega obveščanja z analizami ugotovili vsebnost antibiotikov, so v Dolenjsko-posavskem veterinarskem zavodu povedali, daje šlo 16. novembra letos za 17.900 litrov takega mleka. Kar zadeva mleko iz Dolenjske in Posavja, iz katerega so Ljubljanske mlekarne vzele vzorec in na tej podlagi sporočile zaskrbljujočo novico o stanju tega živila, direktor Zavoda Franc Colarič ocenjuje, da je malo upanja za odkritje krivca za tako mleko. V omenjeni koli- OBČNI ZBOR IN PREDAVANJE SEVNICA — Čebelarsko društvo Sevnica vabi vse čebelarje v občini na občni zbor, ki se bo pričel v nedeljo, 10. decembra, ob 8. uri v dvorani AMD v Sevnici, ter na predavanji veterinarskega inšpektoija Hinka Mavetja o higieni v čebelarstvu (ob 10.30) in Marka Debevca o vzreji matic ter praktični uporabi fluvalinata. [IfrvDNIK V KUPČIJI j Prodajne cene v KZ Krka J* **den so spet poskočile cene mla-3*Pitanega goveda, kar pa glede na j| bodico niti ni čudno. V ekstra klasi |7° Plačevali MPG po 230.000 din, v Po 214.290 din in v 2. klasi po vtdo ^ Odkupujejo tudi staro go-,. v nr,,; i-i—.- tAn J:- v 2. u v prvi klasi po 102.200 din, ■ Ul j,?0 56-720 din in v 3. klasi po ^ Višje so tudi cene telet. Teleta »Vsa zod- pre- Reši; najti- ver- od- ise* :0& sivoijavo pasmo za rejo 220fJwP°. 240.000 din in ženska po ^ li/9 za kilo žive teže. Vsa teleta Pa plačujejo po 210.000 din hladil bogata je tudi izbira blaga v na Cika vi. Še vedno so na vo-e^oolka jonagold in gloster po ^ ^n, krompir po 13.000 din, *JVBM[SK[ TRŽNIK Irini^ °‘ause obiskani ponedeljkovi J .^o prodajali solato po 60.00 ,ž°l po 150.000 do 200.000, 207^.i" korenje po 12.000 do i SranCt® ^esen P° 100.000 din kilo-r&k JaJce je stalo 14.000 din. Lon-tfjttetane je veljal 70.000 do 10(1 (Ji* din, kilogram skute pa sS100. do 140.000 din. Zavitek $o *evjestal 150.000 din, suhe slive Var0dalali P° 100.000 din, suhe P° 60.000 in mandarine po d>n kilo. Za kilo orehovih je-Sta^kupci odšteli 400.000 do do 4in. S,r 50 imeli po 300.000 ijjiJ^OOO din kilogram. Zavitek $000h- čajev Je vdja' 20 000 d° sladkor v vrečah po 50 kg je po 65.000 din. Prodajajo tudi olje v kanticah po 251 in sicer po 95.000 din, moko v paketih po 10 kg po 27.000 din za kilo, fižol tetovac po 140.000 din za kilo in čebulo po 7.000 din. Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinat Krško V Krškem cene mladega pitanega goveda niso kdove kako poskočile, očitno pa je tudi ponudba nižja od siceršnje. Mlado pitano govedo odkupujejo tako rekoč samo v ekstra klasi. Za kilo plačajo 220.000 din. Teleta so od 230.000 do 250.000 din za kilo žive teže. Žrebeta odkupujejo po 180.000 din, prašiče pa po 135.000 din za kilo žive teže. Jabolka v hladilnici v Žadovinku so še vedno po 15.000 din, krompir po 8.000 din. • SEJMIŠČE V NOVEM MESTU — Na ponedeljkovem sejmu so imeli naprodaj 154 prašičev, od teh je bilo le 6 starejših. Lastnika je menjalo 134 živali. Mlajši prašiči so stali 180.000 do 220.000 din kilo žive teže in starejši okrog 160.000 din kilo žive teže. Na sejmu so prodali tudi eno govedo, medtem ko so pripeljali 3. Tem živalim je bila cena do 230.000 din za kilogram žive teže. • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sejmu 2. decembra so imeli naprodaj 112 do 3 mesece starih in 45 starejših prašičev. Prodali so 75 mlajših in 16 starejših prašičev. Cena prvih je bila 145.000 do 150.000 in drugih 140.000 do 150.000 din za kilogram žive teže. • Vsak krčmar ima rad pijanca — samo ne za svojega zeta. (Židovski pregovor) Kmetijski nasveti Prepočasi menjavamo sorte 2 Sloveniji smo pri pridelovanju jabolk na visoki tehnološki ravni in se i' tM.? Primerjamo s komerkoli v svetu. Sicer so med našimi sadjarji velike tahfvT’ Vendar jim do neke mere še lahko sledimo. Če pa se primeijamo z i Evropo, kamor želimo izvažati jabolka, vidimo, da ne moremo z * f Jirjp1 v ^rak, pa ne zaradi tehnologije, temveč zaradi premajhne možnosti sort. Za vse nove sorte v svetu so nam skorajda zaprta vrata, ker Evrn -5a ni podpisala ustreznih mednarodnih konvencij. Ti predpisi so v Ittu /9^2gospodarski skupnosti že zdaj zelo zaostreni, še bolj pa bodo po sakoje pred kratkim zapisal mag. Aleksander Kravos in potrdil bojazni njj r??k‘h sadjaijev, ki sojih izrekli na junijskem srečanju v kmetijski sred-ltaK?h Grm v Novem mestu. Toda ne gre le za sorte, gre tudi za njihovo v0s, y°SL Tristodvajsetmilijonski evropski trg bo zahteval vrhunsko kako-taht’ . P°val bo samo sadje brez ostankov kemičnih snovi. Kako bodo tej f stavr • k) ugodili veliki pridelovalci sadja, si ta čas še ne znamo pred-| bo|JaV> raj brez intenzivne kemične zaščite pred rastlinskimi škodljivci in I petimi ni plantažnega pridelovanja, k I ŽiS& 1 . 2.000 bo, tako vsaj napovedujejo, dobil bitko na evropskem trli i jati 2 l l‘st' Pridelovalec, ki bo zmogel naglo obnavljati nasade in se prilaga-I | ^“tevam kupcev. Nizozemski sadjarji pravijo, da bodo v novem tisoč- j ot? le1" ,d ' EN HRIBČEK! BOM KUPIL Ureja Tit Dobersek Prognostično službo moramo izpopolniti Predlog mag. Šavorja Prognostična služba za varstvo rastlin je v Sloveniji dobro in pravilno zasnovana, vendar glede na izredno pestrost podnebnih in mi-kroklimatskih razmer tehnično pomanjkljivo opremljena in kadrovsko slaba zasedena, piše v Sodobnem kmetijstvu Belokranjec mag. Jože Šavor in predlaga nekatere izboljšave te službe, ki je tako pomembna za uspeh pridelovanja. Kot pove že ime, pomeni prognoza napoved pojava rastlinskih bolezni ali škodljivcev, to pa omogočijo nekatere metode opazovanja in poznavanje narave bolezni in škodljivcev. V Sloveniji je mogoče dati le okvirno napoved, saj se zaradi izjemne razgibanosti terena razmere od kraja do kraja močno razlikujejo. Prognostična služba zajema danes naslednje kulture in zanje napoveduje izbruh bolezni ali škodljivcev ter priporoča varstvene ukrepe: za krompir, sadno drevje, vinsko trto, žita in hmelj. Pojavlja se potreba po uvrstitvi nekaterih vrtnarskih kultur in sladkorne pese na ta seznam, saj te poljščine zavzemajo vse večji obseg in so vse pomembnejše. Čeprav obstaja potreba, se delovanje prognostične službe žal že vrsto let od uvedbe bistveno ne spreminja, metode pa so ostale celo take, kot so bile pred desetletji, na primer pri peronospori in drugih boleznih vinske trte. Prognostična služba nima dovolj osebja, poleg tega je slabo ali pomanjkljivo opremljena. Osnovna mreža hidrometeoroloških postaj se, namesto da bi se vsaj ohranjala, če ne širila, celo krči. Včasih je bilo v Sloveniji več kot 40 postaj, zdaj pa jih je le še 25. Službo je treba tudi posodobiti z uvajanjem pripomočkov, ki temeljijo na sodobni elektroniki. To so atomatske postaje za zapisovanje in usklajevanje vseh biotičnih in abio-tičnih dejavnikov. V svetu okvirno vse bolj uporabljajo naprave za napovedovanje škrlupa, karantenske bakterijske bolezni, hruševega ožiga idr. Velike uspehe dosegajo v vinogradništvu. Tako so s pomočjo italijanskih agrelov in nemških kombiniranih rosomerov zmanjšali število škropljenj vinske trte proti peronospori za enkrat do dvakrat. Te naprave bi bile za naše razmere pomembne zaradi izredno različnih pridelovalnih razmer. Z njimi bi morali dopolniti osnovno mrežo hidrometeoroloških postaj in ugotavljati najbolj kritična mesta za ra-voj neke bolezni. Da bi prognostična služba bolje delovala, bi bilo treba po mnenju mag. Jožeta Šavorja predvsem: za opazovalce in poročevalce organi- ž zirati strokovne seminarje, razširiti > mrežo osnovnih hidrometeorološ- < kih opazovalnic, uvesti več avtt> matskih postaj (aparatur), dopolniti / organizacijsko shemo, ustanoviti S strokovno skupino, ki bi načrtno z krepila službo ter k temu pritegniti > vse kmetijske strokovne ustanove. £ In končno, potrebno je poskrbeti za kar se da sodobno obdelavo pridobljenih hidrometeoroloških in drugih podatkov. ,\v\ \\ \\VVWVWVW\ \\\AA(VNAAA/VVVVNVVA(VVVVVVV\ Sanjarjenje v kmečki hiši Kako se prebijajo Zupanovi v zaselku Volčje SROMLJE — V stari kmečki hiši, prislonjeni na skalno pobočje v zaselku Volčje, se Zupanova družina zaman spopada z vlogo, ki načenja zdravje njenih članov. Starša obeh šolaijev upata, da si bodo lahko kmalu postavili nov dom in tako obvarovali otroka nepopravljivih bolezenskih posledic. Tudi bolehnemu staremu očetu bi koristilo bivanje v suhi hiši. Mamo Silvo Zupan skrbi predvsem za hčerko, učenko prvega razreda osnovne šole. Deklico muči bronhitis in seje že dvakrat po tri tedne zdravila na Debelem Rtiču. Zupanovi imajo sicer pet hektarov zemlje, žal vso v hribu, zato je pridelek kljub napornejšemu obdelovanju skromnejši kot v ravnini. »Od kmetije sploh ne bi mogli živeti,« je potožila Silva. Otroka sta komaj SOZD Mercator — Kit Ljubljana DO STANDARD, trgovina na drobno p.o., Novo mesto, Glavni trg 3 DELAVSKI SVET DO RAZPISUJE v skladu z 116. členom statuta DO Standard dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA DO Kandidat mora poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo, — da ima pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri vodenju, — da ima ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti. mn pogojev sprejema spiu5>Mu-r.aunjv»i\a siuzDa uu aianaara, Novo mesto, Glavni trg 3,30 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. začela obiskovati šolo, pa je bila jeseni ena moževa plača premalo za zvezke in knjige. Potem je treba vsak mesec odšteti še okoli 60 starih milijonov za malico, za zimo pa oba otroka obleči in obuti. Največ si pomagamo z živino, z mlekom in teleti, toda mleko je še vedno prepoceni, ker preveč poberejo posredniki. Mi ga oddajamo v soseščino. Tudi vinograd obdelujemo. Imamo nov in star nasad, same bele sorte, ki dajejo dobro vino. To se vedno proda. Grozdja ne vozimo na odkup, ker ga preslabo, predvsem pa prepozno plačajo.« Zupanova ne verjame, da bo Kmečki zvezi uspelo izboriti kaj prida koristi za kmete. Po njenem mnenju bi morala ta predvsem odpraviti posredništvo, da bi živinorejec z izkupičkom za liter mleka lahko kupil liter radenske. Zveza bi morala narediti kaj več tudi za to, da bi kmetje dobili posojila za gradnjo novih hiš. Šilva računa, da bo morda dobil nekaj kredita mož, ki dela kot pismonoša. Materiala sta že precej nakupila in s posojilom bi se hitreje opogumila za gradnjo. J. TEPPEY Zemljo z razpisi Kmetijske zadruge so močan razvojni dejavnik — Posei itev Kočevske KOČEVJE — Kmetijsko zadružništvo ima na Slovenskem že več kot 100-letno tradicijo, torej sega v čas, ko so bili kmetje najštevilnejši sloj prebivalstva. Kmetijske zadruge so imele poleg po-speševanja kmetijske in gozdarske proizvodnje še vrsto nalog v zvezi z življenjem v odročnih krajih. To pomembno vlogo so v kočevski občini odigrale v prvih povojnih letih kmetijske zadruge, delujoče v vseh večjih krajih. Po ukinitvi teh zadrug in ustanovitvi temeljne organizacije kooperantov pri ZKGP Kočevje je po letu 1960 omenjeno delo precej zamrlo. V sedanjih razpravah o kmetijskem zadružništvu je slišati številne pobude, da bi v tej občini posvetili delovanju kmetijskih zadrug večjo skrb. V tej zvezi govorijo tudi o poselitvah praznega prostora v kočevski občini. Pri tem se zavzemajo, naj bi zemljo oddajali z javnimi razpisi. Na ta način bi vsi interesenti zvedeli, v kakšnih pogojih je mogoče dobiti v zakup zemljo in v uporabo republiška sredstva za agromelioracije in gradnjo gospodarskih poslopij. V. D. Tudi od kmetije je moč živeti MALA LAHINJA — Mala Lahinja pri Dragatušu ima le sedem hišnih številk, pri Rožmanovih pa so največji kmetje. Čeprav je kmetija napisana na mamo, je glavna delovna moč hči Amalija, ki ni bila nikoli zaposlena. Ni ji žal, pravi, da je ostala doma, ih upa, da tudi njenemu sinu ne bo. Končal je srednjo kmetijsko šolo, službo pa bi lahko dobil le v rudniku. »Je že bolje, da je doma. Znanje mu bo še kako prav prišlo, pa tudi zaslužiti se da na kmetiji, potrebno je le piošteno delati in pametno obračati denar,« pravi Amalija. Na pobudo pospeševalcev iz črnomaljske kmetijske zadruge so se Rožmanovi odločili za dozidavo hleva, v katerem je bilo prej prostora le za 6 glav živine, sedaj pa kar za 40 pitancev in 12 krav. Letos so za gradnjo dobili tudi 19 milijonov di-naijev nepovratnih sredstev, kar po Sp***,< . Amalija Rožman Amalijinih besedah sicer ni veliko, bilo pa je dobrodošlo. Rožmanovi imajo 6 hektarov svoje obdelovalne zemlje, še 4 hektare pa v najemu. »Samo s svojo zemljo bi težko shajali, razen če bi imeli samo živinorejo. Samo z živinorejo pa bi se lahko preživljali le, če bi imeli vedno poln hlev in zelo dobre molznice. Sicer pa se tudi zaradi cen človek ne more vedno zanesti le na živinorejo. Pomemben vir zaslužka je za nas krompir, ki smo ga letos prodali 7 ton, prihodnje leto p>a ga nameravamo še več. Pri krompirju se namreč denar zelo hitro obrne,« načrtuje odločna Amalija. M. B.-J. PSI ti IZ NKŠIH OBČIN iimri IZ NKŠIH OBČIN F*!! u Služijo kupcu V Labodu bo 13. decembra referendum o preoblikovanju podjetja NOVO MESTO — Potem ko so v Labodu po nekajletnem slabem poslovanju leto 1988 zaključili s precejšnjo izgubo, so naredili sanacijski program, v katerem so za izboljšanje poslovnih rezultatov opredelili vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. Oboje v Labodu izvajajo in predvsem prvi so že dali rezultate, tako da ob devetmesečju noben del Laboda ni imel izgube in upajo, da bo brez primanjkljaja tudi končni obračun za letos. Eden glavnih kratkoročnih ukrepov je bilo znižanje poslovne aktive na račun hitrejšega obračanja vseh vrst zalog. Ta cilj uspešno uresničujejo, kar je prispevalo k izboljšanju likvidnosti in k zmanjšanju stroškov obresti za posojila. Vse zaloge so zdaj bistveno manjše. »Dejansko delamo z na pol praznimi skladišči, kot Japonci, tako da vsak izpad oz. zamik v dobavi pomeni težave pri nas. Gotovih izdelkov pa skoraj ni na zalogi in želimo si, da bi bilo tako tudi ob koncu leta. Za prodajo lahkega programa sploh ni strahu, dobro blago še vedno gre. Pri prodaji težke konfekcije nam jo je sedaj zagodlo tudi vreme, trgi v Jugoslaviji pa se zapirajo. Z 90 odstotki naših kupcev smo se na srečo že uspeli dogovoriti za drugačno financiranje, da sprejemajo naše cene, ne pa, da ima izdelek, ko pride v prodajo, všteto tudi 90-dnevno financiranje. Naj za primer povem, da ženska bluza, ki stane 3,6 milijona din, stane po naši ceni, brez vštetega financiranja, 1,6 milijona din! Takšno financiranje bo ostala desetina kupcev morala sprejeti ob prevzemu nove kolekcije,« pravi Labodov direktor Milan Bratož. Bratož tudi pravi, da proizvodnja vsaj do sedaj poteka brez večjih motenj. Produktivnost je na visoki ravni, povečanje je • 13. decembra se bodo delavci v Labodu na referendumu odločali glede preoblikovanja v družbeno podjetje, v katerem bodo tovarne, sedanji tozdi, samostojne programsko-tehnološke-ekonomske enote. Cilj reorganizacije je seveda večja poslovna uspešnost. Osnovni moto bo v Labodu ostal cilj služiti kupcu s kakovostjo, majhnimi serijami, ponudili pa bedo tudi nove blagovne znamke. težko pričakovati. Še bolj kot doslej je letos očitna odsotnost z dela, za izpeljavo programov morajo imeti na ta račun 5 do 7 odstotkov več ljudi, kar je sicer nasploh značilno za ženske kolektive. Zaposlovanje je tudi v Labodu dobilo negativni predznak, široko odprta vrata so le za strokovne kadre, ki pa jih tekstil ne privlači posebno. V novembru so izplačali povprečni osebni dohodek v vrednosti nekaj nad 15 milijonov dinaijev. To je 30-odstotno zaostajanje za povprečjem gospodarstva in ta razkorak se žal vse bolj veča. Z. L.-D. Ostala sem sama... Predvolilni boj malo za šalo, malo zares V slovenski predvolilni kuhinjije, kot kaže. Se najbolj nezadovoljna glavna kuharica, mati Sezedele. Njeni varovanlki so si postregli z mize poslednjo večerjo, ki jo je pripravila v slovo kot popotnico za da-Ijnjo deželo Volitve 90. Največ sta si vzela Zekajček in Zesemesejček, da bi z dobrotami mamila ljudi v tej novi deželi Sindikalček je bil bolj neodločen, saj je okleval ali bi Sel na pot z lastno malho ali bi se dal speljati na mamljive dobrote, ki so si jih * Pričakujoča zgodbica, ki seveda nima epiloga, saj je pot v . deželo Volitve 90 še dolga, ima zgolj slučajno velike podobnosti z občutki, ki jih je dobil opazovalec na okrogli mizi o prenovitvenih procesih in programskih usmeritvah, ki so jih v hotelu Metropol 21. novembra predstavili za ZK Sonja Lokar, za ZSMS Gregor Golobič, za ZB Tone Pirc, za ZS Vladimir Dro-lih in za SZDL Barbara Goričar, okroglo mizo in debato na njej pa je vodilo medobčinsko študijsko središče ZKS Novo mesto. nagrabili drugi medtem ko je Bor-ček bolj vzvišeno stal ob strani in vihal nos predvsem nad tem, da je barva Zekajčkove vrečke preveč rumena. Vsebina ga je mamila, embalaža pa ne. Da bi bila nesreča še hujša, se je prav za poslednjo večerjo pojavilo nekaj nepoklicanih bratrančkov, ki so tudi uveljavili svoje dedne pravice in z mize pobrali drobtinice za popotnico v isto smer. Prišli so Kmetič, Demokratič, Soc-demokratič in še bi jih lahko naštevali Tako se je mati Sezedele znašla pred prazno mizo, predno seje sploh zavedala, da v hiši nima pravzaprav več kaj početi in da bi bilo dobro, če bi v deželi Volitve 90 tudi sama komu zmešala glavo. Kaj naj sedaj počne? Recepti za jedi so ji še ostali a kaj, ko bodo dišale prav tako kot tiste, ki so si jih že nabrali drugi kaj prida novega pa ne zna skuhati T. JAKŠE Zlati ključ v Novolesovih rokah V lastnem razvoju in pameti vidi Novoles izhod iz zagat —Novi modeli prinašajo priznanja — Zaščita modelov in patentov že prinesla odškodnino STRAŽA — Pohištvena proizvodnja v Novolesu je bila v preteklih letih močno odvisna od ameriškega trga, • Na tiskovni konferenci, ki so jo v Novolesu pripravili pred prazniki, je bilo poudaijeno, daje bilo v zadnjem času veliko pisanja o Novolesu predvsem zaradi problemov, ki se pojavljajo v Finali ter v zvezi s štrajkom v obratu Stoli, ki pa predstavlja pravzaprav majhen del v celotnem Novolesu. Problemov seveda ne zanikajo, hočejo pa pokazati tudi pozitivne premike, ki naj bi ščasoma Novoles potegnili iz zagat. Število zaposlenih v Finali postopoma zmanjšujejo, največ delavcev prevzema IMV. Z reorganizacijo po novem zakonu o podjetjih naj bi Novoles postal družbeno podjetje z zelo odprtim statutom, pripravljenih pa je več variant, o katerih se bodo delavci izrekli na referendumu. Zaradi prenizkega deviznega tečaja je Novoles samo v septembru »pridelal« 478 tisoč dolar-jevi zgub, kar je takrat predstavljalo dve tretjini vseh izgub, v oktobru pa 400 tisoč dolarjev. Novolesov ameriški partner pa je posredoval tudi dizajne za prozivode, ki jih je potem temu trgu lahko tudi prodal. Seveda je možno na tak način delati le nekaj časa, in čeprav je za Novoles ameriški trg še vedno zelo pomemben, so se že pred leti odločili, da v svojem razvojnem centru poskušajo z lastnimi programi postati zanimivi tudi na osta- lih trgih. Prvi vidnejši rezultati teh prizadevanj so že znani. Že lani je na beograjskem sejmu pohištva prejela jedilnica Omega Novolesove arhitektke Lidije Tomeljak nagrado »Srebrni ključ«, letos pa je strokovna komisija tega največjega pohištvenega sejma v Jugoslaviji Novole-sovi jedilniški garnituri Ramzes prisodila celo najvišje priznanje — Zlati ključ. Ramzesa je oblikoval mariborski arhitekt Matjaž Durjava. Na nedavno končanem sejmu pohištva v Beogradu je posebno pozornost zbudila tudi nova kopalniška stena —oblikovala jo je Lidija Tomeljak — prvič pa je bil tam javnosti predstavljen tudi nov material alukril, ki je več let nastajal v okviru Novolesovega raziskovalnega centra. Predvsem kot reklamno pa tudi poslovno uspešno je treba omeniti akcijo, ki jo je Novoles izpeljal skupaj s Slovenskim etnološkim muzejem in galerijo Ars iz Ljubljane. Ob sodelovanju teh dveh partneijev je izdelal repliko slovenskega kmečkega stola, ki je bil leta 1822 narejen v Rečici pri Sori. Replika, ki zahteva visoko strokovno znanje, dosega visoko ceno — 300 ameriških dolarjev — in je primerna predvsem za poslovna darila, v Novolesu pa bodo izdelovali tudi kopije kmečkega stola, ki bodo precej cenejše. Izkušnje v dolgoletnem poslovanju s tujino so novolesovce marsikaj naučile. Med drugim tudi to, da je treba svoje znanje primerno zaščititi. Tako je Novoles sedaj med jugoslovanskimi firmami vodilni po skupnem številu zašči- Metlika že več let brez izgub Praznik občine Metlika — Drobno gospodarstvo je druga največja »delovna organizacija« v občini — Vinko Kambič in Julij Papič častna občana___ METLIKA — Če zadnjega občinskega praznika v metliški občini že niso praznovali delovno v pravem pomenu besede, ga pa gotovo niso praznovali na račun delovnega dne. Praznik je namreč padel na nedeljo in slovesnosti, ki so jih pripravili za praznik, zaradi tega niso prestavljali. Prebivalci metliške občine praznuje-6. novem- jo svoj praznik v spomin na 2i ber 1942, ko so združeni slovenski in hrvaški partizani napadli in razbili utrjeno belogardistično postojanko na Suhorju pri Metliki in s tem zadali smrtni udarec belogardizmu v vsej Beli krajini. Praznovanje občinskega praznika že vseskozi v metliški občini združujejo s praznovanjem dneva republike, 26. november pa so si za svoj praznik izbrali tudi prebivalci krajevne skupnosti Suhor. V tem gorjanskem kraju so tudi letos, kakor vsa leta nazaj, pripravili na ta dan prisrčno in prijetno praznovanje. Na slavnosti v metliškem kulturnem domu je predsednik metliške občinske skupščine Stanislav Bajuk poudaril, da metliško gospodarstvo kljub zaostrenim in težkim razmeram posluje dobro in da metliško gospodarstvo že vrsto let nima izgub. Posebna pozornost velja metliškemu drobnemu gospodarstvu, ki po ustvarjenem družbenem proizvodu in po številu zaposlenih predstavlja za Beti drugo največjo delovno organizacijo v tej belokranjski občini, ki ustvarja kar petino družbenega proizvoda in kjer se za razliko od družbenega sektorja povečuje število zaposlenih. Seveda ne kaže prezreti dosežkov metliške občine na drugih področjih, zlasti pri razširitvi telefonskega omrežja, posodabljanju cest, gradnji vodovoda in na drugih infrastrukturnih in komunalnih področjih. Na slovesnosti so za častna občana občine Metlika imenovali akademika prof. dr. Vinka Kambiča in kiparja Julija Papiča, domicil sta obe belokranjski občini, metliška in črnomaljska, podelili XIV. zaščitni brigadi GŠ NOV in POS, plaketo občtne pa so podelili Antonu Pezdircu s Krasinca, Gasilskemu društvu Vojnik ter Osnovni šoli XV. SNOUB —Belokranjski iz Metlike. Ob tej priložnosti so izročili medaljo dela Francu Štefaniču, poštarju z Lokvice, inž. Jožetu Maljeviču iz KZ Metlika pa priznanje Zadružne zveze Slovenije. A. B. Priznanja RK Milici Šali naslov častne predsednice OO RK PRISRČNO SREČANJE Krajevna organizacija Rdečega križa Gabtje je pripravila 3. decembra vsakoletno srečanje starejših krajanov. Precejšnjemu številu obiskovalcev so pripravili prijetno popoldne mladi kulturniki, ki jim je pomagala do lepega petja in recitiranja ter do mehkih plesnih korakov Milena Jaklič, glasbeno spremljavo pa je prispeval ansambel Novina. Zbrane so pozdravili Anica Korasa, ki je predsednica KO RK Gabrje in pobudnica srečanja, predsednik svetavKS Gabrje Martin Gazvoda in Zvone Šuštaršič, prvi mož novomeškega občinskega odbora RK. ČASTNA OBČANA — Na slavnostni seji v počastitev metliškega občinskega praznika so za častna občana te belokranjske občine imenovali akademika prof. dr. Vinka Kambiča iz Ljubljane (na sliki desni) in akademskega kiparja Julija Papiča iz Zagreba. Oba sta po rojstvu Metličana in sta vseskozi trdno povezana s svojim rojstnim krajem in z Belo krajino nasploh. Prof. Kambič je v zahvalnem gi ivoru med drugim dejal, da mu to priznanje pomeni več kot katerokoli doslej v njegovem plodnem in bogatem življenju. NOVO MESTO — Občinska organizacija Rdečega križa je v počastitev 45-letnice obnovitve delovanja in ob 35-letnici slovenskega prostovoljnega krvodajalstva pripravila 23. novembra v prostorih zavarovalnice Triglav slavnostno sejo. Udeležilo se je je skoraj dvesto aktivistov in gostov. O delovanju te organizacije, ki je v Sloveniji zaživela že pred več kotvsto leti, je govoril predsednik Zvone Šuštaršič. Občinsko organizacijo Rdečega križa danes sestavlja 35 krajevnih organizacij, ki v svojo organiziranost vključujejo 20 aktivov v osnovnih in srednih šolah ter 12 aktivov v organizacijah združenega dela. Statistika kaže, da je ta čas v tej organizaciji samo v novomeški občini prek 27.000 članov. »Današnji čas, ko je veliko ljudi na robu preživetja, je za atkiviste Rdečega križa še posebej veliko dela. Pomagati je potrebno starejšim občanom, bolnim in osamelim in ne nazadnje tudi otrokom,« je povedal predsednik Šuštaršič. Slavnostna seja je bila priložnost, da so priznanja Rdečega križa podelili številnim aktivistom, organizatorjem krvodajalstva ter delovnim in drugim organizacijam. Milici Šali, dolgoletni tajnici, predsednici in aktivistki, so za njeno veliko delo pri razvijanju in delovanju te organizacije na Dolenjskem podelili naslov častne predsednice OO RKS Novo mesto. J. P. