Naročnina Dnevna nanja za državo SHS mesečno ш Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesefno 33 Din Bedejska izdaja celole no v Jugo-Slavlfi 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pem-vr.lo mali oglasi po 190 ln 2 D, veCf I oglasi nad 4Л mm vitlna po Dln2'30,veUkl po 3 In 4 Din, v uredniikem delu vršilca po lO Din o Pri vcćiem o naročilu popusf Izide ob 4 zfulrej razen pondellKo ln dneva po prazniku UnilnMiKo /e t Koptiarievi ulici it. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, netranlilrana pismu se ne sprefemo/o U reantitva Mol on *>. 2050. unravnlitvo it. 2328 Uprava /e vKopitarievi ul.ii.fc Čekovni račun: Clubllana itev. fO.65« ln tO.349 xa Inseiate. Saralevoit.7363, Zagreb it. 39.011. Vraga In »una/ it. 24.797 Izza plota Odkar imamo novi tiskovni zakon, so v časopisju prenehali divji in osebni napadi, ki so v SDSarskem časopisju kar mrgoleli laži in zavijanj in so ponižali to žurnalistiko na najnižjo kulturno stopnjo. Damtklejev meč samo na sebi reakcionarnega zakona je zdravilo, četudi kruto in skoro neznosno, in vendar imamo v Sloveniji list, ki zanj očividno ne obstoji tiskovni zakon, ki obrekuje poštene ljudi, blati požrtvovalno delo poslancev SLS, ki laže in zavija in skuša v širokih slojih zanetiti strast mržnje proti oblastnemu odboru ljubljanske oblasti. Marsikdo je že iskal zaščite svoje časti pred sodiščem, pa ni uspel, ker je tam zvedel, da ščiti orgije častikraje, ki jih uganja »Jutro«, imuniteta g. narodnega poslanca dr. Žerjava. Tak painflet je izšel tudi v petkovi številki »Jutra«;. Napada osebe po nekdanji židovski maniri in meče blato na oblastni odbor, da se človeku gnusi. Oblastnemu odboru očita naravnost slepo pristranost pri nastavljanju uradništva, češ, da nič ne skriva, da »je tam kruha le za klerikalce«. »Bodi strokovnjak, bodi zaslužen, bodi potreben stvari in namenu urada, imej deco, bodi še v polni moški dobi — na cesto moraš, ako nisi markiran kot veren pristaš SLS«; »zakon ne velja za klerikalce«, »oblastni odbor se je proslavil ludi po neznosnih davkih, ki so podražili življenje za 20 odst.c »Akcija za podporo prizadetih po elementarnih nezgodah, oziroma po suši in gladu je postala torišče klerikalne korupcije.« »Sad klerikalne vzgoje je korupcija najnižje vrste: gladne ubijali, ker politično niso pokorni, si s tem polniti žepe iz davkov našega meščana, kmeta in delavca.« ^Učitelji in uradniki, trpini, se premeščajo ali reducirajo, če opozarjajo na nasilja.«; Iu tako gre naprej v celem »Jutrovem« uvodniku. Nekaj bo že ostalo, samo blati, udrihaj in krepko laži, si misli tisti, ki meče kamenje izza plota, pa se pri tem zanaša, da je izza imunitete g. dr. Žerjava popolnoma na varnem, ker v slučaju tožbe narodna skupščina po svoji navadi g. dr. Žerjava ne bi izročila. To je korajža zaplotnika! Glede napadov na nekdanji deželni odbor kranjski bodi pribito, da se ga ljudstvo s hvaležnostjo spominja in je pomenilo njegovo delovanje zlato dobo kranjske dežele. Laž je seveda, da bi bili naši pristaši SLS tedaj volili proti deželnemu odboru. Sploh je ves »Jutrov« članek ena sama velika in gnusna laž. Oblastni odbor je pri sprejemanju uradništva gledal izključno na strokovno sposobnost in osebno kvaliteto. Kar pa tiče uradništva v zavodih, ki jih je odbor sprejel od države, je oblastni odbor postopal naravnost do skrajnosti ši-rokogrudno, popolnoma nasprotno praksi SDS-arskih teroristov, kadar so imeli oblast v rokah. Poglejmo le v bolnice; niti enega uradnika ali uslužbenca ni oblastni odbor radi njegove politične pripadnosti odklonil. Isto velja glede bolniških zdravnikov in okrožnih, med katerimi je le malo pristašev SLS, večina pa SDS. Mnogo jih je doseglo visoko starost, pa se oblastni odbor ni pomišljal prevzeti v službo in vzeti nase breme njihovih pokojnin, ki jim jih bo treba kmalu plačevati. Vsakdo, ki se še spominja preganjanja uradništva, ki ni pripadalo SDS, ve, kako bi v tem (Slučaju postopali samostojni demokrati z urad-ništvom, ki pripada drugim strankam. Sicer pa naj pove »Jutro«, koliko uradnikov, somišljenikov SLS, so sprejeli v službo mestne občine gerenti Puc, Turk in Likozar! Ali. koliko pristašev SLS je prišlo v službo mestnega magistrata ljubljanskega v dolgih desetletjih, ko so tam liberalci neomejeno gospodarili. »Jutrov« zaplotnik naj kar odkrito in s svojim podpisom konkretno pove, kdo od oblastnega odbora je komu rekel, da je pri oblastnem odboru kruh lo za klerikalce. Menda se je častivredni g. zaplotnik v »Jutru« spomnil na nekdanje liberalno geslo Liberalcem groš, klerikalcem knofl« ali pa je imel pisec pred očmi Spiller-Muysa. Da je oblastni odbor odklonil prevzem tega gospoda v službo, za to je imel prav tehtne in resne razloge. In prav je imel! Kdo pa je predvsem kriv, da je še danes Kmetijska družba torišče političnih bojev. da se po prevratu ni depolitizirala in poslala resnična stanovsko-gospodarska organizacija? Ali ni ravno bil on eksponent takratnih režimovcev in pomagal, da so Kmetijsko družbo dobili v roke pucljevci in žerjavovci? To pač ni bilo v korist Kmetijski družbi in kmetskega prebivalstva. Sicer bi pa njegovi kolegi vedeli mnogo povedati o njegovem delovanju, o neštetih, seveda plačanih komisijah in o tem, kako so dobivali nasprotniki SLS njegove dobrote, pristaši SLS pa brce. Takih uradnikov oblastni odbor pač ne potrebuje, ker ne mara ustvarjati korit, ampak hoče uradnike, ki imajo smisel in srce in čut pravičnosti za ljudstvo. Mesto sumirčenja, da pri oblastnem odboru zakon za SLS ne velja, naj bi bil gospod zaplotnik navedel konkretne slučaje. Tega seveda ni mogel, kakor tudi ni mogel navesti nobenih konkretnih slučajev, po katerih bi oblastni odbor šikaniral občine, ki nimajo klerikalne večine. Slučaj, ki ga ima očividno v mislih, — Tržič — ko govori o preiskovalnih komisijah, pa je tak, da pisec prav stori v interesu ugleda SDS, da o njein kaj več ne pove. Morda bi dotičnemu županu ne bilo prav in zanj tudi ne koristno, ako bi se o tej stvari kaj več pisalo, kaj konkretnega povedalo. Naj bo »Jutrov« člankar pomirjen in prepričan, da oblastni odbor ne bo nobenega občinskega odbora preganjal, nobenemu demokratskemu županu delal krivice, pač pa smo prepričani, da bo oblastni odbor po zakonu in v korist davkoplačevalcev povsod gledal na red in poštenost v občinskem gospodarstvu. Oblastni odbor še nobenega občinskega odbora ni razpustil, kakor je SDSarski režim imel navado. Kaznjivo hujskanje je, ako »Jutro* laže in daje pristašem SDS s tem potuho. da so »neznosni davki oblastnega odbora ljubljanskega podražili življenie za približno 20%. Računico v roke! Če bi bila ta trditev resnična, potem bi bila krivda na SDSarskih navijalcih cen, ki pod pretvezo, da je oblastna skupščina naložila davke, navijajo cene in mnogi pri tem še hujskajo. Naj ne misli cospod zaplotnik da bo oblast tako hujskanje trpela. Že nekdaj so takšni liberalni hujskači na slične načine proti gotovini denarnim zavodom huj«kali, in kdo drug je trpel vsled tega. kakor ljudstvo. Naj si ne domiš'juje. da bi oblastni odbor trpel in smel trpeti hujskanje, ki je naperjeno proti avtoriteti in vrh tega brez resnične podlage. Denuneianti naj ne govore in pišejo o denunci-acijah. Ako oblastni odbor premišča ponekod razdelitev koruze pospodarskini organizacijam mesto kakemu SDSarskemu županu, moramo to samo odobravati, ker smo prepričani, da oblastni odbor tega ne dela iz stranka rsko-po-litičnih razlogov, marveč ima v vsakem slučaju brez dvoma za to prav tehtne razloge. Poznamo nepristranost "otovih ljudi, ki so svoj čas v Sloveniji že delili koruzo, kako. o tem so čivkali tedaj že vrabci na strehah. Lepo bi bilo, ako bi eladno prebivalstvo po predlogih »Jutrovega« zaplotnika moralo se pritoževati, da razni liberalni magnati pod »k'erikalnim režimom« delijo koruzo pristransko in po političnem vidiku: liberalcem koruzo, klerikalcem pa figo. Očitek, da si kdo polni žepe na račun gladnih, je tako gorostasten in nesramen, ker je brez vsakega najmanjšega konkretnega dokaza, da kriči po statisfakeiji. Afere, ki jih ni v tem slučaju, naj si pogleda od bliže gospod »Jutrov« zaplotnik v svojih vrstah. Še vedno ležijo akti svinčene afere. Jadranske banke nerešeni in obtožnice proti SDSarskemu poslancu v anketnem odboru, ker vsled zadnjega razpusta narodne skupščine niso bili pretreseni in vsebujejo zelo hude očitke. Ves »Jutrov« članek je poln sumničenj brez vsakega konkretnega dokaza in dokazuje samo to, da je SDSarski general zelo slabo razpoložen in potrt, ker žanje same neuspehe. Zato ta borbenost, četudi z nemoralnimi sredstvi natolcevanja in sumničenja. Saj vsakdo čuti, kako se vrača v državo red in mir in svoboda. Če »Jutrov« zaplotnikar govori o nasilju, misli pač morda ves zagrenjen na tiste trgovce, ki nočejo več »Jutra — lažnjive-ga Kliukca — prodajati, morda misli s kislim obrazom sedeč pri pisalni mizi na tiste učitelje in uradnike, ki so zgubili strah in respekt pred teroriem in grožnjami SDS ter vsled tega obračajo tej stranki hrbet in vračajo »Jutro«, ki so ga bili vsled čudovite »svobode« pod PP režimom prisiljeni na rečeva ti, ako niso hoteli biti denuncirani in reducirani. Odtod krokodilove solze. Naredita skupščina se sestane 26. aprila r Belgrad, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je vršil sestanek v predsedništvu vlado med gg. vladnim predsedn.kom Vukičevičem, notranjim ministrom Korošcem in skupščinskim predsednikom dr. Peričem. Na tem ses-tanku se je razpravljalo ii delu narodne skupščine. Sklenilo sc jc, da se sestane narodna skupščina 20. aprila oh 10 tlopoldne г nadaljevanjem dnevnega reda. Kakor znano, je na dnevnem redu poročilo verifiluicijskoga odbora o mandatu predsednika madjarske stranke dr. Nagva. Na sestanku so se obravnavali tudi predlogi, ki se bodo predložili skupščini. Sklenilo se je. tla se pred 1. majem predloži stanovanjski zakon. Glede predloga stanovanjskega zakona v odboru ministrov še ni prišlo do soglasja. Končnoveljavno besedilo se bo določilo na prihodnji seji tega odbora. r Belgrad, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Za 24. aprila jo sklicana seja finančnega odbora narodne skupščine. Na dnevnem redu je obravnavanje 1. predloga o delokrogu in načinu tlela komisije za tloločonje donosa iz zemljišč, 2. predlog o kaldrmini, li. uredbe o upravljanju in načinu razdelitve sredstev iz fonda za zdravje srednješolske mladine. Ogromno zborovanje radikalov v Vel. Bečkereku r Belgrad, 21. apr. (Tel. »Slov.