SPREGOVORIL JE GRGUR KDvfSKI
Zadnje mesece smo v svobodnem hrvatskem in srbskem tisku zasledili ostro medsebojno Polemiko. Ta se je stopnjevala ob srbs?:em Memorandumu Združenim narodom in ob izjavi srb ^kiii in muslimanskih prvakov Bosne in Hercegovine. V polemiko sta posegla tudi gg. Adam Pribicevic in dr,Vladko Mapok.
Aprila meseca se je pa oglasil tudi g.Ivan MeŠtrovic, nestor hrvatskih in jugoslo = vanokih umetnikov, autor splitskega Grgurja Ninskega in Vidovdanskega hrama na Kosovu.
I	= + rs
Me&trovič se je zamislil ob teh	medsebojnih	obtožbah, izpadih	in očitkih, Id. jih je
poln svobodni srbski in hrvatski	tisk. Pa se	je vprašal: Kam bo	to pripeljalo?
"Od pričetka vojne se je v naši	domovini preganjalo in ubijalo	brez usmiljenja,v	bo
Jih z okupatorjem ali med seboj. Razlogi so bili	številni: krivice in nasilje režima,	na
BProtujoci nacionalizmi, različne ideologije. Razni vplivi prijateljev in sovražnikov,prx3d Vsem pa naša surovost in pomanjkanje pameti. Izgube so bile strašne - na obeh straneh."
Meštrović ne.zahaja mnogo v vzroke tega apokaliptičnega klanja; le nakazuje jihjopo ^arja nanje le v obrisih. Odgovarja z besedami ustaSkega prvaka Mileta Budaka. "Da,na za jj-ost smo si v tem, kar počenjamo, Hrvati in Srbi enaki", - pokazali smo, da smo en narod. A kaj hočete, ko pa smo takšni... Zob za zob, glavo za glavo."
|( Te vzroke ima v mislih pri pripovedovanju, kako je postal prej omenjeni Mile Budak Ludak", le da si Meštrovič ne more biti na jasnem, "ali je bil Mile bedak že od roj = ®tva, ali pa je tak postal tedaj, ko so mu agenti jugoslovanske kraljevske vlade, hoteč B9- ubiti, razbili lobanjo, da so se pokazali možgani."
„ Mestrovič vstaja proti temu , da hi n. pr. le Starčeviča obsojali za zločinca, čigar zločin" je bil, da Je bil navdušen narodnjak, medtem ko pa s takim "zločinom" ne obsoja 0 Vuka Karadžiča, ki na drugi strani ni bil nič manjši narodnjak kot Starčevih.
. Na mestu MeŠuroviča našteva Mladen Lorkovič, drugi ustaSki minister, posledice tega rbsko-hrvatskega klanja: "Vse se bo moglo z nami zgoditi", morda se ho nam žanjcem slab f6 zgodilo kot pa oračem, "toda nekaj je pa le pojasnjeno: Razbit je mitos o srbskem ju= ^štvu in o hrvatski tisočletni kulturi".
Hrvatski nestor bi mogel še jasnejše spregovoriti kot je,- vendar so že samo te be= ;'-ue glas modrega človeka, ki vidi zločine na obeh straneh, ki tega spoznanja ne skriva, i'otavlja, da leži krivda za te strahote pri Hrvatih in Srbih in zaključuje, da je treba tenehati s takim početjem. Treba je odpustiti, treba je pozabiti, treba je začeti znova, ^ova pri vsakem foedincu, znova v celem narodu, srbskem in hrvatskem. "Ne moremo brez po .ifr'tye živeti skupaj, brez pomirjenja se tudi ne moremo ločiti. Toda pred pomirjen jem mo a Priti do odpuščanja, pred odpuščanjem pa vestno izpraševanje lastnih grehov."
Tako bo končno prevladala zdrava pamet, ki je za sožitje južnoslovanskih narodov in 'tir na našem delu Evrope, predvsem pa za med seboj usodno tako pomešane Srbe in Hrva= ^e> tako zelo potrebna,
Bilo bi še prezgodaj Čakati lavnega odmeva na ta poziv sodobnega Grgurja Ninskega, Javnega odmeva med hrvatskimi in srbskimi prvalci. Bog daj, da bi Meštrovičeve besede pa= na plodna tla in da bodo končno Hrvati in Srbi med seboj razgovarjali - kaj je prav Hrvate in Srbe.
N ib REKLAME
_ Londonski jutranjiki so 7.junija priobčili poročilo svojih dopisnikov iz New Torka, a je bivši kralj Peter prejšnji dan zanikal naznanilo neke ameriške firme, da je vsto= v njih službo, kot smo poročali v zadnji številki Klica Triglava. Kralj je rekel:"Se eda. nnkoliko mi trda prede, toda nisem popolnoma suh."


R A Z G LEDI
S.L. AFDREE:	27. III. 19U.
Naša emigracija je večno bolj pciobna dobro zavezani vredi, polni rakov, po kateri padajo udarci usode. Kolikor so udarci močnejši, toliko se raki bolj grizejo med seboj. In tako je prišel na vrsto tudi 27.III.1941...
Za 27.III. so nas slavili vsi zavezniki, pri nas doma, vsaj v Srbiji in Sloveniji, pa je vzbudil val navdušenja, ka.crŠnega Že nisem videl. Prišli smo do svobode, na medna; rodnem vojno-politišnem polju pa smo zelo veliko, Še ne odi obilno vplivali na potek do= godkov. Vsaj tako pravijo v raznih zgodovinskih izjavah...
In mi?.' Čudno.'
Tito, ki je takrat šele 2 dni pozneje prilezel na plan s svojimi rdečimi pretoriijan ei, se danes hvali in slavi ta dan kot svoj. V resnici pa je takrat in Še dolgo potem pridno pomagal "pravično vojno" nacistov proti zahodnim zaveznikom. Tako na primer ni treba pozabiti.oboroženega napada komunistov iz Kragujevca na vojne oddelke v nesrešnih aprilskih dneh,... Toda, kaj naj se Čudimo komunistom, ki jih itak dobro poznamo.
Toda mi, ki se trkamo na prša, češ da smo pravi narodni demokrati, mi pričenjamo po stopoma pljuvati in se odrekati tega zgodovinskega dejanja.