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. decembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, na podeželju pa do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ragovski, • v Šentjerneju: Market Dolenjka, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog, • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bo v Novem mestu odprta od 8. do 11. ure Samopostrežba na Glavnem trgu 23. Ker je sobota, 9. decembra, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. tenih modelov, blagovnih znamk in patentov. To se je sedaj že tudi obrestovalo, saj je Novoles pred kratkim dobil pravdo s francosko firmo Porcher, kije morala Novolesu za ukraden model plačati znatno odškodnino, nekaj podobnih postopkov pa je v teku še z drugimi firmami. Izid teh sedaj, ko ima Novoles vso dokumentacijo v rokah, tudi ne more biti sporen. T. JAKŠE SLABO OBISKANA AKADEMIJA NOVO MESTO — Tradicionalna proslava, ki so jo v petek, 24. novembra, zvečer pripravili v novomeškem Domu JLA v počastitev dneva republike, je kljub temu, da ni bilo vstopnine, privabila kaj malo obiskovalcev. Vsi v dvorani so bili navdušeni nad večerom skladb, ki jih je zaigral vojaški orkester iz Ljubljane, ta pa je spremljal tudi baritonista Miroslava Belamariča in solista na trobenti Ljuba Dimkaroskega, zapela pa je tudi pevka Simona Weiss. KAKŠNE VOLITVE HOČEMO? — Svobodne katedre na to temo, ki jo je novomeška ZSMS 21. novembra zvečer pripravila v hotelu Metropol, se je glede na aktualnost udeležilo sicer sorazmerno malo občanov, vendar so tisti, ki so ostali potem, ko je eden od udeležencev demonstrativno zapustil dvorano, češ, da ga Ljubljančani že ne bodo učili osnovnošolske politike, o kateri čivkajo že vrabci na strehi, vseeno izvedeli marskaj novega o zapletenem volilnem sistemu, ki se pripravlja, ter o tem, da se bomo morali politične demokracije v pluralni družbi pri nas še dolgo učiti, saj bodo predstoječe volitve le prvi preizkusni kamen na tej poti. Moderator okrogle mize je bil Novomeščan Bojan Fink (v sredini), na številna vprašanja pa sta odgovarjala Igor Bavčar in Matevž Krivic. (Foto: T. Jakše) MASA BI POMAGALA METLIKA — Eden od kandidatov za predsednika občinske organizacije Zveze komunistov Metlikaje pred volitvami članov OK ZKS dal za pijačo, samo da ne bi bil izvoljen v ta organ. Seveda s tem tudi ne bi mogel računati, da bi ga kasneje izvolili za predsednika občinske organizacije. Strošek je bil zaman; skromen, delaven in pošten možak je bil izvoljen. Če bi dal za mašo, bi najbrž pomagalo. Komunisti ne zaupajo komunistom METLIKA — Hočeš nočeš je bila zadnja programsko-volilna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov v metliški občini v znamenju globokih družbenih sprememb, ki se sedaj dogajajo v naši družbi Vse, kar je pri nas slabega, se pripisuje Zvezi komunistov in njenemu zaukazanemu vodilnemu položaju, ki naj bi se poznal od najvišjih vrhov do njenih obrobnih gričkov in vzpetinic. Metliško komunistično vodstvo je tej sodbi pravični ali ne, vsekakor plačalo svoj davek. In da bi bilo to plačilo kar se da pravično ali kruto, kakor pač gledamo na to zadevo, je sodbo izreklo članstvo te (vedno manjšinske) organizacije, ne pa neka amorfna in neprofilirana narodna gmota. To članstvo, vsak dan manjša manjšina, je svojemu dosedanjemu vodstvu izreklo nezaupnico. Nobenega od dveh predlaganih kandida tov za bodočega poklicnega občinskega partijskega sekretarja niso na zadnjiproogramsko-volilni konferenci izvolili med 26 predlaganimi kandidati v 21-članski O K ZKS Metlika. Ob tem dejstvu so proceduralna vprašanja, ali bi bil dosedanji sekretar lahko ponovno izvoljen ali ne, povsem postranska. Prav tako bi bilo iskanje odgovora, zakaj ni bil izvoljen, v tem, ali je v svojem dosedanjem mandatu delal v skladu s tem, kar je občinska organizacije Zveze komunistov od njega pričakovala, ali ne, popolna stranpot Delalje tako, kot so delali drugi, kot je delovala celotna organizacija. Dejstvo je, da je v zadnjih letih ta organizacija, ki je imela ves čas nesporen vpli v na dogajanja v naši družbi, le-tega na hitro zapravila. In to ne le v tako imenovani širši družbi, med tistimi, ki niso njeni člani, ampak predvsem in v prvi vrsti med svojimi člani Položaj je paradoksen: ugled Zveze komunistov ni padel zato, ker o tej organizaciji ne mislijo dobro njeni nasprotniki, ampak zato, ker ji ne zaupajo njeni člani Zveze komunistov v naših razmerah gotovo ni moč načeti od zunaj, prav tako pa ni mogoče preprečiti njenega krušenja od znotraj, pa naj gre za vaško, občinsko, regionalno, republiško, državno ali svetovno organizacijo. A. B. 'hrnsm m PRAZNIK TUDI V ŠOLI — Za nedavni občinski praznik je metliška osnovna šola dobila najvišje občinsko priznanje, plaketo občine Metlika. Po slavnostni seji so metliški šolaiji na novem športnem igrišču pri šoli gostom pripravili prisrčen kulturni program. Ena pomembnih šolskih pridobitev v zadnjih letih je opremljena računalniška učilnica, ki so si jo številni gostje ogledali po otvoritvi športnega igrišča. (Foto: A. B.) I Novomeška kronika - V novo lekarno seje botojMP Medij dvorna Oljska ,1®aljci, Ni s St 'Jj.Bori *inporj Dol. Stare vasi — deklico, Petra Gornikov — dečka, Jožica Kobe iz ja — deklico. ...J, ,'Nl IZ NOVEGA MESTA: KataSto^jz \lenk? -----,--------------r- - p^via, ca Gojkovič z Mestnih njiv o — j. K Roku 106 Foesteijeve ulice Gorše, Slavka Gruma 50 t MESTA: KataW£jz Ji*, Josipa, Refija Hahl ,a re t Salmino, .1% •’ Roži' i1^ Na*J°.DRJ4, fnava ■vža- La UUJKUTIL L- mtouilll HJ*’ ~ tfsVf**’ Mateja Horvat, Nad mlini 44 — a | Brigita Peklar iz Šmihela 12 — Alj0- | Perje, Mirana Jarca 12 — Boruta. Čestitamo! is V čem vidim izhod iz našega^a!d besveta? Ne vidim druge m0^na-kot sprejeti ust' naše razlike ko ebaev0Z. '°ja,Pvri X“ matičnost pa kot nujno vodi]°t ^\ jjkl F «ik( K "ik ravno danost, priznati je Ireno 1 . cijo za temeljni zakon razvoja, P - Al ukrepanju državnih organov. (žMi) S? jse Sprehod po MetljjjjJ STANOVALCI V STARI P°^ji r oirtiiuinLu ” ^: »-rtu* 1 MELJSKI SOLI se pritožujejo z* t , dveh nevšečnosti. Prva je ta, da v ostanejo brez vode, druga pa, da JeJ^radi njihova stavba vse prej kot lepa. •*. izpada vode so že večkrat posredova ^ odgovornih za to, vendar večjega »r niso imeli. , mIc PO METLIKI SE GOVORI. d» j drugo leto zrasla v industrijskem mesta tovarna za cikanje. Ljudje to h ^ verjeno vest premlevajo v pog°v°o ^ gostilnah, hkrati pa že izražajo nasP \p vanje takšnim načrtom. Pravijo, da ^ do dovolili onesnaževanja že d°voU —, ' snažene Bele krajine. Najbolj P° ^j. n I vedo povedati, da bo dal sredstva za 8 ’ I njo tovarne zdomec, osebni dohodk' l"j0 j 9 I bodo blizu tisoč mark. Šepeta se, da ^ C I vodilna mesta zasedli na spomladan5'' ? I volitvah neuspešni metliški funkcio P MED PRETEKLIMI PRAZNIK' v 4 BILA METLIKA pusta in prazna-1 gostilnah m bilo gneče, saj je bita ' ' I gostinskih lokalov zaprta. Slavko j » I skole na hrastu pravi, da je tako | let. »Več delaje bilo le v soboto in ne~.Jg» J I predvsem zaradi vračanja delavcev > .0 t I države na delo na severu,« je povedal ' I našo rubriko. le- OSREDNJA PRIREDITEV jcj 1 I tošnjega dedka Mraza bo v telovao' j | metliške osnovne šole. Program bo ses ^ I Ijen v glavnem iz plesnih točk, I ljen v glavnem iz plesnih točk, saj J* ;(V( rana neprimerna za govoijenje. I pa bodo še v otroškem vrtcu, v suh? podzemeljski in metliški osnovni Šob- ^ I cembra bo več prireditev, predvse® ^ I otroke, tudi po vaških krajevnih skuP |j# I stih. Ure pravljic za najmlajše pripraV I metliški otroški vrtec. DOLENJSKI UST bolnik2** so tehuk jnček so« i je dej* ju na a«1' jdi prod*' skoraj* a ima*1 žičnoin* BUJSKA ZVEZDA - Nikakršne Ji®, daje sekretar občinske orga-Wi; l B°r>s Mužar postal prva tska zvezda. Ko prižgejo radio, Čr- Swlifč.2a^l‘5'JO njegov glas- Ko obrnejo •otiR .dia D na Val 202, zopet pogo-njjjj • '®lsoni.- In ko želijo najti mir pred 4 J? odPreJ° televizijo, se zopet pojavi J? !® ekranu njegovo obličje. In zelo Potem P1 toni; . „ ?rov smo zvedeli, da je v Čr-3 nep^ 1 ^Uoniai' upadla prodaja konzerv, strežbi jf I^l alJCl se namreč sedaj boje odpreti J' SW f^°UČA —ZSMS se je odločila, jpot ®°btlsko prikolieo, ki sojo imeli . mladinske delovne akcije na rlom|i„ ln v katero je bilo mnogokrat •ni ko’ belokranjskemu druš te, ® 23 njegovo dejavnost. Če ne dru budili N nS rk° VS3J ^varovali prikolic« ,red krat- i J^tdjnjim, vlomi. •azvidne1 MODA — Po črnomaljskih tobrakittiDj.r3 skupnostih se je kar nekako je bil* ijjjj v m°da, da se povsod hvalijo, kako a jc u 'tuke vk • ^ ^ ikdKu jo v I? ta..-5016 denaija so prispevali njihovi »redi to ^a razvm vao hk t<»m »n zv/i — “Viiaijfl puspcvdll I1J1I1UV1 C,'2a razvoj vasi. Ob tem je eden od tiraj' krajevne skupnosti, kjer so tirtdii;1: “ko so z malo denaija veliko W ■ 'n Ponehali s hvalami, koliko so ^pulili iz žepov. lovem- ftrob ne iz Kočevja Iržava. tto?P KASNEJE — Včeraj je minilo SOfld1 l%tj7lUKrbg|e m‘ze o varstvu reke rih M 'črva aelezba občanov na njej je bila za j tj* tun -C razmere odlična, sprejeta pa je ir,e-,1 vrsta pametnih sklepov. Uresni-»ta,-J53 Je bilo bolj malo ali nič, o čemer E°reeje priča sama Rinža. "'oinsr 0 CLANE — Boj za član-.. m 23 več glasov na volitvah seje lili u, 'v Kočevju. Nekateri bodo obdr-s^re člane (ZK), nekateri pa jih 9 ^^.vsak, la to želi. Član SZDL je Stičnih"?1 ^ an raznih drugih družbenopo-J^anizacij. Posebno privlačno je ločii0 J!" , znih in draginjskih časih do-vpis;{, Plačevanje članarine ni pogoj za o v m1" na Ta; Tedu* ksSel ular it ovič j/ izČf; \ jj^ESNIČUIVA NALOGA? zD°t’ 'Sim, ° Programu SZDL so med la M«' I d j,,11 “gotovih, daje potrebna racional-Jožic* ltprjv ,®0'trna organiziranost državne M1,! porah,, [I6 treba zmanjšati proračun-dapJ? 1 'lifi-L00. ^Pravni organi morajo posta-JO? «0v i'3! >n dovzetni za potrebe obča- Cati*-'3 •oboj.-.bčani Pa se boje, da so vse to le a Ti*' »aiijj relje, saj so vsa podobna prizna-rafka ,p*v 'Preteklih letih in desetletjih rodila ■Ule « nasProtni učinek. ,šek d____, lereče pfe___________________________________ l*S&yS2&S*x?p'/at'Je’ ki bi ji danes nekateri Juti seW*1 krk Preprosto niso hoteli spre-. nJUjc meta,rske funkcije. Takemu otepa-SU, v kai°rba m°g°če poiskati vzrok v ča-"i protifercrn 50 med drugim nastale teze hk, (j- eze 0 trebanjski »kuhinji«. Čas je Tep- * v ujem po razporeditvi družin-rii, |,0P oračunapribližujemopraskupno-4k° it- if ovek delal, da bi se preživel. % (J^aklualni trenutek v Jugoslaviji na UjzeR ~KS Trebnje nazorno prikazal IZ NtkŠIH OBČIN IZ NlkŠIH OBČIN hi Ni zanimanja Kriza delegatskega siste-ma — Pretežno tišina ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine je sekretar občinske organizacije ZSMS Boris Mužar predlagal, naj bi na dnevni red uvrstili še razpravo o osnutku zakona o volitvah, ter vprašal, zakaj ni priloženo omenjeno gradivo, o katerem drugod veliko govorijo. Predsednik občinske skupščine Mladen Radojčič je pojasnil, da so v predsedstvu oblikovali dnevni red seje v skladu z rokovnikom. Poleg tega pa do seje republiške skupščine niso prejeli od občanov nobenega predloga ali pobude o novi volilni zakonodaji. Ob tem pa seje odprlo vprašanje vloge črnomaljskih delegatov v republiški skupščini, ki po mnenju delegata iz Semiča nimajo stikov z delegati v občinski skupščini. Na vsaki seji občinske skupščine bi morali poslušati poročilo o tem, kaj se je dogajalo v republiški skupščini, a očitno republiška delegacija ni zainteresirana, da bi sodelovala z zbori občinske skupščine. Da je tako, pa po mnenju Semičana ni krivda baze, ampak republiške delegacije. Radojčič je ob tem dodal, da v zadnjih štirih letih razen pripomb k zakonu o gozdovih na stvari, ki sojih obravnavali v republiški skupščini, v Črnomlju ni bilo nobenih predlogov, čeprav bi bili v veliko pomoč republiškim delegatom. Resje sicer, da je v vsakem letnem poročilu naveden tudi problem nedelavnosti delegatov v republiški skupščini, ne gre pa tudi prezreti, da marsikomu ni mar, kaj se bo dogajalo v občinski skupščini. M. B.-J. KOMUNALA PRVO JAVNO PODJETJE ČRNOMELJ — Delegati zborov tukajšnje občinske skupščine so konec novembra sprejeli predlog odloka o organiziranju Komunale kot javnega podjetja. S tem so dali zeleno luč za preoblikovanje sedanje delovne organizacije v javno podjetje tako, kot zahteva zakon o podjetjih. Komunala bo tako v črnomaljski občini prvo javno podjetje po novi zakonodaji. SILVESTROVANJE BO KOČEVJE — Na silvestrovanju v hotelu Pugled v Kočevju bo igral ansambel Obzorje. Konzumacija bo 2,6 milijona din. V Nami so ceno konzu-macije za Silvestrov večer preračunali v DEM in račun je pokazal ceno okoli 50 DEM, za ansambel pa se še dogovaija-jo. Nekateri predlagajo, naj bi tudi v Kočevju organizirali silvestrovanje na prostem. Upoštevati je treba kočevsko posebnost, da od zamisli do uresničitve preteče najmanj nekaj let, če ne desetletij. NOV SAMOPRISPEVEK DOBRNIČ — Za uvedbo novega krajevnega samoprispevka v KS Dobrnič je glasovalo na referendumu 19. novembra letos 65,8 odstotka udeleženih volilnih upravičencev. Udeležba na glasovalnih mestih je bila nekaj prek 95 odstotna. Po posameznih krajih so bili odstotki glasov za uvedbo samoprispevka taki: Šahovec 92,7, Dobrava 74,6, Dobrnič 673, Vapča vas 613. Korita 53,1 in Vrbovec 51,4. V Bettu evropski delovni čas? ČRNOMELJ — Čeprav je devetmesečno poslovanje v črnomaljski občini zaključilo s primanjkljajem 6 organizacij združenega dela in 3 obrati družbenega standarda, v katerih je skupaj zaposlenih 1258 ljudi, pa na seji zborov občinske skupščine o poslovanju ni razpravljal noben delegat. Oglasil seje le Janko Gladek, direktor Belta, ki je z dobrimi 17 milijardami dinaijev izgube na drugem mestu v črnomaljski občini, za rudnikom Kanižarica Gladek je dejal, da je ta primanjkljaj zanje skoraj zanemarljiv, saj predstavlja 10 odst. enomesečne realizacije, če pa ne bi valorizirali amortizacije, ga sploh ne bi imeli. Poleg tega tudi za naprej dobro kaže, saj imajo dela dovolj in so za prva dva meseca prihodnjega leta že podpisali vrsto izvoznih pogodb. To pa nikakor ne pomeni, da so lahko brezskrbni, saj morajo neprestano iskati notranje rezerve, ki jim jih omogoča zakon o podjetjih. Kolje poudaril Gladek, se bodo morali, če bodo hoteli biti zares podjetje, znebiti vseh spremljajočih dejavnosti svoje osnovne dejavnosti. Tako naj bi druž- • Direktor Belta je na skupščini dal pobudo za nov delovni čas, saj takšen, kot je sedaj, po njegovem ne sodi nikamor, tudi zato, ker je vsak dan več prošenj za popoldansko obrt. Predlagal je, naj bi se izmensko delo pričelo ob 7. uri, pripravljalne službe pa bi začele z delom ob 8. uri. Če komu to ne bo pogodu, lahko gre, je še pripomnil Gladek. bena podjetja prevzela tovarniško menzo, transport, in če bo potrebno, vse do računovodstva. Čimveč dela pa bodo poskušali pripeljati delavcem bližje domu, saj se jih sedaj vozi v Belt kar 700, kar je več kot polovica vseh zaposlenih. Gladek je opozoril, da se bo moral močno spremeniti tudi odnos banke, ki sedaj ne zaupa niti organizacijam s solidnim poslovanjem, kar je v razvitem svetu pravilo. Predvsem pa bo potrebno drugače reševati kreditno-monetamo politiko, saj razvoja ne bo moč graditi le s svojimi sredstvi, najeta pa so tako draga. Prav v Beltu namreč sedaj razmišljajo o naložbi, ki bi veljala 4 milijone mark. M. BEZEK-JAKŠE Iznajdljive, prodorne delavnice V črnomaljskih delavnicah pod posebnimi pogoji imajo vedno dovolj dela ČRNOMELJ — Februarja prihodnje leto bodo minila štiri leta, odkar so pri osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše v Črnomlju odprli delavnice pod posebnimi pogoji. Danes je v njih 12 stalnih varovancev, glede na zanimanje pa bi jih lahko zaposlili okrog 20, če bi imeli dovolj prostora. Vprašanje pa je seveda, če bi socialno skrbstvo takšno obremenitev preneslo. Po besedah Staneta Križa, ki ima na skrbi organizacijo dela v delavnicah, bi tudi za večjo ekipo gotovo imeli dovolj dela, čeprav je po drugi strani še vedno premalo poznano, kaj vse zmorejo varovanci. Zato tudi pripravijo občasne razstave. Vendar so v zadnjem času že toliko prodrli s svojo uslužnostno dejavnostjo, da ne iščejo več dela okrog, ampak prihajajo stranke k njim. Še več pa si želijo kooperantskih poslov, in to toliko bolj, ker morajo stremeti za tem, da je delo čimbolj pestro in raznoliko. Že nekaj let so v obojestransko zadovoljstvo pomembni kooperanti Branka Čuliga, ki ima v Gradcu kovinoplasti-ko. »Kooperantska dejavnost bi lahko prinesla velik dobiček, če bi bili naši varovanci sposobni več narediti. Vendar moramo upoštevati, da znaša njihova sposobnost le četrtino sposobnosti zdravega človeka. Sicer pa se tudi z uslužnostno dejavnostjo kar zasluži, vendar morava biti s specialno pedagoginjo in vodjo delavnice Nado Barič zelo iznajdljiva, prilagodljiva in prodoma,« pravi Križ. VEDNO DOVOLJ DELA — Čeprav v črnomaljskih delavnicah pod posebnimi pogoji proizvodnega dela tako rekoč nikoli ne zmanjka, pa enkrat na teden varovance obišče tudi učiteljica likovnega pouka Alenka Vrlinič (na fotografiji stoji), ki popestri njihovo delo in pomaga pri oblikovanju razvoja likovnega čuta. V prednovoletnem času imajo največ dela s čestitkami, ki jih prodajo za med. (Foto: M. B.-J.) V prednovoletnem času imajo v delavnicah največ dela s termo in tampo tiskom. V okviru lastnega programa pa so izdelali nekaj tisoč čestitk, ki sojih že prodali. So ročno delo in vsaka zase je unikat. Kljub temu da imajo dela dovolj, pa tudi črnomaljskih delavnic niso obšle težave. Imajo prostorsko stisko, saj ne O NOVEM SINDIKATU RIBNICA — Sindikat naj bo članska, stanovska, in ne politična organizacija, menijo tudi v Ribnici. Vsebino njegovega dela in programa bodo določali na bližnjih javnih razpravah, na njenem zaključku pa se bodo šele odločili o organiziranosti. Vse pa kaže, da bodo sindikati organizirani po panogah. Prav te dni bo taka razprava za področje kovinske industrije v Riku, udeležil pa seje bo tudi predsednik republiškega odbora ZS kovinaijev. Podobna razprava bo nato še v Inlesu za lesarje. Posebne razprave bodo še za gozdaije, tekstilce, prosvetaije itd. KAJ BO S TOZDI IN OBRATI? RIBNICA — Kaj lahko ribniški občini prinese ali odnese zakon o podjetjih? O tem pripravljajo tudi izračune. Če bi podjetja, ki imajo sedež izven občine, tozde pa v ribniški občini (Gozdno gospodarstvo, Sukno, Mercator, Donit, Zdravstveni dom), postala podjetja, bi to pomenilo odliv 13,2 odstotka dohodka iz občine in izpad 16,8 odst. prispevkov. Bojazen je, da bi to pomenilo tudi selitev strokovnjakov iz občine in zmanjševanje števila zaposlenih (ti tozdi zaposlujejo 676 ali 16 odst. vseh delavcev v občini). To bi pomenilo slabšanje razvojnih možnosti za občino in manj možnosti za zaposlovanje mladih. Še slabša je slika, če k temu prištejemo obrate Saturnusa, BPT in Pletenine. Dohodek gospodarstva občine bi se namreč zmanjšal za preko 18 odst., prispevkov pa bi ostalo v občini za preko 21 odstotkov manj. Zaradi teh ugotovitev se v občini bolj navdušujejo, da bi iz sedanjih tozdov in obratov ustanovili samostojna podjetja, seveda kjer bo to možno. Bolj resno o nevarnih odpadkih Ugotovitve skupine za odpadne snovi v Melaminu Kočevje —Predlogi: raziskava o raku, razširitev čistilne naprave in primerno urediti odlagališča odpadkov KOČEVJE — O ravnanju s snovmi, nevarnih za okolje in zdravje zaposlenih in občanov, te dni razpravljajo in izdelujejo poročila po kočevskih delovnih organizacijah. V kemični tovarni Melanim, ki je ponekod že označena, drugod pa osum- | % MAJHNI IN VELIKI — 24. novembra so odprli nove prostore otroškega vrtca v stari trebanjski osnovni šoli. Tako so v občini dobili za potrebe utesnjenega otroškega varstva 6 dodatnih oddelkov s prostorom za približno 125 malčkov. V adaptirani šolski del so že sprejeli na novo 100 otrok. Na otvoritvi so besedam govornikov iz krajevne skupnosti in vrtca dodali svoje še otroci s priložnostnim kulturniškim nastopom. Na fotografiji: med ogledom novih prostorov vrtca. (Foto: M. Luzar) ljena kot eden naj večjih onesnaževalcev okolja, se je pred kratkim prvič sestala tako imenovana skupina za odpadne snovi, ki jo vodi magister Janez Lesar. Najprej so ugotovili, da ne drži trditev, izrečena v nedavnem TV tedniku, da odlagajo v kraške jame odpadke fenolnih smol, ker v Melaminu ne proizvajajo fenolnih smol, ampak jih le kupujejo in nato predelujejo v popolnoma zaprtem sistemu, tako da odpadkov fenolnih smol praktično ni. Nadalje so ugotovili, da nastaja v njihovem proizvodnem procesu na leto prek 300 ton trdnih odpadkov, kijih del oddajo Dinosu (papir, folije), del pa odvažajo v suhe kraške jame, vendar le tiste, ki niso strupeni in ne predstavljajo nevarnosti za okolje. Trde ali tekoče melaminske oz. seč-ninske smole, ki so v procesu proizvodnje želirale ali bile onečiščene, odvažajo na deponijo odpadkov v sodih. Za te odpadke ne obstaja zadostna evidenca o količini in vrsti smol ter prisotnosti Nekaj so jih »pokupili« drugi Si utegnejo v trebanjski občini s štipendijsko politiko zapreti pot do boljše kadrovske sestave v podjetjih? — Letos manj kadrovskih štipendij ______________ TREBNJE — Ko v Trebnjem razčlenjujejo kadrovsko zasedbo delovnih mest v delovnih organizacijah po kriteriju strokovne usposobljenosti zaposlenih, ugotavljajo, da posnetek stanja na tem področju vendarle odraža premike na bolje. Težnje in gibanja v smeri boljše kadrovske sestave pripisujejo tudi vpeljanemu sodelovanju trebanjskega izvršnega sveta in delovnih organizacij pri oblikovanju kadrovske politike. Vendar so v trebanjskem spletu podjetij še pretrgane niti, ki bi spričo naglih razvojnih premikov v družbi sčasoma utegnile zagotoviti občini sedanji ali trdnejši položaj na obrobju razvojnega valovanja. Po ocenah občinskega sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti je v občini še vedno premalo kadrovskih štipendij za 5. stopnjo, ker delovne organizacije štipendirajo samo za tiste poklice na tej stopnji, kijih ne- posredno potrebujejo. Ne štipendirajo pa v izdatnejšem številu dijakov, ki so pripravljeni nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah. Kot so poudarili na novembrski tiskovni konferenci v trebanjskem izvršnem svetu, štipendiranje na tej stopnji celo upada, kar je z vidika dolgoročne kadrovske politike nespodbudno. Glede smiselnosti štipendijske politike pa je znan tudi podatek, da nobena delovna organizacija v trebanjski občini ne štipendira dijakov na naravo-slovno-matematični usmeritvi, čeprav bi ravno ti najbolj koristili zlasti tehnološkemu napredovanju. Medtem ko so v lanskem šolskem letu plačevali v občini 233 vseh kadrovskih štipendij, kar je bilo 3 več v primerjavi z letom poprej, sojih za šolsko leto 1989/90 že razpisali manj, 104. Lani so imeli 29 štipendistov, ki niso iz občine Trebnje. Toda ob tem je prejemalo 107 šolaijev s stalnim bivališčem v občini Trebnje kadrovsko štipendijo v organizacijah združenega dela novomeške občine, veijetno pa tudi še drugje. L. M. škodljivih snovi. To pomanjkljivost bodo zdaj z dodatno kontrolo odpravili. Tekočih odpadkov je okoli 20 kubi-kov na dan. Sestav te vode je tak, kot predvideva pogodba s komunalno čistilno napravo Kočevje, kar tudi kontrolirajo. Ni pa kontrole potem, ko se ta voda združi še z meteorno, sanitarno in tehnološko vodo tovarne. To pomanjkljivost bodo odpravili že spomladi z ureditvijo posebnega kontrolnega jaška. Do takrat bo te vode kontroliral njihov ekološki laboratorij. Tudi zdaj jim 4-krat letno opravljajo meritve strupenih snovi v odpadnih vodah strokovnjaki iz novomeške Krke. Pri plinastih odpadkih so meritve letos aprila pokazale, daje bila koncentracija škodljivih plinov (formaldehida) v obratu, kjer imajo stroj Vits, 4-krat nad dovoljeno mejo. To pomanjkljivost • V zadnjem delu razprave so ugotovili, da njihovo podjetje vlaga v naložbe ekološke narave, da bi se tako zmanjšala nevarnost onesnaževanja (od leta 1975 so v te namene porabili 1,2 milijona DEM). V Melaminu že 35 let poteka proizvodnja s kemikalijami, ki so domnevno kancerogene (formaldehid), vendar so po uradni statistiki v zadnjih desetih letih zboleli za rakom le trije njihovi delavci. Melamin tudi predlaga, da se ves denar občinske raziskovalne