«) V Belgrad je prispel podpredsednik NRS g. Aca Stanojevič. Takoj po prihodu je bil sprejet v avdienco. Od pol 3 do 6 je imel sestanek z g. Vukičevičem v predsedništvu vlade. Na tem sestanku se je razpravljalo o političnem položaju. Kakor je zvedel Vaš dopisnik, se je na leni sestanku dosegla popolna enotnost pogledov na delo vlade in radikalnega glavnega odbora. V radikalnih krogih prevladuje mnenje, da gre Stanojevičevo stremljenje za tem, da bi prišlo do popolnega soglasja, da ne bi prišlo ined narodnimi poslanci do spora. Po tem sestanku se je vršila seja glavnega odbora, na ' Meri se je obravnavalo delo glavnega odbora, posebno sej, katerih se g. Stanojevič ni udeležil. Prihodnja seja glavnega odbora NRS bo v sredo. Predsednik vlade g. Vukičevič se je zvečer odpeljal v Veliki Bečkerek na zborovanje. Pred odhodom je dal časnikarjem sledečo iz- javo: »Veliki radikalni shod ni naperjen proti nikomur, niti proti g. Ninčiču, niti proti g. Stojadinoviču, niti proti glavnemu odboru NRS, pač pa je to veliko zborovanje NRS, na katero grem kot radikal. Do tega, kar pričakujejo nasprotniki, ne bo prišlo.« Z g. Vukičevičem potujejo ministri gg. Si-monovič, Kujundžič iu Stankovič ter štirideset radikalnih poslancev. To zborovanje bo eno izmed največjih zborovanj NRS v zadnjem času. Zalo je razumljivo, da se v političnem življenju pričakuje z velikim zanimanjem. Posebno se naglaša, da se vrši zborovanje v me-stu, odkoder je prišla prva izjava iz vrst, ki so nasprotne Vukičevičevi vladi. Znano je, da je g. dr. Ninčič imel sestanek, na katerem jo napadel g. Vukičeviča. Sploh sc misli, da bo to zborovanje odgovor g. dr. Ninčiču in drugim nezadovoljnežem v NHS, da se radikalni volivci ne strinjajo z akcijo proti sedanji vladi. NAPAD NA POLJSKEGA PREDSEDNIKA. v Varšava, 21. apr. (Tel "Slov.«) Na poletnem gradu Stala poljskega državnega predsednika Moščinskega so hote'i dva ali trije neznanci ob treh zjutraj izvršiti tajnosten napad. Ko jih je zasledil stražnik, so streljali nanj in ga ranili. Stražnik se ni dni ugnali, temveč je začel tudi sam streljati, na kar so neznanci zbežali in ušli. Predspd"ik ni bil v gradu, temveč v Varšavi, v gradu je bivala samo njegova soproga. Na *?st zastoonikom zlate Prge r Belgrad, 21. apr. (Tel. Slov.«) Češkoslovaški gostje so bili danes na Avali, kjer je župan g. dr. Ваха položil krasen venec na grob neznanega junaka z napisom »Srbskemu neznanemu junaku — Praha 1928c. Nato so si gostje ogledali kraljevi grad Cetinje. Popoldne je bil g. dr. Ваха sprejet od kralja v avdienco. Jutri zvečer priredi vlada banket. Pred banketom bo notranji minister g. dr. Korošec pripel kraljevi odlikovanji in sicer dr. Baxi red sv. Save I. reda, in občinskemu svetniku g. Zenklu red sv. Save II. reda. Bomba v Prileou r Belgrad, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« prinaša iz Prilepa sledečo vest: »Davi je mesto razburila močna detonacija bombe, ki se je razpočila na glavnem trgu okrog 2. zjutraj. Ob tem času je vse spalo. Na prilepskih ulicah ni bilo nikogar. Vse je mislilo, da gre za atentat. Koščki bombe so poškodovali bližnja poslopja. Človeških žrtev ni bilo. Na mesto atentata je taknj prihitel okrajni glavar g. Tufengžič. Takoj je uvedel strogo preiskavo. Noben prebivalec ni mogel ničesar ' povedati. Kakor se zdi. ni preiskava privedla I do nobenega uspeha. Sumi se. da je hotela neka revolucionarna organizacija, ki se skriva na naših tleh, napraviti atentat Več oseb je bilo aretiranih. Radi preiskave pa se njih imena drže v tajnosti. Med prebivalstvom vlada radi atentata veliko ogorčenje. Aoel tekstilne »ndustsre r Belgrad. 21. apr. (Tel. »Slov.«) Včeraj so imeli konferenco zastopniki tekstilne industrije iz cele države. V'ladi so predložili resolucije, v kalerih pravijo med drugim sledečo: Zastopniki tekstilne industrije, zbrani na konferenci pri Centrali industrijskih korpo-iacij v Belgradu, prosijo vlado, da pri trgovinskih pogajanjih г drugimi državami računa z nespornim dejstvom, da je pri nas razvoj tekstilne industrije ogromne važnosti za naše narodno gospodarstvo in naše ljudstvo vobče. Naš uvoz tekstilnih izdelkov znaša letno 2 milijardi dinarjev. Nasproti temu pomenja razvoj tekstilne industrije veliko važnost za zboljšanje trgovske bilance, zlasti še, ker je trgovska bilanca pasivna. Pomx bolgarski zemlji r Belgrad, 21. aprila. (Tel. »Slov.«) Nj prošnjo bolgarskega poslanika g. Vakarevske-ga je notranji minister g. dr. Korošec danes izdal odlok, da so dovoli prehod na naše ozemlje raznim vrtnarjem in dijakom, tudi posestnikom, ki imajo posestva v obeh državah, in sicer za okraje Caribrod in Bregalnica. Dovoljenje se je izdalo z ozirom na težavno gospodarsko stanje in zadnjo katastrofo v Bolgariji. r Belgrad, 21. apr. (Tel. : Slov.«) Današnje časopisje priobčuje poziv na prebivalstvo* da priskoči na pomoč bolgarskemu narodu, katerega je zadela velika in težka nesreča. Potresni sunek v Dalmaciji j Sonj, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Davi ob C j<3 bilo čuti močen potresni sunek. Aretacije v Narodni banki, r Belgrad, 21. apr. (Tel. »Slov..) Preiskava v znani aferi, v kateri je šlo za poneverbo milijon dinarjev Narodni banki, je končana. Sodišče je sklenilo, da se aretirata blagajnik Narodne banke Milutinović in sluga Narodne banke Gjurgjevie. Coolidge ne bo kandidiral. v Neivtjorlc, 21. apr. (Tel. 'Slov.«) Coolidge je sedaj republikanskemu volivneinu odboru v Massachusettsu, ki svojim volivcem priporoča Coolidgea za predsedniškega kandidata, četrtič sporočil, da nikakor ne namerava prevzeti kandidature. Zagrebški Velesejem od 29. aprila do 6. maja V. Sejem automobilov IX. Pomladni specialni sejem Radija — Poljedelstva Malega ln hišnega obrta. — Izložba vajeniških del in turizma 2. V. Concours d'elegance in modna revija Popust na železnicah in parobrodih. Legitimacije za znižano vožnjo so dobivajo pri vseh potniških uradih in denarnih zavodih. Nikdar ne bosle obžalovali da ste si omislili najboljši Gritzner in fldler in kolo. V najkraeuejših opremah v zalogi samo pri Jos. Petelincu LtUbUana. blizu Prešernovega spomenika. 15letna garancija. Pouk vezenja brezplačen ; MALI OGLASI fVaalta drobna vratfca I SO l>ln ali vsaka beseda SO par. Najmanfšl oglas 3 ali S EIn. Oglasi nsf. jdnrcl vrstic se računalo vlie. Za odgovor znamUol Na vprašanja brez znamke De odgovsrlnmo I VRTNARSKI POMOČNIK 'dobro izurjen, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3456. Pošteno dekle vajeno kuhe in gospodinjstva, išče stalne službe pri boljši krščanski družini. Gre tudi na deželo. Nastop po dogovoru. Naslov v.upravi pod 3457. Absolventinja meščanske šole in trgovskega tečaja s prakso blagajtiičarke, sprejme službo kot blagajničarka ali pisarniška moč. Gre rada tudi na deželo Ponudbe na upravo lista. Iščem vajenca za pekovsko obrt Vsa oskrba pri meni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro: »Takoj štev. 3413«. Selitve v mestu in oa deželo, strokovno in najcenejše potom S 1 o v e n i a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3t Telefon št. 271H Prvovrstnega akviziterja za kurivno branžo sprejmem proti proviziji. Ponudbe pod »Kurivo« na upravo lista štev. 3464. Kamnoseškega pomočnika marmorista se sprejme takoj. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru. Deklico zdravo, pridno, pošteno, lepega vedenja in čedne [ zunanjosti, staro 15—16 let, ljubiteljico otrok, takoj sprejmem; samo čez dan. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3422. Iščem meblirano sobo s kuhinjo kjerkoli. Po- j nudbe na upravo »Slo- | venca« pod »Profesor«. "Štanoranje obstoječe iz 3 sob z vsemi pritiklinami sc takoj odda. Miklošičeva c. 7, П1. nadstr., desno. Vzajemna posojilnica. LOKAL s stanovanjem oddam takoj v bližini Liubljanc pri železnici ali glavni cesti. Naslov v Slovencu 3432. Prireditve Jutri v gostilni »Amerika« na Glincah zabavni večer. - Vstopnina prosta. Naprodaj so PARCELE za stavbišča v zelo lepi legi in tudi travniki, dobro gnojeni, na Dolenjski cesti 72. — Cena po dogovoru. j Trnovska hiša I z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda ! v Kranju »t. 109, na Glav-inem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: 'K a t i Vajt, Kranj. PARCELA vogalna na Kodeljevem, 535 m*', sc takoj proda. Poizve se v upravi lista pod št. 3372. Hiša v Štepanji vasi ob glavni cesti, z vsem gospodarskim poslopjem, vinska klet, z zemljiščem in gozdom naprodaj. Ivan Jager, Bizovik štev. 69, Sp. Hrušfca. Naprodaj je otroški voziček. - Naslov v upravni-štvu lista pod št. 3472. Kontrolna blagajna »National«, poceni naprodaj. - The Rex Co., Ljubljana, Gradišče 10. Na razpolago več vagonov hrastovih (log 200 1 do 400 1 vinske posode, pivovske po 25 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2620. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprei PAVEL SEDEJ, umetni mlin Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 Ztpnie oddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Nov šivalni stroj naprodaj. Izve sc Dunajska cesta 47 v trgovini Kolšek. J&opcoc/a ? Lep čist vosek čebelen, kupi v vsaki množini Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani (v Jugoslov. knjigarni, poleg stolne cerkve). Srebrne brone zlatnike in različno zlato kupi F. Cnden, Prešernova 1, Ljublj. Ulnrlo bukove la in niUUG hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. KUPIM hrastove hlode, hrastove frize in hrastove deske 27 mm, sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino na Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljnbl|ana, Metelkova ulica št. 4. Kupim več vagonov promptno ter za maj in junij hrastovih plohov (belag) 19—27 cm vseh dolžin 42, 52 in 60 mm. Ponudbe z označbo količine, dobavnega roka in točne cene franko oddajna postaja na upravo »Slovenca« pod št. 3430. Kupimo več vagonov smrekovih hlodov od 30 cm premera naprej. Najnižje ponudbe na upravo Slovenca pod »Les« št. 3461. Pri nakupu cementa Trbovlje in v«e železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Mlinarji! Hi. proso, ajdo In lečmen kupite nulcenejc pri V. VOLK. LJUBLJANA veletrirovlna Kita In moke Volna - bombaž za stroino pletenje in ročna dela, dobite po ZIV- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trtf 12 • Židovska 4 Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če jo dnsto čistiti in barvi,ti v l;o mično pralnico, kjer je cena nalmžja In najbolj solidna postrežba. Anton Doc I. ubljnnu Selenburitova ulica 6.II. Tovarna: V!('-GLINCE. Trboveljski premog, drva! Pogačnik, Bohoričeva ul. št. 5. — Telefon: 2059. Proda st 40 m dolgo gospodarsko poslopje obstoječe iz hleva za 8 glav živine, male sobice, 2 velikih šup, velikega poda, travnika, 1 oral in pol, oziroma stavbnega prostora, četrt ure od mesta Ljubljane. Naslov pove uprava pod št. 3459. Skoraj nov ženski šivalni stroj se proda. - Poizve se v upravi lista pod št. 3452. najboljša in najcenejša pri rcasterf tovarna žime Stražlšč • pri Kranju. najlepša drva Ccbln, Ufotfcva ul. 1/2 Dojenček, — Motvoz 6 mcsecev star, sc odda samo v dobro oskrbo čisti, zdravi ženi. Ponudbe poslati upravi Slovenca pod »Dojenček«. nai-ccncjše v tovarni Mehanična vr-' varra Šinkovec, Grosu-I pije. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. Gospodinje! - Poskusite PLAMEN idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. čevlje barvam nove in stare, v vseh' modnih barvah. Trajnost barvanja zajamčena. —j Franc Zupančič, čevljarski mojster, Ljubljana, Kette-Murnova cesta 6. Šlezijski premog srednji kosovec, brez prahu, brez pepela! Ogromen prihranek na kurjavi, delu in času. Naj-1 boljši, zato najcenejši premogi Dobavlja: D. Čebin, premog, drva, koks, WoI-fova l/II, telefon 2756. Lepe pomaranče zdrave limone in egiptovsko čebulo dobite najceneje pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUB'.JANT. VABILO! Največja nemška tvornieti automobilov „OPEL" razstavi na zagrebški izložbi automobilov 29. IV. do 6. V. okolu 25 automobilov raznih modelov, in se interesenti vljudno vabijo. „OPEL", Zagreb, llica 73. Turistovska salama lastnega izdelka edino v delikatesi K. Jarc „Pri timstu" Dunajska cesta 7 Slovensho-srbohrvatshf slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Jugoslov. Knjigarna v Llubljanl. Nizke cene! Prepričajte se! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano vsakovrstno pohištvo naj si ogleda zalogo pri EG1DIJU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg taeensketfa mostu). 6t. Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se Uredile si prenovo, do Vom inineto bolečine? Bolečine v Jclodcu, ^revih, trdo |е1евш> od-valanje, glavobol. pritisk krvi v glnve. nor voznost. pomanjkanje spanja zlata žila, sla! tek nnslnne o 7,nradi fdabe nrebave. 1'reltljte si svojo prebavo - prel/.knSenim eliknlriem FK50I,. rt.i Vain minejo bolečine. FKiOI, ,-liksir urejnjo prebavo In Vam vrača vdravje. FIGOl, prol/.vaia in po poŠti ra7.poSiljn r. navodilom o oporah, lekarna dr. Senielić, Dubrovnik 2. Originalni zabojček s a steklenicami Din 105'—. 7. S stekl. Din 245'—, 1 etcklenica Din 40'—. Dolga pota brez utrujenosti Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Često mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega. Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete dobrota. Palma pete so trajnejše kot najboljše usnje, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo. Ženski in otroški čevlji postanejo vsled Palma kaufuk peta elegantni, tod« za to ni nikakih višjih stroškov Vsemogočni je poklical danes k sebi v boljše življenje po kratkem, a hudem trpljenju, svojo zvesto služabnico Marijo Strel zasebnico Previdena s sv. zakramenti za umirajoče je danes ob tri-čotrt na enajst dopoldne, dopolnivši 70 let življenja, izdihnila Bogu vdano svojo dušo. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo dne 22. aprila ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Miklošičeva cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Ozna-nenja v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 20. aprila 1928. Maruška Vrtovec, hčerka. Lojze, zet. Bogdan, Marijan in Dušan, vnučkL - Anton, Lovrenc, Janez in Frančiška, bratje in sestra. Brez posebnega obvestila. Načelstvo »VZAJEMNOSTI«, društva duhov-nikov ljubljanske škofije, krvavečim srcem na-..jP™ znanja prežalostno vest, da je izredno zaslužni društveni odbornik, velečastiti gospod Janez Mikš župnik na Trsteniku nad Kranjem v četrtek dne 19. aprila po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto 21. aprila ob 10 dopoldne na Trsteniku. Blagopokojnega tovariša, vzornega dušnega pastirja, vrlo-zaslužnega homiletičnega in pedagogiškega pisatelja, sobrata, ki sc jc za dobrobit duhovskega stanu popolnoma žrtvoval, priporočamo v molitev in v blag spomin duhovnikom vseh škofij v Jugoslaviji. — Prosimo vse tovariše, naj sleherni, komur je le mogoče, daruje eno sv. mašo za dušni pokoj nepozabnega sobrata. V Ljubljani, dne 20, aprila 1928. Načelstvo »Vzajemnosti«. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. jamči. Daje se tudi na obroke Za Jugoeiovaneko Uakarao * Ljubljani! Karal Ссб, Izdajatelj: di. Ff. Kulovec. NODI PO IZREONO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Uredniki Pruo TanmfUvi Staran odgovor na očitke oblastnemu odboru Iziava dr. M. Natlačena Z ozirom na nekvaliliciran napad »Jutra« na ljubljanski oblastni odbor je naš urednik zaprosil gospoda predsednika dr. Natlačena za razgovor. G. predsednik je dal sledeča pojasnila in odgovore: Gotovo so Vas g. predsednik opozorili na uvodnik v včerajšnjem »Jutru«, ki napada oblastni odbor. Kaj sodite o njem? V splošnem bi označil ta uvodnik kot grd napad izza varnega plota poslanske imunitete. Člankar, dasi je varen pred vsakim preganjanjem, se ni podpisal. To je najznačilnejša poteza članka in člankarja. Članek vsebuje celo vrsto napadov na oblastni odbor. Kaj pravite na prvi očitek pristranskega nastavljanja in prevzemanja uradništva po oblastnem odboru? Z mirno vestjo lahko trdim, da nisem izmed neštetih prosilcev, ki so iskali službe pri oblastnem odboru, niti enega vprašal, kateri politični stranki pripada. Pri nastavitvi novega uradništva nam je bila merodajna predvsem strokovna usposobljenost in nc bi mogel trditi, da so uradniki, ki smo jih sprejeli v svojo službo, vsi somišljeniki SLS. Tem manj — lahko rečem, da prav nič se nismo ozirali na politično pripadnost uradništva v zavodih in institucijah, ki smo jih prevzeli od države Tu smo prevzeli razen najstarejših, ki so že blizu konca svoje službene dobe in raz-ven omoženih ženskih moči sploh vse, brez vsakršne izjeme. Kako nepristransko in absolutno kulantno smo pri tem postopali, dokazuje najbolj dejstvo, da smo n. pr. okrožne zdravnike, med katerimi je gotovo mnogo takih, ki so SLS popolnoma tuji, prevzeli sploh vse brez vsake izjeme, čeprav jih je med njimi mnogo takih, ki so dosegli že visoko starost in bo moral oblastni odbor v dogled-nem času šteti precej za njihove pokojnine. Nadalje Vam očita »Jutro«, da vršite nadzorstvo nad občinami pristransko. Kaj je na tem? Ta očitek je pravtako neutemeljen. Oblastni odbor izvršuje nadzorstvo nad občinami od 1. junija 1927 dalje. Njegova dolžnost je, da od časa do časa občine glede na njih gospodarstvo in poslovanje revidira. To svojo dolžnost je oblastni odbor v tem času izvrševal brez vsakega ozira na to v čigavih rokah jc ena ali druga občina. Ne morem pa nič za to, čc prihaja največ in najbolj utemeljenih pritožb zoper poslovanje županov iz tistih občin, ki so v rokah naših političnih nasprotnikov. Oblastni odbor bi zanemarjal svojo uradno dolžnost, ako bi na pritožbe, ki pridejo od verodostojnih in uglednih občanov in ki vsebujejo težke očitke zlorabe občinskega denarja, ničesar nc ukrenil. Kako objektivno pa je oblastni odbor to svojo dolžnost vršil in do skrajnosti varoval občinsko avtonomijo, dokazuje najbolj dejstvo, da so bili v času, odkar oblastni odbor obstoji, razpuščeni ssmo štirje občinski odbori (Podzemelj, Zagorje, Sv. Krištof in Kočevje). V enem samem slučaju (Podzemelj) se je razpust izvršil na predlog oblastnega odbora in sicer zaradi gorostasnih nerednosti, ki so se ugotovile v občinskem gospodarstvu potom uradne revizije. V drugem slučaju (Sv. Krištof) sc je razpust izvršil na predlog okrajnega zastopa, pri čemer bodi še povdarjeno, da je bil ta občinski odbor po večini SLS. V nadaljnih dveh slučajih pa se je razpust izvrši! uradoma s strani velikega župana lc s pristankom oblastnega odbora. Mislim, da ta dejstva najbolje pričajo, kako prazno jc tozadevno Jutrovo« grmenje nad oblastnim odborom. Zanimivo bi bilo postaviti paralelo iz dobe PP režima, ko so se župani in občinski odbori odstavljali brez vsakih stvarnih razlogov kar na debelo in postavljali gerenti. Sedaj pa koruza. Ali bi mogli pojasniti, kako se ta razdeljuje? Kar se tiče preskrbe pasivnih krajev s prehrano, naj služi javnosti tole pojasnilo. Obl. odbor je dobil za časa, ko je bil minister za socialno politiko dr. Gosar, v ta namen 200.000 Din. Ker ta vsota za kolikortoliko uspešno akcijo ni zadostovala, kajti ravno ljubljanska oblast (okraji Brežice, Litija, Krško, Novo mesto, Črnomelj itd.), so bili vsled toče in suše ter deloma tudi povodnji zelo težko prizadeti, je oblastni odbor temu znesku dodal še iz svojih sredstev 350.000 Din. Koruza, ki sc je s tem denarjem nabavila, sc je razdelila med najpotrebnejše za polovično ceno, da je moglo na ta način biti te akcije deležnih več ljudi. Da se je ta delitev koruze izvršila pošteno brez ozira na politično pripadnost in zgolj po dejanski potrebi, izpričuje dejstvo, da ni došla na oblastni odbor zoper delitev prav nobena pritožba. Sedaj