Razen Članica g.Erjavca, sem öital tudi članek generala g.Vasilije Petroviča v " 1= skri". V Člarit-u pod naslovom "Kdo je kriv?", ki je drugače zelo dokumentaričen, obto2u= je na zaključku z vprašanjem v naslovu udeležence 27.III. kot krivce za vso nažo narod= no nesrečo.
Mislim, da bi se danes pod podobnimi okoliščinami, enako zgodilo. Jugoslavija bi ta krat £ . prenesla nenapadalno pogodbo s Hitlerjem, ni pa prenesla vstopanje v pakt s Hi= tlerjem.
Naša nesreča ni posledica naših, temveč v prvi vrsti zavezniških napak med drugo svetovno vojno. Ge nam naša zgodovina ni dovolj, pa se ozrimo na Poljsko. Zato mislim, da spada vprašanje "kdo jo kriv", v "vrefto rakov".
äe nekaj,' Danes pravijo tudi, da je 27. III. delo Srbov in samo Srbov. V resnici je največja vc&ina izvrŽilcev in voditelj jv bila srbske narodnosti. Za Hrvate ne vem; vse= kakor so morali biti med oPicirji in vojaštvom edinic, ki so puč izvršile. Prav tako je moralo biti med uemi tudi precej Slovencev,
Za Glavni general Šral pa vem točno: kapetan korvete Josip Saksida, na službi v še lezniŠko piovidbenem odseku Saobračajnega odelenja, za časa vojne poveljnik Kraljevske’ mornarice ra Malti; general štabni pripravnik kapetan Stanislav Podboj, ki je bil to noš dežurni oficir v Glavnem genera]Štabu in končno moja malenkost.
Vsekakor smo bili izvršilci in ne voditelji. Mislim, da tudi to, kar som storil to noj, n'. ni6 posebnega. Mor„1 sem zasesti kabinet in pisarno ministra vojske in nato pri peljati univ.proi.g.Mirka Kosiča. Ni vjliko, vendar dovolj, da bi Žel "na kolač",če pu& ne bi uspelj kar bi bila usoda vseh udeležencev,
V pravilnost ali nepravilnost postopkov nove vlade se ne morem spuščati.Drugo ju= tro smo odšli na svoja redno-dolo.
RAZGLEDI-:
Vi/','. K D J JE
"12.000 zrtev".- Vprašanje krivde za preda= jo 12.000 slovenskih beguncev Titovim parti zanom treba rešiti docela cojektivno.
Ni pravilro metati celotno krivdo na Bri tance, čeprav je danes navada, da sko**o ves jugoslovanski tisk repcvoljno piše o P.-itah cih in se laska Amerikancevi, misleč, d\ se bomo z napadanj .na Eriuanoev prikupili Ameri kahe.em, To se nam lahko v bodoč n sti madSu= je, kajti odgovorni Britanci ne bodo pozabi 11, kako so jih mali narodi opljuvali (ko je bi’Ja Britanija v težkem položaju), pozablja joč, da je Amerikancem bližja in važnejša Ve Lika Britanija kot pa Juroslavija.
.Ho je kriv za predajo .2,000 slov nskih beguncev Titu?
Krivi so v prvi vrsti mnogi vodilni jugo slovanski, a posebno slovenski, politiki,ki so ra londorskem radiju lota 194-2, 19I3j3944 in 1945 govorili v korist Titu in Titovi "NOV" (Narodno-oo\robodilni vojski) ter ras po- hvali, da so Titu priključimo. Večina
KRIV ?
teh politikov je danes ostala v emigraciji in se,morda, kesa.
Kriv je kralj Peter, ki je 12.septembra 1944- leta, preko londonskega radija pozval vse nas, da se podredimo Titu.
Krivi so mnogi politiki, ki so ostali 0 časa okupacije v Sloveniji in z nami izbe15 gli, a niso napravili vse, kar je bilo v njihovi moči, da zadevo pojasnijo zavezni* kom, marveč' so si najprej reševali svojo kožo.
In končno, teh 12.000 nesrečnikov niso pobili Britanci, ampak S1ovenci-partizani> ki tudi niso bili vsi komunisti in med ka5 terimi je bilo tudi mnogo takih, ki so st' pili ra Titovo stran na podlagi pozivov D po ukazu kralja Petra in nekaterih politi5 kov v Londonu.
Zakaj torej metati vso krivdo na Brita* ce.
Nekaj krivde nosijo nekateri nepoučeni nižji britanski komandanti, ki so smatraj!
na podlagi izjav kralja Petra in nekaterih slovenskih politikov Tita in njegove parti= zane za iskrene zaveznike, velike heroje in borce proti nacizmu. Poleg tega je treba i= meti na umu, da so ti nižji britanski koman danti verovali, da se bo s temi ljudmi -slo venskimi begunci- postopalo na'isti način, kot bi z njimi postopala britähska sodišča. Bili so to vojaki, ki so se zelo malo ali celo nič bavili in zanimali za politiko.
Mar niso transporti takoj prenehali, Čim je za zadevo zvedel fieldmaršal Alexander? Mnogi naši ljudje ne vedo za mučen vtis, ki ga je napravila vest o usodi transportov na kroge odgovornih Britancev: britansko vlado, duhovščino itd., in kako drastične-, mere so bile podvzete proti nekaterim- nižjim britah skim komandantom, odgovornim za' te transpor te.
Uvodni Članek pravi: "...tiste dni pred šestimi,leti se nam je spet maščevalo naše preveliko in naivno zaupanje."
JUGOSLOVANSKA VLADA V BEGUNSTVU
Sava Kosanovič v beograjski "Politiki"
.. .	‘;.rr •.
Sava Kosanovič, Titov veleposlanik v Wa= shingtonu, se je. pred-.dobrim mesecem zaple= tel v ostro debato'v beograjski "Politiki", kateri je izjavil, da je bilo boljše, da je vlada leta 1941 zapustila-.Jugoslavijo in se podala v emigracijo. Na razne napade je na= to Kosanovič napisal daljši članek,: v kate= fern zavrača svoje kritike, da so nezreli in đa nimajo .pojma o mednarodnih odnosih. Komu nisti bi kajpak najraje zbrisali iz jugoslo vanske zgodovine vsak vpliv "reakcionarjev" izpred vojne,
Kosanovič trdi, da sta bila predsednik čehoslovaške. repüblike dr.Beheš in franco= aki general De Gaulle v zelo težkem položa= Ju, ker njunih vlad ni bilo v begunstvu. To Pa ni bil slučaj z Dansko, Grčijo, Norveško, Nizozemsko in-Belgijo, ki' so vse imele zu = Uaj svoje izza. mirne dobe izbrane vlade.Pri kod jugoslovanske'vlade v begunstvo aprila 1941-je izpodbil'•/vse .spletke Otona Habsbur čkega, in ohranil/kontinuiteto Jugoslavije. Edino na ta način je bilo možno s strani le galne (medmrodno .priznane) vlade prenesti oblast na Tita.