skupnosti porabi za raziskave pojavnosti in vzrokov rakastih obolenj v občini. že odpravljajo, naročili pa so še dodatne meritve. Ugotovili so, daje dobro poskrbljeno za skladiščenje tekočih nevarnih surovin. To pa ne velja za transport teh surovin znotraj tovarne. Tudi v zvezi s tem bodo ustrezno ukrepali. j KOMISIJSKA TRGOVINA TREBNJE — Trebanjsko trgovsko ponudbo je popestrila tekstilna komisijska trgovina, ki jo je pred nedavnim odprla lastnica tukajšnje kemične čistilnice Marija Jevnikar. dosegajo republiških normativov. Prav tako nimajo primernega skladišča za izdelke in material. M. BEZEK-JAKŠE BO KMALU KONEC SEMIŠKE STISKE? SEMIČ — O velikih težavah, ki jih imajo zaradi otroškega varstva v Semiču, čivkajo že ptiči na veji. Samo letos jeseni je bilo namreč odklonjenih 50 otrok, kar je za tako majhen kraj zelo veliko. Vendar na črnomaljski občinski skupščini poudaijajo, daje edini vzrok, da teh težav še niso rešili, denar. Toda kijub temu da denaija ni bilo, so poskušali pereči problem rešiti. Domenili so se, da se prav za ta namen poviša prispevna stopnja za 0,1 odst. Del denaija bi dobili s tem, da bi se delež staršev približal ekonomski ceni. Po pomoč pa so se obrnili tudi na Iskro. Vzgojno-varstvena organizacija je pridobila predračun za obnovo in opremo dveh prostorov v podružnični šoli na Štrekljevcu, kjer naj bi imel vrtec dodatne prostore. Novembra bi stroški veljali 500 milijonov dinaijev. Kot so obljubili na občinski skupščini, pa bodo po 29. novembru ugotovili, ali so sposobni zbrati to vsoto. Semičane odgovor čudi, saj opozarjajo, da se v občini dogovarjajo in iščejo denar že najmanj eno leto. AKADEMIJA OB PRAZNIKU REPUBLIKE — V prostorih TVD Partizan v Ribnici je bila pred praznikom svečana akademija, ki so jo pripravili člani kulturnega društva Gallus. Ob tej priložnosti je predsednik Sob Ribnica Franc Lapajne podelil pet državnih odlikovanj, ki so jih prejeli: Danica Polovič (na sliki), Vesna Lavrič, Anton Strnad, Janko Debeljak in Matjan Mohar. (Foto. M. Glavojnič) Delegatov molk Ob seji skupščine Če so skušali aelegati trebanjske občinske skupščine po vsej sili dokazati, da jejim bolj malo mar, če jim kdo po lastni volji ukroji njihovo in ne samo njihovo prihodnost, potem so v tej nameri na zadnji skupščinski seji dodobra uspeli. To se jim je zgodilo v razpravi o posameznih točkah, ki je v večini primerov ni bilo. Nemara ni potrebno obnavljati dnevni red, da bi priznali, da bi bil delegatski glas tudi na skupščini — morda ga je bilo vendarle slišati predhodno na skupnih sestankih delegacij po krajevnih skupnostih in podjetjih — primeren in pričakovan odziv. Skupščina je namreč med drugim obravnavala meliori-ranje določenih območij trebanjske občine, za te zemeljske posege pa vemo, da so nekajkrat iz različnih vzrokov že bili v središču trebanjskega javnega zanimanja. Če so že malioracije premalo pomembne, se bodo Trebanjci najbrž strinjali, da niso taki načrti, ki so jih delegati brez besed sprejeli na skupščini v obliki dolgoročnega plana občine Trebnje. Vsaj še do pred kratkim je po marsičem sodeč vsaj del Trebanj-cev bil pripravljen stokrat ponoviti, da občinski in drugi dolgoročni plani niso mačje solze in da so stvar, ki jo velja dati na prepih. Spomnimo se samo gorečega nasprotovanja hitri progi na javnem zboru v trebanjskem kulturnem domu, kjer so se pogovarjali o predvideni gradnji hitre železnice skozi občino Trebnje. Delegati, ki na seji morda zaradi lepotne napake dokumenta sploh niso vedeli ali razpravljajo o osnutku ali predlogu plana, niso v ničemer posnemali domala razjoka-nih rojakov z omenjenega javnega pogovora. Prav tako so mirno dvignili roke tudi za plansko dopolnitev, ki so jim jo kdove zakaj dali na mizo pred sejo, namreč dopolnitev o urejanju vzletno-pristajalne steze za potrebe »razvoja letalske dejavnosti v občini, tehnične kulture in turizma ter potrebe republiškega štaba za teritorialno obrambo«. M. LUZAR ra id IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN BREŽICE: ZA OTROKE PO 150 TISOČAKOV BREŽICE — Novoletno praznovanje po občini bo letos skromnejše, a zato nič manj prisrčno. Za obdaritev predšolskih otrok prispevajo kolektivi po 150 tisoč dinarjev na zaposlenega. Večina je denar nakazala Občinski zvezi prijateljev mladine že v novembru, zamudniki pa bodo svoj dolg do najmlajših poravnali do sredine decembra. V občini za novoletno obdaritev še vedno velja sporazum, ki so ga delovne organizacije podpisale 1977. leta, le da vsoto določijo vsako leto sproti. Od okoli šest tisoč zaposlenih bodo za obdaritev tokrat zbrali okoli 700 milijonov dinaijev. Zveza prijateljev mladine bi rada povabila v Brežice tudi gledališ- Kako si sploh upate prosjačiti? Glasbena šola Brežice se bori za preživetje — Na starše ni mogoče prenesti vse-_______ga bremena — Zunanjost stavbe kliče po obnovi, ker je spomenik BREŽICE — Šole je veliko laže ukinjati, kot jih postavljati na noge. Razvoj je v vsakem okolju odvisen predvsem od materialnih možnosti, a tudi od razumevanja, od tega, kdo odloča o njem. Če je umski potencial siromašen, potem je več možnosti, da mu ne bo mar ena šola več ali manj. V Brežicah se ta čas slabo piše glasbeni šoli, čeprav je kolektiv pripravljen delati in čeprav nagrade, ki jih dobivajo učenci na tekmovanjih, potrjujejo dober glas ustanove. Po besedah ravnatelja prof. Darka bi lahko poskrbel tudi kdo drug. Gre za če, vendar za predstavo najbrž ne bo imela dovolj denarja. Tudi zim Tudi zimskega živžava tokrat ne bo, predstavljen je na poletni čas. SPREJEMAJO PROGRAM ZK KRŠKO — Na 2. seji občinskega komiteja ZK Krško, ki je bila minuli ponedeljek, so obravnavali dokumente 11. kongresa ZK Slovenije. Čeprav pri sprejemanju dokumentov in programa Ža evropsko kakovost življenja ni opaziti kakšne posebne gorečnosti, so člani komiteja vendarle ta program sprejeli in potrdili kot sprejemljiv. Sicer pa so o njem govorili tudi na včerajšnji predkongresni odprti seji konferenci ZK, na kateri je kot gost sodeloval Ciril Ribičič. Več pripomb so imeli krški komunisti na novi statut, kjer je očitno še več neurejenih vprašanj. Kaplana gre šoli za preživetje v prehodnem obdobju do 1991, ko naj bi tovrstno šolstvo prešlo v nacionalni program. Kot kaže, to zunaj šole nikogar ne skrbi, čeprav ne gre samo za učitelje, ampak tudi za otroke, za odgovornost do prihajajočih rodov. Trenutno ima šola v osmih oddelkih 260 učencev. Lani jih je bilo 320 v desetih oddelkih. Šola omejuje vpis in je zaradi tega ukinila pripravnico v Cerkljah in Dobovi. V negotovosti je deset profesoijev, ki jih je do zdaj financirala izobraževalna skupnost. Iz priliva šolnine je kolektiv urejal prostore in nabavljal inštrumente. V 200 let stari zgradbi so samo lani .obnovili devet učilnic. Kaj več ne zmorejo, toda za obnovo pročelja in strehe nekdanjo mestno hišo, ki si zagotovo ni zaslužila tako mačehovske obravnave, saj je to kulturni spomenik Brežic in sodi pod zakonsko zaščito. In kaj je narobe, če kolektiv obnavlja in vzdržuje stavbo z lastnimi dohodki in če išče pokrovitelje med delovnimi kolektivi? Priznati je treba, da so zanje pokazali veliko razumevanja pri Slovinu in zlasti v Tovarni pohištva, ki je šoli celo poklonila nekaj opreme. To bi seveda odslužili z nastopi, a za zdaj so take poskuse opustili, ker so jim v izobraževalni skupnosti očitali, da prosjačijo. Zgražali so se, kako si sploh upajo pritiskati na kljuke delovnih organizacij. Ob tem jim seveda niso ponudili dodatnega dinaija in ne plač. Kaže, da tudi ravnatelji osnovnih šol nimajo posluha zanje in da so vsi po vrsti bolj pripravljeni podirati kot graditi. Za mnoge je ta šola samo šminka, vendar šele zdaj, ko v njej nimajo več svojih otrok. Za sosedove jim je vseeno. Glasbene pedagoge boli predvsem poniževalni odnos do stroke, do dodatnega programa, čeprav naj bi se po republiškem navodilu te šole ohranile. Na starše žal ni mogoče prenesti vsega bremena. Sedanja šolnina je 900 tisočakov, vendar bi jo morali dvigniti vsaj na 5 milijonov, da bi bila ekonomska. In kdo bo lahko toliko plačal? Revni že ne, čeprav so še tako nadarjeni. J. TEPPEY KOPITARNA IŠČE DIREKTORJA (SPET) NESKLEPČNA OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA — Ker je zaradi predčasnega odhoda delegata zbora združenega dela s ponedeljkove skupne seje vseh treh zborov sev-niške občinske skupščine postal ta zbor nesklepčen, je predsednica občine Breda Mijovič po slabih dveh urah prekinila in zaključila zasedanje občinske skupščine. Mijo-vičeva je izrazila ogorčenje nad delom nekaterih delegatov, ki s svojim neodgovornim početjem ovirajo normalno delo skupščine. Zahtevala je tudi, da znova ugotovijo, kateri so bili delegati zbora združenega dela, ki so tokrat povzročili zastoj v delu skupščine, da bi lahko terjali njihovo odgovornost. SEVNICA — V semiškem Merca-toiju-Kopitami še vedno zaman iščejo direktorja. To ne skrbi le delavcev, ampak tudi sevniške politike, kajti poslovanje tega najstarejšega sevniškega kolektiva ravno v zadnjem času ni postreglo s spodbudnimi rezultati. Sev-niška vlada se je odločila, naj poseben 10-članski delovni odbor oz. komisija pomaga pri ureditvi finančnoekonom-skih vprašanj v Kopitarni in naposled prispeva tudi h kadrovski utrditvi. O EVROPSKEM DELOVNEM ČASU Stfi ■ ,T«>r _-m KDO JI BO VRNIL DOSTOJANSTVO? — Zunanjost nekdanje mestne občine, v katerem domuje glasbena šola Brežice, kliče po obnovi. Splet kablov, ki so jih elektrikarji zavozlali na njeni fasadi, kaže zelo malo spoštovanja do kulturnega spomenika, ki naj bi bil mestu v okras in ponos. (Foto— J. Teppey) SEVNICA — V sevniški občini že v več podjetjih razmišljajo, da bi prešli na evropski delovni čas. Kot kaže, so najdlje v Jutranjki, kjer naj bi se za ta korak dokončno odločili v kratkem, tako da bi v novem letu »režijci« že delali po evropskem delovnem času. Jutranjka naj bi o tem koraku pripravila tudi pisno gradivo, ki bi ga obravnaval sevniški izvršni svet in ga takega ali dopolnjenega morda ponudil še drugim kolektivom. Zaslužki gor, proizvodnja dol Posavsko gospodarstvo je za sedemnajstkrat povečalo izgube SINDIKAT O ZAŠČITI DELEGATA BLASA KRŠKO — Nenehne spremembe obračunskega sistema — samo letošnji novi zakon o računovodstvu je v tretjem četrtletju že doživel spremembe — otežujejo primerjavo gospodarskih rezulatov v Posavju. Poleg tega je svoje opravila tudi inflacija, saj so cene pri proizvajalcih v devetih mesecih narasle za 872 odst., cene na drobno pa poskočile »samo« za 727 odst. datku o izgubah. Posavsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih tega leta pridelalo za 89 milijard dinaijev izgube, kar je sedemnajstkrat več kot v enakem SEVNICA — Predsedstvo sevniškega občinskega sindikalnega sveta je v ponedeljek na razšiijeni seji obravnavalo zahtevo delegata M-Kopitame Janka Blasa »za zaščito delegatov pred pritiski in diskvalifikacijami v skupščini občine Sevnica.« Predsednica SO Breda Mijovič je zavrnila očitke in predčasno zapustila sejo. Več prihodnjič! Posavsko gospodarstvo, ki zaposluje 18.480 delavcev, je v prvih devetih mesecih ustvarilo okoli 24.000 milijard prihodkov. Od tega so v krški občini ustvarili več kot 85 odst. prihodka, kar 72 odst. prihodka pa je odpadlo na JE Krško. Bruto dobiček, kar je novo ime za razlike med prihodki in odhodki, je znašal v Posavju 770 milijard dinaijev, dobička je bilo največ v krški občini, in sicer 509 milijard dinaijev. Analiza kr- Na Bučki vsa pozornost cestam V nedeljo referendum segli takšnega razvoja, ako ne bi po izglasovanem samoprispevku še dodatno globoko segli v žep in krepko zavihali rokavov. Samo za primer navajamo, da so nekaleri krajani prispevali letos za asfaltiranje ceste od regionalke na Sleme in proti Močvirju v dolžini pol- BUČKA — Krajevni samoprispevek je bil samo kvas, da so dobili ljudje korajžo, ko je bilo treba še obilno • Na svetu krajevne skupnosti Bučka so sklenili, da bi program novega krajevnega samoprispevka, za katerega bi plačevali 2 odstotka od OD, pokojnin in katastrskega dohodka, tudi tokrat zajel posodobitev in vzdrževanje cest. Za to bi namenili polovico denarja, zbranega s samoprispevkom, z drugo polovico pa naj bi se lotili gradnje mrliške vežice na Bučki. Odprti ostajajo še cestni odseki Dolenje Radulje — Sela, regionalka — Čolnišček in regio-nalka — Zaboršt ter cesta od gasilskega doma proti Močvirju. oplemenititi tako zbrani denar za posodobitev krajevnih cest, pravijo na Bučki, ko pregledujejo uspešno uresničevanje petletnega samoprispevka, ki se bo iztekel ob koncu tega leta. Ob tem, ko so se odločili, da v nedeljo, 10. decembra, na referendumu glasujejo o podaljšanju krajevnega samoprispevka še za prihodnjih pet let, so imeli pred očmi dejstvo, da v preteklem obdobju gotovo ne bi do- drugega kilometra še za 160 kv. metrov asfalta, kar je zneslo dinarsko protivrednost 2000 DEM! Kilometer asfalta v Gorenjih Raduljah so pridobili tudi ob pomoči sevniške občinske skupnosti za ceste, ki ni mogla spregledati nadvse prizadevnih krajanov niti tedaj, ko so posodobili 2100 metrov ceste na Štrit. Krajevna skupnost Bučka je za to cesto prispevala pesek, vaščani so poskrbeli za tampon in prevoze, občinska skupnost za ceste pa za asfalt in naložba je bila kmalu pod streho. Omeniti kaže še 730 metrov asfalta v Jerman Vrh. V vodstvu krajevne skupnosti, a tudi sami krajani povedo tako, da imajo prav malo ali nič od prispevkov, kijih okrog 80 Bučklanaijev, delavcev Imeveja, puščajo v novomeški občini. Približno prav toliko delavcev pa sije poiskalo kruh pretežno v krški in sevniški občini, kjer še tudi ni najbolj zaživelo načelo »glavarine«. Zato niti ne preseneča, da so septembra letos zbrali s samoprispevkom le okrog 20 milijonov dinarjev. Brez marljivih vaščanov ne bi niti razmeroma naglo popravili makadamske ceste, ki jo je razdejalo zadnje neurje. Pomoč v znesku 100 milijonov dinarjev po tej ujmi so Bučklanarji porabili v glavnem za 2500 kubikov peska, s katerim so popeskali razrite ceste, od 323 opravljenih voženj peska pa so krajani sami plačali približno dve tretjini. P. PERC ške SDK je nadalje ugotovila, da je posavsko gospodarstvo v devetih mesecih pridelalo še za 326 milijard dinarjev akumulacije, rast te pa je v vseh treh občinah krepko presegla rast cen, saj so v brežiški občini zabeležili za 1.385 odst. večjo akumulacijo, v krški za 1.230 odst. in v sevniški za 1.290 odst. Krepko so naraščali tudi osebni dohodki, kjer so indeksi rasti v brežiški in sevniški občini za malenkost zaostali za 1000 odst., medtem ko so v krški občini to magično mejo presegli. Ob 685-odst. rasti življenjskih stroškov to pomeni realno rast plač. Ta podatek je nekoli-kanj nerazumljiv, saj je rast fizičnega obsega proizvodnje v Posavju zaostajala za republiko, v brežiški občini pa je bila kar za 11 odst. manjša. Podoba uspešnosti posavskega gospodarstva pa precej potemni še ob po- obdobju lani in za dobro polovico več kot v prvem polletju. Kar štiri petine izgube so imeli v krški občini, kjer pa seje povečalo tudi število izgubaijev od 5 na 9. Po višini izgube sta na prvem mestu tako imenovana sistemska izgubaija REK Rudnik rjavega premoga Senovo in Elektro-tozd Elektrodistribucija Krško z 9. oz. 16 milijardami dinarjev. Na seznamu krških izgubaijev pa so še TCP Videm s proizvodnjo papiija in izgubo 14,7 milijarde dinaijev, Papirkon-fekcijo z izgubo domala 3 milijarde, Žito-tozd Imperial s 13 milijardami izgube, Iskra-tozd Industrijska elektronika z 10 milijardami izgube, na seznamu izgubaijev pa sta še Sigmat in pozd Elektromontaža. V Brežicah sta z izgubo poslovala Tovarna pohištva in Petrolov motel, v sevniški občini pa GG-tozd Žaga. J. S. bi Mirko Avsenak, predsednik sveta KS Program zaostaja BRESTANICA — »Česar smo se lotili, smo naredili dobro. V tem pogledu nimamo posebnih skrbi, bolj pa nas moti, da vsega, kar smo si zastavili z načrti, ne moremo spraviti v življenje. Vendar pa so za to krive objektivne okoliščine, ki bi jim po domače lahko rekli pomanjkanje denaija,« meni predsednik sveta krajevne skupnosti Brestanica Mirko Avsenak. Medtem ko so komunalna dela iz programa samoprispevka domala v celoti opravili, se zatika pri večjih načrtih, kjer bi morale biti soudeležene tudi samoupravne interesne skupnosti. Asfaltirali so del Lovske ceste v dolžini 700 metrov, lani so položili 3,5 kilometra asfalta, letos je v planu še 2 kilometra asfaltiranja ceste med Anžami in Gorico, prihodnje leto pa naj bi asfaltirali poldrugi kilometer ceste med Raztezom in Velikim Kamnom. »Na ta način smo uresničili manjši del programa samoprispevka. Zdaj pa nas čaka gradnja pokopališča, za katero bomo porabili dve petini denaija iz samoprispevka. Zanj imamo zbrana že vsa soglasja, vendar še nimamo projekta, čakamo pa tudi, da pridemo na vrsto v Krški komunalni skupnosti. Računamo, da bi moralo biti pokopališče zgrajeno do konca leta 1991. Petina zbranega denarja naj bi šla za telovadnico pri osnovni šoli, vendar tudi tu ne kaže kaj prida, da bomo telovadnico dobili do prihodnjega leta, kot smo si zastavili v načrtu, ker je brez denarja tudi OIS. Lahko pa rečem, da smo bili zelo uspešni pri izgradnji telefonije. Zdaj je gradnja v zaključni fazi, in ko bo začela na Snovem delovati nova avtomatska telefonska centrala, bomo v naši krajevni skupnosti dobili 400 novih telefonskih priključkov. V vaseh so bili zelo dejavni pri izgradnji telefonskega sistema in bodo dobili celo več telefonskih priključkov kot sama Brestanica. Zelo smo zadovoljni tudi z napeljavo omrežja za kabelsko TV, kjer smo zbrali 800 naročnikov. Sistem pa bo v kratkem dokončan,« je povedal Avse- nak. J. S. LISCA DRUŽBENO PODJETJE SEVNICA — Potem ko so se delavci sevniške Konfekcije Lisca že nedavno odločili za ukinitev tozdov, so na referendumu zdaj sprejeli še statut družbenega podjetja Konfekcija Lisca Sevnica. Za statut je glasovalo 1479, proti pa 238 delavcev. Vršilec dolžnosti direktorja družbenega podjetja bo dosedanji direktor delovne organizacije Vili Glas, njegov namestnik pa bo Brane Ogorevc. Približevanje drobnim problemom Sevniški komunisti se pripravljajo na volitve 1990 — Ne podpirajo Uroša Dularja — Obsodili povabilo Ceausescuju, mitingarske grožnje in bledo sporočilo P SEVNICA — Občinska partijska organizacija se skuša pred bližnjimi spomladanskimi volitvami obnašati bolj »tržno«, kar se kaže tudi v večjem posluhu za nekoč obrobne zadeve,' ki pa so bile za prizadete ljudi prave travme. Gre tako za nerazumne nacionalizacije nekaterih stavb ali samo nekaterih prostorov v teh, kakor tudi za pogubno povojno agrarno politiko. grozili s stavko. Po nekaterih informacijah je nastal vtis, kot da nekdo v občini Taje kmetom jemala zemljo, ki sojo vzorno obdelovali, ko pa je prišla zemlja v roke zadrug, jo je marsikje začel preraščati plevel. Takšne razprave smo lahko slišali na prvi seji novoizvoljenega občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici, kjer so se dogovorili za izvedbo predkongresne seje občinske konference, programski dokument občinske organizacije ZK pa so dopolnili z razpravami na programsko-volilni konferenci. Tako se bodo sevniški komunisti zavzemali za neposredne, tajne in odprte volitve v republiki in občini ter da bo izvršilna oblast organizirana tako, da bo pod nenehno kontrolo skupščine in njenih organov. So za svobodo obveščanja, ki pa se ne sme sprevreči v blatenje, obrekovanje osebnosti ali celo v medsebojne obračune. Novoizvoljeni sekretar OK ZK Branko Busar je še posebej opozoril na nujnost sprotnega informiranja, kar se je pokazalo tudi v zadnjem primeru, ko so delavci v vzgoji in izobraževanju zaradi slabih plač za- BHMMn Breda Drenek-Sotošek, nova predsednica OK ZK Sevnica • Ko so sevniški komunisti obravnavali osnutek liste možnih kandidatov za člane CK ZKS in CK ZKJ, so tudi poudarili, da ne podpirajo kandidature Uroša Dularja za sekretarja CK ZKS, dokler se ne razčisti novomeška »gradbena afera«, za to funkcijo pa podpirajo kandidaturo Sonje Lokar. Novoizvoljena predsednica OK ZK Breda Drenek-Sotošek seje v svojem in v imenu novih članov predsedstva OK ZK zahvalila za zaupanje in izrazila prepričanje, da bodo s skupnimi močmi kos izzivom časa. Na seji OK ZK v Sevnici so komunisti odločno protestirali zoper povabilo Ceausescuju na izredni kongres ZKJ. Obsodili so mitingarske grožnje z orožjem in krvjo in predlagali, da naj bi odtegnili denar manj razvitim in ga raje namenili za pomoč prizadetim v Aleksincu in za drugo konkretno pomoč. skriva denar, ki pa se takoj najde, ko je že napovedana stavka! Novo v Brežicah REPI SE PRESTAVLJAJO pred Slivnikovo pekarno so bile j« fc brežiška posebnost. Dražji kruh K'j močno skrajšal, a samo pri pAtt'Tj CRr ljanski banki se vrste daljšajo. Ce»F| stalihl prostorov ne bodo kmalu Biovn dvoriščno stran, bodo morali Pos'cr"ji 2$. nastrešek na pločniku in tako ptvPjjjJI l'< sitnarjenje premočenih in preran20' JSttL SUNAPORNO TRIMČKANJESP^ »bot« LJAGO — V Dobovi se ustavljaj^ mednarodni vlaki, vendar to še ne Pj. ni, da čakajo na potnike na peronu-ži skoraj spustijo dušo, preden težko ^ za brzce ne. BREZ VAJE RAJE NE PETI -*■ slovenska himna po Prešernovem be»jj lu ima veliko simpatizerjev, vendar J2 znajo vsi zapeti. Trimovci so se nasvPJ slavju dobro znašli, ker so vsem udel cem razdelili besedilo. Mnogim so gali iz zadrege, petje pa je bilo vse pril ubrano. Olje: »vsi semiši so: šm,F Pi»,Z Janez Kmai Ne Minia ^3 ra Predsi II BRfŽIŠKtfc^I P-ORODNIŠNICf * e •Na ki 3. 6, je »tani veste I H* j ti i I Ni v i 1» veste VČasiM)dl8*novernbrado 1^šet ora so v brežiški porodnišnici rodi • , galej, na Šiler iz Krškega — Anžeta, ne ^ Janc iz Arta — Davida, Tatjana K Gorjan -Jožeta Anka “j* bora — Manjo, Lilijana Spec ir% , — Tamaro, Marija Murko iz Ka Uroša, Zorica Vukovič z Blance na, Tatjana Ivanjšek iz Krškega Egcjj Sonja Mihalinec iz Zaprešiča Vido, Marija Verstovšek iz Boj®** , Matejo, Anica Beribak z Obrežja ^ Matejo, Zvezdana Dedič iz Brez'2 odpr! ««; "la Povp rizst itvo mišk ktu kolino, Irena Mazinjanin in Gregorja, Milena Resnik iz BrezlC a I, ^ drejo, Anda Koritnik iz Slogom* j* jJ me: Andreja, Jožica Drugovič iz Cof . tah Tomaža, Renata Skrobot iz j,, la h — lomaza, icenaia — o< Nives, Gordana Smirič iz Krškega ,. Vpr, klico, Renata Cerjak iz Arnovega • I ^ Andrejo, Romana Kunej z J. -Katjo, Alenka Starič iz M*»J P" —Katjo, Alenka Maric iz -Marka, Mira Jandrašek iz Zde"«. Edito, Snježana Živoder izjP'nf> Jpetrj —deklico. Čestitamo! Krške novic«* *»> KLEKOVAČA — Lepojfb'£L si! Si protokolarno življenje na krški ^ ^ je pobratena srbska občina W redno dobavljala doma prjdg^ »j ^ vačo. Odkar pa je v Srboslavg ip ^1»^, oblast Slobo, so dobave te cenjej ^ /č pijače več ali manj neredne, zuaj jt pa, Slobo popolnoma prekinil dip|° n‘ gospodarske odnose s Slovenijo, P* vj|(Tr stj do dobave bržkone popolnoma v. Občinskim delavcem tako 0St“J"dei<>,«že,i vsakodnevno mučno občinars* ^ (jnj Q katerega ne kane niti kaplja k|c BIFE - Dokaj pntožbje že bilo ^ je zaradi slabe gostinske P°nudbf|„jč8rSf 'k ’ vem, ki ji čast rešuje samo gosti * ^ . i niča. Doslej jo je namreč reševa "»Ul nekegljači nimajo kam iti.da bis P . li dušo. Podobne pritožbe Je, kyr med obiskovalci pokopališča, n ^ vl mrzlih zimskih dneh tudi zel pogreti. VISKI M ------- Obeta se nam nV J predvolilna kampanja, v ka.ten*7Vv kol«5 prej zmleti tisti, ki bodo prvi prlS vCjjrV i' ja njenega mlina. Čisto zar«s.je„,|.(Ji»5*;l kampanjo začel tudi krški jgKf' funkcionar, ki ga sicer čaka IUIlKUOliai, RI ga Sleci - J-gClJM ško. Da bi ostal zvest svoji or^Zro^tC> začel predvolilno kampanjov^^pt slogu. Novinarja lokalnega časn , ^ i častil z viskijem. Da bo o njem samo lepo pisal!!! Sevniški paberlri NISTA BILA MILIČNIKA t„ ljudmi, ne le tistimi, ki bi sc Jlh ^jtol Muller razveselila pri Društvu » in proti mučenju živali, so tedni 0 $ V precej močno odmevale gov°r* j ^ godku pri sevniški železniški I naj bi po teh govoricah miličniki • Kj i | brez milosti pokončala psa. ^re $ | na postaji milice v Sevnici, če jo . ločno so zanikali, da bi miličnika ^ j i j lila ubogega četveronožca, je P^V, v kosmatinca doletela žalostna us > po še nepopolnih podatkih naj» ^\ neznanca (po pripovedovanju sta bila res v uniformi) šele P°te" ljudje opazili, daje povoženi pes "pl* v škodovan, neznanca naj bi mu le INI Z.ASLUZ.IN1M t — V kr»Je'®[ fepU’ nosti Boštanj običajno okoli dn blike podelijo zaslužnim krajan« Ypj trpljenje. NI ZASLUŽNIH? blike podelijo zaslužnim krajane’’" • ^ J! te krajevne skupnosti. Nekateri nas opozorili, da bi morali t? k nas opozorili, ua ui muia.. O^jl, ob uspešnem konrertu ^e^^^nju Pr^; s zaradi znanih dogodkov bo^^V praznovanjem, a da se to ni zg potf' naj bi tajnik KS Rudi Dolenc sp*°‘.K prv bil sklicati komisijo za odlikova 2 pri-:. žavijani »države Boštanj« so še P •elnint! > pomnili, da se je to po vseJ.,vI.Jrczap« zgodilo, ker je bil njihov tajnik P . vg(l slen s preračunavanjem svoje Pr. jrU i"'lS< plače. Spet smo se napotili k "l p0lei’:i1yi formacije« in prizadetemu WJ"|K“ in Uf H cu. Povedal je, da plaket KS ■hpfiv ir niso podelili, ker pač ni bilo nobe |CP v logov. O svoji plači pa je dejal, da g ^ usklajevanje s sevniško krajevn ^ nostjo in da niti ni tako zelo vis<1,ka'0v , dodatkov ne presega 20 mmj°n , * narjev iztegnili'.1* oskrbe«* ipreprt* reinrazo1" JE s PRT lavljaj« 's e ne po"*' on“-^ težko ob*J izdaijo ? elezniW lohni,^ »Semič 89« v Miniartu Ladovi oktobrske slikarske kolonij^ (še do sobote, 9. decembra) na ogled v Črnomlju ,0 —Vrt bile več * mh StaNK 1N0MELJ ~ Izbor del’na' Sr" letos oktobra na šestdnevni J°yni koloniji v Semiču, je od • novembra na ogled v Cmom-rln ^er v galeriji Miniart, kjer ^^stava odprta še do vključno 9. decembra. Razstavlje-, £28 del in z njimi so zastopa-yS slikajji, ki so ustvarjali na ?