je v teku druga podporna akcija. Naši oblasti sc je s strani vlade stavila na razpolago vsota 200 tisoč dinarjev. Zaradi težav, ki jih imamo s centralnim odborom v Belgradu, pa do izvrševanja le podporne akcije sploh še ni prišlo. Denar še ni nakazan, koruza še ni prispela in sc zato z delitvijo ni moglo pričeti. Ne vem, kako more torej »Jutrov« uvodničar govoriti o korupciji, ki sc baje »uganja v taki meri kakor je nismo doživeli niti v najjužnejših krajih Makedonije«. Kako more govorili o pod- pori, ki jo v tej obliki dele le klerikalci brez ozira na potrebe? Zelo sem radoveden, kdo je tisti župnik, ki deli kmetom koruzo po merilu koliko je kdo dal za zvonove? Oblastnemu odboru bi storil uvodničar veliko uslugo, ako bi onega župnika imenoval, kajti oblastni odbor bi bil prvi, ki bi proti taki zlorabi nastopil. Končne opazke o klerikalcih, cerkvi in škofu uvodnika v »Jutru« so sicer ocvirki iz žargona, ki izdaja pisca, vendar morete gospod predsednik morda tudi k temu kaj pripomniti? Neokusno se mi zdi, da člankar venomer meša cerkev, škofa in župnike z oblastnim odborom, ko vendar ve, da niti cerkev niti škof niti kak župnik ne predpisujeta oblastnemu odboru, kako ima vršiti svoje posle. Končno pa Vam morem reči še to, da teh napadov v »Jutru« ne jemljem prav nič tragično. Dokaz so mi, da sjno na pravi poti in slaba mora presti SDS, da se poslužuje taka vrste napadov na naše delo. Mi ne uganjamo nikakega nasilja ne grde trgovine. Govorjenje o preganjanju uradnikov in učiteljev pomeni toliko kot pripovedovanje bajk- Pri oblastnem odboru bomo delali kakor doslej po svoji najboljši vesti in gospodje od »Jutra« naj oproste, ako ne bomo hodili k njim po nasvete, koga naj sprejmemo v službo, v kateri občini naj izvršimo revizijo in kako naj pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. mm\ * spisal ti. мттшт začne i. mm 15. Slovenec A ho iioCeš ob Hramu novega Sienhleiviczcvefiii romana »NA b»Oi Jtl SLAVE" pre?ivef! res neha) leclh ur. fiiod »Slovenca"! Znamenili roman je delo pisatelja, ki je spisal ludi prekrasne romane Quo v a d i s, Z ognje m in meče m , Potop, Mali vitez, Skozi pust inje in puščave J. M. Kal |e pridobila SlcuernSa z daočno reformo? (Glej » Slovenca;: z dne 18. aprila 1928, št. 89.) III. Zgradarina. Davčna reforma z dno 8. februarja 1928 postavlja obdačbo hiš na povsem enotno podlago. Dočim smo imeli sedaj dvoje vrst hišnega davka (razredarino in naj marino), imamo po novem zakonu o neposrednih davkih Ie eno vrsto hišnega davka, t. j. zgradarino. Razredarina se je doslej plačevala od .stanovanjskih hiš na deželi, ako niso bile dane v najem. Ravnala se je po številu sob in čum-nat. Bila je razmeroma nizka in neodvisna od vprašanja, kakega stanu je hišni "posestnik Najmurina se je plačevala na deželi od hiš, ki so bile dane v najem. V mestih so pa bila vsa poslopja, torej tudi tovarniška, zavezami najmarini brez ozira na to, ali so bila v rabi hišnega posestnika odnosno ali so bile oddana v najem ali ne. Po zakonu z dne 8. februarja 1928 so hišnemu davku, t. j. zgradarini zavezane v: e hiše, namenjene za prebivanje aii kako drugo rabo, razen ako uživajo davčno prostost. Davka so pa trajno oproščene zgradbe v vaseh in selskih občinah, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Istotako so zgradarino oproščene hiše, ki ustrezajo pravkar navedenim pogojem, a stoje izven okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Poleg tega so oproščene davka gospodarske zgradbe, kot so n. pr. kašče, podi, hlevi, svinjaki itd., ako niso dane v najem. Končno so oproščena zuradarine tudi tovarniška. iu industrijska poslopja, ako ne služijo za prebivanje odnosno ako niso dana v najem. Socialno pravično in umestno bi bilo, da bi se zgradarine oprostile nele hiše kmetovalcev marveč tudi zgradbe malih obrtnikov in trgovcev na deželi. Gospodarski, položaj teh stapov na deželi je običajno tudi zelo težak iu ni zato nikakega razloga, da bi se jim odrekala hišna davčna prostost. K malim obrtnikom in trgovcem je prištevati nesporno vse obrate, v katerih sta poleg obrtnika zaposleni k večjemu dve pomožni osebi, V tem smislu bi bilo še treba spopolniti člen 82. zakona o neposrednih davkih. Davčno osnovo za zgradarino tvori po členu 34 pravkar navedenega zakona čista najemnina odnosno, ako je zgradba v lastni rabi hišnega lastnika, najemna vrednost. Davčna reforma pa ne obdavčuje vse najemnine marveč le čisto. Hišni posestnik sme odbiti po členu 36. leg. cit kot stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo sledeče pavšalne odstotke: a) v Ljubljani 20%; b) v ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih 25% iu c) v vaseh pa 30%'od prejete najemnine. To je bistvena olajšava, katero poklanja davčna reforma hišnim posestnikom. Nesporno predstavlja ta odbitek izdatno olajšanje davčne obremenitve hišne posesti. Iz naslova zgradarine se bo plačeval a) osnovni in b) dopolnilni davek. Osnovni davek znaša 12% cd odmerile osnove. Dopolnilni davek se ravna po vsoti skupnega čistega dohodka vseh zgradb, katere ima davčni zavezanec v okolišu enega davčnega oblastva. Davčne stopnje dopolnilnega hišnega davka naraščajo od 2% do 14%. Višek per 1-4% dosežejo pri čisti najemnini per 70.000 Din. Za vsoto nad 70.000 Din velja enotni 10% dopolnilni davek. V koliko je davčno breme po davčni reformi znižano, nam pojasni sledeči primer. Obdačiti hočemo hišo v Ljubljani, ki daje letno 80.000 Din najemnine. Po dosedanjih davčnih zakonih bi taka hiša plačevala nastopne davke: a) 12% najemnina 0600 Din; b) 70% enotni državni prebitek 6720 Din; c) 80% izredni državni prihitele -1896 Din; č) 35% avtonomne doklade 3360 Din; d) invalidski davek 6529 Din; e) komorsko doklado 3264 dinarjev. Skupaj 34.368 Din. Po davčni reformi bi se zgradarina odmeril, i takole. Kosmata najemnina znaša 80.000 Din. Od te se odbije na stroških vzdrževanja. uprave in amortizacije 20%, torej znesel, per 16.000 Din. čista najemnina odnosno odmerna osnova za zgradarino bi potemtakem znašala (>4.000 Din. Od te osnove so odmeri: a) osnovna zgradarina (12%!) 7680 Din; b) dopolnilna zgrudarina, od prvih K).(KK) Din '.!%, torej 200 Din, od drugih 10.000 Din 4%, torej 40!) Din, od tretjih 10.000 Din 6%, torej 6i!0 Din, cd četrtih 10.000 Din 8%, torej 800 Din, od petih 10.000 Din 10%. torej 1000 Din, od šestih 10.000 Din 12%, ali 1200 dinarjev, od ostanka per 4000 Din .14% ali 560 Din. Celokupna dopolnilna zgradarina znaša torej 1760 Din; c) 35% avtonomne doklade '2688 Din. Celokupno davčno breme bi znašalo torej po davčni reformi le 15.128 Din. Hišni davek se torej po novem zakonu o neposrednih davkih zniža z« več kot polovico. Razbremenitev hišne posesti je pa tem višja, ker se hkrati znižajo tudi razne občinske doklade, kot n. pr. vodarinu, gostaščina in kanalščina, ki so ravnajo običajno po odmerili osnovi. Poleg tega zgubimo s 1. januarjem 1929 tudi dohodnino. 1'ri davčni reformi je finančna uprava pokazala neko pri hišnih davkih dosedaj neobičajno popustljivost. Pod črta vati moramo to tembolj, ker tiosebno doklado v znak priznanja njihove požrtvovalnosti v slovenskih krajih,- Učitelji na Južnem Tirolskem že imajo lako doklado. Nadzornik je dodal, da ne bo odnehal, dokler ne bodo vpisani v Bullilo vsi slovenski in hrvaški šolski otroci. Slovenci naj plavajo milanski atentat! fte .je v spominu, kako fetrašno noč so morali preživeti goriški Slovenci v novembru I. 1920 radi atentatu na Mussolinija. In tudi atentat na italijanskega kralja v Milanu se skuša izrabiti za novo gonje proti Slovencem. 2>Slovenec< je že poročal, kako nesramno ga napada fašizem, osebno glasilo dr. Korošca«. »Bestijalnosti tolikih potvorb je kriva nevolja radi otvoritve posebnega paviljona Dalmacija« na milanskem velesejmu, nevoščljivo*) radi mogočnega napredka milanske industrije i> nova energična italijanska akcija na vzhodu. Listi nesramno blatijo dr. Korošcu in ga spravljajo celo v zvezo z milanskim atentatom. Popolo hoče reči: udri zopet po Slovencih! Sedaj si lahko mislimo, kaj bi se zgodilo s Slovenci, ako bi bil skušal kak italijansRi anarhist položiti roko na kralja med obiskom v Trstu! Spomenik na Krnu v obliki gorske kooc l»o lo poletje dovršen. Te dni odide poseben odposlanec iz Vidma v Turin, da zaprosi italijanskega prestolonaslednika Humherta, da bi prisostvoval otvoritvi. Slavnost se organizira z velikim pom-pom. Vožnja na železnici se zniža za 70%. Krušni dan« za italijansko šole v Bolgariji. Društvo >Pro Oriente je s pomočjo šolskih obla-stev in fašistovske stranke organiziralo po vse; Italiji »krušne dneve . Društvo je izdalo proglas, v katerem poziva Italijane, naj imnjo oči obrnjene vedno proti vzhodu, nadalje naj lepo ravnajo s kruhom, ki je dar božji, iu naj ga ljubijo. Majhni koščki kruha, zavili v fašistovsko poslikan papir, so se prodajali na ulici, v kavarni, gostilni in gledališču ter na postaji. Na deželi so to delo opravljali šolski otroci. Na vsako občino je prišlo določeno število hlebčkov, ki so se morali razprodali. Otroci so hodili po hišah in vsakega zapisali, ki je kruh kupil, da je podestat lažje kontroliral, kdo si je upal zavrnili fašistovski kruh. Kjer se ni krušni dan. v nedeljo dobro obneeel, so poslali drugi dan podestali gostilničarjem in trgovcem in vsem licencarjem preostalo hlebce, ki so jih ti morali kupiti. Fašistovski tisk seveda poroča, da se je prebivalstvo »spontano odzvalo, izkupiček gre za zgraditev italijanskih šol v Bolgariji in z:i drugo iniciative italijanske ekspanzijo in prodiranja na vzhodu. Namen je torej eminentno političen. Kadi tega je toliko bolj obsodbo vredno, da so se pri tem izrabljala najgloblja verska čuvstva slovenskega prebivalstva v propagandne svrhe. Da bi ljudstvo rajše kupovalo kruh, so razproda jalci pripovedovali, da .je kruh blagoslovljen od papeža! Nesramna igra so je tnliko lažje sponesla, ker ni ljudstvo razumelo izključno italijanskih lepakov. Duhovniki pač niso mogli proti tako podlemu izrabljanju vere nastopiti, ker bi v danih razmerah preveč riskirali. Krušni dan je zopet pokazal, da