Da je obstojala resna nevarnost za razko sanje Jugoslavije po Vojni, navaja Kosano= vič Churchilla, ki da je veroval, da je bil razpad' Avstro-Ogrske "tragedija prve svetov fto vojne",Md. da je povzročila ustvaritev Narodnih držav, ki'so "balkanizirale"Srednjo Evropo. :Po-Kosanovičevih zagotovilih je bil Churchill ves čas vojne za ustvaritev podo= bavske federacije s sedežem na Dunaju.Otto= ba Habsburškega je podpiral London, Rim,Vi ahy in Bruxelles, zlasti po padcu Jugoslavi Je, in v njegovo "federacijo" naj bi prišle Slovenija, Hrvatška. Vojvodina in Bosna. Otto Je v Ameriki celo pričel1leta 1942 organizi rati habsburški bataljon.
Mar se nam je maščevalo samo naše zaupa= nje v Britance?
%r se nam ni v mnogo večji meri maščeva lo naše zaupanje v kralja Petra in naše po=' litike v Londonu, za katere'~šmo bili prepri cani, da pravilno prikazujejo Britancem ta= ko našo borbo kot stanje pod okupacijo?
Moremo tudi primerjati usodo 12.000 slo= venskih beguncev z borbardiranjem Beograda na pravoslavno Veliko noč 1944. Beograd so takrat bombardirali Amerikanci in Britanci. Ali so oni krivi za to in pa za velike žr= tve med prebivalstvom? Niso, ker je bombar= diranje Beograda zahteval Tito, a Titovo au toriteto so povzdignili nekateri jugoslovan ski politiki v Londonu,• ki so sedaj z nami v emigraciji,	'	•	.
Slučaj predaje 12.000 slovenskih begun= cev je treba preiskati podrobno in nepri .= stransko ter šele nato izreči sodbo,
•i . .-/'J: ':o<:	.' /■
= *f =
o a sM.. .v:
....	_;	?• Vr- dr
Na osnovi Potičeve akcije, v.USA je tudi predsednik Roosevelt prišel do prepričanja, da nima smisla siliti Srbe in Hrvate,da ži ve skupaj. Roosevelt je rekel, da bi bilo najboljše, da postanejo Srbi neodvisni^ Hr vate pa da se stavi pod varuštvo.
Tako je prišlo oktobra 1944 do sporazu= ma med Churchillom in Stalinom o. razdelitvi Jugoslavije na interesne sfere. Zapadni del ha j bi bil pod angl o-ame riškim vplivom,vzhpd ni pa pod sovjetskim. Ta..sporazum je dobil svojo obliko tudi v Tito-^ubašiČevi vladi, ki je s tem rešila obstoj države Jugoslavi
Je*	' 4 V 'h./ 5'.
Kosanovič s tem konča svoj, članek in ne pove, kaj je temu sledilo. Zaključek pa si' lahko napravi sam vsak komunist in ne-komu nist.
SPOR TITO-MOSKVA BLUPF? ‘ ' • '	. ■
(naš dopisnik poroča)
V Avstrijo, jp .pribežal nekdo, ki je do=: bro poučen o .jugoslovanskih notranjih razme rah. Po njegovem mišljenju je spor Tito-Mo ■ skva gola prevara. Izjavil, je, da so komu= nisti-stalinisti še vedno na važnih položa jihBegunec sicer meni,. da je Tito osebno' gotovo podrl mostove za seboj, toda stali= ■' nisti hlinijo svojo' lojalnost in ni dvorna^ da delajo to po direktivi Moskve.'-Zanimivo, je, da kominformski begunci iz Jugoslavije' ne uživajo v satelitskih deželah one' podpo re, ki so jo pričakovali. Posreči se jim priti le v stik s krajevnimi komunisti,ni= kakor pa ne z Rusi, kot'so si domišljali,ko so iz Jugoslavije pobegnili. <'	: . ■ •
KLIC TRIGLAVA izhaja vsak prvi in tretjipo nedeljek v mesecu. Letna naročnina 'znaša. 24 šilingov. Za tujino velja odgovarjajoča vso, ta s posebnim doplačilom za letalsko dosta vo. Vse informacije nudi uprava KT.
KRALJIH STR A N K^E Poročilo našega dopisnika. -
London, 10. Junija.- Klic Triglava je že nekajkrat poročal o ribsporaziimu, ki vlada med kraljem Petrom in prvaki političnih stranic, ki so združeni v Jugoslovanskem narodnem od= boru v Londonu pod predsedništvom prol, S.Jovanoviča.
Vzroki za nesoglasje so globoki in načelnega'žnačaja. Poznano dejstvo je,da kra^j Pe . ter že hekaj let postopa dokaj samovoljno, da zbira okoli sebe ljudi brez potrebnih kva= lifikacij in da- z njimi podvzema dalekosežna dejanja ali pa na njihov nasvet daje politič ne iz ja ve.	''	■
To je bil vzrok, da se je Jugoslovanski narpčhi odbor 16.novembra 1947 pismeno obr= nil direktno na kralja Petra. Opozoril ga je na pomanjkanje potrebnih stikov med kraljem in predstavniki-političnih strank.	- V
Kralj sam na to pismo ni odgovoril, dasi je Jugosl.narodni odbor posebej v pismu iz razil željo, da ostane stvar v rajožjem-krogu. Tudi kralj ni pristal na ustmeni razgovor s elani narodnega odbora. Pač pa je po kraljevem nalogu tedanji sef kraljeve pisarne gen. Radovič poslal Jugosl.narodnemu odboru neko "saopčtenje", da kralj ne deli mišljenje po= litidnih prvakov, kot so ga izrazili v pismu 16.novembra 1947.