™swm likovnem srečanju, to ? •* Aco Lebarič, Wang Hui-”anc Boštjan, Viljem Jako-j ’ čistko Gnezda, Rado Jerič, I?*? Knez, Ervin Kralj, Enči ^ in Jože Meglič. JVc glede na to, s koliko deli je v "Krtu zastopan posameznik, je o .;.razstavi najprej moč reči, da Poslavlja toliko likovnih pogle- Na sobotni otvoritvi razstave , -S- likovnega srečanja v Semi- n—No" udar jej* na svojo' udeležb sopoijt seprei* Egi m dii M Bernard1' , KiinU" iz San»-Rožne?1 iarek ' -Zo»--Egon" Barbar1’ sne?8 ' T-* 3* klega' kcga Skopit >toka *■ L. srečanja v aemi- ic Programski vodja Miniarta, J*"1 črnomaljski glasbenik Sil-Mihelčič, povedal, daje to razstava v tej črnomaljski Srjft odkar so jo letos maja j/P™! in menil, da bodo tudi to-Zagotovo zabeležili lep obisk »»kih 900 obiskovalcev, kar je rii« ^en obisk nekaj zadnjih (TS®V v Miniartu. Glasbeni del »iantVe 80 spolnili učenci se-*L**g® oddelka črnomaljske j^^|ešole pod vodstvom Mla- ®elo krajino, kolikor slikar-J?Je upodabljalo v koloniji, kije tekala v lepih sončnih dneh. Saki ,e> narejene v različnih tehni-, , (od akvarela in pastela do akri-!aolja),, ■ najbolje odgovorijo na C-nie, kaj so v semiškem delu kranjske dežele zase našli, s čim so si potešili iskanje in ustvaijali nemir njihovi tvorci. Medtem ko je nekatere vznemiril panoramski pogled na z zidanicami posejana pobočja nad Semičem, se je drugim oko ustavilo na naseljih, cerkvah s svetlimi zvoniki, ali pa je poiskalo domačnost kmečkega dvorišča, staro leseno hišo na samem in druge motive, tudi iz narave. Razstavljena dela nekako izpričujejo hotenje sli-kaijev, da bi se razgledovali širše po Beli krajini in poleg krajine odkrivali in v svoje stvaritve vnašali tudi življenje in navade ljudi, ki bivajo tod, tako rekoč prodirali v dušo belokranjske dežele. Letošnja kolonija v Semiču je bila že tretje srečanje likovnikov iz raznih krajev Slovenije, vsi pa se še spominjajo prvega, do katerega je prišlo, ko je Dergančeva domačija postala dom paraplegikov, med katerimi so tudi slikarji- Iz skromnega in bolj ali manj anonimnega prvega ustvaijalnega srečanja je zdaj že zraslo nekaj, kar želijo ne le ohraniti, ampak tudi še razvijati. To so na sobotni otvoritvi razstave v Miniartu odločno povedali tako predstavniki semiške Iskre, ki je nekako prevzela v svoje roke organizacijsko izpeljavo te kolonije ter postala njen pokrovitelj in mecen, kot tudi Društva likovnih umetnikov iz Ljubljane, katerega predsednik Janez Knez je semiški koloniji tudi vnaprej zagotovil strokovno pomoč. Obenem so dodali, da želijo v prihodnja likovna srečanja pritegniti še glasbenike, literate in druge, ki bi lahko pripomogli, da bi bili dnevi na srečanjih še lepši in duhovno bogatejši. I. ZORAN TISKARSKI PRAZNIK — V Novem mestu so proslavili 170-letnico tiskarstva. V Dolenjski galeriji so 28. novembra odprli temu jubileju posvečeno razstavo, kustos Dolenjskega muzeja prof. Ludvik Tončič pa je ta dan izdal knjigo Tiskarstvo na Dolenjskem. Na otvoritvi razstave je o tradiciji tiskarstva v Novem mestu in o usmeritvi Tiskarne Novo mesto govoril direktor slednje, Janez Slapnik. Nastopili so tudi pevci Šentjemejskega okteta in novomeški recitatorji. (Foto: I. Zoran) »Naš vzor je podjetništvo J. Krajca« Na otvoritvi razstave 170 let tiskarstva v Novem mestu govoril direktor Tiskarne Novo mesto, Janez Slapnik — Tiskarni plaketa Novega mesta — Lep program —Izšla knjiga Tiskarstvo na Dolenjskem Ludvika Tončiča iz Dolenjskega muzeja NOVO MESTO - Lani je Tiskarna Novo mesto obhajala 30-letnico ustanovitve Knjigotiska, iz katerega se je razvila, letos pa mineva 170 let, kar so v Novem mestu (kot kažejo dosedanje ugotovitve) dobili prvi tisk iz domače tiskarne. Ta dvojni jubilej sta Tiskarna Novo mesto in Dolenjski muzej obeležila z razstavo 170 let tiskarstva v Novem mestu, ki sojo odprli v torek, 28. novembra, v Dolenjski galeriji. Obenem je izšla bogato ilustrirana knjiga Tiskarstvo na Dolenjskem, ki jo je napisal prof. Ludvik Tončič, kustos Dolenjskega muzeja. Na otvoritveni slovesnosti je o zgodovini tiskarstva v Novem mestu in še posebej o razvoju, usposobljenosti in usmeritvi Tiskarne Novo mesto govoril direktor slednje Janez Slapnik. Poudaril je, da Tiskarna nadaljuje tiskarske tradicije, ki jih je v Novem mestu začela pred 170 leti znana Tandlerjeva tiskarna, glede podjetništva pa se zgleduje po najpomembnejšem Tandleijevem nasledniku Janezu Krajcu, ki se ni uveljavil samo kot odličen tiskar, ampak tudi kot pogumen založnik in iniciator kulturnega življenja. Govornik je menil, da uuvuii u:>iiaiMva v muvem mesiu in se Trpka sporočila v žganem železu v^brazstavi likovnih del Rudija Stoparja v galeriji v sevniškem gradu j&lCA — V galeriji v sevniškem gradu bodo še do vključno nedelje, 10. »v. 0ra> »a ogled likovne stvaritve v Boštanju pred petdesetimi leti rojenega J ■ ' aSJben ra,na °gl®d likovne stvaritve v Boštanju pred petdesetimi leti rojenega novdl nasel'j sevniškega mesta tostran Save udomljenega Rudija strojnega tehnika, ki bolj kot poklicu, za katerega seje izšolal, služi ’rl5cl rt' t)..tnotranjim klicem — darom za likovno umetnost in poezijo. govi zamisli. Zanimivejši je tisti del Stoparjeve grafične ustvaijalnosti, ki jo predstavlja šest grafičnih map. Grafični listi v teh mapah so v likovno govorico prevedena intimna lirična občutja, kot jih sicer najdevamo v Stopaijevih pesmih. Presenečenje pa pomenita obe oljni sliki, še posebej, ker je bilo širšemu občinstvu skoraj neznano, da se Rudi Stopar ukvaija tudi z barvami. Kot rečeno, velja osrednja pozornost Stopaijevemu kiparstvu, še posebej, ker kaže, kako seje razvijal motivni svet in kako se je brusil estetski pristop tega ustvarjalca. Če liki, kijih je našel v književnosti in ljudskem izročilu, še nosijo značilnosti naravno človeškega, vse skupaj pa so nekako posvojene predstave o bolj ali manj znanem, pa imajo stvaritve, nastale v zadnjih letih na podlagi mnogih osebnih s pelinom zalitih doživetij, pečat lastnih avtorjevih grenkih izkušenj in spoznanj o ljudeh in življenju na splošno. Predstave o lepem človeškem so zamenjale predstave o iznakaženem kot posledici trpljenja in bolečine. In te predstave so od kipaija zahtevale, da jim je poiskal ustrezen izraz. Omeniti kaže tudi katalog, ki obiskovalca še bolj zbliža s Stopaijevo likovno ustvarjalnostjo. Monografsko zasnovana publikacija, ki je podobno kot razstava nastala z mecensko pomočjo radeške tovarne papirja in sev-niške Lisce ter ob gmotni podpori sev- k* 50 j° odprt* že 10. no-ij ko fStop. ^ »oče biti pretehtan pregled aisk8%_"eve likovne ustvaijalnosti, pri-ase^ka, *JZnačilnejšega in najpristnejšega, mil: v, ’Vstav>javcu spočela duh in vode*. MfS c,vajsetih “L:R"a vafe J ni ost ■ štopar umetniških zamis- oS|jS*k ,■ va0al samo v kiparstvu, katere-i Se"0, ,Slcer najdlje zavezan, že od leta čar ^ in ’ cm več se je pomalem posvečal t:?°membnejše je kajpak Stopar-de|. ki ga na razstavi pred-Lvrtvn, Kbranih skulptur, izdelanih v 10 lz Ranega železa. Na ta del se Non° navezuJeJ° reliefi, ki jih tokrat n h iPUck?1'1 dve portretni plaketi. Obe i° l5iNla„0jn' grafiki sta nekakšna likovna k^J^azaspomenike, narejene po nje-—-----------------------------~ Jt^NES razstava ,J g predavanje v Mirana jarca tnek°7V° MESTO — Danes, v če-knii*’ . decembra, bodo v Študijski .^Ci Mirana Tarra nh 17 uri idj1' jeW ,b ro'f lj M8" “hprli f* IH1 gtok’ | USdC tw£; Tod3| „ '4i Mirana Jarca ob 17. uri m0v, razstavo Nastajanje grim-" vjre Pravljice (rekonstrukcija), temi ^sinici knjižnice bo o tej Predaval Igor Kramberger, ki Pripravil razstavo. niške kulturne skupnosti, v besedi in sliki (fotografiji) govori o Rudiju Stoparju kot prizadevnem in vsestranskem likovniku. Malo pozornejšemu preli-stovalcu se bo razkrila ugotovitev, ob kateri bo postal pozoren. Namreč ta, da uradna Sevnica nekako šele zdaj sprejema in priznava tega kiparja. Prvo samostojno razstavo je namreč imel v Sevnici natanko pred dvajsetimi leti, potem pa sta ga prej poznali in priznali Jugoslavija in tujina kot domače okolje. I. ZORAN SPET GLEDALIŠČE BREŽICE — Zavod za kulturo v Brežicah prireja po dolgem premoru spet sezono gledaliških gostovanj. Prva predstava je bila 4. decembra. Gostovala je ljubljanska Drama z uprizoritvijo Jančarjevega dela »Zalezujoč Godota« s Poldetom Bibičem, Brankom Grubarjem in Barbaro Levstek. ENA PRVIH JAKČEVIH POSMRTNIH RAZSTAV METLIKA — V Ganglovem razstavišču v Metliki so 24. novembra odprli eno prvih posmrtnih razstav Božidarja Jakca, častnega občana Metlike. Ob otvoritvi razstave z naslovom Po poteh četrte in pete sovražne ofenzive je govoril kustos Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Razstava, za katero je dela poklonila Jakčeva soproga Tatjana, bo v Metliki odprta do 17. decembra. Krka kupila Golarjevo hišo v Ljutomeru Golarjevo domačijo v Ljutomeru, meščansko hišo, v kateri je živel pesnik Cvetko Golar (1879 — 1965), sodobnik velike četverice slovenske moderne (Cankarja, Župančiča, Ketteja, Murna), in nekaj časa tudi njegov sin Manko Golar (1911 —1988), tudi pesnik in predvsem mladinski pisatelj, je skupaj z vrtom odkupila novomeška tovarna zdravil Krka. V hiši bo Krka, ki ima v Ljutomeru svoj obrat, uredila poslovne prostore, v delu hiše pa bo spominska soba Cvetka in Manka Golarja. V Ljutomeru so vsi zadovoljni, da je usoda Golarjeve domačije prišla v roke novomeški tovarni, češ daje ta že do zdaj večkrat dokazala, da ji ne gre zgolj za uveljavljanje poslovnih interesov, temveč je v takšnih primerih izpričala tudi veliko razumevanja za ohranjanje kulturne dediščine. bi se morali tudi danes v Jugoslaviji pogovarjati in odpravljati medsebojne nesporazume prek knjig in s knjigami v rokah, ne pa z vsiljenimi mitingi. Predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali je Tiskarni Novo mesto izročil plaketo Novega mesta in pri tem podčrtal, da so se v predsedstvu občinske skupščine odločili podeliti to priznanje novomeškim tiskarjem za velik napredek in vse dosežke. V kulturnem programu so nastopili Šentjernejski oktet in recitatorji. Medtem ko so pevci zapeli nekaj priložnostnih pesmi, pa so recitatorji predstavili več zanimivih besedil, tiskanih v Novem mestu pod vodstvom raznih tiskarjev in založnikov. Med drugim so obiskovalci lahko prisluhnili odlomkom iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, ki jo je ponatisnil Janez Krajec, pa zanimivim sestavkom iz Krajčevega štirinajstdnevnika Dolenjske novice, vse do odlomkov iz knjig, izšlih letos pri Dolenjski založbi, ki deluje v okviru Tiskarne Novo mesto. Na razstavi, ki jo je tudi pripravil prof. Ludvik Tončič in bo na ogled do 19. decembra, je prikazan izbor novomeških tiskov od dvajsetih let prejšnje- ga stoletja do danes. I. Z. DOLENJSKI OKTET PEL V LJUBLJANI NOVO MESTO — Dolenjski oktet se je udeležil 5., jubilejnega srečanja pevskih zborov lesarske industrije Slovenije Uniles poje 89, kije bilo 24. novembra v Ljubljani, in sicer v organizaciji Lesnine. Nastopili so še: mešani zbor Venček iz Dutovelj, moški zbori Lesnina-Sopota iz Rateč, Liko z Vrhnike in Meblo iz Nove Gorice ter oktet Marles iz Maribora. Dolenjski oktet, ki na tej reviji sodeluje že od začetka, zastopa pa Novoles, je v Ljubljani zapel štiri pesmi. j. pLUT REVIJA PIHALCEV V BREŽICAH BREŽICE — Zveza kulturnih organizacij Brežice vabi to soboto ob 18. uri na revijo posavskih pihalnih orekstrov. Pestremu programu, s katerim se bo predstavilo pet najboljših orkestrov le regije, bo mogoče prisluhniti v dvorani brežiškega prosvetnega doma. USPELE ČIČKE ČAČKE NOVO MESTO — Na osnovni šoli 12. SNOUB v Bršljinu so letošnjo likovno delavnico Čičke čačke, ki jo je organizirala Ana Kozlevčar, voditeljica likovnega krožka na tej šoli, vodil pa jo je slikar in grafik Ernest Krnaič-Enči, zaključili v torek, 5. decembra. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo v delavnici ustvarjenih del. VEČER Z VIOLINO IN KITARO NOVO MESTO — V tukajšnjem Domu kulture sta teden pred dnevom republike nastopila violinist Jovan Ko-lundžija, eden vrhunskih jugoslovanskih violinistov, in kitarist Hrvoje Grgič, ki si je ugled pridobil tudi na mednarodnih tekmovanjih. Novo življenje ^Starem trgu Prizidkom vpra-op°- I® starotrške šole za ii^; čas rešeno ^atanA ^G — Pred več kot 50 leti, itki"* leta 1935, so v poročilu za nis? 7StareS° sk° leto takratne ljudske šole t0(i'J Hna m trgu opisali, da je nujno po-ktetfftetn •>-n|Gva šolska stavba s telovadiš-prf- 1^5 u,-. rat je v starotrško šolo hodilo oj iih okoliših’ S° 'meb tud'v vei'" Želi ' eč 1^* P® novi šoli pa se je uresničila Rnjem ,P®I stoletja kasneje, šele v pre-io|a So'sltem letu. Starotrška šola je v vS* Hate etu 1988/89 dobila prizidek, j in- sjnjla rroc Po< 'Ilir - 1 osebni avto FIAT 750, letnik 1983; izklicna cena 32.000.000 din tava V Ogled avtomobila je možen 8.12.1989, pol ure pred začetkofH jrn licitacije plaCd licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom kavcijo v višini 10% od izklicne cene. ^ Licitacija se izvaja po načelu videno-kupljeno. Prometni dav plača kupec s kupnino za izlicitirano sredstvo takoj. V Prin?eL da kupec odstopi od nakupa izlicitiranega sredstva, mu plačan varščina zapade. kija 'Oo, trgovina IN RAŠICA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NA CESTI KOMANDANTA STANETA 3 V NOVEM mest11 VAM NUDI: — celotni asortiman ženskih, moških in otroških pletenin — unikatni izdelki Rašica — izdelki z napako — volna Vabljeni vsak dan od 8,—12. in od 1530—1830, sobota od 8.—12. 'ah lui. OTVORITEV V PETEK, 8 12. '89 IM UKU a, tike •ja, ela, Jar- S? rešitev 44. nagradne križan- EUd NT’ ANIT- analitika, ^NEP, 1VE, akiba, marti- ■uge 3l in leri il in nagrada v novo MESTO N LESKOVEC ^ je zaradi praznikov žrebal m izmed reševalcev 44. in 45. križanke izbral MARTINA tac ^ČA iz Leskovca ter REJA ZAMANA iz Novega Za nagrado bosta prejela vsak po knjigo. Frankoviču smo ■.knjižno novost Pavleta Zidarja jp Jj1'. Zamanu pa Richarda Rash-obcg jz Sobibora. Nagrajencema m° w jima želimo prijetno branje! anašnjo križanko in pošljite j '“^kasneje do 18. decembra na lvn' Uredništvo Dolenjskega lista, 1 tr8 24^ 68000 Novo mesto, s križanka 46. Rešitev 44. in 45. KRIŽANKE | NAGRADNA KRIŽANKA M m I Op/:"’ IRI, VIGENJ, GETO, tol’AE’ AVANS, krenz, reč, {v jALOS, BRETONEC, BORL, TM.ATA, STOA. i(^vilna rešitev 45. nagradne kri-AcaPISKAT. ADAM, TONA, tejrw A- EIGER, ŠTUKELJ, TI, IST n^AFIJ’ irANKA, ALA, DEL- OTO> ODAK-CALAVI. avanti, IKONA, ^NGEL, KANAL, NOS, AKA. SVET. PRVAK V F1 (ALAIN) DEL MARIBORA ŽENSKA. KI KAJ OBIRA T0P0RIŠČE ŠIRŠA, RAVNA STRAN ZNANSTVENO SREDIŠČE V ZDA JUDOVSKA VERSKA LOČINA BREZV0JN0 STANJE SESTRIN SIN KLIMAK- TERIJ NEM FIZIK (ALBERT) PRIPOMOČEK PRVE POMOCl DEL ŽIVALSKE GLAVE LJUBKOVALNO Ž. IME GERM MIT. OREL LEVI PRITOK RONE SISTEM BARVNE TV AZUSKA DV0K0LNICA DESNI PRITOK VISLE ZELENJAD- NICA SESTAVIL J. UDIR HITRA SMRT DESNI PRITOK SENE DANSKI _. OTOK LEVI PRITOK PADA KEM SIMBOL ZA ERBIJ AVT. OZNAKA KARLOVCA AM. HUMOR. PISATELJ (GEORGE) OKENSKA NAVOJNICA NASILNA TATVINA KRILO RIM. LEGUE IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE KEM SIMBOL ZA TALIJ VRSTA IGLAVCEV ZVIŠAN DEL ODRA & Proti raku na prostati Zdravljenje raka na prostati z radioaktivnimi semeni se uveljavlja — Najmanj neprijetno za bolnika JUDOVSKI SREBRNIK NASTREŠJE Delfini za veselje in dobiček Se večje zanimanje za delfine sprožilo komercialne programe — Za polurno ^------------plavanje 55 dolarjev — Strokovnjaki so proti____________ icJJni ® ljudje so že dolgo prijatelji. 'Poln . 3u tx. uuigu pi ijaiciji. brska °le Pričevanj o navezanosti teh iSofi Sesa|cev na ljudi, o njihovi trn n “.^Pljajočim se in brodolom-jmii T6 sicer niso navdušeni nad lideif-l1" raje pobijajo kot častijo, saj LJm tr8ajo mreže in kradejo ulov. W Pa Velja’ da s° delfini vse bolj b,Jem- k čemur so pripomogla ta-ktviluj 5P°znanja o teh živalih kot tudi ks>Vene raziskave so pokazale, f, kj ^ J1®1 zelo razumne morske živa-Pko u, a"ko človeku koristne skoraj Bisi} j1?®0?6 udomačene živali. Po-Kočnt- . kQt pastirji ribjih jat ali M j. !kl Pri podvodnih delih — žal Klici US' Z nj‘m' kot s podvodnimi fcbei, ~~so pokazali, daje delfin spo-rA r.niars'*'esa Oceanariji širom fe D',Jer Preučujejo delfine, so postali K ? JUbliena izletniška točka. Pred-kjjrgj^lnpajočimi delfini in orkami ImJ10 Priljubljene in vsako leto si l^eua na stotisoče ljudi, ftt, .7 er?'al'zacija delfinov pa gre še ‘Hi n'manJe z® te nrorske živali h. l^slovneži na vse načine izko-- ' ”rirejajo križarjenja s hranje-^ svobodi živečih delfinov, obi-lružen° VožnJe ‘n ladijske zabave, 10 '* j1 ogledom delfinov. Nekdo je odn?-1’ da bi zgradil podvodno '"'co, v kateri bi ženske rojevali 1 ’bot babice pa bi sodelovali ® se n f6 marsikaj bolj ali manj no-1Vah Pete po razgretih poslovnih U ^aikoloi na Havajih so se l^nkovl,ne^esa holj preprostega, a bolj PrijaZn lte8a. kako uspešno prodajati t delfinov- Zgradili so laguno s lov ^ dn°nt, v kateri imajo šest del-I°ršit\ dolarjev si lahko vsak, igr. ? “li. privošči polurno plavanje bdita v ^ v. družbi delfinov. Program ->tone etennarja Jay Sweeney in Rae Jk ^.^ovala pa sta ga kot poučnega *f\bde],,- d°bičkonosnega. V ta namen lKnrJeta tudi s šolami in imata za . Posebne učne lire u Presenetljivo je, koliko zanimanja je za tovrstno izkušnjo. V laguni se je v slabem letu dni, odkar ponujajo plavanje z delfini, namakalo že več kot 15.000 obiskovalcev in si za razmeroma drag denar privoščilo kratkotrajno, a vznemirljivo doživetje. Obiskovalci se morajo držati določenih navodil, da bi ne prišlo do neljubih dogodkov. Delfinov ne smejo božati okoli dihalne odprtine in v bližini oči, obvezni rešilni jopiči pa preprečujejo, da bi se preveč vneti ljubitelji delfinov ne potopili z njimi v globine. Ob tem se seveda moramo spomniti našega delfina Joca, ki zaenkrat še zastonj zabava turiste in domačine v Kotorskem zalivu. Plavanje in igranje z njim nič ne stane. Kdor je dovolj pogumen, da se vrže v valove, ko pride k pomolu prijazni in po vsem svetu sloveči Joco, si to doživetje privošči brez stroškov. Nihče od naših turističnih delavcev še ni pomislil na to, da bi Joca zagradil v kakšnem zalivu in pobiral vstopnino za skupno namakanje z njim. Vprašanje je tudi, ali bi drugi to pustili, saj Joco uživa vsesplošno občudovanje in ljubezen Kotoijanov. Strokovnjaki bi dali prav našemu ravnanju z delfinom, ne pa havajskemu. Od vsega, kar se dandanes počne z delfini, jim gre najbolj v nos prav igranje in plavanje z delfini. Trdijo, da s tem početjem ljudje jemljejo svobodo visoko inteligentnim bitjem in jih izpostavljajo nevarnostim bolezni in trpičenju. Oglasila se je tudi ustanova NMFS, ki nadzoruje ulov in ravnanje z morskimi sesalci. Strokovnjaki te ustanove so mnenja, da delfinov ne bi smeli prepuščati izkoriščanju in da bi morali prepovedati ulov in uporabo delfinov za zasebne posle, kot so proglami za druženje in plavanje z delfini. Opozarjajo pa tudi na določene nevarnosti. Odrasli delfini so lahko nevarni in v igri lahko nehote poškodujejo ljudi. Znani so primeri, ko so treneiji odraslih delfinov po malo trših srečanjih z njimi obležali v bolnišnicah. Poznavalci tudi pravijo, da ni izključena sjtolna agresivnost odraslih delfinov. Živali namreč zelo dobro ločijo moške od žensk. »Če v programih take možne nevarnosti odklanjajo s tem, da uporabljajo le mlade delfine, ustvarjajo potrebe po vse večjerri ulovu mladih delfinov in njihovem ujetništvu,« pravi NVilliam Evans, nekdanji direktor NMFS, ter se sprašuje, kaj bo z živalmi, ki bodo odrasle v ujetništvu. Zanimanje za komercialno uporabo delfinov pa kljub pomislekom strokovnjakov nezadržno raste. Za ureditev prostorov, kjer bi se turisti lahko igrali in plavali z delfini, se zanima vse več havajskih hotelov. »Že vsak hotel hoče imeti v bazenu svojega delfina,« pravi Georgia Cran-more iz NMFS. MiM (Vir: Time) ZGODILO SE JE • Aneta Kreglicka je postala najlepša ženska na svetu. 24-letna študentka iz Poljske je zmagala na 39. svetovnem lepotnem tekmovanju, kije bilo tokrat v Hongkongu. Lepotno krono je spremljal lep kupček dolarjev: 47.435 zelencev. • V Monaku so prodali Ferrarijev avtomobil, model berlinetta competizione 25 GT izleta 1961, za rekordno vsoto: kupec je dal za avto 12 milijonov frankov. • V Sendaiju na Japonskem so v počastitev 100-letnice mesta na razstavi Sejem zelenja postavili največjo peščeno uro na svetu. Visoka je 5,5 metra, v nji pa je 1,2 tone peska. Iz enega dela v drugega se presipa v 80 dneh. • 17-letni Šved Anders Frovass je postavil nov svetovni rekord: kot prvi človek je v 14 urah preplaval več kot 100 km. Rak prostate je najbolj pogosta oblika raka, za katero obolevajo moški v ZDA in v severozahodni Evropi, pa tudi pri nas ni redka. Vsak 11. moški v ZDA zboli za to boleznijo, ki tamkaj vsako leto vzame 28 tisoč življenj. Znanost ne ve, kaj povzroča raka na prostati, ugotovljeno pa je, da se riziko povečuje s starostjo. Zdravniki se zdravljenja te nevarne bolezni lotevajo s kirurškim nožem, zunanjim obsevanjem in vsadki radioaktivnih izotopov v prostato. Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, potem je mogoče raka ozdraviti z enim od teh treh načinov. Vendar pa imajo dosedanji načini zdravljenja vsak zase določene pomanjkljivosti. Kirurški poseg lahko povzroči impotenco in druge zaplete, obsevanje je dolgotrajno in ima škodljive stranske učinke, zdravljenje z vsadki jodovega izotopa pa je še bolj dolgotrajno in ima prav tako nezaželjene stranske posledice. Veliko upanja, da bo zdravljenje raka na prostati enako učinkovito, vendar brez nezaželjenih težav in posledic, daje novi način zdralvjenja, ki ga na Zahodu preskušajo že drugo leto. Gre za zdravljenje z radioaktivnimi izotopi, in sicer s Cvek iz zemljepisa Testi v devetih državah sveta o zemljepisni pis-___________menosti______________ Testi o znanju zemljepisa, ki jih je nedolgo tega speljala slovita Gallupova ustanova v desetih državah sveta istočasno, da bi ugotovili, kakšna je zemljepisna pismenost, so postavili sovjetske šolarje na zadnje mesto. Vznemirljivo veliko šolarjev ni znalo pokazati na zemljevidu, kje se nahaja Kanada, Srednja Amerika, Egipt, Francija, Japonska in Perzijski zaliv. Se huje: kar 13 odstotkov testiranih ni našlo na zemljevidu sveta svoje lastne države ZSSR; samo 38 odstotkov jih je našlo na zemljevidu Afganistan, čeprav je bila Sovjetska zveza vpletena v tamkajšnjo vojno skoraj deset let. »Rezultati so neverjetni,« je stanje komentiral član Akademije znanosti Vladimir Andrijenkov. V povprečju so sovjetski učenci odgovorili pravilno le na 7,4 od 16 vprašanj. Tako so se uvrstili na samo dno, takoj za Mehiko. Najbolje so se odrezali Švedi, Američani pa so se znašli na šestem mestu, kar je zanje razveseljivo. Pred leti so ameriški strokovnjaki opravili podobne teste, ki so pokazali porazno znanje zemljepisja. Zato so na ameriških šolah sprožili akcijo zemljepisnega opismenjevanja. Rezultati so že tu. »semeni« paladija 103. Paladij ima mnogo krajšo razpolovno dobo kot radioaktivni jod, hkrati pa precej hitreje uničuje rakaste celice. Postopek vsaja-nja paladijevih semenje dokaj preprost in ga lahko opravijo le z lokalno anestezijo, bolniku pa med zdravljenjem ni treba ostati v bolnišnični negi. Dr. Harold McDonald, urolog iz Atlante, ki zdravi s paladijem 103, trdi, da je zdravljenje s paladijevimi semeni prav tako učinkovito kot kirurško zdravljenje in zunanje obsevanje. Pri postopku bolniku s posebnimi iglami vstavijo v prostato 60 radioaktivnih paladijevih semen, ki uničujejo rakaste celice, zdravega tkiva ne poškodujejo. Ko semena niso več radioaktivna, ostanejo v prostati, vendar niso nevarna in ne škodljiva. Zdravniki, ki uporabljajo novi postopek že v 15 ameriških klinikah, ugotavljajo, da se bolniki od vseh načinov najraje odločijo prav za to obliko zdravljenja. Sam postopek stane 6 do 8 tisoč dolarjev. MiM (Vir: Newsweek) Stoletnica modrca Po mnenju nekaterih modnih strokovnjakov smo letos zabeležili še eno pomembno modno stoletnico, in sicer naj bi minilo sto let od nastanka prvega modernega modrčka. Kot piše v knjigi Zgodovina modrca, kije nedolgo tega izšla v Veliki Britaniji, naj bi prvi modrček na svetu izdelala Francozinja Heminie Cadole. Domiselna ženska je leta 1889 prišla na odrešilno misel, kako si olajšati težave, ki jih je tiste čase ženskam povzročal tesno stisnjen korzet. Enostavno ga je prerezala v dva dela in tako dobila samostojen del za oporo prsi, torej modrc, in steznik. Po izidu knjige so se takoj oglasili zakoniti dediči Američanke Mary Phelps, kije leta 1914 patentirala »prvi modrček na svetu«, in sicer dvoje rutic, povezanih z ozkim trakom. Kako se bo spor med Francozi in Američani iztekel, se bo še videlo. Za nas pa je zanimivo predvsem to, da ga je zakuhal Jugoslovan. Avtor knjige Zgodovina modrca je namreč Mike Grudin-ski, zdaj britanski modni oblikovalec, ki pa je po rodu naše gore list. Leta 1955 je zapustil rodni Novi Sad in se udomil na Britanskem. ./keramika grabljeni otroci—jezdeci 'eCerj ./yern času je zacvetel še eden od •ih (jjr1 Poslov: nakup in prodaja rev-tOft, V'0v> ki jih trgovci z belim blatil abavljajo pri obubožanih druži-jtiŽno ..radiji, Pakistanu in drugih ■udi u dfžavah; otroke večkrat ^tednf rab|j°ter jih prodajajo naprej na V ^ vz*)od kot kamelje džokeje, ivu . ®at,h državah ob Perzijskem za-^|heli'* j-modno razvilo zanimanje za la enaJe h®*56- To je postal šport števil-<‘bu(].ilZa sultane, emirje in šejke, ki so da ?cja.to staro beduinsko navado. Le larr1eij)LPotornc' sinov puščave nimajo Koh x K 53010 M razvedrilo, mar-•t de/* ■ x,na dirkališčih tudi ogrom-Tport a^e,Se najbolj pribljubljen je ta kjeri Združenih arabskih emiratih, lostno je, če niti lastnica ne ve ril* vega točnega števila. V ilustnuaj0 povejmo le, da v Novem mestu živi rejec, ki ne le da ima vsaj dvanajst« dnevno smotro svoje mesnice, paeP“ ima vsaki kokodajski prešteto ce perje. • Tudi Franc Kovšca iz Potočne vasi minule dni ni hodil naokrog Pr® vedrega obraza. Neke noči je nami ostal brez osmih premikajočih se p* rov kurjih bedres in desetih dolgou cev. Zelo verjetno je, da se z njimi n1 stijo v bližnjem romskem naselju. MIMO »STOP« ZNAKA BREŽICE — 3. decembra okoli 11. ure se je 76-letni Mihael Tomše iz Brežic peljal s kolesom po Dolovski cesti proti Trnju. V križišču je prezrl stop znak in mimo njega zapeljal naprej, ne da bi se prepričal, ali je prednostna cesta prosta. Po njej je prav takrat z osebnim avtom pripeljal 31-letni Brežičan Darko Srpčič. Zbilje kolesarja, kije obležal hudo ranjen in se zdravi v brežiški bolnišnici. • Pri nas v tem trenutku vlada politična džungla, boj za oblast. (P. Hainz) boj. Ko je bil vzporoedno s tovornjakom polpriklopnikom, za krmilom katerega je sedel Čedomir Boškovič iz Nikšiča, je nasproti pripejalo drugo vozilo. Avtomobila sta se oplazila, Vrdoljak je nato trčil še v tovornjak, zatem zapeljal prek žive meje in se prevrnil na lokalno cesto Dobruška vas —Kronovo, kjer je obstal na strehi. Po lokalni cesti je prav takrat z osebnim avtom pripeljal Novomeščan Janko Recelj, ki seje zaletel v Vrdoljakov avto. Gmotna škoda je bila ogromna, nestrokovne ocene govorijo o 1.506,000.000 din, huje ali laže ranjenih pa je bilo kar pet oseb. NEPRAVILNO PREHITEVAL 24-letni Adrian Planišek iz Grosupljega se je 23. novembra s kombijem pejal iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljevem je prehiteval stoječe vozilo na cesti, takrat pa mu je s tovornjakom nasproti pripeljal 52-letni Angel Stojčevski. V trčenju seje Planišek huje ranil, gmotne škode pa je bilo za 150.000 din. Na podlagi 126. člena Zakona o notranjih zadevah SR S o-venije (Ur. list SR Slovenije št. 28/80) in 26. člena Statuta izobraževalnega centra organov za notranje zadeve (št. 11/9'° ' z dne 15. 7. 1981) in po predhodnem mnenju republiškega sekretarja SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE vpis RAZPISUJE učenčev v kadetsko šolo za miličnike za šolsko leto 1990/91 Na razpis se lahko prijavijo moški državljani SFRJ, ki izPo1 njujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo — da niso starejši od 17 let — da so telesno in duševno zdravi — da obvladajo slovenski jezik jrlj — da jim ni bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen vzgo)1 ukrep ter da niso v kazenskem postopku. V Kadetsko šolo za miličnike bo sprejetih 220 učencev. . , V šoli poteka vzgojno-izobraževalni program v srednjem obraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe V. stopnje z htevnosti za opravljanje del in nalog miličnika. Izobraževanje za poklic traja štiri Teta in se prične 1. septei; bra 1990. V tem času učenec odsluži vojaški rok, ki mu je p znan potem, ko opravlja dela in naloge miličnika najmanj o leti. Po končanem šolanju mora učenec delati v organih za notranje zadeve najmanj dvakrat toliko časa, kolikor traja šolanj ^ Med šolanjem živi učenec v domu za učence in ima PraV' do brezplačnega stanovanja in hrane, uniforme, učnih prip močkov, do preventivnega zdravstvenega varstva in do dena nega zneska za osebne potrebe. Starši oziroma zakoniti zastopnik in učenec sklenejo z repu bliškim sekretariatom za notranje zadeve pogodbo o šolanju Kandidati naj se prijavijo za razpis čimprej, najkasneje pa u 31.3.1990, na najbližji postaji ali oddelku milice. .J Prijavo za vpis na obrazcu 1.20 morajo obvezno podpis starši oziroma zakoniti zastopnik, kar je hkrati dokazilo o njinu vem dovoljenju za vpis. Priložiti morajo še pisno mnenje soie, kateri so se zadnje leto šolali, spričevali sedmega in 1. pol|e l osmega razreda OŠ ter izpisek iz rojstne matične knJ'9e- Ho Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse navedene pogoje, uou vabljeni na zdravniški pregled, preizkus psihofizičnih zmogj vosti in preizkus iz znanja slovenskega jezika. . - Po pravilniku o razpisu za vpis in izvedbo vpisa v srednje izobraževanju (Ur. I. SR Slovenije št. 5/81, člen 8) morajoT)St srednje šole zaradi daljšega postopka pri sprejemu v Kadets šolo za miličnike, prijave kandidatov, ki so bili na sprejemnih pitih za KšM neuspešni, sprejeti do 1. junija. Tiste šole, ki rus uvedle omejitve vpisa, pa tudi po tem roku. j Pri sprejemu v Kadetsko šolo za miličnike bodo inieli Pre, nost kandidati z boljšim učnim uspehom in kandidati, ki boa uspešnejši pri preizkusu znanja. O rezultatih sprejema bo kandidati sproti obveščeni, najkasneje pa do 20. 6. 1990. Vsa pojasnila dajejo: 1. Kadetska šola za miličnike, Rocenska 56, Ljubljan Šmartno, telefon 061 59-666, 2. osnovne šole in 3. vse postaje in oddelki milice. . „lTDl SVET IZOBRAŽEVALNEGA CENTR* ORGANOV ZA NOTRANJE ZADfcVt SOZD MERCATOR - KIT. n. sub. o. TOZD TRGOVINA NA DROBNO Cesta bratstva in enotnosti št. 57, Delavski svet IVI Mercator - Kmetijska zadruga Metlika Hom Er i) Ki S St S; ti objavlja prosta dela in naloge vodje računovodstva — ^viija ali najmanj srednješolska strokovna izobrazba eko- nomsko-finančne smeri ,u — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri odgovorni delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim d lovnim časom. Računovodjo bomo imenovali za dobo 4 let. n ' četek dela takoj po imenovanju oziroma najkasneje s 1.3.19y“' Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15-ih dneh zgoraj navedenemu naslovu. Kandidat bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po končanem zbiranj prijav. 671/49 dnevi s| are pri Zn; reč zjul razno hišo-dnesel kavo, ode- larojeP®" akoneka- likovec, la ačijo A« lalu. N*j-;I dve lepo pa je sto-5 kilogr*- ;zona tat* iku. Tako Si obiskal ežman v a si je to-koši. Zave njiho-lustracijo tu živi te-najstkrat e, pač P3 eto celo Po prvem delu na drugem mestu Odbojkarji novomeškega Pionirja imenitno zaključili prvi del prvenstva v A 2 ligi — Derbi dobili s 3:0 — Že v soboto doma z Jedinstvom Prvega dela prvenstva v I. zvezni A 2 odbojkarski ligi je konec. Po tem, kar smo videli v novomeški športni dvorani pod Marofom, pogled na lestvico ni presenetljiv; še posebej razveseljiv je za dolenjske ljubitelje odbojke, kajti pioniijevci so po sedmih odigranih kolih pristali na odličnem drugem mestu. Takšna uvrstitev bi jih ob koncu prvenstva peljala v A 1 ligo med osem najboljših prvoligašev Jugoslavije, to pa je bil tudi tihi cilj Novomeščanov pred pričetkom bojev za točke. Odbojkarji Pionirja, ki so v petem kolu nesrečno z 2:3 izgubili v Strumici in nato izgubo dragocenega para točk nadomestili da tekme so pokazale, da tudi takšen podvig ni nedostgljiv. Za popravni izpit, bi bilo sedaj pač potrebno premagati Mislinjo v gosteh. B. B. reč Potočne rog pra^ nami hsepa- olgouh- irni ma-elju. NEPORAŽENI — Odbojkarji novomeškega Pionirja so v sobotnem kitak* l U Prve8a de*8 prvenstva v najzanimivejšem srečanju doma ugnali tu |T/l. ar s 3:0 in tako prvih sedem kol zaključili na odličnem drugem me- L. . tako OStnln til Hi nn Ifttnnoictnm Irnlnl Mo nncnntlzn cn tnrl lovu nrnti točevke ob bok prvakinjam foncan jesenski rokometni ples v republiških ligah ~~ Izreden finiš Kočevk — Inles razočaral —"1 ;---------------------- ----"1 n* j V prvenstvo tako v moški cin- republiški rokometni Bgi . i ^«0 it. ___.. . ._. . Slo- 3 IZ-i-81, :ega pol- republiški rokometni Bgi Prejšnjo soboto, je lestvica ^ Cn° podobo jesenskega dela doli „Teta V°tend-V VeBki Nedelji je bi-(j, reč odigrano še zadnje zaostalo l" je zenske lige med mariborskim ^ kočevskim Itasom, tekma, *°dločala n ojni Rokomet za dan JLA tokom!,0 MESTO - Novomeški dicii; v 1 delavci ostajajo zvesti tra-tudj L, Počastitev dneva JLA bodo lomM 0S Popravili tradicionalni ro- i 'o, Ifi Jturnir'ki 1)0 P°tekal v sob°-tii Hv„aecerr|rira, v novomeški šport- I konk.,'an, Pod Marofom. V ženski jinelnci,riodo nastopile ekipe Kra-sev„i»A«'na. ljubljanske Olimpije, ni*. Etsce in seveda IMV Novo njeoa P8 ekipa JLA, Treb- Novo mesto in selekcija r«ni vi* ■sodn'kov- Turnir, o kate-Un. Pnhodnjič, se bo pričel ob 8. ŽEDRlJGA zaporedna JAMŠKOV A ZMAGA uti t » Iz Darko Jamšek, član no- namreč po točkah izenačil z vodilno ekipo Burje Centrocoopa za katero si še pred tedni nihče ni mislil, da ne bo naslova jesenskih prvakinj osvojila s prepričljivo prednostjo. Toda Kočevke so finiš tega dela odigrale v res vrhunski formi, nizale so zmago za zmago, v veliki meri pa so jim ustregle tudi Novomeščanke, ki so doma presenetljivo ugnale Burjo. Tako bo boj za prvaka negotov, še posebej, ker Kočevke praviloma igrajo bolje prav spomladi, utegne pa se tudi zgoditi, da se bodo v boj za vrh vmešale še Novomeščanke. Pričetek spomladanskih bojev za točke v ženski ligi lahko torej pričakujemo z velikimi obeti. Kako pa bo v moški? Rokometaši Inles Rika so zagotovo največje razočaranje tega dela prvenstva. Imeli so nadvse ugoden razpored srečanj, njihov start je bil nad pričakovanji, potem pa so se pričeli vrstiti nenadejani porazi. Ribničani so nanizali kar štiri, čeprav bi po vseh izračunih in napovedih morali zanesljivo osvojiti naslov jesenskih prvakov. Liga je namreč manj kvalitetna kot ostala leta, in res škoda, da izredno obetavna ribniška vrsta tega ni izkoristila. Zakaj, bodo morali odgovoriti v klubu, šele peto mesto po prvem delu prvenstva je vsekakor neuspeh. Za razliko od ribničanov so Krčani lahko zadovoljni z jesenskim iztržkom, čeprav jih spomladi čaka še ogorčen boj za obstanek. Škoda, da so v zadnjem kolu doživeli tako izdaten poraz v boju z neposrednim tekmecem na dnu lestvice, ekipo Ferrotehne, ki jih je ugnala kar z dvanajstimi zadetki prednosti. Rokometna pomlad bo očitno še vroča in negotova, kandidatov za naslov in izpad je toliko, kot jih v zadnjih sezonah še ni bilo. z uspehom v Lazarevcu proti Kolubari, so imeli prav v zadnjem kolu za nasprotnika na papiiju najmočnejšo ekipo lige. V športni dvorani pod Marofom je namreč gostovala ekipa suboliškega Spartaka, ki je bila po mnenju poznavalcev odbojke najresnejši kandidat za naslov. Derbije v novomeško športno dvorano privabil rekordno število gledalcev, bilo jih je kar preko tisoč; po poldrugi uri igre so pozdravili prepričljivo zmago domačih odbojkarjev. Resda ekipi še zdaleč nista pokazali igre, kot bi jo bilo moč pričakovati sodeč po njunih uvrstitvah, toda za derbi je to navsezadnje razumljivo. Moštvi sta se borili za vsako točko, to potrjuje tudi podatek, daje vsak set trajal domala pol ure. Več želje, znanja in borbenosti je bilo v novomeški vrsti. Uspeh 3:0 je zaslužen, čeprav napak, zlasti pri serviranju, nezanesljivem bloku in sprejemu žoge ni manjkalo. Toda pomembni sta točki; ti sta pionirjevce popeljali na drugo mesto z enim izgubljenim setom manj od Mariborčanov, ki so prvi del sklenili na tretjem mestu. Toda časa za slavje ni, prvenstvo se brez odmora nadaljuje že v soboto. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali lahko Novomeščani takšno uvrstitev obdržijo tudi ob koncu ligaških obračunov. Vse bi bilo ve- So se novolesovci le prebudili? 9. kolo SKL: Novoles — Helios 119:101 (53:46) l«»usb i &vakrat drugi ‘hnbra^Hi^A — V soboto, 25 no-rPrven« 0 v Ljubljani namiznoteniš- Vri*, ta. ulVO AantrnlrtA VAmia Kl/\ ___ _ i lepe uspi j,r,|5ka čel-a t0 M vse boljšega Darka ™Ugi n, 1 Je bil v posamični konkurenci tako Pa.ie bil drugi tudi v igri ^*noml?J s svoi'm klubskim kolegom 1,1 Kočevarjem (oba Novolehna). SpEH NOVOMEŠKIH PIONIRJEV v Novem MESTO — Pred dnevi je bilo jlvoten, ™estu namiznoteniško prven-Jk. Nasw ne regije M Pionirje in pionir- V '»ko kar 96 fantov in 32 deklet-JPHači"10^'1’ številčni konkurenci pa Tako J8ralc' n‘so ostab brez uspehov, v^m n„le v Possmični kategoriji med ion,., ..Jboljših uvrstili Maria/ Reteli. k ,v posamični kategoriji med Jnoljših uvrstili Matjaž Retelj, , H v dv ra J’ Borut Miklič in B°ian Ver‘ jetrten, 0jlcak P3 sta na tretjem oziroma Man0 ijr^eslu pristala Matjaž Retelj in N ^AH ZA DAN JLA vaj°y® MESTO — V počastitev dne- Sm ob 9 ^>t0: 9: detjemb.ra’s phri-|t0po,. . *~>0 tradicionalni ekipni hi- ^Prava n aakovslo turnir, ki ga pripravlja v»nie pri°ma JLA’ kjer bo tudi tekmo-Pa se .JrPa ^teJe A člane in rezervo, igra PO hitropoteznem pravilniku ŠZJ. °DPRTO PRVENSTVO novega mesta tazp°V° MESTO — ŠK GIP Pionir vega ml. Ert0 Šahovsko prvenstvo No-^ecemhSla ^r^ete^ turnirja bo v petek, 8. fLoki Fp' °k 16-30 v klubskih prostorih i kand.datr™ nf0pa 'mai!OVsi mŠ I ^okat^^’ P‘k'0kateg0rn,kl m najk°jSl I J^RNIR DOBILA IMV va W?,MESTO — v počastitev dne-Pravi|o0hkeJ'e športno društvo Križe pri-dvoran mal°nogometni turnir v športni i ekin ' P*** Marofom. Nastopilo je 18 I 2 fW*n'red PaJe bil naslednji: 1. IMV, je bjl vrCa Vas- 3. Drska. Najboljši strelec vraur r?slrevc iz Drske, igralec Mohar in erko (oba Regerča vas). odbojka I. ZVEZNA A 2 LIGA, moški, 5. KOLO: STRUMICA — PIONIR 3:2 6. KOLO: KOLUBARA — PIONIR 1:3 in 7. KOLO: PIONIR — SPARTAK 3:0(8, II, 12) Pionir: Jovič, Povšič, Berger. Travižan, Smrke, Petkovič, Mestnik, Brulec, Kos-mina, Goleš, Martič. LESTVICA PO PRVEM DELU PRVENSTVA: L Željezničar 12 (18:5), 2. Pionir 10(17:9), 3. Stavbar Krško: Kuhar, Gorenc 1, Simončič 1, Kozinc 1, Bimatič, Bogovič 5, Keše 2, Žagar, Šiško 1, Kekič 6, Voglar, Brodnik. KONČNA LESTVICA JESEN- SKEGA DELA: 1. Slovenj Gradec 16, 2. IUV Usnjar 15, 3. STT Rudar MIT 10 (16:9), 4. Spartak 8, 5. Strumica 4,6, Jedinstvo Inlerplet 4.7. Kolubara 4, 8. Modriča Optima 4. V 9. kolu bodo igrali: Pionir — Jedinstvo Inlerplet, Štrumica — Stavbar MTT, Kolubara — Spartak, Modriča Optima —Željezničar. II. ZVEZNA LIGA, ženske, zahod v 8, KOLO: PROGRES —LIK KOČEVJE 0:3 (-9,-6.-13) LIK Kočevje: Uran, Letnar, Vidmar, Ibrahimovič, Klun, Briški, Hočevar. Drobnič. LESTVICA: 1. Željezničar 16. 2. Nova Gorica 12, 3. LIK Kočevje 10 itd. V 9. kolu igrajo Kočevke doma z neporaženim Železničarjem. I. SOL, ženske, 8. KOLO: PIONIR — PALOMA BRANIK II 1:3 (9, -11.-12. -7) Pionir: Žunič, Hočevar, Plut. Podolski, Šarun, Ostroveršnik. Šteblaj. Brulec, Koncilja. Kučera. LESTVICA: 1. Pionir 12(21:12) 2. Topolšica Kajuh 12 (19:12), 3. Mislinja 12 08:12), 4, Celje 10 itd. V 9. kolu igrajo Novomeščanke v gosteh z Mislinjo. 15,4. Termopol 14, 5. Inles Riko 13 ... 9. Krško 8, 10. Bakovci 7, 1 L Ormož 6, 12. Prule 4. Pari prvega spomladanskega kola: Ormož — Inles Riko, Prule — Krško itd. SRL, ženske, 9. ZADNJE JESENSKO KOLO: IMV NOVO MESTO - OLIMPIJA 16:14(7:7) IMV Novo mesto: Butala, Popadič, Knafeljc 1, Klobučar, Hvala 4, Der-čar 1, Veselič 4, Rebolj 1, Simončič 1, Šmalc 3, Tomas 1. Hočevar. BRANIK — IT AS 20:21 (8:14) llas: Štefanišin, Klarič 5, Guštin 1, Vuk, Križman 4, Jerič 8, Lindič, Bej-tovič 3, Dragičevič, Kersnič. KONČNA JESENSKA LESTVICA: L Burja Centrocoop 14, 2. itas Kočevje 14,3. Branik 12,4. IM V Novo mesto 10. 5. Ferrotehna 9 itd. Pari prvega spomladanskega kola: Olimpija — itas Kočevje, Alples — Burja Centrocoop, Ferrotehna — IMV Novo mesto itd. 1 košarka rokomet SKL, moški, 9. KOLO: NOVOLES — HELIOS 119:101 (53:46) Novoles: Kek 14, Brodnik 38, Bajc 35, Novina 12, Lučev 13, Klobučar 1, Barbič 6. LESTVICA: 1. Celje 18... 10. Novoles 12, 1 L ID Ježica 10, 12. Rudar 10. V 10, kolu igrajo Novomeščani v gosteh z Rogaško. SRL, moški, 11., ZADNJE JESENSKO KOLO: PRULE — INLES RIKO 20:24 (12:11) Inles Riko: Lapajne, Djokič, Mohar, Karpov 3, Ambrožič 3, S. Mihelič 3, Lesar 2, Tomšič 4, Mate 4, Fajdiga 3, A. Mihelič 1, Gelze, FERRO-TF.HNA — KRŠKO 29:17 (14:6) 2. SKL, center, 9. KOLO: UNITEHNA—POLZELA 90:87 (48:34) Unitehna: Kamin 4, Kotar 10, Vaupotič 32, Erčulj 2, Skube 18, Bevc 16, Bunc 8. V 10, kolu gostujejo Trebanjci v Litiji. liko lažje, če ne bi bilo tistega nesrečnega poraza v Strumici, toda ob tako izenačeni ligi je upravičeno pričakovati, da se bo opekel še kak favorit. Za mesti, ki vodita v A 1 ligo, se bodo do konca borile štiri ekipe: Željezničar, Pionir, Stavbar MTT in Spartak. In njihove možnosti? V najboljšem položaju so Osiječni, ne le zavoljo dveh točk prednosti, pač pa tudi zaradi gladkih zmag s po 3.0 nad Novomeščani in Mariborčani, Lahko se namreč zgodi, da bo v uvrstitvi odločala razlika v setih. Za pioniijevce je račun jasen: dobiti morajo vse tekme doma — na roke jim gre tudi dejstvo, da pred svojim občinstvom igrajo kar štiri tekme drugega dela —- in Modrico v gosteh. Ob dobri razliki v setih bi to veijetno že zadostovalo za vsaj drugo mesto, če pa bi Novomeščanom nemara uspel še veliki met v slovenskem derbiju v Mariboru ali v zadnjem kolu v Subotici, še tolikanj bolje. Sicer pa na razplet ne bo potrebno dolgo čakati. Vse bolje gre tudi odbojkaricam Kočevja v II. zvezni ligi. Nekaj zaporednih zmag jih je z dna prvenstvene lestvice popeljalo k vrhu, po 8. kolu so Kočevke namreč že na tretjem mestu. V soboto so v Lukavcu s 3:0 ugnale Progres; borbenost je bila gostiteljicam premalo za kaj več od gladkega poraza. Sicer pa bodo imele Kočevke priložnost potrditi svojo dobro formo v soboto, ko jim prihaja v goste doslej še edina neporažena ekipa, vrsta Željezni-čaija. Za konec še pogled v republiško žensko ligo. Odbojkarice Pionirja, najprijetnejše presenečenje prvenstva, so v soboto razočarale. Doma so nepričakovano klonile pred Palomo Branika in si tako krepko zmanjšale možnosti za naslov jesenskih prvakinj. Resnici na ljubo, tega pred pričetkom prvenstva nihče ni pričakoval, to- MIMU MiJM Športnik Novega mesta za leto 1989: Športnica Novega mesta za leto 1989: Ekipa Novega mesta za leto 1989: Ime, priimek in naslov glasovalca: ■■■■■■■■■■■■•■■■•■•••■■■•■■■•••••■■■••t TRIJE STARTI IKARJA V devetem prvenstvenem kolu I. SKL so košarkarji novomeškega Novolesa zabeležili šele svojo tretjo zmago. Za ekipo, v kateri igrajo takšna imena, kot so Brodnik, Bajc, Lučev. dobro znani slovenski košarkarski javnosti, je tak izkupiček seveda daleč pod njenimi zmožnostmi. Novolesovci so se na srečo prebudili v soboto, ko jim je že pošteno gorelo pod petami. Vrsto Heliosa, ki se bori celo za naslov prvakov, so povsem nadigrali, o tem priča tudi rezulat 119:101 v korist Novomeščanov. Bajc in Brodnik sta dosegla kar 73 košev, proti njima Domžalčani niso našli pravega orožja. Že prvi polčas so novolesovci odločili v svojo korist, v drugem pa pokazali daleč najbo|jšo igro letošnje jeseni in tako Heliosu prizadejali drugi poraz na letošnjem prvenstvu. Upanje je. da bodo Novomeščani po tej zmagi krenili po lestvici navzgor, tja, kjer jim je tudi mesto. DUNAJ — Minule dni je šentjemejski štiriletni žrebec Ikar, last Draga Lesa, kar trikrat nastopil na dunajskem hipodromu. Očitneje, da so številne dirke Ikatja utrudile; po nekaj sijajnih nastopih je tokrat tekel nekaj slabše. Pod vajetmi Dunajčana Plaszka je bil osmi, dvakrat pa ga je vodil Drago Les; enkrat sta skozi cilj prišla kot pela, enkrat pa kot sedma v času peto-uvrščenega. Ob tem naj omenimo, da je Ikar tokrat vozil v prvi kategoriji kasačev z nagradami 900.000 avstrijskih šilingov. Z nekaj več sreče in manj previdnosti bi si lahko priboril celo ne tako majhno nagrado. Sicer pa bo imel za to priložnost že v soboto in nedeljo, ko bo znova nastopil. ZMAGA LUZARJA NOVO MESTO — Emil Luzar je zmagovalec hitropoteznega šahovskega tumiija ŠK GIP Pionir za november. Med osmimi udeleženci je zbral 6 točk, sledijo pa: Pucelj 5, Kastelic 5, Istenič 3,5, Picek 3,5, itd. Izbiramo športnike leta Izpolnjene glasovnice bomo zbirali do torka, 12. decembra — Prireditev bo 15. decembra NOVO MESTO — Leto je naokrog in znova je pred nami čas takšnih in drugačnih obračunov. Enega bomo prihodnji petek, 15. decembra, ob 19. uri opravili v novomeški športni dvorani pod Marofom. Gre za že tradicionalno izbiro najboljšega športnika, športnice in ekipe Novega mesta, glavno besedo pri tem pa imajo bralci Dolenjskega lista in poslušalci Studia D. Na njih je namreč, da izpolnijo gornjo glasovnico in nam jo najkasneje do torka, 12. decembra, vrnejo na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto. Med tiste, ki bodo pri izbiri sodelovali, bomo razdelili tudi vrsto lepih nagrad. Pri izbiri najboljših pridejo vpošlev le športniki, športnice in ekipe, vključeni v novomeško ZTKO, izjema so le šolska športna društva, ki pa imajo svoje tekmovanje v okviru republike. Svoj delež pri glasovanju bodo seveda dodali tudi telesnokultumi delavci in trenerji, bralcem v pomoč pa navedimo nekaj kandidatov za laskave naslove. Vse kaže, da bo letos izbira precej težja kot v preteklosti, ko je bilo moč dobitnike naslovov z dokaj gotovosti predvideti že vnaprej. • Prav tako v petek, 15. decembra, bo ob 17. uri podelitev občinskih in Bloudkovih priznanj, združena s tradicionalnim sprejemom pri novomeškem županu; hkrati bodo razglašeni tudi rezultati letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine. Letos je kandidatov, in to dokaj enakovrednih, precej več. Pri fantih so to atleti Igor Primc, Vesmin Kajtazovič in Primož Žižek, dani raznih reprezentanc in dobitniki raznih naslovov; tu so seveda še kolesarji Srečko Glivar, državni cestni prvak, Sandi Papež, gorski prvak, Robi Šebenik, ki ima prav tako letos naslov državnega prvaka, odbojkar Boro Jovič, kandidat za mladinsko odbojkarsko reprezentanco Samo Gotenc, motociklista Robert Hmeljak in Alojz Pavlič in še bi se našlo kakšno ime. Tudi med ženskami izbira ne bo lahka. Kandidatinj je več, omenimo le kolesarke Marjeto in Martino Sajevec, Marijo Krnc, atletinje Udovčevo, Hribarjevo, Podkrižnikovo in še katero, pa odbojkarico Podolski, da ne naštevamo naprej. Tudi med ekipami zanesljivega zmagovalca ni moč napovedati, odločil ga bo troboj med kolesarskim društvom Krka, odbojkarskim klubom Pionir in atletskim klubom Iskra Tenel. Prireditev, katere soorganizatorji so TKS, ZTKO, Dolenjski list in Studio D, bo, kot smo že zapisali, 15. decembra ob 18. uri, za program pa bo skrbel tonski studio Sraka. Kaj in koga bomo lahko prihodnji petek slišali v športni dvorani, o tem prihodnjič, dodajmo le, da bo vstopnina simbolična, izkupiček pa bo, kot je že običaj, namenjen razvoju invalidskega športa v občini. B. B. Po rezultate sedaj še v Evropo Cilji novomeških kolesarjev pred novo sezono — Vse kategorije naj bi svojo vrednost pokazale tudi izven naših meja — člani po vstopnice za Ol NOVO MESTO — Zima je sicer čas dvoranskih in smučarskih športov in le malo jih ve, da se v teh mesecih s trdim delom kujejo tudi kasnejši rezultati kolesarjev. Novomeški resno in zavzeto vadijo že od 1. novembra sem, nič čudnega, kgjti