so fašisti proglašajo za zaščitnike vera le zato, da jo lažje izrabljajo v svoje namene. Ko je ljudstvo pozneje zvedelo za prevaro, se jc zgražalo. — Fašistovska slavnost v Postojni. Prihodnjo nedeljo se bo vršilo v Postojni blagoslovi,jenjo prapora Balille . Slovesnosti bodo prisostvovali fašisti in fnšistinje iz Trsta ler tržaški profekl. Poštna cenzura. Poleg telefonsko se jo zadnje dni poostrila tudi pisemska cenzura. Cenzurirajo se pisma, ki prihajajo v Italijo ali so name njena v inozemstvo. Pisma se odpirajo s paro. Ssdje v gospodinjstvo. Konzerviranje sadja in zelen!adi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigarna v Liubliani. Bolgarske uasi - kup mzmlln i v Plovdiv, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Pogled ua mesto je strašen. Več mestnih delov: katoliški, armenski, uradniški in delavski je popolnoma porušenih. Novo katoliško misijonsko poslopje, v katerem je nujtnodenieje urejena bolnišnica, ki bi se imela v kratkem otvoriti, je porušeno, ravno tako vojaško sanitetno skladišče, škoda znaša 400 milijonov levov. V parkih mestnega središča, ki je ostalo nepoškodovano, biva prebivalstvo pod milim nebom v šotorih, napravljenih iz odej, zaves in preprog. Tudi ranjenci leže na prostem, katere zdravijo zdravniki, kakor svoječasno v vojni na obvezovallščili. Pri številnih mošejah so se podrli minareti. Skladišču tobaka, v katerih je bilo 10 milijonov kilogramov tobaka, so skoro popolnoma uničena. Porušene hiše še niso začeli pospravljati, ker si ljudje ne upajo v bližino poslopij, še bolj žalosten je pogled na vasi Satabegovo, Papazli in Mano-levo, ki so samo kup razvalin. Po uradnih podatkih je bilo v Plovdivu porušenih 1800 hiš, hudo poškodovanih pa je 2000. V mestu je bilo 25 smrtnih žrtev, 150 težko ranjenih, nad 200 pa lahko. V vaseh je 70 mrtvih in 260 težko ranjenih. To razmeroma majhno število je razlagati s tem, da je bil prvi potresni sunek lahek in da je šele nekoliko minut pozneje sledil katastrofalen sunek. Geologi smatrajo, da je bil potres tektonski radi ohlajenja zemlje. Potrebna je pomoč inozemstva, v Sofija, 21. apr. (Tel. »Slov.«) V Plovdivu in okolici se potresni sunki še vedno ponavljajo, vendar pa niso več tako hudi. Električna centralu je bila pokvarjena in je še niso mogli popraviti, tako da je mesto popolnoma v temi, kar omogoča mnogoštevilne tatvine, ker je večina hiš zapuščena. Varnostna služba se je zato morala poostriti. Oblasti so izdale stroge odredbe proti tatvinam in proti navijanju cen za živila. Iz Sofije dohaja vsak dan več vlakov s kruhom in drugimi živili v opustošene kraje. Danes popoldne je začelo deževati, kar je položaj bednega prebivalstva še bolj poslabšalo. Tudi bo radi dežja nastala škoda še večja. V okolici Cirpana je drugi potres uničil več vasi, ki so dosedaj ostale nepoškodovane. Vlada je ministru za javna dela naročila, da skrbi za to, da pripravi prebivalstvu potrebne barake. Potrebni material bodo pripeljali iz državnih gozdov in vseh žag. Vlada pripravlja predlog zakona, da se prebivalcem v opustošenih krajih dovoli šestmesečni moratorij. Po vsej državi zbirajo prispevke za pomoč prizadetemu prebivalstvu, toda vsi ti koraki so nezadostni in bo neobhodno potrebno, da pomaga tudi inozemstvo. Beda je nepopisna in prebivalstvo potrebuje pomoči vsega civiliziranega sveta. Vlada je proglasila narodno žalovanje, vse veselice in predstave v gledališčih in kinih so prepovedane. Velikonočne počitnice v šolah so podaljšane. Po cenitvi na informiranih mestih znaša samo škoda približno milijarde, to je za eno milijardo več. kakor ho znašalo bolgarsko zunanje posojilo. K orotivo'ni pogodb! - mofk v Pariz, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Pariški listi se vzdržujejo razpravljanja o francoskem načrtu protivojne pogodbe, ki je bil razposlan peterim velesilam. Nikakor se ta načrt ne sme smatrati kot konkurenca proti ameriškemu predlogu in ni neizpremenljiv. Po »Petit Jour-naiu« naj oba načrta služita kot baza za pogajanja. Po »Excelsioru« se tudi v Briandovi okolici računa s tem, da lahko pride do fu-zije obeh načrtov. Odločno se zavrača govorica, da skušajo Združene države priti s štirimi novo pristopivšimi državami do zaključka, od katerega bi bila Francija eventualno izključena. v Berlin, 21. apr. (Tel. Slov.«) Državni kabinet namerava prihodnji teden zavzeli ofl-cielno stališče glede ameriškega in francoskega predloga o splošnem protivojnem paktu. Pri tem se bo nanašalo stališče nemške vlade neodvisno od včeraj predloženih francoskih predlogov zaenkrat samo na ame.'iški načrt, katerega vsebina najbolje odgovarja nemškemu stališču. Poskus, doseči soglasnost med ameriškim in francoskim načrtom za nemško vlado ne prihaja v poštev, dasi bo nemško stališče prišlo do izraza brez vsake osti proti Franciji. Amerika najtud; seda?zmaga? v Pariš, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Danes objavljeni francoski načrt protivojnega pakta je soglasen z Briandovimi tezami, ki jih je Briand postavil v zadnjem odgovoru Kellogu. Onih 10 pridržkov je ostro formuliranih, posebno definicija, kaj je razumeti pod vojno kot instrumentom nacijonalne politike, katerih sprejem pa bi praktično vrednost pogodbe reduciral na minimum, ker bi bila s tem že naprej izvzeta iz splošne prepovedi vsaka koalicijska vojna in vsaka pomoč drugim državam na podlagi vojaških zvez. Na podlagi poročil o tem, kako so bili sprejeti francoski predlogi, si tu ne morejo delati nobenih iluzij o uspehu. Posebno iz Washingtona so odšla soglasna poročila, da ni računati s tem, da bi se pridržki sprejeli, posebno pa ne pridržek glede obveznosti iz vojaških zvez. Francoska vlada se je baje že pripravila na to, da bo potrebno dovoliti dalekosežne koncesije ameriškemu stališču. Kar I 'Joa na kmetsko stranko v Bruselj, 21. apr. (Tel. Slov.«) Belgijska brzojavna agentura potrjuje, da se je romunski princ Kari preselil iz Pariza v Bruselj. Član prinčeve okolice je izjavil zastopniku »Libre Belge«, da se je princ res preselil zato, da uide pariškemu nadzorovanju. Vse govorice o prinčevem razkošnem življenju so čisto izmišljene. Princ živi izredno solidno ter je na Rivieri občeval samo z oficijelnimi osebnostmi. V igralnici je bil samo enkrat in nima o igri nobenega pojma. Upanje, da se vrne v Romunijo, stavlja na narodnokmetsko stranko. Da mora bivati v inozemstvu, so krivi Rrati-ani. Maniu je trdovraten v Bukarešt, 21. aprila (Tel. »Slov.«) Voditelj narodno kmetskc stranke Maniu je izjavil v »Adeverulu«, da bo njegova stranka na vsak način imela svoj kongres v Albi Julii dne 6. maja. Priključitev Erdelja k Romuniji ostane dejstvo, ki se ne da izpremeniti. Edinstvenost Romunije se mora ojačiti tako, da ji ne bodo mogli škodovati niti notranji niti zunanji sovražniki. Difc^ - Titulescu v Bukarešt, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Iz Ženeve se poroča, da je romunski zunanji minister Titulescu izrazil željo, da bi se sestal z notranjim ministrom Duco. Duca bo tej želji ustregel. Zato se bo njegov povratek v Bukarešt zakasnil za nekoliko dni. V političnih krogih se smatra, da se bo pri tej priliki pojasnilo stališče zunanjega ministra v vladi. Besarabski nadškof — raetropolit. v Bukarešt, 21. aprila. (Tel. »Slov.«) Besarabski nadškof Gurie bo dne 26. t. m. v kraljevi palači v Bukareštu povišan v čin me-tropolita. Prosvetni zakon gotov, v Bukarešt, 21. aprila. (Tel. »Slov.«) Re-gentski svet je danes sankcioniral novi prosvetni zakon. Dobrodošli tetalci preko oceana vNewyork, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Herta Junker je izjavila novinarjem v Миггау Bavu, da bo pomožno letalo s potrebnimi nadomestnimi deli v soboto zjutraj §tartalo na Greenly Island. Po reparaturi bo Bremen« s svojimi tremi letalci odletela v Lake Saint Agnes, tam naložila novo gorivo in v ponedeljek zjutraj nadaljevala pot v Newyork. Pomožno letalo bo »Bremen: spremljalo. V Newyorku so že začeli pripravljati peto avenijo za sprejem letalcev. Od kandelabra do kandelabra bodo napeli napise: »Dobrodošli Kohl, Fitzmauriee in Hiinefeld.« Razen tega bodo cesto okrasili /, zelenjem in z ameriškimi, irskimi in nemškimi zastavami. „Italia" ne upa leteti v Berlin, 21. aprila. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Italia« je v Stolpu žc pripravljen za nadaljni polet, potem ko jc dopolnil zaloge vodika in goriva. Vendar pa zrakoplov ne bo odletel pred osmimi do desetimi dnevi, dokler ne dospe na Spitzberge italijanska provijantna ladja »Citta di Milano«. Amerikanci prehiteli Nobila v Oslo, 21. aprila. (Tel. »Slov.«) S Spitz-bergov jo došla vest, da sta ameriška letalca kapitan VVilkans in poročnik Eyelson, ki sta pred šestimi dnevi odlelela od Cap Barro\va na Aljaski, pred petimi dnevi po enoindvajset-urnem letu srečno pristala v najdivjejši pokrajini pri Green Harbour v Svalbardu, potem ko sta preletela severni pol. Gospodarski uspeh prckooccanskega poleta. Nemci se vesele prvega gospodarskega uspeha, ki ga je imel prekooceanski polet »Bremena«. Ameriška zrakoplovna družba je namreč spričo izvrstnega uspeha »Bremena« začela pogajanja za nakup večjega števila Junkerjevih letal. Nauk za tiste, ki lete v Ameriko v Nevvjork, 20. apr. (Tel. »Slov.«) Fitzmauriee opisuje v »Newyork Times« polet »Bremena« v Ameriko in določa kot pravilo, da mora vsak l>odoči oceanski letalec vsekakor vzeti s seboj radio-aparat ter da morajo vsi letalci, ki letijo od vzhoda na zahod, svoj polet urediti tako, da dosežejo Novo Fundlan-dijo pri jutranjem svitu, ker je prihod ponoči preveč nevaren; da se mora za oceanske letalce konstruirati poseben majhen Gyro-kom-pas, ker postane navadni kompas vsled velikih bakrenih rudišč na Labradorju brez vrednosti in da morajo letala na krilih biti prevlečena s parafinom, kar Ie edino varstvo proti zledenenju. v London, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Diplo-| matični dopisnik Daily Heralda«, ki je v znano dobrih odnošajih s Chamberlainom iu Foreign Officeom, javlja senzacijonalno vest, da krožijo trdovratne govorice, da je lord Bir-kenhead, ko bo uspešno dovršil misijo v Berlinu, določen za naslednika Chamberlaina, katerega radi njegove zmerne in previdne ruske politike napada desno krilo njegovega kabi-| neta, ki je nezadovoljno, da lansko leto pre-kinjenju odnošajev z Rusijo niso sledili na-i daljnji koraki, ki bi mogli povzročiti padec sovjetske vlade. Birlcenhead že dolgo želi v j Foreign Office, kjer bi ga pa nikakor ne pozdravili navdušeno, ker pomenijo njegovi osebni predsodki obremenitev za občevanje z inozemskimi poslaništvi. — Tako se glasi poročilo. Res je, da sta skoro dve tretjini konservativcev le malo zadovoljni s Chamberlainovo zunanjo politiko, odkar je izstopil iz kabineta lord Robert Cecil. Zalesk; ni posredoval med Franci to in Itali'o v Varšava, 21. apr. (Tel. ^Slov.