Zato se je 6*februarja 1948 Jugoslovanski narodni odbor s podpisi sedmih Članov(gg. Jovanoviča, Banjanina, Bobiča» Vilderja, Gavriloviča, Kheževiča in Miletiča) obrnil na kralja z daljšo spomenico. Uspelo mi je dobiti besedilo te spomenice, ki je vsled daleko seŽnih zaključkov važen dokument jugoslovanske emigracije. Razumljivo je, da Jugosl.na = rodni odbor izhaja iz predpostavke, da je kralj Peter še vedno ustavni vladar Jugoslavi= je in da so predvojne politične stranke edini legitimni-predstavnik narodne volje.-Najbolj izraziti odstavki iz te spomenice so:
"Mi prav tako obžalujemo, da je V.V.(Vaše,Veličanstvo) ponovno odobrilo in posluŠa= lo nasvete nepoznanih in nepogvanih-zaveznikov ,in znova prevzelo direktno odgovornost za politiko, ki jo mi smatramo za zelo nevarno, kot ..-smo jo smatrali tudi popreje. Obžaluje= mo zato,, da je Vaša izjava v tem "Saopštenju" potrdila naš strah in bojazen, ki smo jo izrazili v našem pismu LS»novembra preteklega leta-., strah in bojazen, ki-je plod dolgo= letnih mučnih izlcušenj tako nas osebno kot stranic,- ki jih predstavljamo in katerim pripa damo."	..	-	.	-	‘
"Nekdo mora narodu odgovarjati za kraljeve akte. Ako -se ne ve, kdo odgovarja, ako ni svetovalca Krone odnosno je v mraku, nepoznan, je naravno, da odgovarja nositelj Krone, v tem slučaju Vi, V.V* Vaše poslednje "Saopšterije" kaže polno pomanjkanje poznavanja naj osnovnejsih političnih načel in nudi jasno podlago za kraljevo diktaturo, ki bo po -vseh posledidah prav tako temna kot je •:a.Ties nevarna po svoji lahkomiŠljeni neresnosti."
'^Pritožujete se, da Vam Želimo omejiti svobodo kretanja. ML ne, V.V., marveč’ustavni principi, principi pisanih in nepisanih ustav, z globokim smislom in važnostjo, tako. v normalnih kot v nenormalnih prilikah. Vi niste privatna oseba. Samo privatnik more imeti takšno svobodo kretanja kot si jo Vi danes dajete sebi. Samo privatnik se more po svoji lastni volji sprehajati od Pariza do St.Moritza in od St.Moritza do Monte Carla. Neki kralj more kaj takega početi, ko' je žc dejansko in stvarno abdiciral (se odpovedal pre=: stolu-op.ur.). Oni, ki Vam je nasvetoval in ki Vam še danes nasvetuje to svobodo kreta= nja, vzbuja tak vtis o Vas in kar je Če slabše, povzroča, da Vi sami dajete o sebi tak : vtis. Ko ste leta 1942 odšli v USA ste s posebnim državnim aktom prenesli izvrševanje kraljevsko oblasti na vlado. S tem je tudi potrjeno, da jo London rezidenca V.V. in se= „■ dež kraljevske vlade v.emigraciji. Vaš odhod v Kairo, toda z vlado, ni izpremenil tega dejstva; Vi ste se, zopet z vlado, vrnili v London. Danes ni vlade, na katero bi bilo mo goČe prenesti kraljevsko oblast, toda je. zate še večja dolžnost V.V., da je stalno v svo ji začasni rezidenci."	/
"Mi nimamo ničesar proti Vašim osebnim prijateljem in"zaslužnim Jugoslovanom". Toda kadar oni dajejo in Vi.sprejemate njihove politične nasvete, potem je. prvi pogoj, da pri dojo javno na dan tudi s svojimi imenj in s svojimi programi, prav tako kot tö delamo ml, da narod tako tu kot doma vidi in oceni, kaj pomenijo ta imena in ti programi, da prev= zamejo odgovornost nase in da se ne skrivajo oa Krono in na Krono mečejo odgovornost za nevarne posledice svojih nasvetu/. To početje iz teme je nedemokratsko in v tem slučaju more biti fatalno. Ali V.V. sploh ve, koliko je doslej izdalo podpisanih opolnomoČij ha osnovi'nasvetov teh svojih prijateljev, komu in kaj so vse ti ljudje z njimi napravili?
Ili jih je nam potrebno naštevati? Ali V.V. ve, kaj so vse ti Vaši prijatelji, z Vašimi opolnomočij in pooblastili razgovarjali s tujimi predstavniki?"	;
"V.V. pravi, da' narod od Njega zahteva, da je aktiven. Vsekakor, toda da je modro ak fciven, da ne dela po nasvetih-ljudi iz teme, nepozvanih in nepoznanih, in da se strogo Irži demokratskih načel, od katerih je eno izmed prvih javnost kral jevskih svetovalcev in prepričanje naroda, da so oni zares de okratskega prepričanja in da so svoja demokratska načela tudi z delom pokazali. V.V. poziva vse k slogi. To je popolnoma v redu. Toda prvi ?°goj je skladnost Krone in poznanih tur priznanih demokratskih predstavnikov naroda."
"V,V. se vara, ako misli, da äelimo vreči odgovornost za 10.avgust '1943 na druge,ko pravi, da mi dobro poznamo pravo resnico in sleherno odgovornost. Ravno zato, ker jo po= znamo, smo Vas opozorili na ta usoden datum. Mi smo Vam že preje pravili in Vas sedaj pro simo, da globoko premislite in da doumete, da ni gol slučaj, navadno basovno sovpadanje, zadnj^»olitidne vlade, -ko ste odpustili stranke in njihove predstavnike, ko ste postali "svoj lastni gospodar", padli s predstavnikov strank na "poedince", "prijatelje" in urad nike,- da so se od tega dneva dogajale tiste težke nesreäe in v tisti polni meri, vkoli= kor je zanje ležala odgovornost m jugoslovanski strani. Ako V.V. Želi, mi bi Mu mogli podati celo zgodovino predaje države samozvanemu maržalu Titu. Podpisniki tega pisma ni= ^jp pri tem kaj prikrivati ali sebi karkoli očitati. Mi prav dobro vemo, da bi bila ver 3etno naža država prav tako predana samozvanemu marŽalu, pa 6e bi se tudi na jugoslovan= ski strani ne podleglo pritisku raŽih velikih zaveznikov. Verjetno bi se problo tudi pre ko Vašega odpora enako, kot se je prešlo preko odpora predsednika poljske republike in P°ljske vlade. Toda bi imeli zato danes drugaben moralni položaj. Vi ste. Veličanstvo, Podlegli. Ne po našem nasvetu. Vemo, da so bili tudi politični ljudje, ki so sledili za= vezniäkim zablodam. Toda njihovo opravičilo je, da so to storili šele, ko je V.V.podle= Slo. Toda mi, ki podpisujemo to pismo, nismo podlegli. Niti na enem aktu predaje države litu, od prvega do zadnjega, ni naših podpisov. Vi prav dobro veste, čigavi podpisi se P0- njih nahajajo in kdo jim je dal najvišje odobrenje ter formalno legalnost."