njihovi načrti, želje in cilji so iz leta v leto zahtevnejši, višji. Ne le pri članih, tudi od mlajših in starejših mladincev ter deklet v novomeški Krki prihodnjo sezono veliko pričakujejo. Predvsem na tekmah izven naših meja, ki so ob neurejenih razmerah v državni reprezentanci glavni barometer moči in pripravljenosti. udarek seveda na tekmi -Alpe-Jadran-, medtem ko je še docela negotovo, kako bo z dirko »Po Jugoslaviji«, ki je bila, kot je znano, letos zaradi pomanjkanja sredstev zadnji hip odpovedana. Od ostalih po- Mlajši mladinci naj bi v novi sezoni svojo vrednost dokazovali predvsem na dveh velikih mednarodnih dirkah, naivečjih v Evropi. Ena je »Dirka miru« v CSSR in druga v avstrijskem St. Poeltnu, ki zbereta vse, kar Evropa v tej kategoriji premore in kjer dolenjski kolesarji doslej nikdar niso ostali brez vidnejših uvrstitev. Še zanimivejši je program nastopov deklet Vabila kar dežujejo: novomeške kolesarke naj bi nastopile na preizkušnjah v ČSSR, Zahodni Nemčiji, Avstriji in Italiji. Prvi cilj je zvišati poprečno hitrost, ki jo dekleta dosegajo na tekmah, in se tako približati evropskemu vrhu, na domačih.tekmah pa naj bi novomeške kolesarke osvajale prva mesta. Velike načrte imajo v novomeškem KD Krka z ekipo starejših mladincev, predvsem zavoljo izvrstnih Igorja Kranjca in Bogdana Finka, ki bosta sicer prihodnjo sezono priključena članski vrsti, toda bosta vseeno vozila najpomembnejše mla- pozomosti in priprav bo v prihodnji sezoni posvečenih nekaterim večjim mednarodnim dirkam, omenimo le dirko po Alžiriji, preizkušnjo v Grčiji, »Niedersachsen-tour«, seveda tudi najtežjo preizkušnjo Berlin — Praga — Varšava, kjer naj bi Novomeščani p-.av tako vozili, da ostalih preizkušenj po Nemčiji. Italiji, Poljski, Avstriji, Turčiji in še kje ne naštevamo Med domačimi dirkami bo največji po- membnejših domačih preizkušej, ki imajo vsaj v jugoslovanski kolesarskj javnosti velrk odmev in na katerih z muko pribor- jenega ugleda ne kaže zapravljati, omeni-grade Kranja, Kr- mo še dirke za velike nagrade I kc, Metaliacommerca in še kakšna. Upajmo le. da ne bo ostalo samo pri željah in napovedih, ne dvomimo namreč, da bodo kolesarji storili vse, kar je v njihovih močeh. Vse to pa bo premalo, če jim Krka in ostali sponzorji ne bodo vsaj enako zvesto stali c* strani. B. B dinske dirke, v prvi vrsti »Dushico jugend tour« v Avstriji, »Bohemia tour« v CSSR itd., krona vsega pa bo svetovno prvenstvo v Angliji. Seveda pa vse ne bo slonelo le na omenjeni dvojici, tu so še Majde, Mrvar, Štangelj, Iztok Fink, ki bodo skušali tudi na domačih tekmah obdržati primat v državi. In sedaj k članom. Vrsta bo brez dvoma izredno močna, dovolj, da obdrži sloves najboljše ekipe v državi; k temu bodo prispevale tudi kvalitetne priprave. Domače naj bi januarja dopolnili z vadbo v češkem Novem Mestu in kasneje ob morju, že februarja pa se prično prve tekme. Skoroda gotovo je, da Jugoslavija ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu, ki bo na Japonskem, zato bo prvi cilj zagotoviti si nastop na olimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni. Naslednje leto bo Jugoslavija tudi prirediteljica balkanskih iger, vendar mesto še ni znano. Očitno je, da v času, ko so vse oči uprte v Evropo, organizacija takšne prireditve nenadoma ni več zanimiva. Največ • Novomeški alpinisti so v plezalnem vrtcu v Luknji pri Prečni že naredili devet plezalnih smeri, ocenjenih od 4. do 8. stopnje. Smeri so popolnoma vame, za zavarovanje so zavrtani tudi močni svedrovci. Najtežja smer v Luknji je »Nagajivka«, katere avtor jc Mariborčan Luka Polegek. le nekaj dni za njim pa je to smer preplezal še Zagrebčan Bori-Čujič. Ocena smeri je Vlil. • Preko Luknje pelje tudi nova planinska pot, ki vodi naprej na Frato in tako celotn, turo precej popestri. Pot gre mimo nekdanjega grajskega poslopja in kamnoloma in nate pod steno na gozdno pot, ki pelje nazaj na cesto. Območje Luknje velja tudi za kraške znamenitost, nekatere rastline tam so celo zaščitene. • Med ostalimi vzponi dolenjskih alpinistov omenimo le nekatere. Romana Tomšič je s navezi z Luko Polegkom prosto preplezata Čopov steber v Triglavu (VI +, 1.000 m\ Sfingo v Triglavu (VI, Al) in Šolarsko pot v Triglavu (VI, 500 m). V znanem pnmoisker plezališču v Ospnu pa je preplezala Tržaško smer (V—, Al, 150 m), v avstrijskem Fin-kensteihu pa športno smer Alles Paleti (VII—, 500 m). • Prav tako v Triglavu sta Roman Mihalič in Dominik Krese preplezala Čopov steber. Kamniških Alpah pa je Mihalič v navezi z Markom Horvatom prepleza! še tri krajše smeri. • Jože Hartman je v Slemenovi špici nad dolino Tamaija s soplezalcem iz ljubljanske Matice preplezal novo prvenstveno smer. Zanjo sta potrebovala šest ur. imenuje se Brezpotje, ocena je IV, dolžina pa 800 m. • Stane Mokotar in Dominik Krese sta pred kratkim na Kleku pri Ogulinu prosto preplezala Žohaijev steber (VII—j, Urška Kusič in Edo Hajnz pa v severni steni Male Mojstrovke Severni raz (III, 400 m). " L’ 1 TELEVIZIJSKI SPORED , M v::;:;. mmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmšf PETEK, 8. XII. 9.45 — 12.40 in 15.30 — 23.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 10.10 TEDNIK 11.00 MOSTOVI 11.30 DOMOVINA, nemška nadaljevanka, 4/11 12.30 VIDEO STRANI 15.45 VIDEOvSTRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 PO STOPINJAH, 9., zadnji del angl. dok. serije 21.00 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka, 6/13 21.50 DNEVNIK 3 v 22.10 NEDOLŽNEŽI, francoski film 23.45 VIDEO STRANI tralska dok. serija, 13/17 19.30 DNEVNIK 2 19.59 IJTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 EČ1 20.30 KOLO SREČE 22.05 DNEVNIK 3 22.25 KRONIKA 10. KONGRESA ZK BIH 22.45 ANASTAZIJA, ameriška nadaljevanka, 3/4 23.35 TUDI TAKŠNI OTROCI, ameriški film 1.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.00 Satelitski programi — 19.00 Kako biti skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.10 Filmske uspešnice: Telefon (ameriški film) —21.50 Rim: Po žrebanju za SP v nogometu — 22.00 Satelitski programi TV ZAGREB DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 19.00 Ansambel Tonija Verderbeija (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Slavnostni koncert ob dvojnem jubileju Slovenske filharmonije — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz izobraževalnega programa —10.35 He Man in gospodarji vesolja (risanka) — 11.00 Zakon v Los Angelesu (2. del nanizanke) — 11.55 Prezrli ste, poglejte — 12.55 Moški, ki ga ljubim (ameriški film) —14.30 Fant iz Brooklyna (ameriški mladinski film) — 16.05 Sedem TV dni —16.50 Dnevnik 1 — 17.05 Narodna glasba — 17.30vPesem (TV nadaljevanka, 4/6) — 18.25 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Pozitivna ničla (humoristična nanizanka, 5/6) — 21.15 MC Q (ameriški film) — 22.45 Dnevnik 3 — 23.00 Kronika 10. kongresa ZK BIH — 23.25 Noč in dan — 1.40 Poročila 8.20 TV koledar — 8.30 Daljnogled — 9.00 Šolski program —12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.35 Kvizo-teka (ponovitev) — 14.55 Poročila — 15.00 Noč in dan (ponovitev) — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Daljnogled — 18.05 Številke in črke — 18.30 Narodna glasba — 19.10 Risanka —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angelesu (2. del nanizanke) — 21.00 TV prostor (zabavnoglasbena oddaja) —21.30 Dnevnik 3 — 21.50 Kronika 10. kongresa ZK BIH — 22.10 Osmi dan — 23.15 Noč in dan — 1.30 Poročila NEDELJA, 10. XII. SOBOTA, 9. XD. 1.20 7.45 — 13.05 in 13.35 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 11.00 TELEVIZIJA: VZPON IN PADEC DOKUMENTARCA, angl. dok. serija 11.50 MLADINSKI PEVSKI FESTI- V Al PCI IP OQ 12.15 MEDNARODNA OBZORJA, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 13.50 VIDEO STRANI 14.00 DRUGA GODBA 89 14.30 PODGANČEK, švedski risani film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 RISANKA 16.55 RIM: ŽREBANJE ZA SP V NOGOMETU 18.00 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL TRIM 18.30 N A PRAGU 21. STOLETJA, avs- 9.00 — 23.45 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 OTROŠKA MATINEJA 10.45 ANASTAZIJA, ponovitev 3. dela nadaljevanke 11.30 VIDEOMEH 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VELIKO SEDLO, češkoslovaška nadaljevanka, 6/9 13.30 TELEFON, ponovitev ameriškega filma 15.35 ZVEZDNI PRAH, zabavnoglasbena oddaja 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 BITKA ZA LUNO, kanadski film 18.45 TV MERNIK ) ŽREBANJE PODARIM DOBIM 19.001 19.30 DNEVNIK 3 19.54 ZRCALO TEDNA 20.15 LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, drama TV U, 1/3 21.05 GALA HUMANITARNA PRIREDITEV V CD, prenos 23.10 DNEVNIK 3 23.35 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 11. XII. in 15.50 — 23.55 9.45 — 13.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK: UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK, OČI KRITIKE, DEČKI IZ BRAZILIJE (ameriški film 16.05 VIDEO STRANI 16.15 ŽREBANJE PODARIM DOBIM, Krška KATV se uspešno širi Interesenti še lahko sklepajo pogodbe Danes že lahko poročamo, da so vsa glavna dela pri izgradnji KATV Krško-levi breg kočana, pod vprašajem je le še naselje Šotelsko, kjer zaradi težje tehnične izvedbe še nimajo kabelske slike. Moramo pa sedanje in bodoče uporabnike kabelskega razdelilnega sistema (KRS) ponovno opozoriti, da lahko vse okvare in motnje sporočajo na telefon krajevne skupnosti Krško (31-029). Pri vsem tem pa je treba vedeti, da je potreben določen čas, da se celoten KRS uravnovesi. In kako potekajo dela na preostalih območjih? Na desnem bregu v Krškem je polaganje kabla že končano. Sledi montaža priključnih omaric in ustrezne elektronike. Rok za zaključek izgradnje je 29. december 1989. Uspešno potekajo tudi dela na relaciji Dolenja vas. Tam naj bi bilo delo zaključeno do 15. januarja 1990, če bo na voljo 60 dni, ugodnih za zunanja dela. Na zadnjem sestanku gradbenega odbora smo slišali, da bo potrebno že v naslednjem letu določiti prispevek uporabnikov za vzdrževanje KRS. Znano je, da se noben sistem ne more vzdrževati sam od sebe. Sicer pa je bil tak prispevek predviden že v pogodbi, ki jo je podpisal vsak interesent za KATV. Omenjeni prispevek bodo krajani plačevali nekajkrat letno, njegova višina pa zdaj še ni določena. Posebno sporočilo smo dolžni vsem tistim z območja Krškega, ki niso priključeni na KRS in ki še vedno spremljajo program prek starega pretvornika na Sremiču (kanal 8). Na tej frekvenci bo možno spremljati prvi program ljubljanske TV še do marca 1990. Tehniki RTV Ljubljana so prav za te gledalce uredili, da lahko ta program spremljajo na UHF mreži — kanal 30 (Sremič). Isti program pa je možno spremljati tudi prek oddajnika Trdinov vrh na kanalu 35. Vsekakor je potreben nakup drugačne antene (»ribja kost«). Na to še posebej opozarjamo trgovine, ki prodajajo TV antene, saj je potrebno občanom pravilno svetovati. Še nič konkretnega pa ne moremo sporočiti o pripravah na uvedbo lokalnega TV kanala, ki bi moral prebivalca Krškega pravočasno informirali in opozarjati na številne možne nevarnosti, ki pretijo iz ekološko obremenjenega okolja. To je bil ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DVOBOJ, nemška drama 21.35 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3 22.35 KRONIKA KONGRESA ZK HRVAŠKE 22.55 ČLOVEK IN GLASBA, 3. oddaja 23.45 VIDEO STRANI TOREK, 12. XII. 9.45 — 11.40 in 15.30 — 23.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 15.45 VIDEO STRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 SUPERVELESLALOM (M), posnetek iz Sestriera 17.30 TUJI JEZIKI, ponovitev 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 LEPOTEC Z OTOKA, francoska nadaljevanka, 3/6 21.00 AKTUALNO 22.05 DNEVNIK 3 22.25 KRONIKA KONGRESA ZK HRVAŠKE 22.45 ROPOT 23.30 VIDEO STRANI SREDA, 13. XD. 9.45 — 11.50 in 15.30 — 0.30 TELETEKST 10.10 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 15.45 VIDEO STRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: LOVEC NA JELENE, ameriški film 23.05 DNEVNIK 3 23.20 SVET POROČA 0.20 VIDEO STRANI ČETRTEK, 14. XII. 15.30 23.05 9.45 — 11.50 in TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 15.45 VIDEO STRANI 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 moti smo pričeli z izgradnjo KRS. Če bomo k temu znali pritegniti smisel za poslovnost domačih podjetij, zavodov, ustanov in dejavnosti, potem bo občan dobil informacijo, ki jo potrebuje za višjo kvaliteto vsakdanjega življenja. Prebivalce Krškega, Dolenje vasi in Leskovca, ki se želijo naknadno priključiti na krški KRS, obveščamo, da lahko informacijo o vsebini pogodbe ter o novi ceni priključka dobijo na KS Krško ali po telefonu št. 31-029. I. M. KAKO ODPRAVITI NAPAKE NA KATV KRŠKO — Odbor za KATV Krško obvešča vse Krčane, ki so priklopljeni na sistem kabelske TV, da je pooblaščeni serviser za to omrežje inž. Franc Dobravc iz Dolenje vasi. Vzdrževanje sistema in odpravljanje napak je Do-brancu poverjeno od letošnjega avgusta, pogodba z njim pa je podpisana do 1. junija 1990. V skladu s to pogodbo serviser odpravi večje sistemske napake na omrežju v roku 24 ur po prijavi, manjše napake pa v roku 48 ur. Vse napake je treba prijaviti na krajevno skupnost Krško, tel. 31 -029, le ob sobotah in nedeljah, ko KS ne deluje, se večje okvare prijavljajo na tel. 77-290 neposredno pri inž. Dobrancu. Odbor za KATV pri KS Krško pa prosi vse, da v primeru okvare najprej preverijo delovanje svojega televizorja. ^Sjf Brodokomerc MM MM RO Expor1-lmport Rijeka, Beogradski trg 3 na osnovi 8. člena zakona o delovnih razmerjih SR Hrvatske in 7. člena pravilnika o medsebojnih delovnih odnosih razpisuje dela in naloge 1. POSLOVODJA - PRODAJALEC SCP OTOCEC Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje enega svetovnega jezika 2. REFERENT OBRAČUNA POSLOVANJA SCP OTOČEC Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — eno leto delovnih izkušenj — pasivno znanje enega svetovnega jezika Dela in naloge pod točkama 1. in 2. se sklenejo za določen čas 6 mesecev. Prošnje z dokumenti o izpolnjevanju pogojev naj bodo dostavljene v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisa. Nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Človek nenehno išče novo. Včasih mu ta iskanja uspevajo, drugič ne. Neuspehi so povezani z negotovostjo in obotavljivostjo, uspehi pa z občutki podjetnega nemira in s pravočasnostjo v odločitvah, ki gledajo naprej. Pri tem je človek lahko sam ali v uspešni in zanesljivi družbi. % fr * • Nekateri so za ženske, nekateri za pijačo, nekateri hazardirajo, drugi životarijo, NEKATERI ^St obe ito spo 2 grobt to žele: sfino: ^zele sfino 2 grob ssuše tosem PASO ZA BIZNIS ^hian. O vas vemo, da ste samostojni podjetni, ozirate se za naložbami, ki se vam obrestovale in za partnerjem, ^ bi mu zaupali. V Meblu vemo, kaj S°S|« uspehi. Naše ime in izdelke pozflap; mnogo ljudi doma in po svetu. Upravi|^ razij!« ceno smo ponosni nanje. Pripravljeni smo skupaj z vami mišljati o novih, višjih in trajnih o bli °sklf kah sodelovanja, ki bi bilo grajeno čistih računih in profitno motiviranj Z vašo zagnanostjo in našimi izkus njami nismo daleč od uspeha. Ne odlašajte in nas pokličite na tek' fonsko številko 065/22-611 ali 065/23' tokai da 5|, Po Jtoar >di H 'ko s| 711. Tovariš Jože Sivec vas podrobno seznanil o naši nameri. Ug°'b, tovili boste,da se vaša in naša zam,se koristno dopolnjujeta. Med nami in vami bodi črka zakoni in duh zaupanja MEBU7 SM-LJ. ®£> *ti DOLENJSKI UST t. 49 (2103) 7. decembra ■ Prodajalnah z živili. POE NSSgJI, tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: 069/22-007 INDUSTRIJA Murska pobota &jno-varstvena ORGANIZACIJA ?V0 mesto estc P|qp°t0 novo tTV2GOJNMARgTVENEORGANIZACIJE fSUJE ^ dela in naloge s posebnimi pooblastili in 'omostmi ^Močnika ravnatelja . Mandatno obdobje 4 let ^?Dl0j|; VISOKA ALI VIŠJA IZOBRAZBA ^ naimP*°mant druge družboslovne fakultete 3 oziroma najmanj 8 let delovnih izkušenj ? jS.Jp ielen vozniški izpit B kategorije Jenjji? 2 dokazilom o izobrazbi in uspešnosti delovnih izku-Sl/slov^ °Pravljanju odgovornih del in nalog pošljite na naš na-pbjave Znako >>ZA RA^p|SNO KOMISIJO« v 15 dneh od dneva zna iVlj, & KRKk azfe Iq^» tovarna zdravil, p. o. | ^®Pu delavskega sveta podjetja KRKA, tovarna zdravil, p. H psujemo n naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ' „ (jJ^KTORJA FINANČNEGA SEKTORJA fjg^didatov pričakujemo, da izpolnjujejojiaslednje pogoje: x (jr. lu,aiov pricaKujemo, aa izpolnjujejo nasieunjt v Sl 'rnai° V. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, v Do plovnih izkušenj pri odgovornih delih in za delo v zunanjetrgovinskem prometu. % vabimo, da , 8 Mo m v *Jejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v kadrov-) ^^bo KRKE v Novem mestu, Cesta herojev 45. '0-feA ’ * tarčna agencija A AMAMMUr IlElHinOLOSlnl BBBBBfc SU5TI£lfTl!l .BBBPBB SIEVinilOA Savska cesta 23/a SEVNICA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta in naloge 1. DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: — VII. ali VI. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega vsaj tri leta na vodilnih mestih — znanje tujega jezika — da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev — da predloži koncept dela za uspešno poslovanje in razvoj podjetja ter delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 2. VODJA SEKTORJA PRODAJNI INŽENIRING Pogoji: — VII. ali VI. stopnja tehnične ali ekonomske smeri — tri oz. pet let ustreznih delovnih izkušenj —■ aktivno znanje tujega jezika 3. VODJA GOSPODARSKO-RAČUNOVODSKE-GA SEKTORJA Pogoja: — VII. ali VI. stopnjaizobrazbe ekonomske ali finančne smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja 4. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA Pogoji: — VII. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj v stroki — aktivno znanje tujega jezika 5. VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoja: — VI. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri — tri oz. pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delih Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TSS, Savska c. 23/a, Sevnica. Pri prijavi za razpis direktorja na ovojnico pripišite »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. bearod Črnomelj DELAVSKI SVET Belokranjskega gradbenega podjetja BEGRAD Črnomelj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi I. DIREKTORJA PODJETJA II. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod I: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, strojne ali ekonomske smeri — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti pod II: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri — da imajo 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema delavski svet podjetja Begrad Črnomelj v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka razpisnega roka. 677/49 1989 _ 2. 1. 1990 Vtoh'0dern'm in udob* letite iest?,busom->rije. ev v hotelu B kate- 'ea£?!ni Penzioni. ana večerja. ^»SST60 DEM- 1110 vam srečno pot! S^OPa1 lnformacije daje [8*ice 1 ,urist'^na agencija '-006’ Po telefonu "(0608) v Servisna delavnica Joh Branko, Ločka c. 57, Črnomelj, tel. 51-812, s pooblaščenimi servisi motornih žag: Alpina, Dolmar, Mc CUL-LOCH in proizvodi IMP Panonija. Popravljamo tudi druge znamke žag in vrtnih kosilnic. Cenjene stranke obveščamo, da je odslej delavnica odprta ves dan. Se priporočamo ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame KRISTINE BRUNSKOLE rojene Bukovec se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojno pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli pisna in ustna sožalja. Vsi njeni Ljubljana, Šentjernej, Novo mesto, Semič Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 9. člena Odloka o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS št. 37/86) objavlja Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice na podlagi sklepa komisije za oddajanje z dne 17.11. 1989 naslednji JAVNI RAZPIS 1. za oddajo pravice uporabe na stavbnem zemljišču za gradnjo stanovanjske hiše na lokaciji št. 6 v izmeri 660 m2 v zazidalnem načrtu Hrastina II. in za lokacijo št. 33 v izmeri 792 m2 v obrtni coni Brežice. Cena stavbnega zemljišča v obliki akontacije 294.000 za 1 m2. Stroški komunalne opreme znašajo tudi v obliki akontacije Vsak ponudnik mora: — še posebej plačati spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, — soglasja za priključke na komunalne naprave, — na svoje stroške zgraditi priključke na komunalne naprave, — sofinancirati manjkajoče komunalne naprave, ki še niso zgrajene — stroške parcelacije zemljišča — stroške objave javnega natečaja in zemljiškoknjižnega prenosa. Ponudnik je dolžan plačati varščino v znesku 10% vrednosti akontacije v predmetni zadevi. Varščino je potrebno nakazati na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Brežice št. 51620-654-63 in potrdilo o vplačilu varščine priložiti prijavi. Varščina se uspelemu ponudniku računa brezobrestno v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrne brezobrestno najkasneje v 30 dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Prijave se vložijo v roku 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. Prijave morajo biti zapečatene, na ovojnici pa oznaka »Javni razpis«. Naslovijo se na Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice, Cesta prvih borcev 18. Ob odpiranju ponudb bo komisija za oddajo stavbnih zemljišč zahtevala od ponudnika dodatno dokumentacijo, če bo potrebna za ugotovitev najugodnejšega ponudnika. Če se bo za posamezno lokacijo prijavilo več ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija izdelala prednostni vrstni red na podlagi meril, določenih v odloku. 7. Obrazci za pripravo so ponudniku na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Brežice, soba št. 35. Sklad stavbnih zemljišč občine Brežice Specializirano podjetje za industrijsko opremo TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI Krška cesta 6 objavlja LICITACIJO za prodajo naslednjih sredstev: — OSEBNI AVTO ARGENTA, leto izdelave 1987, vozilo je poškodovano — začetna cena 6.500 DEM v dinarski protivrednosti — KROŽNA ŽAGA KŽ 2 GOSTOL, leto izdelave 1980 — začetna cena 20.000.000.— din - HIDRAVLIČNA VERTIKALNA PLATFORMA MARIJA BISTRICA, tip VHP 6. 5., leto izdelave 1982 — začetna cena 35.000.000,— din Licitacija bo v prostorih SOP IKON, Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, v torek, dne 12.12.1989, ob 14. uri. Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen pol ure pred pričetkom licitacije. Licitacija bo potekala po načelu »videno — kupljeno«. Interesenti morajo položiti 10% varščine začetne cene; na doseženo izklicno ceno plača kupec še prometni davek. Kupljena osnovna sredstva je potrebno prevzeti najkasneje v sedmih dneh. S svojim vedrim si nasmehom vsakega osrečit znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal Kje si ljubi mož in očka, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA 16. novembra je daleč od doma v hudi prometni nesreči prenehalo biti plemenito srce našega komaj 37-letnega ljubega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka, strica, bratranca in nečaka IVANA ŠKOFA avtoprevoznika z Boldraža 5 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih našega življenja. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Škof, Rus, Nemanič in Mavretič za vsestransko pomoč, enako sosedu Jožetu Nemaniču za ves trud in lepo organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se GD Slamna vas, KS Slamna vas, GD Radoviča, tovarišicam in učencem 7. b in 2. a razreda OŠ Metlika, Obrtnemu združenju Metlika, šoferjem DO Novoles Metlika, DO Vektor Novo mesto in Metlika ter vaščanom vasi Boldraž za podarjene vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo za poslovilne besede pred domačo hišo Antonu Radošu, Branku Predoviču in Antonu Nemaniču za besede pri odprtem grobu, prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem iz Metlike za ganljivo zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, z nami sočustvovali, imeli našega Ivana radi, okrasili njegov prerani grob in ga tako množično pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Marija, sinova Jani in Andrej, hčerkica Katja, mama, brata Tone in Jože z družinama, sestre Cvetka, Martina in Pepca z družinami, svak Drago z družino, stric Frane z družino in drugo sorodstvo 2103) 7. decembra 1989 DOLENJSKI UST h V TEM TEDNU VAS ZANIMA IdSrSm' KJ!m,MAR -£luzbo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji ° tMiiim« PRODAM —KUPIM-POSEST —2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 7. decembra — Ambrož Petek, 8. decembra — Marija Sobota, 9. decembra — Valerija Nedelja, 10. decembra — Smiljan Ponedeljek, 11. decembra — Danijel Torek, 12. decembra — Ivana Sreda, 13. decembra — Lucija LUNINE MENE 12. decembra ob 17.30 — ščtp kino BREŽICE: 8. in 9. 