«) Zunanji minister Zaleski je po svojem povratku iz Italije izjavil zastopniku »Epoke«, da z Mussolinijem ni določil sploh nobenih konkretnih posameznosti, temveč da sta razpravljala samo ■ o temeljnih smernicah splošne politike, pri ' čemer se je pokazala dalekosežna soglasnost ! nazorov, ker stremita obe državi po ohranitvi in zavarovanju miru. Neresnično je, da bi bil Zaleski poskušal posredovati med Francijo in Italijo, za kar ni nobene potrebe. Poljske diplomatske spremembe v Berlin, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja Berliner Tageblatt« iz Varšave, bodo v kratkem na novo zasedena najvažnejša poljska diplomatičua inozemska mesta. Odpoklicani bodo poslaniki v Parizu, Londonu, Berlinu in Belgradu. O njihovih naslednikih še ni nič znanega. Gaspari zaprosil za demisijo v Milan, 21. apr. (Tel »Slov.«) Po navadi dobro informirani dopisnik »Stanipe« potrjuje, da je kardinal, državni tajnik Gaspari že pred dalj časa prosil papeža, da ga odveze službe. Svojo prošnjo za odstop utemeljuje s tem, da ni zdrav in da želi nadaljevati svoje študije o virih cerkvenega prava. Pij XI. je demisijo zaenkrat odklonil in si je pridržal odločitev za primeren trenutek. Ugibanja o nasledniku so torej zaenkrat prezgodnja in bodo postala aktualna šele tedaj, ko bo papežev nuncij v Španiji Tedeschini dobil kardinalski klobuk, ker pride kot prvi v poštev za to kočljivo mesto. Proslava ustanovitve R'ma v Milan, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Današnji dan ustanovitve Rima so proslavili s slovesno otvoritvijo novih nasadov in zgradb, s sprevodi in govori, in s tem, da so zasadili prvo lopato za izkopanje mavzoleja in odkritje odko-pane hiše cesarja Avgusta na Palatinu. Otvor-jeno je bilo tudi novo pristanišče za letala »Victoria«, ki je radi svojega položaja ob Tiberi pripravno tudi za vodna letala. Italrahi v Dardanelah v Carigrad, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Turški listi poročajo o skrivnostni tuji vojni ladji, ki je proti predpisom lausanske mirovne pogodbe vozila skozi Dardanele, ne da bi o tem obvestila komisijo, določeno za to morsko ožino. Kakor je ugotovil Vaš dopisnik, jc bil to pe-trolejski parnik italijanske vojno mornarice. Kapitan je izjavil, da je pomotoma opustil obvestiti komisijo. Briandu gre na boljše. v Pariz, 21. apr. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Brianda se je nekoliko zboljšalo. IJmor, ki ni političen v Praga, 21. apr. (Tel. »Slov.«) V Lhoti pri Taboru je bila na tajnosten način umorjena žena najemnika Friihaufa s triletnim otrokom. Umor je sedaj pojasnjen po izpovedi 14 letnega Stanislava Juneka, sosedovega sina. V petek ponoči je neki neznanec trkal na okno FrUhaufovega stanovanja in rekel ženi, naj pride ven. Žena se je bala in klicala soseda. Ker gospodarja ni bilo doma, je deček vzel puško in v temi streljal, zadel pa je Frii-haufovo ženo in otroka, ki sta mrtva. Ker pa je skrivnostni neznanec zbežal in se je deček dva dni skrival, se je smatral umor za tem bolj misterioznega, ker so v dejanju domnevali politično motive. Frlihauf je bil namreč češki fašist in pristaš generala Gajde. Predor pod Gibraltarjem v Pariz, 20. apr. (Tel. ; Slov.«) Journal industrielle« poroča, da se vrše med Parizom in Madridom pogajanja o zgradbi predora pod gibraltarsko morsko ožino. Za Francijo bi to pomenilo varno direktno zvezo z afriškimi ko-i lonijami in priključitev k zračni progi Pariš— i Južna Amerika. Terenske težkoče niso tako velike, kakor v Rokavskeni zalivu, ker je morsko dno pri Gibraltarju, dasi je globoko tisoč metrov, iz najboljšega skalovitega kamna. Tre- ba pa je poiskati manjšo globino ter se namesto direktni dolžini 18.8 km daje prednost zavojni črti 48.2 km v globini 310 m od Va-querosa zapadno od Tarife do Tangel ja. Stroški so cenijo ua 330 milijonov pezel, gradbena doba pa na 5 do 6 let. Potovanje skozi predor bi trajalo pol ure, dočim traja sedaj tri ure, i če je morje mirno. Kdo e oreorečil pravilnik za tobačno delavstvo Dne 17. t. m. jc »Jugoslovanska strokovna zveza« intervenirala pri ministru g. dr. Korošcu, da se pravilnik o plačah in kategorijah in pravilnik o pokojninah tobačnih delavcev, ki baje čakata le še na podpise finančnega ministra, hitro izdata, ker je tako položaj aktivnih kot upokojenih tobačnih delavcev skrajno kritičen. Na to intervencijo je J. S. Z. prejela dne 20. t. m. iz kabineta ministrstva notranjih, dei važno poročilo, iz katerega je posneti, da je finančni minister pravilnik na intervencijo strokovnih organizacij iz Bosne in Dalmacije, vrnil monopolski upravi v korekturo, ker je pravilnik obsegal samo delavstvo tobačnih tovarn, sedaj bi se pa naj razširil še na ostale monopolne delavce v smislu intervencije. (Kakor smo se informirali, so to intervencijo izvršile socialistične organizacije iz Bosne in Dalmacije, ker »Jugoslovanska strokovna zveza« ima organizirano po ogromni večini le delavstvo solarn v Dalmaciji, ki pa imajo plače po zaslugi J. S. Z. v Dalmaciji, že urejene. Op. ur.) Tobačno delavstvo v Ljubljani se gotovo spominja, da so svoj čas tudi v Ljubljani socialisti iz tobačne tovarne na javnem shodu nastopili proti pravilniku, češ da je slab, čeprav ga še niso videli in ne poznali. Kakor slišimo, so začeli sedaj socialisti v ljubljanski tobačni tovarni neko akcijo za pravilnik, proti kateremu so poprej intrigirali. Kljub tej demagogiji se bodo še dobili ljudje, ki bodo še naprej verjeli socialistom Reorganizacija pokojninskega zavarovania Od najmerodajnejše strani so se iznesli sledeči pomisleki z ozirom na i.ačrt reorganizacije pokojninskega zavarovanja: Ni verjetno, da bi nudila dovolj trdno podlago za kritje vseh obveznosti predvidena reorganizacija s tem, da se znižajo prispevki od 12 na 10%, obenem se pa zniža tudi starostna meja od 480 na 420 zavarovanih mesecev. Istotako naj bi se prispevki vsaj delno valorizirali za celih 19 let. Kajti zelo veliko vprašanje je, če bodo sedanje visoke obrestne mere za daljšo dobo vzdržljive. Visoka obrestna mera bo namreč pospešila nalaganje (kopičenje) kapitala, na drugi strani bodo pa tudi zadolžitve večje, vsled česar bodo sedanje obrestne mere nemogoče. Nova razdelitev prispevkov med nameščence in delodajavce bi bila v škodo prvim, ker bi plačevali po novem osnutku 51.5% vseh prispevkov. Čc primerjamo prispevke v drugih državah, ne najdemo nikjer tako visokega odstotka za nameščence. Osnutek sam pa je v celoti nejasen vsled tega, ker ni dal pokojninski zavod na razpolago tudi zavarovalnih tehničnih računov, na katerih sloni, Če pride do tega, da se uzakoni, bo potreben še temeljite študije. Navodila za movan'e delavskih oopornih fondov Pod tem naslovom je izdala Delavska zbornica brošurico, du bi zbudila smisel med delavstvom za samopomoč. Položaj delavstva je vedno žalostnejši, gospodarske krize vedno ostrejše, tako da je delavcc vedno z eno nogo na cesti. Ker si nc more ničesar prihraniti, pade ob priliki odpusta iz dela, ali pa v slučaju bolezni on in njegova družina v veliko bedo. Delavstvo mora vzeti razmere kakršne so, ne pa kakršne bi morale bili, in se zave} dati. tla ie najriiUirneišn norr><;- ■•— samonomoč. Knjižica daje v tem oziru čisto konkretna navodila in predloge, ludi osnutek pravil za snovanje podpornih fondov sc nahaja v nje). Na 20 tabelah je jasno naslikan način vodstva teh fondov in pa efekt hranjenja na podlagi raznih odstotkov. Knjižica ima namen, da bodi kažipot voditelja strokovnih organizacij in zavednejšim delavccm, obenem bi pa rada zainteresirala tudi javnost za to idejo, v prvi vrsti seveda podjetnike, da bi sodelovali in tudi gmotno podpirali to akcijo. Vsi interesenti dobe to knjižico brezplačno pri Delavski zbornici, Poljanska cesta 12. Komur jfe lc količkaj na srcu zboljšanje delavskega stanu, bo segel po njej. Predlog V stanovanjskem vprašanju naj velja Ra-dovičev predlog za mesta preko 10.000 prebivalcev. Dr. Gosarjcv za ostale kraje. Kmečko in malomestno prebivalstvo in njega poslanci bodo odklonili vsako drugo omejitev kot ono, ki jo predlaga dr. Gosar Najbolje bi se stvar uredila, ako se bi rešitev vprašanja prepustila oblastnima skupščinama, ki imajo že zakonodajno oblast in poznajo razmere, ki niso povsod enake, v svojem okolišu najbolje. Pred dnevi pa je prišlo oblastim na uho, da je delavec Mehmcd Drljevič, ki je delal v tobačni tovarni in rojen v Blagaju, prejšnjo nedeljo v gostilni pil in razmetaval v družbi denar. Ker je bilo to sumljivo, je bil Drljevič aretiran in zaslišan. Ko so ga vprašali, o3kod ima toliko denarja, ni vedel jasnega odgovora in je zašel v protislovja .Takoj je bila pri njem izvršena preiskava in so v njegovem stanovanju našli krvave hlače. Aretirana je bila tudi njegova žena, ker so oblasti sumile, da je z ozirom na krvave hlače vedela za zločin. Drlje"ič trdi, da so hlače krvave od kokoši, ki jo je pred kratkim zaklal. Oba, Drljevič in njegova žena vztrajno zanikata krivdo. Hlače so poslali v sodno analizo, da ugotovi, ali je na njih človeška ali kurja kri. •k Pri zaprtju, motenju prebave, goreeici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k Toaletno in desinfekcijsko sredstvo ;>Sa-noform« se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Maribor: Drogerija M. Wolfram nasl. M. Kane. Gosposka ulica 33. k Spomlad ni katar. Prvi topli spomlad-ni dnevi za ljudsko zdravje niso nič bolj opas-ni kot jesenski in zimski vetrovi. Topla zimska obleka se pogosto vse prezgodaj zamenja z lahnim poletnim oblačilom in posledica tega je prehlad. Ta pa je posebno nevaren radi pogoste menjave temperature. Ne govorimo torej zastonj o pomladnem kataru. Najbolje je, da se proti temu zavaruiemo s sredstvom, ki vsebuje vse, kar preprečuje vnetja, deluje takoj in proti revmi. to je Asoirin. ki se dobi v vsaki lekarni in se je vselej dobro obneslo. SomeSfanil Prvič se zgodi, da počasti Ljubljano s svojim reprezentančnim posetom občinski svet velike in slavne praške občine z županom na čelu. V torek 24. aprila ob 8 zjutraj dospo na povratku iz Belgrada in Zagreba v Ljubljano primator dr. Karel Ваха z gospo soprogo in šestnajst praških občinsk'h svetovalcev. Odlični zastopniki bratskega slovanskega naroda, močnega zaveznika jugoslovanske države, prihajajo k nam. da si obnovimo prisego izpred desetih let: »Zvestobo za zvestobo!