"Imate pravico, da razgovarjate z vsakim državljanom Jugoslavije, da slišite,ako že lite, mišljenje vsakega poedinca, toda državno politiko je možno voditi samo eno in to s Polno odgovornostjo, kajti tudi odgovornost je lahko samo ena. Vaši skrivni svetovalci s° se najbolj spravili rad politične stranke in posebno rad JNO, Mi v Odboru ne branimo svoje osebne ambicije niti posebne partijske interese, marveč branimo načelo, da brez 3trank ni političnega življenja, Danes velja za nas, pa tudi za Vas, stanje, ki je bilo v državi'27.raarca 1941. Jutri, po zlomu totalitarnega nasilja, pa se bo narod sam odlo= ^11, katere stranice ga bodo predstavljale. Toda tako danes kot jutri se mora državna po= Utika voditi edino in izključno s strankami. V dobi današnje borbe celega civilizirane-|a sveta proti totalitarnim načelom sc ne more in ne sme zastopati drugačno stališče, a P0 manj po njem ravnati. Brezumnost is vrst teh zakulisnih prišepetalcev gre danes tako daleč, da se JNO napada tudi zato, ker brani načelo legitimnosti in državne kontinuitete. Medtem pa m’ora biti osnova naše politike, da nista niti sovražna okupacija niti današnji Pzurpatorski režim prekinila legitimnost in kontinuiteto življenja Kraljevine Jugoslavi= J0. Brezvestni svetovalci mislijo, da Vam bodo najbolj ugodili, ko trdijo, da sedaj nič h0 obstoja rasen Krone, odnosno osebno samo Kralj, in da Njemu niso potrebne niti strari= niti politilci, niti ustanove. Ne zavedajo se, da edino princip legitimnosti in držav P® kontinuitete čuva tudi pravo Krone. Kajti, ako nič ne obstoja od stare Jugoslavije, kbt države, ako je vse razbito in uničeno, potem je ugasnilo tudi pravo Krone."
Pismo nadalje govori o kralju kot ustavnem faktorju, ki se mora tudi v današnjih iz bednih prilikah držati gotovih ustavnih predpisov. Nekatere je danes ne mogoče izpolnje= ^a^i, ostali pa so nekateri, katere je možno in se mora polno ali nepopolno ali vsaj pri “ližno izpolnjevati. Najvažnejši so sledeči:
"V normalnih prilikah mora biti vsak kraljev akt sopodpisan od ministra, ki na ta ^Čin prevzame odgovornost naše namesto kralja. Ta predpis naše ustave odgovarja tistenu ^čelu ustavne monarhije, ki je. že davno formuliran v priznanem reku: Kralj ne more dela ■Q-gam. V ustavni zgodovini Srbije so bile dobe, ko je kralj postavljal ministre po last izberi, a bile so dobe, ko jih je moral soglasno z načeli zapadno-evropskega parla hentarizma jemati iz skupščinske večino."...."Kar se tiče Jugoslavije, pa se je celo po Ukinitvi Vidovdanske ustave zahteval sopodpis ra kraljevih aktih in sprejet je bil za = k°n o ministrski'odgovornosti. Načelo, da kralj ne more delati sam, je bilo postavljeno ako v splošno državnem kot v osebno kraljevem interesu. Ako bi delal sam, bi bil kralj °sebno odgovoren za svoje akte, - a jemati Ga osebno ra odgovornost ni možno drugače ne= 8° potom prevrata in revolucije."
"Kralj deli vrhovno oblast z narodnim predstavništvom. V današnjih izrednih prili= kah ni možno vršiti novih volitev,niti ne , kot je bilo storjeno 1914 leta, sklicati sta 170 skupščine, kateri je potekel mandat. Vse kar je kralju možno, je vzdrževati zvezo s kalitičnimi faktorji, ki so bili običajno predstavljeni v parlamentu. V zapadnih demo= Racijah je že stara praksa, da se v slučaju vojna preneha s strankarsko borbo in osnuje Sestrankarska vlada ali vlada Čim širše koalicije. Takšna vlada je bila osnovana pri V3-8 27.marca. Vsestrankarska vlada ali vlada najširše mogoče koalicije, olajšuje odložil ev volitev do boljših prilik."...."V koaliciji strank najde kralj v današnjih prilikah ü(li nadomestilo za parlament."
. , "Skratka, brez stalne rezidence, brez odgovornih svetovalcev in brez sodelovanja po ličnih ljudi', katerih stranke so bile doslej zastopane v narodnem predstavništvu,kralj 30 more delovati kot ustavni faktor."
"V.V. Z zavrnitvijo Trojnega Pakta 27.marca 1941 in s prevzemom uprave države povla narodnih stranic, narod nas je pozdravil s nepopisnim navdušenjem, čeprav se je zave=
đal brezupnega položaja, v katerem se je nahajal. V teh pozdravih in v tem navdušenju so predstavniki narodnih strank na£li moralno silo in legitimacijo, da nadaljujejo vojna v. tujini s tedaj edinim velikim zaveznikom v boju. Veliko Britanijo. Narod je pozdravil to vlado, ker je videl v njej predstavnike svojih stranic, poznanih po svojem delu med lju= dmi skozi dolgo vrsto let. Ravno zaradi tega, ker jo narod dajal na’Šim stranicam to legL= timacijo v preteklosti in na ta usodni dan,, so nas zavezniki tudi priznali kot legitimno vlado v tujini, kakor' tudi narod v domovini za ves čas vojne,do 1 o.avgusta 1943. Niti, V.