12. ameriški kriminalni film Nočni skok. 10. (ob 18. in 20. uri) in 11 .J 2. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Železni trikotnik. 12. (ob 18. in 20. uri) in 13. 12. (ob 20. uri) ameriška komedija Dvojčka. ČRNOMELJ: 7. 12. (ob 19. uri) ameriški avanturistični film Zakladi caija Salomina, II. del. 8. 12. (ob 19. uri) nemški film Mačka. 10.12. (ob 20. uri) ameriška komedija Baby Boom. 12.12. (ob 19. uri) hongkonški film Te- tovirana zveza. KRŠKO: 7.12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Človek na begu. 8.12. (ob 22. uri) japonski erotični film Oiran. 10.12. (ob 18. uri) hongkonški film Tiger v akciji. 12.12. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Osvajalci džungle. 13.12. (ob 17. uri) risanke ter (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Divji otok. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 8. do 10.12. (ob 17. in 19. uri) ameriška grozljivka Maščevanje v ulici brestov. Od 11. do 13. 12. (ob 17. in 19. uri) ameriška komedija Noč dozorevanja. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 7. 12. (ob 18. in 20.15) filmski četrtek — TV novice. Od 8. do 10.12. (ob 18. in 20. uri) ameriški vojni akcijski film Juriš na bazo Gloria. 11. in 12. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Nindža—vojaki. 13.12. (ob 18. in 20. uri) ameriška »nora« policijska komedija Dragnet. SEVNICA: 7. in 8. 12. ameriški akcijski film Veteran v akciji. 9. in 10. 12. ameriški spektakel Piramida strahu. KRMELJ: 9. 12. ameriški akcijski film Veteran v akciji. službo dobi KV KUHARICO in KV NATA K AR J A redno zaposli gostišče v Kranjski gori. Telefon (064) 88-150, dopoldne. (P49-7MO) AVTOLIČARJA zaposlim. Avtoličar-avtoklepar Milan Velkavrh, Prečna 79, tel. 24-245. (3851-SD-49) KOMUNIKATIVNIM osebam nudimo honorarno zaposlitev. Plačilo takoj. Tel. (064) 39-580, po 16. uri. (P49-28MO) K SODELOVANJI) vabim pridne in poštene potnike za prodajo zanimivega artikla. Visoka provizija, izplačilo takoj. Informacije v četrtek popoldne od 16. ure dalje na tel. 26-600. (P49-117MO) VSI, ki želite premagati finančno krizo honorarno delo za 4 milijarde! Obvezni Z 101, letnik 1986, prevoženih 20.000 km, prodam. Tel. dopoldne 44-301 int. 47, popoldne 45-010. (P49-79MO) ZASTAVO 101 super, letnik 1978, registrirana do 27. 2. 1990, prodam. Tel. 25-248.(39C............. vikendi, avto in vztrajnost Ločna 8/a, Novo mesto, petek ob 17. uri. (3896- SD-49) ZA POMOŽNA kamnoseška dela zaposlim dva delavca z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Kamnoseštvo Arh Zvonko, Selce 6, Leskovec, teL (0608) 33-024. (P49-76MO) ŽELITE z akviziterskim delom izboljšati svoj standard? Tedensko izplačilo. Tel. 23-852. (P49-81MO) službo išče IŠČEM stalno ali honorarno zaposlitev v Nemčiji ali Sloveniji. Tel. (0608) 70-215. (P49-27MO) stanovanja STANOVANJE išče mlada družina z enim otrokom. Možno predplačilo. Tel. 22-124 int 561. (P49-39MO) STANOVANJE ali manjšo hišo najame mlada družina. Nudimo enoletno predplačilo. Informacije na tel. 73-132. (ček-ST-49) EMO- ali večsobno stanovanje v Krškem ali okolici išče mlad par. Možnost predplačila. Tel. (0608) 75-541 dopoldne, (0608) 62-774. (P49-23MO) »248. (3902-MV-49) ZASTAVO 101 GTL, maj 1987, prodam. Jože Bučar, Kotaijeva 5, Šentjernej, tel. 42-826. (3905-MV-49) POCENI PRODAM Z 101 medite-ran, nanovo registrirana, letnik 1984. Tel. 76424. (3906-MV49) Z 128, letnik 1988, prevoženih 13.000 km, prodam. Marjetka Gorenc, Gor. Vrhpolje 22, tel. 42-449. (ček-MV49) Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 23-747 ali Mijoč, Majde Šflc 21, Novo mesto. (3907-MV-49) R 5 GTL, letnik 1986, pnevmatiki 135 x 12, BT 50, prodam. Vidmar, Škijanče 7. (3908-MV49) ZASTAVO 850, letnik marec 1985, prodam. Tel. 23-763. (3909-MV49) GOLF JXD, letnik december 1985, prodam ali menjam za starejši avto. Tel. 76-534. (3912-MV49) Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. 76-533. (3912-MV49) JUGO KORAL 45, star 6 mesecev, višnja rdeče barve, ugodno prodam. Drago Piškur, Ul. talcev 6, Straža, tel. 84-566. (P49-82MO) Z JUGO koral 45, nov, neregistriran, prodam. Tel. (0608) 67-055 po 20. uri. (P49-83MO) 126 PGL, november 1987, prodam. Postaja 23, Mirna Peč. (3924-MV49) Z 750, letnik 1979, registriran do 1990, prodam. Silva Hrovatič, Koroška vas 17. (3925-MV49) Z 101, letnik 1979, in APN 4 prodam. Tel. 51-306. (P49-104MO) LADO RTVO 1500, december 1987, 4.600 km, prodam. Franc Primc, Sadinja vas 29, tel. 24-631, dopoldne. (P49-105MO) motorna vozila JUGO 55 AX, april 1988. prodam. Tel. 27-603. (ček-MV-49) PRODAM GOLF diesel, letaik 1985, IBERDECK —overlock UNION SPE-CIAL, tri kolektorje IMP in otroško posteljo. Tel. 57-318. (P49-I23MO) FIAT 126 P, letnik 1984, prevoženih 38000 km. prodam. Marjan Vidmar, Tušev dol, Črnomelj, tel. 52-758. (P49-122MO) 126 P, letnik 1980, vozen, in fiat 132 2000 ccm, 1979, karam boliran, ter no- R 4, december 1984, prodam. Tel. (0608) 81-094, popoldne po 14. uri. (P49-109MO) LADO SAMARO, letnik 1988, prodam. Tel. (064) 89-155. (P49-94MO) LADO NIVO, letnik 1984, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Tel. 24-946 ali 25-888. (P49-95MO) R 4 GTL, star 10 mesecev, v garanciji, prodam 30% ceneje. Tel. 73-552. (P49-96MO) GOLF, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. Tel. 44-313. (P49-98MO) SAMARO 1300 S, novo, letnik 1989, registrirano, prodam. Tel. (0608) 81-248. -----------40) vo termoakumulacijsko peč (4 KW) po-~ . 23-529. (---------------------- ceni prodam. Tel. 23-529. (3934-MV-49) amater na GOLFA, letnik 1985, diesel. prodam. Šlajkovec, Krka 44, Novo mesto. Franc Šlajkovec, Krka 44, Novo mesto. (P49-128MO) R 4 GTL, letnik 1986, ter diatonično harmoniko C, F, B, ugodno prodam. Tel. 42-277. (P49-73MO) Z 101, letnik 1986, prodam. Tel, 23-264. (P49-74MO) R 4, letnik 1983, ugodno prodam. Tel. 51-041, Tone Panjan, Čopova 7, Črnomelj. (P49-75MO) JUGO 55 koral, junij 1988, ugodno prodam. Tel. (068) 26-443. (P49-77MO) (P49-100MC R 4 GTL, letnik 1987, rdeče barve, registriran do novembra 1990, prevoženih 21.000 km, prodam. Tel. (068) 20-557. (P49-102MO) MOTOR 14 M, malo vožen, in kolo 10 prestav ugodno prodam. Tel. 27-2)4, po 15. uri. (P49AOMO) JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. Tel. 24-249. (3925-MV-49) GOLF diesel, letnik 1986, ugodno prodam. Jordan, Malence 12, Kostanjevica. (3897-MV-49) ZASTAVO 850, letnik 1980. prodam. Turk, Mali Orehek 12, Stopiče. (3890-MV-49) R 4 GTL, letnik 1987, 28.000 km, prodam. Smolenja vas 76, Novo mesto. (ček-MV-49) PRODAM R-12, letnik 1974. Infor- DOLENJSKI UST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI, občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanlč ISTV UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Bud ja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-126-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mes'o). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 35.000 din, naročnina za 2. polletje 250.000 din; za delovne in družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450.000 din, na prvi ali zadnji strani 900.000 din; za razpise, licitacije ipd. 500.000 din. Mali oglasi do deset besed 350.000 din, vsaka nadaljnja beseda 35.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. macije popoldne na tel. (068) 24-743 (P49-129MO) JUGO koral 55, star 10 mesecev, prodam. Ogled v soboto in nedeljo v Bršljinu 54 a, Novo mesto. (P49-119 MO) R 4 GTL, september 1987, prodam. Tel. (0608) 70-461. (P49-121 MO) ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljena, ugodno prodam. Tel. 84-629. (3931-MV-49) JUGO 45 E, letnik 1986 oktober, prodam. Tel. 27-552. (ček-MV-49) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Avguš-tinčič, Rožna 19, Mirna Peč. (ček-MV-49) JUGO 45 E, letnik avgust 1987, prodam. Mojca Može, Daljni Vrh 25, Novo mesto. (ček-MV-49) Z 101 GT, letnik 1984, prodam. Tel. 40-219. (P49-111 MO) LADO NIVO, letnik 1987, prevoženih 16.000 km, prodam. Rožman, Artiče 25, Artiče, tel. (0608) 69-343. (P49-113 MO) PRODAM LADO SAMARO, staro 5 mesecev, ali menjam za navadno lado, staro do dveh let. Tel. 26-847. (P49-114 MO) GOLF diesel S paket, letnik 1984, nujno prodam. Tel. 26-983, popoldne. (P49-115 MO) OPEL KADET, letnik 1982, štiri vrata, 60.000 km, prodam. Tel. 21-078. (3928-MV-49) Z128, letnik 1987, registriran eno leto, prodam. Srčič, tel. 73-512. (3929-M V-49) GOLF D, letnik 1984, S paket, ugodno prodam. Možna zamenjava za jugo. Milena Žibert, Cesta oktobrskih žrtev 29, Šentjernej. (ček-MV-49) Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 21-793. (3927-MV-49) OPEL KADET karavan, letnik 1979, prodam. V račun vzamem svinjo, kravo ali les. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej. (3926-MV-49) Z 128, letnik 1984, registriran do septembra 1990, prodam. Tel. 23-843. (3924-MV-49) DIANO 6, letnik 1977, nujno prodam. Cena 5,5 M. Jože Podlogar 68294 Boštanj 1. (P49-10MO) R 4, letnik 1984, prodam. Peter Povhe. Dol. Vrhpolje 28, tel. 41-182. (3862-MV-49) JUGO 45, letnik 1983, prodam. Tel. 55-308. (P49-16MO) BT 50 kol nov, prevoženih 3000 km, prodam za 1000 DEM. Tel. 25-894. (P49-55MO) 126 PGL nujno prodam. Tel. 84-179, po 18. uri. (3895-MV-49) P 125, nov, prodam. Tel. 27-356, popoldne. (P49-17MO) JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Vraničar, Cankatjeva 37, Metlika, (ček-MV-39) ZASTAVO 125 P in otroško posteljico z jogijem prodam. Tel. 25-320, kličite po 15. uri! (3849-MV-49) Z 1.1 GX, letnik 11/87, prodam. Tel. 52-540, popoldne. (3859-M V-49) KADETT 81 prodam. Žabja vas 45, Novo mesto. (3854-MV-49) Z 750 SE, letnik 1980, prodam. Pirc, tel. 76-153. (3852-MV-49) FIAT UNO 45, letnik 1984. prodam. Tel. (0608) 60-023, Orehovec 37. (P49-21MO) FIAT 126P,lelnik 1988-maj, prodam. Tel. (0608) 62-644. (P49-21MO) JUGO SKALA 55 prevoženih 12000 km prodam, po ugodni ceni. Tel. 51-308. (P49-24MO) 126 P, letnik 1980, prodam. Zajc, Zbu-re 44, Šmaiješke Toplice. (3865-MV-49) JUGO 45 A, letnik 1987/7, poceni prodam. Tel. (0608) 67-253. (P49-25MO) 126 P, letnik 1988, 20.000 km, prodam za 43000 DEM. Tel. 27-856. (P49-26MO) JUGO 45, december 1987, prodam. Tel. 26-605. (P49-43MO) R 9 TL, november 1982, prodam, Alojz Lovko, Marjana Kozine 30, Novo mesto. (P49-44MO) FIAT 126 PGL, star dve leti, prodam. Sonja Bučar, Mirana Jarca 17, Novo mesto. (P49-48MO) PRODAM dobro ohranjen osebni avto MORISS MARINA, letnik 1979, prirejen tudi za pogon na plin. Informacije po telefonu (0608) 81-301, popoldne. (P49-6MO) Z 101 GX, letnik 1987, registrirano do maja 1990, prodam ali menjam tudi za cenejše vozilo z doplačilom. Miklič, Stranska vas 51/a, NoVo mesto. (3883-MV-49) ZASTAVO 101, februar 1976, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Sredo Kostič, Slavka Gruma 3 A, tel. 27-314. (3885-MV-49) PRODAM osebni avto FORD 17-M. letnik 1969. Tel. 23-830 int. 21, v dopoldanskem času. (3870-MV-49) ZASTAVO 128, letnik 1986, dobro ohranjeno, dodatno opremljeno s spojlerji in litimi platišči prodam. Vse informacije na tel. 42-739. (3887-MV-49) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 21-936. (P49-59MO) OPEL M ANTO, letnik 1978, prodam ali zamenjam za vozilo ZASTAVA. Tel. (0608) 69-328. (P49-60MO) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. 44-983, popoldne. (P49-61MO) /W, 1 “ KOMBI VW, letnik 1982, prodam. Tel. (0608) 34-995. (P49-62MO) 126 P, december 1987, prevoženih 20000 km, rumene barve, prodam. Tel. (0608) 32-268. (P49-63MO) Z 101 GTL 55, april 1987. bele barve, prodam za 57000 DEM. Tel. (0608) 33-089. (P49-64MO) OPEL KADET, letnik 1981, prevoženih 74000 km, prodam. Tel. 85-317, zvečer. (P49-65MO) Z 128, letnik 1987, prevoženih 27000 km, ugodno prodam. Tel. 52-414. (P49-66MO) JUGO 55 AX, letnik 1988/1. Tel. (0608) 60-291. (P49-67MO) Z 128, staro tri mesece, prodam. Tel. 24-077, od 8. do 21. ure. (P49-68MO) Z 750, letnik 1982, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel. (068) 85-196. (P49-72MO) Z 128, letnik 1985, prodam. Tel. 23-205. (3893-MV-49) JUGO koral 55, star 9 mesecev, garaži-ran, dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Tel. 23-272, Zdravko Mandič, Ulica Cankarjeve brigade 29, Trebnje (P49-7IMO) R 4 GTL, letnik 1987 — avgust, pro-9) dam. Tel. 26-760. (3875-MV-49) JUGO 45 koral, letnik 1988, prodam. Tel. 47-691. (P49-50 MO) R 4, letnik 1983, registriran celo leto, ugodno prodam. Tel. (068) 51-165. (P49-51MO) R 18 PLS, letnik 1983, kovinsko modre barve, prodam. Tel. 20-327. (P49-S2 MO) ŠKODO 120 L, letnik 1986, prodam. Tel. 27-924 ali 22-223, popoldne. (ček-MV-49) Z 128, avgust 1984, prodam. Suzana Turk, Uršna sela 122, tel. 65-733, popoldne. (3868-MV-49) Z GOLFA prodam dve rabljeni zimski gumi s platišči. Tel. 45-397. (3901-MV-49) PRODAM VW 1200, letnik 1974, registriran do julija 1990, diatonično harmoniko B, Es, As, ojačevalec 120 W in 60 W ter zvočnik 90 W. Tel. 47-259. (P49-14MO) JUGO 55, april 1988, rdeče barve, prodam. Tel. 28-036. (P49-29MO) Z 750 (letnik 1976, še v voznem stanju, registracija potekla) ugodno prodam. Tel. 24-665. (P49-15MO) ŠKODO 105 L, letnik 1977, neregistrirano in vozno, škodo 120 L, 1986, ka-rambolirano, in traktor Ursus, letnik 1983, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič. (3860-MV-49) 126 P, letnik 1979, prodam. Tel. (0608) 82-106. (P49-3MO) LADO 1300 S, letnik 1987, rdeče barve, ugodno prodam. Tel. 52-145 int. 260, dopoldne. (P49-4MO) FIAT 126, letnik 1982, prodam. Tel. 26- 640. (P49-30MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 26-640. (P49-30MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 42-453. (3871-MV-49) Z GT 65, letnik 1984, prodam. Tel. 49-228, popoldne. (P49-31MO) 126 P, letnik 1980, registriran do 11.6. 1990, prodam. Darinka Stcingel, Sadinja vas 16, Dvor pri Žužemberku. (3873-MV-49) R 4 GTL, letnik 1986, prodam ali zamenjam za jugo ali Z 750 ali 126 P. Tel. (0608) 79-509. (P49-33MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 27- 619. (P49-34MO) LADO KARAVAN, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 31 -150. (P49-35MO) Z 128, letnik 1987, prodam. Tel. 73-244. (P49-41MO) R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. 21-936. (P49-42MO) prodam TRAJNO ŽAREČO PEČ, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 24-226. (3864-PR-49) KAMIN, nov, ugodno prodam. Tel. (0601)42-404. (P49-2MO) JEDILNO MIZO, belo, novo, in zibelko ugodno prodam. Tel. 27-309. (P49-8MO) PRODAM mlado kravo, brejo 4 mesece, skoraj nov silokombajn in rabljen dvobrazdni plug. Tel. 52-772, zvečer. R 4 in R 18, oba letnik 1981, motor R 4 generalno obnovljen, prodam. Oven, K Roku 135 (Sveti Rok), Novo mesto. (P49-86 MO) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 27-265. (P49-87 MO) FIAT 126, letnik 198.1, prodam. Andrej Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P49-88 MO) Z 101, letnik 1985, prodam ali menjam za škodo ali lado. Tel. (0608) 79-794. (P49-89 MO) VW, letnik 1971, registriran do julija 1990, prodam za 2500 DEM. Tel. (0608) 33-996 po 20. uri. (P49-90 MO) JUGO KORAL 55, letnik 1989, z dodatno opremo, kovinske barve, prodam. Tel. (0608) 69-222. (P49-91 MO) R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tel. 45-276, popoldne. (P49-102 MO) ZASTAVO 101 GTL, letnik oktober 1984, prodam. Tel. (068) 43-653, popoldne. (3913-MV-49) GOLFA JGL 80/81 51.000 km, prodam za 4900 DEM/din. Tel. 25-184, popoldne. (3916-MV-49) APN 6, star dve leti, in tomos avtoma-tik, star 4 leta, ugodno prodam. Tel. 51-354. (3917-MV-49) Z 101, letnik 1979, karambolirano, registrirano do avgusta 1990, prodam. Drago Keremc, Majde Šilc, Novo mesto, tel. 22-146. (3919-MV-49) R 4 GTL, star tri leta, registrirando decembra 1990, prodam. Vereš, Šegova 6/31, Novo mesto. (3922-MV-49) 126 P, letnik 1978, registriran do aprila, prodam. Tel. 26-233. (3921-MV-49) KARAMBOLIRAN FIAT 1300 prodam. Tel. (068) 44-373. (P49-125 MO) GOLF JX, bencinar, letnik oktober 1987, spredaj karamboliran, prodam. Tel. (068) 73-482. (P49-127MO) PRODAM mercedes 1217, letnik 1980, dolžina kesona 7,2 m (4 x 4 evrop. most), registriran do marca, in motor mercedes 170turbo. Rakovec, Dol. Ponikve 17, Trebnje. (3882-MV-49) JUGO 45 E, letnik 1983, karoserija 1986, prodam. Tel. 26-239. (3880-MV-49) R trafie diesel, letnik 1986, prevoženih 65.000 km, prodam ali menjam. Tel. (068) 49-107 ali 49-137. (P49-38 MO) R 4, letnik 1988, prodam. Tel. 28-622. (P49-54 MO) GOLF diesel, letnik 1986,40.000 km, prodam. Tel. 73-114. (3874-MV-49) JUGO 55 AX, april 1988, zelen, 13.000 km, prodam. Tel. (068) 22-986, popoldne. (P49-49 MO) Z 101 jugo, letnik 1987, prodam. Ogled na Koštialovi 40, Novo mesto, tel. 27-366. (3876-MV-49) GOLF GTI, letnik 1979, prodam. Ra-govska 12, Novo mesto. (3878-MV-49) GOLF, letnik 1982, prodam. Koštia-lova 28, Novo mesto. (3878-MV-49) JUGO 45 AX, star dve leti, prodam. Tel. 21-719. (3867-MV-49) (49-9MO) EZ SEDEŽNO kotno garnituro prodam. Tel. 47-716. (P49-13MO) PRODAM avtoprikolico za prevoz konja ali goveda, cisterno (3500 in 2000 1), peč na rabljeno olje in avtoprikolico. Tel. 73-443. (3861-PR-49) BARVNI TELEVIZOR prodam. Informacije na tel. 22-976. (3843-PR-49) TELEVIZOR Love-opta, čmo-beli, prodam. Boldin, Berčiče 7, Metlika. (3850-PR-49) FOTOAPARAT Zenit 12 x p prodam. Tel. 85-962. (P49-22MO) UGODNO PRODAM vhodna vrata (desno odpiranje, dvojna zasteklitev) in garažna vrata. Janez Fridrih, Globoko 21, Brežice. (3856-PR-49) PRODAM glasbeni center TELEFUN-KEN (2 x 35 W) —radio, ojačevalec, dvojni kasetofon, ločen gramofon (700 DEM), kitarski ojačevalec AMPEG 135 W (600 DEM), vidorekorder NORD-MENDE, ocarinjen (800 DEM). Tel. 58-284, Jože. (P49-18MO) SPALNICO, malo rabljeno, in novo peč za centralno kuijavo prodam. Tel. 28-622. (P49-54MO) PRODAM popolnoma nov vzidljiv štedilnik z bojleriem (drva, plin). Tel. 84-650. (P49-56MO) DVE HARMONIKI C, F, B (ena nova Železnik, druga stara 27 let) prodam. Tel. (068) 47-744. (P49-57MO) SUŠILNICO za sušenje lesa in valjčni brusilni stroj prodam. Tel. 44-871. (3933-PR-49) KOZOLEC — dvojnik, hrastov, 4 štante, prodam. Kuhelj, Vrhovo, Žužemberk, tel. (068) 84-214. (ček-PR-49) OVCO z mladičem, ovna, grablje sonce, prodam. Anton Palčič, Kočarija 2, Kostanjevica. (P49-70MO) HARMONIKO, 80-basno, prodam. Telefon 23-552. (3892-PR-49) PRODAM 10 m2 I. razrednega hrastovega lamel parketa, novega. Tel. 23-597. (3899-PR-49) POCENI PRODAM novo etažno centralno peč (12000 kalorij, rabljen kuepperbusch. Gornji kot 13 pri Dvoru. (3900-PR-49) BARVNI TV gorenje selektiomatik in poni ekspres prodam. Tel. 43-804. (3903-PR-49) PANT ŽAGO v manjši okvari ali samo elektromotor 3 KM in čmobeli televizor gorenje prodam. Tel. (068) 23-312. (3905-PR-49) HRASTOVE PLOHE, strešno opeko kaniža (2000 kom) in skoraj nov kuepperbusch prodam. Tel. 42-534. (P49-85MO) MOTORNO ŽAGO alpina 438, staro eno leto, in čmo-beli televizor ugodno prodam. Tel. 52-044, Sinkovič, 21. oktobra 2 a, Črnomelj. (P49-92MO) ŽELEZNO CISTERNO za centralno gretje (1700 1) ugodno prodam. Žika Maksimovič, Jedinščica 32, Novo mesto. (3918-PR-49) PRODAM tri peči na olje in termoakumulacijsko peč (4 KW). Tel. 51-413. (P49-120MO) PLETILNI STROJ PFAF duomatic 80 prodam. Tel. (047) 75-757. (3930-PR-49) KRAVO, po izbiri, prodam. Matjan Furman, Dol. Karteljevo 8, Novo mesto. (3932-PR-49) JEDILNI KROMPIR igor prodam. Tel. 40-135, popoldne. (P49-112MO) KOMBINIRAN mizarski stroj, širine 25 cm, prodam. Tel. 44-938. (P49-116MO) SVILENO OBLEKO, primemo za svečanosti ali poroko, št. 40, prodam. Tel. 51-551, popoldne. (P49-110MO) SEDEŽNO GARNITURO (žamet) prodam. Tel. 21-948 ali 28-150. (P49-101 MO) OTROŠKO kompletno sobo prodam. Tel. 23-320. (P49-106MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO (120 I), novo, ugodno prodam. Tel. (0608) 81-248. (P49-99MO) KOTLOVNO REGULACIJO za centralno peč prodam. Tel. 81-966. (P49-32MO) OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, skoraj novo (4 M), ter plinsko pečico (2 M) prodam. Tel. (068) 23-964. (P49-38MO) KRAVO za zakol prodam. Gumberk 4, Otočec. (3871-PR-49) KRZNENO JAKNO bizam št. 38 prodam. Tel. (068) 44-951. (3872-PR-49) ZAMRZOVALNO OMARO (2201) prodam. Tel. 24-466. (3884-PR-49) KOZLA za zakol, starega 6 mesecev, prodam. Tel. 28-032. (3866-PR-49) PRODAM commodore C 64 in dis-ketnik 1541 in tiskalnik MPS 1200 in dodatke. Tel. 42-996. (3420-PR-49) ZRAČNO PUŠKO WOSTOG, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 25-747. kupim IZ osest STAREJŠO HIŠO s 600 tn! stavbno parcelo (poleg) ob cest mesto—Mirna Peč, na lepi legi. ""1 za trgovino, bife ali podobno o javnost, prodamo. Tel. 24-947-107MO) . VINOGRAD s parcelo, pn»® vikend, na Krvavčjem vrhuptodjj1 fon (062) 816-486. (3894-PO-49) NJIVO (19 arov) v Črnomlja daku ugodno prodam. Tel. (068)> (P49-19MO) HIŠO (220 m2) prodam DEM. Mala Cikava 9, Novo (3853-PO-49) KOSILNICO Gorenje Mula,«' vzdrževano, prodam ali menjal''"! do. Tel. (0608) 88-309. (P49-11/" TRAKTOR Zetor 70-11,1 Ta čestitka je namenjena RAJK iz Gabrja pod Gorjanci- L 11. decembra se boš srečala z.™ mom, praznovala boš svoj 50. ropj* Želimo ti vse najboljše, da bi bila vesela v krogu svoje družine še n"'a Ta ti 7#»li Hrii7in« OnriJSaua 49*' To ti želi družina Gorišava. (P49-RUDIJU ŠENICI iz Jerebov« praznuje 60. rojstni dan, želimo »j veliko sreče in zdravja žena Vida*, Verica in Cvetka z družino. (3749V| obvestila STRUŽIM lesene stebričke ste ograj. Tel. (068)60-708. (3913 ROLETE in žaluzije v več bar lujem in montiram. Tel. (063) ‘ (P49-53MO) ELEKTRIČNE OMARICI nanje in notranje, kompletno mljene, prodam 30% ceneje-(061)213-244. (3760-OB-47) KOTNO JERMENICO od traktorja zetorja ter dobro ohranjeno koso za ursusa kupim. Tel. (0608) 79-507. (P49-108MO) NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO stihi, dobro ohranjeno, kupim. Tel. 52-683. (3891-KU-49) POKROV motorja TAM 4500 kupim. Tel. 25-575. (391 l-KU-49) VRSTNI RED za R 5 kupim. Tel. (064) 77-123. (P49-20MO) RAZGLEDNICE, pisma in otroške igrače do leta 1945 kupim. Tel. (0608) 61-084 ali Gregl, Kidričeva 11, Brežice. (P46-97MO) IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, 62000 Mari® ^ tel. (062) 305-150, 413-606, non-stop Generalno popravljamo in obn® mo ohišja zamrzovalnih aparat®'' di takih, ki se jim življenjska do® izteka, če točijo, rosijo, od zunaj ® nijo. Prihranite 50% elektrike. Z®" jeno delo dobile garancijo. D*" na območju, kamor seže Dol«" list. Ob triletnem uspešnem de® vašem območju dobi vsaka stra® decembru ob popravilu zamrzo® ka novoletno darilo. Cenik štorij* giblje od 3.900.000 do 6.750.000' ZIDANICO z inventarjem, vinogradom in sadovnjakom, skupaj cca 10 arov, prodam vSemiškigori.Tel.(068)27-l 17. (P49-5MO) DOLENJSKI UST Št. 49 (2103) 7. decembra 191 Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je 'ivljtje. Mnogo težkih si bolet, m prestal, a zdaj boš v grobu mimo spal. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta PETRA ŽVARA iz Presladola 34 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, DO Rudnik Senovo, pihalni godbi na Senovem, govornikoma za občutene poslovilne besede, pevcem iz Brestanice, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, sošolkam ekonomske šole Brežice in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli polagali, darovali cvetje in pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebna zahvala vsem zdravnikom in medicinskim sestram splošne ambulante Senovo, ki so mu v času “olezni lajšali trpljenje. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ljudmila, hči Magda z družino, sin Dominik in hčerka Marjanca is 600 m1** g) ob lepi legi, P idobno oP :l. 24-947. ( celo, pri«9! 'rhuprod®1 194-PO-49) Črnomlju® Tel. (068)® rodam 9, 9, Novo' Eim ije Mula* ^ menjam f (P49-IlM< 3-ll,doWfc el. 26-724' >) ^nozarf 5. (P49-H® ?KM),f i za oseb® S®* , 9 mesece* ’ in Hra^; lek-KS4® i KS s 'S# e ugod® ji ^ 'skreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob >8, lem* ram; darovali vence, cvetje in malega Jerneja pospremili na zadnji I9-58M 1 Poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju intenzjvne nege • bi?* [jri}r^e8a >n pediatričnega oddelka, CP sektor Gradnje, OŠ Baza 20 le ia ” 0lenjske Toplice, mladinskem pevskemu zboru ter kaplanu za lepo 1 aašziHi PravUeni obred. Vsem sosedom iskrena hvala za nesebično pomoč. „AND$1 enja v&fj Žalujoči: vsi njegovi l, stari'*! a 25,Si Ata je mrtev, več ne skrbi, njegov prostor pri mizi prazen stoji. Bolečino, trpljenje je prestal, zdaj bo v grobu mirno spal ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 65. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi, skrbni mož, ata in stari ata FRANCI GROZNIK Gabrijele 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč. Posebna zahvala dr. Mascatelliju za lajšanje bolečin, celotnemu kolektivu Metalne in Lisce Krmelj, pevskemu zboru Šentrupert in g. župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali in pokojnega Franca v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Julka, sinovi Roman, Franci in Sreči z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, bratca, vnuka in pravnuka JERNEJA KRANJCA Dol. Gradišče pri Dolenjskih Toplicah prodaj mest* ys& 404 tf 126M0) i°md£ 3,sunf 73-195 otrok«! jldne. T<1 /zametfj, ). (P49-7* ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ MOLEK iz Velikega Lipja 9 valj ujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za točeno sožalje, podarjeno cvetje ter vsem, ki ste nam kakorkoli poma-jjen v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala duhovnikoma za lepo oprav- Žalujoči: vsi njegovi ičke t», (391 :063) * pletno ceneje- B-47) Odšel si od nas, ljubljeni in nepozabljeni ZAHVALA V 54. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš najdražji IVAN BERKOPEC iz Regerče vasi 53 boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočus-. hf!|Va*‘ ? nami. Zahvaljujemo se kolektivu pljučnega oddelka Splošne AR K-", 'nišnice Novo mesto, sodelavcem SŠ GT Gostišča na trgu, uslužben- „i„,nn m AS TOZD MK1 Pionir Ločna in uslužbencem oddelka Zdravila nvarne zdravil Krka. Zahvaljujemo se tudi krajanom Regerče vasi in u*)ni Heferle za nesebično pomoč. Posebna zahvala, dr. Trobišu za ganljive besede ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala Sem, ki ste darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na nje-8ov* zadnji poti. r MadU^ >06, Žalujoči: vsi njegovi n obli*’ parajo* ikado® zunaj1; ike. Z*' o. ' Dolw :m dej* a str»P mrzo^ i štorij 50.000 i f » i Trud in trpljenje — tvoje bilo je življenje, veliko si prestala, sedaj boš mirno spala. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 85. letu starosti zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama in tašča KAROLINA GERŠIČ rojena STOPAR iz Semiča 55 Jskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, bancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in • e našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvet-' p?sebej se zahvaljujemo dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, ZB emič, gospodu župniku za lepo opravljen obred in tov. Martini Jakše 23 Poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 48. letu starosti nas je po težki in dolgoletni bolezni zapustil naš dragi sin, brat in stric FRANC MURN iz Dol. Straže Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, kolektivu Opekarne Novo mesto, pevcem iz Žužemberka, družinam Pavček, Šenica, Bartol, Poglavc in Juršič ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Dol. Straža ZAHVALA V 59. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA KRAJŠEK rojena Cugelj iz Šentruperta 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto ter gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, delavcem 1MV Mirna, Kopitarni Sevnica in Kolinski Ljubljana za podarjeno cvetje. Žalujoči: hčerka Mimi z družino, sinova Franci z Elico in Brane z družino Šentrupert, Sevnica, Ljubljana Leto dni je minilo, kar med nami več te ni, toda v srcih naših si prisoten vsak dan ti. V S P O M I N 6. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, sin, stric in stari ata FRANC GREGORČIČ iz Mokronoga 116 Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu, mu prižigate svečke in mu krasite grob. Vsi njegovi Jesensko listje, kam hitiš... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame PEPCE LESKOVEC z Mirne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded JANEZ TRAMTE kovaški mojster v pokoju iz Zloganja 32, Škocjan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za vso pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala osebju pljučnega in kirurškega oddelka intenzivne nege, hvala govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Zaspala mamica je zlata, zaprla trudne je oči... ZAHVALA 11. novembra je umrla naša dobra mamica, stara mama, prababica, sestra in teta * * Jk ■ ji JOŽEFA KOS roj. CIMERMAN iz Šentjanža 15 b Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ji podarili toliko cvetja in jo spremili nagnjeno zadnjo pot. Hvala kolektivom OŠ Šentjanž, SO Sevnica, KS Šentjanž, Vegi Ljubljana in Lisci Krmelj, pevcem iz Mokronoga in Šentjanža ter ZU Šentjanž. Posebno zahvalo Jožici Krašovic iz Radeč za njeno nesebično pomoč v času bolezni. Vsi, ki smo jo imeli radi ■L Ji ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 64. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, tast, stari oče, brat, stric in bratranec ALOJZ KORAČIN s Hudega 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še vaščanom za nesebično pomoč, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so našega očeta v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje ter osebju internega oddelka-intenzivna nega za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Najlepša hvala kolektivu internega oddelka ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, oče, stari oče in brat VINKO RADIČ iz Veniš pri Leskovcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, posebej pa Alojzu Godleiju za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi dr. Šprajcu in sestri Milki za požrtvovalno pomoč med boleznijo. Hvala Cestnemu podjetju Krško in ekonomsko-finančnemu sektorju TCP Videm Krško za podarjena venca. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, zvonjenje pri sv. Štefanu, Oštrcu ter Veliki vasi in pevcem za presunljivo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pepca, hčerka z družino ter brat in sestre DOLENJSKI UST TONE ZALETEL Dišal naj bi po pregretem gostilniškem dimu. Naučil naj bi se vljudno priklanjati V lepi natakarski uniformi naj bi hodil med mizami in potrpežljivo stregel zdolgočaseni ljubljanski gospodi Pozneje pa naj bi kletaril na svojem, saj so v sorodstvu premogli bogato vinsko shrambo. Toda kmečki sin Tone Zaletel ni nikoli postal niti tak niti drugačen natakar, ker je pobegnil v rojstno vas Blato nemudoma po tistem, ko ga je mama pripeljala v Ljubljano p uk. Nikakor pa to nenavadno slovo od velikega mesta ne pomeni, da se je branil učenja. Nasprotno, uspešno je končal srednjo kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu, kako desetletje zatem pa je spra vil v žep še diplomo višje agronomske šole Maribor. Nemara ni nepomembno, da je študiral še po tistem, ko so novomeški oddelek mariborske višješolske ustanove ukinili in so po tem uradnem ukrepu delali tisti preostali vztraj-neži izpite bodisi v Ljubljani bodisi f Mariboru. Zdaj, po vseh teh učnih letih, v katerih je v resničnem praktičnem delu sproti preverjal kar so mu pripovedovale knjige, hodi med raztresenimi su-hokranjskimi vasmi in se potrpežljivo pogovarja z dolenjskimi kmeti Spet in še vedno pa se uči, čeprav tudi deli nasvete. Napotke daje kmetom poklicno, ker je pospeševalec v kmetijski zadrugi v Trebnjem. Letos minevata dve desetletji. odkar se je zaposlil v trebanjski kmetijski zadrugi, pri svojem prvem in edinem delodajalcu doslej. Takoj po končani grmski šoli je leta 1969 začel voziti traktor na zadružnem posestvu na Mali Loki. Ropotajoči stroj je zamenjal za delovno mesto vodje mlečne proizvodnje v KZ Trebnje. Eden pomembnejših podatkov iz tistega časa njegove zaposlitve je najbrž število 40, pomeni pa, da je Tonetov zadružni odsek vpeljal toliko krajevnih zbiralnic mleka po občini, ob katerih so seveda nujno morale steči še številne nove proge za dovoz mleka v osrednjo zbiralnico. Z njegovim poznejšim življenjem je verjetno veliko usodneje povezano vodenje zadružne enote Dobmič-Velika Loka. To delo je opravljal do leta 1985, usodnost pa nemara tiči v tem, da je Tone Zaletel še danes kmetijski pospeševalec na dobmiškem območju. Zaletel je funkcionar f vrsti organizacij, organov in odborov f krajevni skupnosti- član izvršnega sveta občine Trebnje, član delavskega sveta F sozdu Mercator, član izvršilnega odbora hranilno-kreditne službe Slovenije. Zaletel je uspešen kmet, dobitnik občinskega priznanja OF in še kaj. Toliko se je tega z leti nabralo, da je nemara prav, če spomnimo na posebno in bistveno: vse to je en sam Tone Zaletel delaven in skromen, podoben mnogim že kar malce zgaranim, a vendar pokončnim ljudem f našem pridnem delovnem ljudstvu, brez katerih bi se ukazujoča jim država sesula, začenši pri njenem temelju — krajevni skupnosti Tod prav kmalu ostane od grmade možnih besedo Zaletelu — največ zaradi Uike njegove želje — na reti samo pospeševalec, zadolžen za območje Suhe krajine in za del družbenih zemljišč v občini Trebnje. Svoje poklicno delo je tesno povezal če ne kar prežel z zamislimi o preprečevanju hiranja manj razvitih območij, kakor te ideje vsaja F suhokranj-ska tla mednarodni razvojni projekt F A O. » Vendar bi moral projekt dobiti več družbene pomoči glede na to, kolikšen pomen mu družba pripisuje,« razmišlja Zaletel M. LUZAR p P t p p p 'p p p p p \ \ \ \ p i p i p p p p p p p p i p ji u Po dolgih letih v Novem mestu — Miklavžev sejem Je sv. Duh prebogat za Črnomelj Zimsko arheološko zatišje pri cerkvi sv. Duha v Črnomlju še ne pomeni, da ______________vsa vprašanja rešena — Kaj z zbirko izkopanin? Začele so se prednovoletne prireditve NOVO MESTO — Z novoletnim sejmom, kuže od ponedeljka teče na Glavnem trgu, so se letošnje prireditve v pričakovanju novega leta že pričele. Izredno lepa novoletna dekoracija glavnega trga s prireditvami vred zagotovo ni poceni, a tudi draga ni. Zasluga gre sposobnemu odboru, ki je v desetih letih shranil in vzdrževal vse, kar je bilo narejenega za krasitev. Iz denarja, ki ga po sporazumu prispevajo vse delovne organizacije novomeške občine, se vsako leto pripravi kar 9500 daril, preostali denar pa namenijo prireditvam in okrasitvi. Nadvse pomemben je delež, ki ga za lepšo podobo trga prispevajo delovne organizacije, ustanove in obrtniki. Letos so se s svojimi uslugami še posebej izkazali v IMV, iskri Tenel in Hipot, v tozdih tovarni in avtobusni promet Gor- ČRNOMELJ — Pri cerkvi sv. Duha, ki postaja najbolj zanimiv spomenik v tem mestu, je po intenzivnih delih skozi vse poletje in jesen zdaj mir. Konec novembra so za letos prekinili arheološka raziskovanja okoli cerkve. Raziskanega je dve tretjini prostora, tako da za prihodnje leto ostane samo še tretjina. Dr. Phil Mason, kije vodil arheološka izkopavanja, bo čez zimo nadaljeval obdelavo izkopanega gradiva. Del gradiva bo strokovno obdelala re- • Več kot 5000 Dolenjcev, prišli pa so tudi ljudje od drugod, seje v torek popoldan zbralo na novomeškem Glavnem trgu in pozdravilo Miklavža. Spregovoril je z balkona na rotovžu, potem pa se je skoraj dve uri sprehajal po trgu med stojnicami in najmlajšim delil bombone. janci, v tovarni prikolic Adria, na pomoč so priskočili, GIP Pionir, Gozdno gospodarstvo, vojaki VP 1394, delavci Elektra, poklicna gasilska enota, obrtnik Gvido Hren in še nekateri. Sejemska ponudba še ni dokončna, saj se bodo do konca decembra trgovci in obrtniki vseskozi menjavali za stojnicami, tako da bo vsak dan med 9. in 20. uro na trgu videti kaj novega. Posebnost letošnjega sejma v Novem mestu je novoletni bolšji sejem, namenjen vsem, ki doma izdelujejo novoletne čestitke ali predmete, primeren za novoletna darila. Prodajali bodo lahko vsak dan na stojnicah, ki bodo ostale prazne in jih bo določil vodja sejma. J. P. V NEDELJO IN PONEDELJEK SMUČARSKI SEJEM NOVO MESTO Smučarsko društvo Rog bo tudi letos pripravilo tradicionalni smučarski sejem. Letošnji bo v nedeljo in ponedeljek, 10. in 11. decembra, v novomeški športni dvorani pod Marofom. Že po običaju bo na njem razprodaja rabljene in tudi nove smučarske opreme, društvo bo vpisovalo nove člane, obiskovalcem bodo na voljo razni strokovni nasveti, moč si bo ogledati razne filme in še kaj. Sejem bo v nedeljo odprt od 9. do 19. ure, v ponedeljek pa od 10. do 19. ure. Prodajalci, kupci in radovedneži, vabljeni! paratorka muzeja v Novi Gorici Jana Vesel, najdenih kovinskih predmetov pa se bo lotil največji tovrstni strokovnjak pri nas inž. Milič iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Do pomladi bo torej ves doslej izkopani material obdelan. Jeseni so bila opravljena tudi sondiranja in delne raziskave zunanjih sten cerkve, ladje, prezbiteija in lope. Ugotovili so gotske stavbne člene, talni zidec v ladji in ostanke okenskih ostenj. Baročne predelave so, kot so ugotovili, poleg izgradnje cerkvene lope pred zahodno steno cerkve obsegale še zamenjavo gotskih oken, predelavo slavo-ločne stene in korekturo srednjeveške ladje, kije dobila centralni poudarek v prostoru. Zadnje historicistične predelave iz leta 1895 so z debelim ometom prekrile obe prejšnji gradbeni fazi in dale cerkvi nov videz, tak, kakršnega poznamo danes. »Ta čas delamo na papirju idealne rekonstrukcije cerkve za vsako njeno gradbeno fazo posebej,« pravi umetnostna zgodovinarka Marinka Dražu-merič iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. »Na podlagi risb srednjeveške, baročne in historicistične idealne rekonstrukcije cerkve se bomo odločili, kakšna bo nova podoba cerkve in kako jo prezentira-ti. Kot zanimiva možnost se kaže predstavitev cerkve v sklopu obrambnega sistema mesta. Najdbe zidnihiM leseno konstrukcije kažejo, da J1 cerkev najverjetneje vključena' rambni sistem mesta, ki ga j® F letos odkrito srednjeveško m®0 zidje.« . , Letošnja odkritja in ugotovi 1 potrdila predvidevanja, da je cer j Duha pomemben zgodovinski ia 1 turni spomenik. Črnomelj pa *° J pripravljen nanj. Če za samo predvidevajo kako in kaj, P* ' usoda izkopanin nerešena. Cerk ] kot vse kaže, dobila nazaj svoj s* J namen, hkrati ko bo tudi prostor J turne prireditve. Ne ve pa se, “ji izkopaninami. Jih bo prevzel Manj muzej v Ljubljani, kjer jim pnmanjJL prav predmetov iz 17. stol., al' FJl izkopanine, ki zajemajo široko “7 1 obdobje od antike do 18. stoletja, n šle ustrezen prostor in bodo kot "J rastava ostale tam, kjer so doma ] mor spadajo, to je v ČrnomJ^ g Bregu se zdaj vrača sloves Kriza je v gostinstvu izziv za kvaliteto — Razširjena ______in strokovna ponudba že rojeva sadove SMUČARSKI SEJEM V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Semiški smučarski klub Iskra, ki velja za največjega tovrstnega v Beli krajini, pripravlja za soboto, 16. decembra, sejem rabljene opreme. Sejem bo od 9. ure naprej v telovadnici osnovne šole v Župančičevi ulici v Črnomlju. Vsi, ki želite karkoli prodati ali kupiti, torej vabljeni! ZMAGA GOSTOV TREBNJE — Na tukajšnji nogometni tekmi nogometnih sodnikov iz Ljubljane in Trebnjega so s 6:1 zmagali gostje. Na slovesnosti pred srečanjem, na kateri je v imenu trebanjske ZTKO udeležence pozdravil Darko Krištof, so se simbolično poslovili od nogometnega sodnika Milana Tintoija z Mirne, ki je prenehal soditi. NOVO MESTO — Novomeška restavracija Breg je bila precej časa paradni konj novomeške gostinske ponudbe, predvsem zaradi pestre ponudbe, dobre postrežbe, pa tudi zaradi svoje idilične lege na starodavnem novomeškem Bregu. Zadnjih pet ali nekaj več let pa je bila posebnost le slednje, kar pa je za dobro poslovanje gostinskega lokala premalo. To se je seveda pokazalo tudi v izgubi, ki je postala vse večja. Niti ni nujno, da pride lokal na slab glas, dovolj je, da ni več atraktiven, in že se krivulja uspeha povesi navzdol. To dobro ve Niko Veselič, vodja gostinskih obratov pri srednji gostinski šoli v Novem mestu, ki sije nadel nalogo, da bo Bregu povrnil nekdanji sijaj, češ: »Izgubljen sloves sije seveda težko pridobiti nazaj, tega se zavedamo, zlasti v sedanjih kriznih časih, ki gostincem nikakor niso naklonjeni. Vendar je prav ta čas tudi izziv za tiste, ki hočejo nad poprečje.« posvečamo stalnemu strokovnemu izobraževanju osebja, tako v pripravi hrane kot tudi v postrežbi. Ponudbo prilagajamo tudi letnemu času. Tako se osnovni jedilnik spreminja vsake tri mesece,« pravi Niko Veselič, ki že lahko pokaže tudi prve konkretne rezultate novega Brega. Kljub kriznim časom je Breg že zlezel iz rdečih številk. T. J. ZLATOPOROČENCA VRH® — Ko se zlatoporočenca ^ Ivanka Vrhovec, ki sta se i oist*'1 Halo, tukaj je bralec »Dolenjca« Po sledeh nekaterih klicev v rubriki Halo, tukaj Dolenjski list! Mraz, kije po toplih dnevih pritisnil teden pred prazniki, je zamrznil tudi zanimanje bralcev Dolenjskega lista za večerne pogovore, in tako je dežurni novinar v četrtek prejel samo štiri klice. Začnimo s pohvalo. J. N. iz Novega mesta se je oglasila z željo, da bi javno pohvalili vzgojenost mladih miličnikov. Na nedavnem pogrebu umetnika Boži-darja Jakca je opazila, kako se onkraj prometne ceste ob pokopališču v Ločni betežen in star človek trudi, da bi prečkal cesto. Eden od dveh miličnikov, ki sta šla po pločniku, mu je priskočil na pomoč in ga vamo pospremil prek ceste. Torej pohvala fantom v modrih uniformah! L Z. z Mirneje potarnal, da v nobeni lekarni od Ljubljane do Celja ni več mogoče dobiti kukidenta, lepila za zobno protezo, zaradi česar imajo mnogi ljudje težave. Kukident je bil sicer drag, a se ga je vsaj dobilo, zdaj pa do njega pride le tisti, ki ima zveze s tujino ali pa se sam odpravi preko meje. Povprašali smo novomeške lekarne, kjer so pov dali, da kukidenta zares ni v prodaji že najmanj leto dni, ker ga je proizvajalec prenehal izdelovati. In tudi lekamaiji pravijo, da je pač treba vzeti pot pod noge in na tuje, ker ni na voljo nobenega domačega nadomestila za kukident. S. T. iz Ljubljane je sporočila, da seje prejšnji mesec vračala v Ljubljano z obiska v Novem mestu in ni mogla prebrati z obešenega voznega reda, kdaj avtobus odpelje. Razumljivo, da ne, saj ta prepotrebni pripomoček, brez katerega ni avtobusne postaje, ni osvetljen, obešen pa je previsoko, da bi si človek lahko pomagal z vžigalnikom ali čim podobnim. Dežurni novinarje zadevo preveril še isti večer. Resje tako, kot je sporočila naša bralka: voznega reda ni mogoče prebrati. Pozanimali smo se pri »Goijancih« in prometnik Cimski, s katerim smo dobili zvezo, je zatrdil, da bodo poskrbeli, da bodo žarnice v vitrinah z voznim redom gorele. Za slovo od četrtkovega dežurstva se je javil še anonimen bralec iz Gabrja, kot je dejal. Motijo ga nekatere nepravilnosti v ravnanju krajevnih politkov in v zvezi s krajevnim prispevkom. Ko bo zbral dovolj poguma, da bo povedal, kdo je (seveda bomo na njegovo željo njegovo ime ohranili v tajnosti, mora- mo pa zanj vedeti), bomo poskrbeli tudi za odgovore. Do takrat pa na svidenje! MiM In s čim naj bi to dosegli? »Restavracija nudi gostom novo okolje postrežba in ponudba pa naj bi sledili najnovejšim svetovnim kulinaričnim spoznanjem. Rdeča nit je seveda še vedno domača slovenska kuhinja, ki spremlja Breg že od njegovega nastanka, na jedilnih listih pa so se znašli tudi raki, školjke, divjačina in druge specialitete. Posebnost so tudi aperitivi, ki naj bi bili blagi, da gostu ne bi pokvarili okusa in teka, ter sladice, kombinirane z eksotičnim sadjem in sladoledi. K jedem sodijo seveda tudi vina. V kleti imamo blizu devetsto buteljk najkvalitetnejših slovenskih in jugoslovanskih vin. Seveda pa veliko skrb nim domačim niti ni bilo treh ^ kdove kakšnem Poman^!!jia "dvser, sta si z marljivim delom, VTkt ^ leznici, Ivanka pa v več P0*1-!'J h pQl služila pokojnini, ki pa zara0^t< *®a, 1 nje draginje terjata, da se m tej odpovesta. Tako sta se po L |a« ''Obet letjih s težkim srcem odpov % naročništvu na Dolenjski Bstj , J> dezi pa, da bodo napočili boljši c »"jne: Ud UUUU Jn p ) ljudi dobre volje. (Foto: P- r ’ S NOV KONCERTNI rSi SPORED OKTETA Ul V/lVLlLe vx»----- (hf ^6* BOŠTANJ — Dekliški oktri TOlevt Am01:nmlk~ 2S*j3SS PO ga vodi Romana PemovšekJ® n ral lrnnpprtni nmorJHTL V «' i ral koncertni program, v. (Udi vključili tako umetne kakor tu narrwHne rvsmi. renesanc" 'KEl POSVET S STROKOVNJAKOM — V restavracijo Breg so povabili svetovno priznanega kuharskega strokovnjaka Toneta Strajnarja, sicer dolenjskega rojaka, da bi jih seznanil z najnovejšimi dosežki v pripravi hrane in kulture mize. (Foto: T. Jakše) gamzactj pa pripravlja k°n“ pov(j< J ( kega okteta še v drugih kraj®*' ‘avi še, da za glasbeno spremlja m s’ pri zabavnejšemu delu sporeda pa Sandi Ančimer s niko. bFfto d »ve0t ^ve, Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. V KOČEVJU PLES NA LEDU RAZŠIRJENA CERKEV SV. MIKLAVŽA — V Stranski vasi pri Novem mestu je v nedeljo ljubljanski škof Jože Kvas slovesno posvetil nov prizidek k cerkvi sv. Miklavža. Prizidek, v katerem bo učilnica, služil pa bo tudi drugim namenom, so ob sodelovanju šmihelske župnije in krajevne skupnosti Birčna vas postavili krajani sami, hkrati so razširili cerkveni kor in obnovili kapelico svetega Jožefa v vasi. Ob cerkvi nameravajo zgraditi tudi pokopališče, saj postaja šmihelsko že pretesno. Okoli cerkve so že navozili in zravnali zemljo, tako da bo prostora za približno 350 grobov; v letu 1990 pa bodo dokončali tudi obzidje in postavili poslovilno vežico z dvema prostoroma. (Foto: J. Jakše) m studio >«a^ Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je la leden naklonil nagrado, ki jo podeljuje Studio D, STANETU Ml Kostanjevice na Krki. Lestvica pa je ta teden z eno novostjo takšna: 1 (4) Dolenjski svet — DOLENJSKI FANTJE 2(1) Dolenjski očaki — COF 3 (5) Pozdravljena, Bela krajina — STOPARJI 4 (5) Hrepenenje v dežju — ZVONČKI 5 (3) Floijanska polka — VESNA 6 (7) Klic trobente — ANSAMBEL F. MIHELIČA 7 (10) Zvezde nad Vrhgoro — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 8 (9) Zavrtimo se - ANSAMBEL V. PETRIČA 9 (6) Moja Gorenjka — KRT 10 (—) Zapeljiva natakarica — VESELI ZASAVCI Predlog za prihodnji teden: Novoletno voščilo — ANSAMBEL I. RUPARJA wwwwwwwwwwwwvwvvyvwv-. -r s s s s s Sy Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KOČEVJE — Kočevje je bilo te dn. spet med najhladnejšimi kraji v Sloveniji, pogosto pa je bilo tu celo najhladneje. Zaledenela sta jezero in Rinža. Tako je narava spet poskrbela za zabavo otork in odraslih, ki se na ledu drsajo, plešejo, se igrajo razne igre, nekateri pa se po njem samo sprehajajo ali na sankah vozijo otroke. FESTIVAL NAREČNIH POPEVK MARIBOR — V soboto, 16. decembra, ob 19.45 bo v tukajšnji dvorani Tabor 22. festival narečnih popevk Maribor ’89. Na prireditvi bodo različni izvajalci predstavili 16 popevk. Izdali jih bodo tudi na kaseti, ki bo vprodaji že na kozerija NAPAK RAZUMLJENI JUGOPOUTIKI Jugo ljudstvo je pa res trapasto. Visoki politik z juga Jugovine je na mitingu kričal »Dajte nam orodje!« Preko ekranov se je ljudstvu zdelo, da politik z juga Jugovine vpije: »Dajte nam orožje!« Pa je nastal kratek stik med politikom in ljudstvom. Seve: zaradi nerazumevanja. dan festivala. Organizator letošnjega festivala je Radio Maribor. Ali pa drug primer: visoka politična jugo osebnost je na nekem pomembnem sestanku izjavila, da Jugo vino lahko rešijo samo gusle. Ljudstvo, ki je poslušalo potek sestanka po radijskih valovih, je razumelo: »Jugovino lahko rešijo sa- mo Rusi« Pa je bilo vse narobe. Pa so tulili na severu, pa so tulili na jugu, vzhodu in zahodu Jugovine. Lahko gremo naprej. Neki jugo viški politik je zapustil konferenco mladih s severa dežele z obrazložitvijo, da jih ne razume. Mladinci s severa Jugovine so se na vso moč čudili tej potezi »Ne razumemo ga, ker nas ne razume.« Da bi bila stvar še bolj zamotana, se ne razumejo niti politiki med seboj. Veljaki iz Belega mesta ne razumejo veljakov iz Zelenega mesta in obratno. Kar razglašajo v Belem mestu za edino veljavno resnico, ta- koj izničijo v Zelenem mestu. Še več: trditve iz Belega mesta razglasijo za navadno laž, separatizem in nacionalizem. Če v Zelenem mestu trdijo, da Jugovino lahko reši propada pluralizem, se v Belem mestu navdušujejo nad unitarizmom. In obratno. Te vrste nerazumevanje je privedlo že do groženj z bratomor-sko vojno med severom in jugom, z uvedbo izrednega stanja, skratka do te stopnje, da se je pričelo mrzili ljudstvo z ljudstvom. Rezultati vseh prepiranj in ne-razume vanj pa so bili v g la vnem tile: • gospodarstvo je vneto pr<>\ • naraščala je nezaposlenost • inflacija se je prevesila v hr • velik del prebivalstva v Joi0^ se je otepal z revščino .j,y • kruh in drugi nujno potrebo1' ,, Ijenjski proizvodi so bili iz dtielfj dan dražji A • tujci so pričeli gledati na Ju° no z nezaupanjem itd. Hudič je, ko se med seboj H* ; ume jo ljudje, ki govorijo isti til1 podoben jezik.___________ TONI GAŠPč* --... ^ J