Kmetski Ijndje po liberalizmu lindo zdelani. Liberaino dobo pri nas bodo kmetski ljudje dolgo pomnili in mnogo vode mora po Muri, Dravi in Savi odteči, predea bodo vse rane zaceljene. Ves kmetski stan bil bi gotovo vnicen, ako bi ne bil 1. 1879 zmagal grof Taaffe pri volitvab v državni zbor. Ta minister je, podpiran od konservativnih in narodnib poslancev, vsaj za prvo silo dal kmetskim ljudem na korist potrebnih postav. Takšne nove postave so: postava zoper ponarejanje vina, zoper vvažanje ruskib in rumunskib goved, zoper oderuhe, postava o posojilnicab, o zlaganji zemljišč, o polajšanji za prelaganje vknjiženih dolgov. Dalje pripravlja isto rni» nisterstvo novib prav potrebnih postav, n. pr. novo colnin8ko postavo, ki bode tujej cnoki, zrnju in klavnej živini meje zapirala z večjo coluino. Ista vlada je odobrilav ve6 kmetijstvu koristnih deželnib postav, ler na Cesketn in Tirolskem ustanovila posebno deželno kulturno svetovalstvo. Tudi namerava prediugaeiti sedanje dedno pravo. Vendar to je le začetek. Treba jc še več sfoiiti, ako hočemo kmetski stan pogina rešiti. Da se to zgodi, iniamo sedaj več upanja, ker se tudi kmetje sanii začenjajo gibati in pogovarjati o skupnib sbodih. Takšen shod bil je nedavno na Dunaji, kder se je bilo sešlo okoli 4000 nemških kmetov iz spodnje Avstiije. Naposled so sprcjeli precej dolgo spomenico, katero so podpisali in poslali visokej cesarskej vladi. V tej sponieuici navajajo mnogo tirjatev, katerib je veliko prav gotovo opravičenib in o katerih je tudi nSlov. Gospodar" pogosto govoril. Nekoliko tirjatev pa ni tako opravičenib in nekatere so cel6 nemogoče. Tirjajo pa tamosnji kmetje to-le: naj vlada osnuje koinisijo mož strokovnjakov, ki naj uzroke sedaujemu propadanju kmetskega stanu preisčejo in potem vladi nasvetujejo pomočkov. Dalje tirjajo ktnetskc zbomice, v katere se volijo sami ktnetje in ti potem svetnjejo, kakšnih postav da je kmetsKim ljudetn treba. Dalje zabtevajo, naj se za vknji- žene dolgove 8 pomočjo državnih denarjev dovoli nova rešitva. Tirjajo tudi visoko colnino na tuje zrnje, moko, predivo, klavno živino, dalje naj se odpravi ves indirektni davek in užitnina od poljskih pridelkov ter uvede samo dobodnina in davek od premoženja. Želijo 61etno šolo zdrnženo z napredovalnimi kurzi in nedeljskim podučevanjem, edini sin kmeta bi naj vojasčine prost bil, srenje bi naj imele več govoriti pri ženitvah, šolah, legaliziranji, krošnjarstvu, krčmah, nalaganji dače; dovoliti bi se imela menjša cena soli, pridelovan.je tobaka, nova domovska postava, bolje po ceni sodstvo; zaukazalo pa bi se naj splošno zavarovanje premoženja in življenja, branilnicam in bankam bi se naj prepovedala dobičkarija in zoper oderuštvo uvedle se ostreje postave. Naposled še zahtevajo, naj se Judom ne pušča prejemati javnih služeb in tudi bi jim naj bilo zabranjeno kakšeu dolg dati vknjižiti na kmetsko posestvo. To so poglavitne želje nemskih kmetov spodnje avstrijskib. Liberalni listi so se tirjatvam samo rogali in zasramovali, konservativni pa jib objavljajo in o njih obširneje razpravljajo.