V. s svojim samolasthim aktom dne 10.avgusta 1943, uvedbo uradniške vla.de, niti Vaši ne= poznani svetovalci, nam ne morejo danes v tujini - kot tudi ne samozvani maršal v domovi • ni - odvzeti te legitimacije. V tem pogledu je vsa borba Vaših svetovalcev iz teme za= man, Vas pa brezvestno tira na nevaren klanec. Mi Vas na to opozarjamo, zavedajoč se, da vršimo samo svojo dolžnost, ko Vam pošiljamo ta nasvet. Želimo verovati, da ga boste u= svcjili. V tej nadi ostajamo Vašemu Veličanstvu udani.....(slede podpisi)"
AKADEMIKI POZORI
Narodni Odbor za svobodno Evropo zbira dokumentacijo (imena, naslove, dosedanje stu dije, itd.) študentov emigrantov izza žele= z no zavese po narodnostih, v cilju podeli= tve eventualnih štipendij za dokončanje stu dija ali specializacijo. To vprašanje je ne kaj mesecev študiral član centralnega dru= stva v New Yorku, Mr.Poole, v Parizu in dru gih evropskih državah. Na jesen bo NCFE ver jetno začel s prvo akcijo na tem polju. Po= ziv,no zato vse akademike, tudi izven Brita nije,- da pošljejo svoje podatke Akademskemu klubu, c/o Slovensko društvo v Vel.Britani= ji, 222 Walm Lane, London. N.N.2. Podatke sprejema tudi uredništvo Klica Triglava,53, Bucks Hill, Chapel Er d, Nr, Nunea t on, Wa rwicks,
The Union of Oatholic Sludents razpisuje za Slovence .eno nestp- v International Sum= mer School v St,.Edmunds College-u, Ware,in sicer v času od 8.-17.avgusta t.l. Predmet tečaja je "Teologija in posvetna znanost". Tečaj bo brezplačen. Kdor se za to mesto za nima, raj se čimpreje obrne na Akademski klub pri Slovenskem društvu.
KAKO SO PROSTAVLJALI I RJAJ
Sledeča navodila je objavil Slov.poroČe= valeč: "V noči, od prvega na drugi maj bodo vsi gostinski lokali odprti vso noč ter se= veda primerno založeni z jedačo in pijačo.V vseh kavarnah in v nekaterih gostilnah, pa tudi v- zadružnih domovih v Zadobrovi in Za= logu, bo ples. De. bp naše mest o (Ljubljana) ob prazniku imelo tudi na zunaj praznični izgled, naj prebivalci Čim lepše okrase o= kna svojih stanovanj, v jutranjih urah pa naj na okna postavijo tudi radioaparate,ka= terih zvoki bodo dvigeli praznično razpolo= ženje."
ZA MAPK5A NI OKOSA
3.maja so odprli v Nolfovi ul. v Ljubija ni novo knjigarno. Ljubitelji knjig pr. so se postavili v vrsto že ure pred otvoritvi= jo. Ko se je prodaja tistega dne končala,so ugotovili, da so se kupci najbolj zanimali za "Iliado", Goetheja "Pesmi", Slovenski pra vopis, Prešerna, slovenske in svetovne kla= sike. 0 Marxu,Engelsu itd. nismo culi.
DROBNE VESTI
Na Primorskem so elektrificirali vasi Kal nad Kanalom, Levpa, KoprivišČe in Dol. Dalje vasi Podtabor, Nesreče, Podstenje in PodstenjŠek v ilirskobistriškem okraju.
V zagotovljeni preskrbi ostanejo v bodo če v Sloveniji le še kruh, maščobe in slad kor, za otroke pa še riž in kalcavovi izdel ki.
Na Vinici-so 17.junija odkrili spomin= sko ploščo Otonu Župančiču, v njegovi roj= stni hiši pa odprli pesnikov muzej.
"Pozdrav borcem proti hegemonistični po litiki podrejanja drugih držav, ki jo vodi ZSSR.1" -je bil napis, ki so ga nosili v Be ogradu v prvomajski povorki,
Tito je imel lažjo operacijo, ki so jo z združenimi močmi izvršili prof.dr.Lavrič, prof.dr.Igor Tavčar in prof;dr.Bogdan Bre= celj.
NOVA VLADA V SLOVENIJI
Prezidij:
Josip Vidmar, predsednik; podpredsedni= ki: Ivan Regent, Edvard-Kocbek, France Bevk. Člani: Edvard•Kardelj, Boris-Kidrič, Jože Rus, Franc Leskošek, Miha Marinko, Jaka Av šič, dr.Marijan Brecelj, Tone Fajfar,Janez Hribar, Boris Kraigher, Males Krmelj, Ivan Maček, Janez Mlakar, Angela Ocepek,ZoranFb liČ, Janko Rudolf, Peter Stante, Lidija Öenfc jure.	.
Vlada: Miha Marinko(predsednik);Ivan Ma. ček (podpredsednik in predsednik Sveta za' gradnje in komunalne zadeve);.dr.Marijan' Brecelj (podpredsednik in predsednik Svčta-za predelovalno industrijo); Sergej KraA^ier (podpredsednik in predsednik Gospodarskega sveta); Boris Kraigher (notranje zadeve in predsednik sveta za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti); Zoran Polič (finance);dr. Helij Modic ^pravosodje); Tone Fajfar (delo); Boris Ziherl(kultura in prosveta); dr.Jože Potrč(zdravstvo in socialna politika);Sta= ne Kavčič (energetika in ekstraktivna indu strija); Janez Hribar (kmetijstvo 'in gozdar stvo); Viktor Avbelj (blagovni pr orne tj. Poštnina za pakete v Jugoslavijo se je vAn gliji podražila. Paket do 2-lbs je 5/3, do 7-lbs 7/-, do 11-lbs 9/- in do 22-lbs 15/6, kar je največja-dovoljena teža.Sme se poši Ijati vse, razen kave(l-lbs),sladkorja in. čaja (največ po 2-lbs).
Anketa Klica Triglava (v)
((r.onr
:.:q
.C ER K E V. . S ;0 L A .IN KULTURNIKI
.[/.•v, L
.■ i',: m;;..'."-. . ’r ':.	-■	■■
Pod tem naslovom bomo podali odgovore na vprašanja, ki jih je zadalo uredništvo Kh ca Triglava bpguncem, ki so. nedavno pribežali iz domovine in ljudem, ki so še ostali do ma ih sp,,nšqn bili dosegljivi. Mod njimi so tüdi trije komunisti. VpraŠanci pripadajo raz liänim slojem, iG,-poklicem ter sp doma: iz raznih krajev Slovenije. Vključili pa smo tudi" Srbe, {irvate in Ifekedoncev.-Odgovore podajamo po večinskem-mnenju skupno, ostale pa posa mezno, vzdržujoč se pri tem slehernega .lastnega komentarja.