« Someščani! V znak radosti in hvaležnosti bratskemu češkoslovaškemu narodu dam razobesiti na vseh mestnih poslopjih narodne, državne in mestne zastave. Obenem vabim, da store to tudi vsi ljubljanski hišni posestniki. Someščani! Občinski svet ljubljanski pozdravi predrage slovanske goste na glavnem kolodvoru. Vabim vse naše prebivalstvo, vsa naša društva in korporacije. zlasti tudi naše ženstvo in mladino, da prisostvuje temu sprejemu na poti od kolodvora po Miklošičevi cesti •io hotela Union. V torek ob 8 zvečer se vrši v veliki dvorani kazine slavnostni komerz. Vabim someščane, da se ga udeleže. V sredo ob 12 (opoldne) se odpeljejo Ce-hoslovaki z davnega kolodvora proti Mariboru domov v zlato Prago. Prosim ljubljansko občinstvo, da uporabi tudi to priliko iu še ob slovesu dokaže milim gostom in zaveznikom, da sla si Praga in Ljubljana neločljivo zvesti sestri. Someščani! Prosim vas, da v dneh 24. in 2Г>. aprila vsepovsod in pri vsaki priliki prisrčno pozdravljate naše slovanske gozb>ri ter naini*. ib ceiah tvrdka »clliiar & Velf m. rteslne irg 13 otroške in '1elrski voz |e lazstaviien od 20. do 22. t m. v zelem dvorani hoiela „UVION". K ogledu najvliudneje *abi: Gen. zastopstvo za Slovenijo Ljubljana. Ahncijeva cesta IO. •k Opozarjamo na koncert ruskih cerkvenih pesmi, ki ga priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« ob pol 4 popoldne v župni cerkvi v Št. Vidu nad Ljubljano. •k Ltirški romarji. Slovenski romarji v Lurd in Рагау le Monial so se vrnili v petek večer vsi zdravi in zadovoljni. Hvaležni so Prosvetni zvezi, ki je to romanje pripravila, hvaležni tudi vsem drugim, ki so šli božje-potnikom na roko. Omeniti bi bilo zlasti francoske oblasti, posebno načelnike postaj, ki so brez izjeme povsod pokazali pij dostavi vozov največjo naklonjenost in tako olajšali dolgo potovanje. •k Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora v ponedeljek 23. aprila radi odsotnosti ne sprejema. :k Državni tehnični izpit za gradbene in-*enerje sta napravila te dni v Belgradu gg. Anton Matko in Milan F a k i n. •k Imenovanje. Za šefa inšpektorata oblastne finančne kontrole v Ljubljani je imenovan g. Franc Golob, inšpektor tega urada. ir Potres v Litiji. Včeraj ob 2.53 popoldne je prebivalstvo Litije čutilo precej močan potres, ki ga je spremljalo lahno podzemsko bobnenje. Potres je trajal štiri -sekunde. Prebivalstvo je preplašeno bežalo iz stanovanj. Tudi iz predilnice so delavci bežali, enako tudi šolska deca iz šole. Razburjenje se še ni poleglo, ker se vsi boje, da se bodo potresni sunki ponovili. ir Vozni red za romarski vlak na Trsat bomo v kratkem objavili. No odlašajte s prijavo in se pridružile romanju, kajti tako ugodne prilike ne bo kmalu zopet! Prijave sprejema Sveta Vojska v Ljubljani, Poljanski ua-sip 10. * Kosovo Gradivo, V. zvezek, je pravkar izšlo in se dobi pri upravi »Časa«, Kopitarjeva ulica 6 (kolportažni oddelek) do 10. ju- i4ja za subskripcijsko ceno 165 Din; po tem roku bo knjigotržna cena 250 Din. P. n. sub-skribentom sporočamo, da stane vezava (v trpežno platno) 18 Din. Prosimo, naj nam po dopisnici sporoče, ako žele vezan izvod; čakali bomo do 1. maja na odgovor; tedaj raz-pošljemo nevezane izvode. — Vsem interesentom naznanjamo, da dobe, če po dopisnici sporoče, položnico, da vplačajo subskripcijsko vsoto. — Leonova družba. :k Kolo, moško ali žensko, oziroma obe kolesi, ki sta razpisani med drugimi majskimi -Slovenčevimi« nagradami, se pri tvrd-ki, ki nam jih bo dobavila, proti doplačilu lahko zamenjata za šivalni ali pletilni stroj ali za pisalni stroj »Urania« (v treh različnih velikostih). Ker je izbira v nagradah s tem večja, bo tudi zanimanje za naše nagrade Se porastlo. Sicer pa, kakor je v razpisu omenjeno, se prve štiri nagrade izplačajo na željo tudi v denarju. Torej požurite se, ker se prvi maj in s tem pričetek iskanja napak, bliža. •k Naše državne ceste. Kakor se čuje, je tukajšnja gradbena direkcija dala svojim sekcijam nalog, da odslej nadzorujejo državne '.este samo vsak drugi mesec in ne več mesečno, kakor doslej. Posledice te najnovejše odredbe boino čutili kmalu in kot prvi mi avtomobilisti. ker je naravno, da državne ceste ne bodo več dolgo v sedanjem razmeroma dobrem stanju, če se ne bo posvetila vsa pozornost vzdrževanju cest. Ta ukrep gradbene direkcije je tem mani razumljiv, ker so v budežtnem letu 1928.1929 krediti, ki odpadejo na 1 km državnih cest, tako za vzdrževanje kakor za službeno potovanje, višjj kakor v preteklem letu. * Smrtna kosa. V Obrežu pri Središču je umrl Filip B e d j a n i č. stric nar poslanca Andreja Cedjaniča. Bolehal je že delj časa na ^rčni hibi. Rajni je bil vzor krščanskega moža. nadvse delaven, izkušen in dober gospodar. Kako je bil raini priljubljen in daleč naokrog znan, je pokazal pogreb, katerega so se udeležile velike množice ljudstva. •k Na kntohetskeni sestanku jareninske duhovščine, ki se vrši v sredo 25. aprila v Št. H ju ob 11 dopoldne, referira g. kanonik dr. Vraber. predsednik lavantinskega katehetske-ga društva, o delu za uovj katekizem. Duhovniki jareninske dekanije pa tudi drugi sosedje, se naj sestanka gotovo udeleže. ———t Kuhinjska poseda je po uporabi zmeraj umazana. — Najbolje se pomite, da bo kot zrcalo, ako uporabljate chicht-ov Gmlnol Kotel Regina — Trs« (preie Balkan. V bližini srlavn. kolodvora.) Moderna hiia I. vrste. — 1'opolni komfort. 200 postelj. — *"0 privatnih Itopelji.— Prvoraz redna restavracija. Autobus pri vsakem vlaku. * Zdravje mladine. Higijena doma in v šoli. Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik. Z 18 podobami iu 4 prilogami. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 154. Cena 40 Din. — Dolgoletni in priznani šolski zdravnik dr. Rus, mestni fizik ljubljanski, je napisal knjigo, ki jo smemo spričo nje aktualnosti in poljudnega tona, s katerim -o obdelana vsa vprašanja domače in šolske higiene, imenovati zlato knjigo zdravja naše mladine. Ni vprašanja v pogledu na higieno doma in šole. ki bi ga ta knjiga ne obravnavala z jasno, odkrito in prepričevalno besedo. Nje namen je, da razširi zdravoslovne nauke in navodila v najširše kroge in sloje. Tekst pojasnjujejo slike, več jih je izvršenih v bar-votisku, tako da knjiga ludi po svoji opremi in tehniški izvedbi odgovarja plemenitemu namenu. Knjigo, kakršne doslej še nismo imeli, bi morala imeti vsaka hiša in vsaka šola. S to knjigo odvrnemo lahko mnogotero zlo, ki izpodjeda in uničuje moralno in fizično /dravje naše mladine. тк V Domžalah (v Društvenem domu) bo vprizorilo ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo 29. aprila ob pol 4 popoldne veseloigro s petjem s-Številke gospe Rožmarinket. Igro so igrali v Ljubljani v Rokodelskem in Ljudskem domu z najboljšim uspehom. Vabimo domačine in sosede. •k Grozna nesreča v Hrastniku. Včeraj po šestih zvečer so pripeljali v Ljubljano iz Hrastnika poduradnika pri TPD Avgusta Faj-digo, ki se je težko ponesrečil v Hrastniku na rudniški železnici. Fajdigo je spremljala na vožnji njegova soproga. Fajdiga je šel včeraj popoldne nekaj minut pred dvemi v službo v rudnik. Šel je tik ob tiru rudniške železnice in je prezrl, da vozi za njim lokomotiva. Lokomotiva je pahnila Fajdigo na tir, nakar so šla njena kolesa preko njegovih nog. Lokomotiva je Fajdigi strahovito razmesarila obe nogi. Za silo so Fajdigo obvezali v Hrastniku in mu dali noge v železne palice radi lažjega prevoza v Ljubljano. Na kolodvoru v Ljubljani ga je prevzel avto rešilne postaje in ga prepeljal v bolnico. Tu so Fajdigo položili takoj na operacijsko mizo in ga narkotizirali. Odrezati mu bodo morali najbrže obe nogi. Fajdiga je 35 let star in ima enega otroka. Njegova žena je učiteljica v Hrastniku. Kljub nameravani amputaciji je le malo upanja, da bi Fajdiga ostal živ. Nesreča je vzbudila v vsem premogovnem revirju splošno sočutje, zlasti, ker je bil Fajdiga zelo priljubljen. •k Nesreča s flobert pištolo. V četrtek popoldne po kosilu se je igral 15 letni čevljarski vajenec Karel M. iz Gor. Logatca z malo flobert pištolo, ki mu jo je prinesel iz Ljubljane niegov brat Vinko. Bila je nekoliko zarjavela in se ni hotela sprožiti, slednjič jo še enkrat z vso silo pritisne na trebuh, pištola se sproži in krogla mu gre naravnost v trebuh. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Ne- dajajte otrokom tako nevarnih igrač v roke! -Ar Zdravnik dr. Fajdiga, okrajni sanitetni referent, so je naselil v Litiji v Zerjavuvi vili za Savo poleg predilniških stavb, kjer ordini-ra privatno od 9 do 11 dopoldne, uradno pa od 11 do 12 na okrajnem glavarstvu. 