VPRAŠANJE: Kakšno je danes gledanje slovenskega Človeka na vero, Cerkev? Ali se opa . ža tendenca, naj bo kler docela depolitiziran in naj se posveča izključno duhovnemu d.e= lu?	-	"	•
ODGOVOR; Večina odgovprov soglaša, da ljudje zelo dobro obiskujejo cerkve, ne pome . ni pa to zgolj versko gorečnost, marveč tudi demonstracijo proti režimu. Nove razmere bo do dale svoj pečat in s tem je treba računati. Posamezni odgovori vsebujejo naslednje mi
Sli;	‘	.	r' :
"Gledanje na cerkvene predstojnike je danes deljeno. Eni gledajo v njih dušne pa= štirje, drugi pa predstavnike SLS stranke. Ne bi se moglo trditi, da je vsa slovenska duhovščina,- sprevidela, da je njeno dosedanje delo bolj škodilo kot koristilo cerkvi."
"Kot ena najveČjih posledic komunistične vladavine bo brezdvomno drugačno gledanje ljudi ha vero in Cerkev, zlasti mladine. Komunistom se ni posrečilo samo to, da so s si lo popolnoma ločili cerkev od države, temveč tudi to, da so večino prebivalstva'prepri= cali o. pozitivnosti tega Ijcoraka. Verska gorečnost pri mladini je zelo padla. To so komu nisti dosegli s poučevanjem in razlaganjem modernih -prirodnih znanosti (Darvinizem etc.) Poste ji-vprašanje, ali se duhovščina sme odreči vmeäa-vähju v politično Življenje."
"Kler je danes popolnoma izločen iz političnega Življenja, ne vem pa kako bi se za držal v prime.ru osvoboditve Jugoslavije."	t	. j
"Slovenski človek vjdi v veri .nekaj potrebnega. V ‘cerkvenih predstojnikih vidi še Vedno nekake predstavnike SLS., počasi pa narod prihaja do mnenja, naj bi se duhovščina posvetila samo svojemu poklicu."	-nr^ ar. '	'
"Glede na neznosne življenje ima danes slovenski človek edino oporo v veri. Kljub; ■■ zatiranji vere, ljudje hodijo v cerkev bolj kot'kdajkoli poprej, o kakšnem klerikalizmu pa ni več govora. Duhovnik.’;.-se za politiko v- Večini ne- brigajo in so se vsi razen malih izjem tudi izjavili proti neki-duhovniški ustanovi, postavljeni od vlade. Poleg tega bi takoj, Čim bi se. začeli vmešavati v-politiko, riskirali zapor ali pa nepriljubljenost pri ljudeh, če bi stopili na stran današnje vlade. Po mojem mnenju je Cerkev in vera pri. katoliškem prebivalstvu zelo pridobila na veljavi, posebno tudi za to, ker je mnogo du= hovnikov zaprtih, ne radi političnega prepričanja, ampak radi svetovnega naz oba, ki ne more 'biti pri duhovnikih dialektični materializem. Kljub vplivu, ki ga ima Cerkev, je pa •: Vendar danes stališče duhovnikov v Jugoslaviji zelo težko, ker jim je prepovedana1 vsal-ca ftajmanjša propaganda za vero. Saj se niti ne izdajajo poučne verske knjige, niti moli=. tveniki,-ne dobite za nobeno ceno rpŽrjega venca in se sploh na vseh poljih ovira versko 1 Vz£ojo mladine. Mladina se v šolah vzgaja v materialističnem - smislu, po novem sistemu "’ otroških jasli in "Domov igre ih dela" pa se hoče mladino.povsem odtujiti od staršev,ki i jo eventuelno vzgajali v smislu krščanstva. Glede na to, morajo biti duhovniki res 1 pravi dušni pastirji, da morejo pridobiti zase zlasti mladino."
Komunistične izjave pravijo k temu vprašanju-sledeče: "Ne vem, kako je natančneje s tem-delikatnim vprašanjem., Morda je današnji Čas pozitivno vplival na duhovščino. To= da ne smemo izgubiti iz vida duhovniške discipline, podrejenosti Škofu in papežu. Da si bo hotei^im žasigurati svoje položaje,, pa ja logično." - "Med Slovenci je cerkev naj= * močnejše 'privlačno organizirano telo, okoli katerega se nemoteno zbirajo, dosti bolj kot pred "vojno, kajti vsaka javna manifestacija.j-proti- režimu je nemogoča, ni nemogoče pa ho diti k mašam in tam tiho demonstrirati. Cerkev je predvsem politična organizacija.Duhov cina pa izgleda, da hi sprevidela, da je s svojim preteklim poseganjem v politiko škodi a veri in Cerkvi. Le malo je takih p.t imerov. kjer se opaža potreba po dopolitiziranju Cerkve. Za ustvaritev tega ravnotežja,- je potrebna druga sila, predvsem akcija pri naj= odgovornejših, podkrepljene, s terenskim delom. Omenjam, da sem osebno antiklerikalso,če Prav ne brezverec in da je zato moje mišljenje precej subjektivno." - "Kljub današnjigo ftji je vera ostala vsajena v duši Slovenca:. Öetudi so duhovniki, iz rdeče bojazni, mno=
So v Sloveniji grešili in so kompromitirali politično v bivši Jugoslaviji in za časa voj Go, narod vidi v cerkvenih predstojnikih dušne pastirje in obenem nasprotnike sedanjega fežima, ki danes še posebej imajo velik vpliv na. narod, tudi političen."
VPRAŠANJE: Kakšen je inteligenčni nivo diplomiranih absolventov slovenskih srednjih m visokih šol?	- "•
ODGOVOR: Nivo je sila padel takoj po vojni, sedaj se pa počasi boljša.
"Povojni način forsiranja pouka ju mnogo Škodoval dijakom.Inteligenčni nivo je nizek pni onih, katerim, s o..bile. po vojrd dane vse olajSave, n. pr. bivä im partizanom, in= validom itd., kijso se naenkrat znaSli z veliko maturo ali s končano univerzo. Kasneje se je stvar, zresnila in uredila."	'	",
"Nivo je mnogo nižji, ker se polaga važnost v prvi vrsti na politično udejstvovanje/.'
"... Je pa zdrava pojava dejstvo, da znajo misliti s svojo glavo, Čeprav je negativ . no, da poznajo preveč sofistiziranja, kar je posledica skrivanja lastnih občutkov.Obenem je tudi precejanje Število takih, ki so napojeni z antikoiminformizmom in protidemokratid nimi idejami. "Izvijati" znajo celo logična dejstva."	. "r'	_	r-
"Absolventi šredn-jih šol danes gotovo nimajo, tiste splošne izobrazbe, k-i- so jo ime= li pred vojno. Glavni vzrok temu je ta, da kratkomalo nimajo Časa, da bi se popblnoma po. sve ili študiju. Večni sestanki, udarniško delo, ki jih utruja, prisiljeno politično de= lo dijake -ovira pri učenju. Poleg tega nimajo tiste brezskrbnosti, kot so jo uživali vča sih in nobenega-pravega razvedrila» Ce pa vzamemo v poštev še prehrano,.ki gotovo slabo vpliva n?' telo doraščajoČe mladine, si pa lahko predstavljamo, da ne morejo doseči tiste, inteligenčne stopnjo, kot bi jo v normalnih časih. Profesorji tudi nimajo prave autorite te, ker danes pomeni več dijak, ki-je komunist kot pa deset profesorjev nekomunistov.Zgo di se tudi, da izključijo iz Šole tudi najboljšega učenca, če je politično nbzavcden in ima oseben vpliv na ostale sošolce, oni, ki so komunisti,pa izdelajo tudi, če ničesar ne znajo. V Solahi kot je gospodarski tehnikum, pa je izobrazba tudi'preveč enostranska.C3ay . ni predmeti so danes politična ekonomija (seveda v komunističnem smislu), pravo (tudi ko munistično), predvojaška vzgoja tudi pri dekletih,'planiranje in podobno. Vendar je k]jub temu. večina mladine nekomunistične i-n ima jo oblasti velike težave, da v vsakem .razredu po stavijo kot vohuna vsaj enega komunista. Kajti zgodi se celo, da med Štiridesetimi učen= ci ne morejo dobiti niti enega it morajo potem iz paralelnega razreda enega prestaviti v dotični razred. Ta pazi, kaj se dijaki ned seboj menijo, kje se shajajo, in Se redno pose .... Čaje sestanke "Ljudske mladine Sloveni;e", katere član mora biti vsak učenec. - Na uni= verzi je nekoliko drugače. Absolventi tehničnih fakultet, medicine, filozofije itd. ima= jo po mojem mnenju isto znanje, kot so ga imeli oni pred vojno, razen morda ne toliko splošne izobrazbe. PaČ pa ekonomska in pravna fakulteta ne pomenita dosti, ker tam glav=
10 vlogo zopet igrajo: politični predmeti. Tako tudi na pedagoški fakulteti in čisti file, jofiji." - In v naslednjem Še izjava komunista:
"Napačno.se mi zdi gledanje, da je danes univerza samo fabrika. novih intelektualcev.
Co je bilo morda’pričakovati takoj po vojni, vendar se je moral marsikdo razočarati, ko jo mislil, da bo zlahka prišel do doktorata. Prva leta je prišlo na univerzo mnogo dija= ... cov, ki so dosegli maturo potom rasnih tečajev. Vse kaže, da so ta plevel sedaj poČisti=
Li.1	; :	:■	.
, s, .. .	.	■	.	p
VPRAŠANJE:,Ali -je oni del slovenskih kulturnikov, ki je aktivno podpiral OP, v srcu sprevidel,'- da je bila pot napačna in da slovenska kultura ne more bazirati na boljŠevi= Škem materializmu kot sploh resnična svobodna kultura ne, sicer ni več kultura?
OLGOVOR: Večina vprašanih se strinja, da je večina kulturnikov, ki so aktivno podprli OiFsa časa vojne in takoj po vojni, izpremenila mišljenje. Smatrajo, da mora biti kulturni razvoj svoboden. Oni pa, ki so režima še vedno drže, se drže iz materialnih; ko= risti. Dodatni komentarji pa pravijo:
"Ogromna večina slovenskih inteligentov in kulturnikov ni bila nikdar komunistično armerjena, ampak nacionalno zavedna in se je samo kot taka vključila v OP ter je kasneje 3 redkimi "izjemami izprevidela, da je pomenila enostavno številko v masi v svrho blefira nja pred zunanjim svetom,"
"Skoraj Vsi kulturniki z nekaterimi malimi izjemami so danes odločno proti komuni= 3ntu. Spoznali s d namreč, da vsaka dxktä tura kulturo zavira, bodisi na literarncm>ali na cakršnem drugem polju. Po mnenju komunistov naj bi bila vsa umetniška dela tendenciozna. Slikarji naj bi slikali'le.tovarne, traktorje, ljudi pri delu, državne voditelje in po= lebno, pisatelji pisali le o borbi med buržoazijo in proletariatom itd."
"Zdi se mi, da slovenski inteligent ne gleda, kot bi'rekel komunist - idealistično la svet. Iskal pa bo novih vzorov pri Amerikancih, katerim bo prej verjel. Nujno se po= lavlja vprašanje svobode, tako da je morala uradna linija, preje strogo kopirana po ru= ild., veliko popustiti."
Komunist pravi takole: "Slovenski kulturniki živijo danes Že dosti bolj svobodno :ot so živeli pred par leti. Oni se tega veselijo ih upajo na nadaljne zboljšanje seda= ijega položaja. Kritika (literarna) je danes mogoča v precej širokem obsegu. Glazbeniki .n literatje danes lahko hodijo precej 'Številno v tujino (na Zapad) in zato je priČakova ;i, da bodo prinesli s seboj tudi nove ideje, ki bodo imele svoje posledico na notranje ;ivljenje v državi. Prepričani pa so in so bili, da je kultura le takrat kultura, l:adar le svobodna. 0 tem nam pričajo tudi številni neuspeli "linijski" sestanki raznih umetnih :cv." -
Poglavje v prihodnji štev. KT se bo pečalo z gospodarskimi vprašanji.	- '