3438 ir Občni zbor Zveze za tujski promet. Včerajšnje poročilo o tem občnem zboru popravljamo v toliko, da oblastni odbornik prof. Jarc v svojem govoru zgradbe žele/nice Kamnik—Savinjska dolina sploh omenil ni. •k Sedem zvezkov Ivana Cankarja Zhian'h spisov, kj so dosedaj izšli pri Novi založbi, so najlepši okras vsake dobre knjižnice in so dosedaj najboljša izdaja kateregakoli izmed slovenskih klasikov. Naročnikom na celotno ■zdajo morda še ni znano, da dobijo zadnji zvezek brezplačno. Izdaja napreduje točno, ker izideta vsako leto dva nova zvezka. * Ministrstvo pešte in brzojava je razpisalo pod št. 14.098 7. dne 1. aprila natečaj za sprejem v državno -lužbo 5 arhitektov in 5 ; tehničnih uradnikov. IKa arhitekta in dva | tehnična uradnika bosta sprejeta pri arhitek- ' Ionskem biroju poštnega ministrstva, po en arhitekt iu tehnični uradnik pa pri pošlnih direkcijah "v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Za razpisana mesta se morejo potegovati le oni kandidati, ki so dovršili arhitektonski oddelek tehnične fakultete, odnosno srednje tehnične šole in imajo najmanj pet let službe, odno.-no prakse. Prošnje se morajo vlagati najdalje do 15. maja pri ministrstvu pošte v Belgradu. Natančnejša pojasnila daje poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Prva slovenska potovalna pisarna JOS ZIDAR Ljubljana, Dunajska cesta št. >t sc priporoča p. n. občinstvu za nabavo železniških voznih listkov za inozemstvo, kakor tudi legitimacij za vse večje velesejme. Pismena naročila po povzetju. Telegrami: Zidar, Ljubljana. Telefon: 2759. ir Nepoboljšljiv ropar. Mustafa Mehonič iz vasi Turije pri Bihaču je bil pred osemnajstimi leti radi ишом obsojen na smrt, vendar je bil pomiloščen na 20 let ječe, od katerih jc presedel 16 let v kaznilnici v Zenici ter jc bil pred dvema letoma pogojno izpuščen iz ječe. Ko jc bil na svobodi, je nekaj časa miroval, meseca julija pa je v neki gostilni v Carinu naletel na trgovca Meha Kličiča, s katerim se jc spri in takoj privlekel na dan revolver in pištolo. Ob 11 zvečer pa sta Kličiča, ko se je ta vračal domov, napadla dva maskirana razbojnika in mu odvzela 2400 Din in zlato uro z verižico. Ko je Kličič povedal, da ves denar ni njegov, mu je razbojnik vrnil 800 Din ter uro, zato pa jc moral obljubiti, da zadeve nc prijavi nikomur. Kljub temu jc Kličič prijavil napad orožništvu, ki je Mchoniča aretiralo Mehonič je rop priznal ter je bil te dni pred bihaškim sodiščem obsojen na pet let težke ječe, dočim je bil njegov soobtoženec Zaim Murič oproščen. •k Trgovina z dekleti v Subotici. Suboti-ska policija jo te dni prišla na sled zločinski družbi trgovcev z dekleti iu jo aretirala sedem oseb, med njimi tudi neko 40 letno Konka Detke, ki je bila voditeljica vse tolpe. Policija je zasačila Detke ravno v času, ko je potovala z neko 16 letno deklico v Vršac, ki pa jo je prodala že v Bečkereku za 100 Din nekemu železničarju, ta pa jo>je prodal naprej posestniku nekega nočnega lokala. Detkejeva je dobavljala v razne nočne lokale v Vršcu in Pančevu mlada dekleta iz Bačke in Banata pod prelvezo, da jim preskrbi dobre službe. Od lepših deklet je zahlevala celo slike, ki jih je tem lokalom pošiljala v ponudbo. Kolikor je policija ugotovila že do sedaj, je Detkejeva spravila v te lokale najmanj 20 deklet. Nekatera dekleta so v tein sramotnem suženjstvu zelo trpela in so grozila, da ubijejo Detkej':vo, čim dosežejo svobodo. * Boj na smrt v vodnjaku. Pred dnevi je v vasi Pardanj v Gornjem Banatu skočil v \odnjak 75 letni Anton Rasilja, ki je trpel za hudo boleznijo. Njegov zet ga je hotel rešiti in je skočil za njim v vodnjak. Toda starec se je uprl vsem reševalnim poskusom. V vodnjaku je naslal hud boj, v katerem se je zetu posrečilo, da je starca premagal in izvlekel iz vodnjaka, vendar pa je starec takoj za tem vsled prevelike razburjenosti umrl. Gg, duhovnikom izgotavljnuio iz najfinejših kiimgarnov, sui-na ali listra lepo krojene obleke, površnike in talarje po izredno nizkih cenah in olajšauih plačilih. - Drago Siehwab, L ubltana. •k Poskusen umor duhovnika. Na pravoslavni veliki petek je poskušal v Indjiji v Slavoniji kmet Žika Nikolič usmrtiti pravoslavnega proto Radoslava Markoviča. Prota je bil predsednik komisije za agrarno reformo. Ta komisija je Nikoliču radi nemarnega gospodarstva odvzela dodeljeni mu gozd. Zaradj tega je Nikolič napadel proto v župnišču in ga s težko palico smrtnonevarno ranil. Proto so ju-epeljali v bolnico, Nikoliča pa v zapor. ir Vlak jo je povozil. Na železniškem tiru blizu občine Kovina v južnem Banatu se je pripetila te dni smrtna nesreča. Neka stara ženska je padla pod vlak, ki jo jo popolnoma zmečkal. Starka je bila najbrže gluha in ni slišala vlaka, ki je vozil proli železniškemu prelazu. * Prebrisan tat. Dijaški gospodinji Juli Veselinovič v Vršcu se je pred dnevi pridružil neznan moški in jo vprašal, če bi mogla oddati njegovi hčeri, ki študira na učiteljišču, sobo v najem. Ko sta se pogodila za najemnino, jo je še prosil, če more prenočiti v njenem stanovanju. Ženska je v to privolila. Zjutraj pa je opazila, da ji je ueznađec odnesel razne stvari v vrednosti več tisoč dinarjev. k Predrzen vlom. Včeraj zjutraj pred osmo uro so v Zagrebu na najprometnejši točki na Jelačičevem trgu odklenili vlomilci konfekcijsko trgovino Petra Stankoviča, odprli izložbe, naložili nakradeno blago na avtomobil in se odpeljali. Policija je pozneje storilce prijela, noče pa povedati njihovih imen. •k Letalska nesreča. Včeraj popoldne sc je na Malem Lošinju pripetila letalska nesreča. Neki italijanski aeroplan je padel na zemljo ■/. višine 400 metrov. Letalca sta bila na mestu mrtva. ir K roparskemu umoru v Mostarju. Poročali smo že, da sc je izvršil v Mostariu nad rtarim trgovcem Manojlom Miličevičem roparski umor. Takoj po umoru je bilo skupno aretiranih 20 oseb, ki pa so dokazali svojo nedolžnost in so bili iznuščeni na svobodo. raz streho, ne iz greznice in ne iz travnika. Sedaj kanale temeljito čistijo, du je upanje, da bo Šola enkrat na suhem. — Zanimiva je ta kanalizacija ludi po izpeljavi: začne se v kolu med Hauffovim drevoredom in šolo, gre ob fronti v obcestni kanal, ob cesti do konca drevoreda, tu se obrne v Rinžo. napravi torej velik ovinek, ko bi jo bili vendar lahko speljali v sosedov kanal, ki je le kakih 30 m daleč. Stari meščani pravijo, da sloji šola na tem travniku pravzaprav samo iz nagajivosU, pa jim je sosed izpeljal kanal po ovinkih tudi iz nagajivostl. Priporočali bi, da si merodujni gospodje v doglednein času ogledajo vodovodne naprave. Kakor je pokazal slučaj pred osnovno šolo, morajo biti železne cevi tudi drugod počene, ur le pred šolo. Morda bi ugotovili, da gre veliko vode v zemljo namesto po ceveh. Mostna godba. Danes popoldne je ustanovni občni zbor v ..Unionu-. Priporočamo, da se ga vsi prijatelji lepe godbo udeleže v obilnem številu, da pristopijo kot podporni člani in tako pripomorejo, da se postavi trud idealnega kopehiika na solidno podlago. Huuffov drevored posipajo. Sicer smo jako hvaležni onemu, ki je to ztipofel, vendar se ho jxi marsikdo jezil nnd preostrim peskom, ki mu žre drage in morda edine čevlje, če ne pride morda čez plast mehkega peska. Dražba lova. Dne '24. maja t. I. sc vrši dražba sledečih lovišč: Kočevska reka, Stnra cerkev (1. junija 1928 do 31. marca 1934), Kompolje, Turjak (1. julija 1928 do 31. marca 1934), Sv. Gregor (1. julija 1928 do 31 marca 1933) in sicer na okrajnem glavarstvu v Kočevju ob 11. uri. Ogled. V petek'dne '27. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne se vrši ogled bolnice in anketa o vpo-stavitvi izolirnice v Kočevju v prostorih bolnice. Zagorje ob Savi Blagoslovitev spomenika u vojni padlim bo dne 29. julija 1928 Društva v okolici so naprošena, da ta dan ne napravljajo svojih prireditev. Spomenik bo stal pod cerkvijo in b" imel obliko 8 ш visoke piramide. Imena padlih, 98 po številu, bodo vklesana v črni marmor in vdelana v piramido na spodnjem delu. Načrte za spomenik je napravil inž. Trebše, spomenik pa .je izdelala tvrdka Cililer v Ljubljani. Posojilnica v Zagorju, katere odbor tvorijo sami demokratski niagnatje, je razdelila od čistega dobička okrog 30.000 Din članom načelstva in nadzorstva. Posamezno so prejeli po 2500 do 1000 Din. Trbovlje Protestni shod sklicujejo socialisti radi odpusta nekaj železničarjev v Mariboru. Toda socialisti so najmanj poklicani ugovarjati, ko so svojčas sami metali rudarje z dela edino zato, ker niso bili njihovi pristaši. In ravnotako na občini ne nastavljajo brezposelnih, ampak ljudi, ki že imajo stalna mesta. Tudi proti takemu postopanju bi bilo v Trbovljah potrebno protestirati. Razbojniki. Danes popoldne ob 4. uri se v Društvenem domu ponovi velezanimiva igra Razbojniki. Ne zamudite prilike! Odobreno posojilo občini. Finančno ministrstvo je po oblastnem odboru odobrilo občini posojilo v vsoti 2,500.000 Din, ki se najame pri Kranjski hranilnici na amortizacijo na 15 let. Posojilo je prosto davka in taks in se bo uporabilo med drugim za kopališče, klavnico in hladilnico. Več luči. Nekaj žarnic je nujno potrebnih ob poti iz Petelinove do Kurje vasi. Laško Volitev občinskega starešinstva v občini Marija Gradec. V nedeljo, 15. aprila 1928 je bila volitev obč. starešinstvu v občini Marija Gradec, pri kateri je bil ponovno izvoljen za župana dosedanji župan g. Martin Topole, posestnik, Jagoče št. 16. Za občinske svetovalce pa: Jurij Kranjc, bivši župan, Lahomšek 2, Martin Žveplan, pos. Lažiše 21, Mihael Jelene, pos.. Dol S, Mihael Hrastnik, pos., Brslnik Ui ter Penič Florjan, orožnik v p., Lahom-no 26. Vsi so pristaši SLS. Preselitev. S 15. aprilom .je odšel od tukajšnjega glavarstvo okrajni tajnik g. Franc Jenko na novo službeno mesto v Krško. Nesreča: V Marija Gradcu jo povozil avto rudnika »Drobnidok Martina Tanšku, posestnika, Selo št. 8. Odpeljali so ga v bolnico v Celje. Kmetijska podružnica ima lelos nad 250 članov. Dokaz, da jo njen odbor v pravih rokah. Ruše. Zadnjo nedeljo so ruški Orli in Orlice priredili akademijo. Ako vpoštevamo, da je orlovska družina majhna in radi vednega preseljevanja članov in člauic zelo nestalna, moramo biti z vspehom jako zadovoljni. Prireditev je bila skrbno pripravljena, člani in članice so storili, kolikor so bili zmožni. Govoril je g. prof. dr. Jeraj h Maribora. Dvorana je bila polna; pogrešali pa smo marsikatere, ki bi po svojem stanu in imenu morali poseliti prireditev, pa jih ni bilo — drugače pa hočejo vedno igrati velike vloge v Rušah. A dejanja se ne strinjajo z besedami! Orlovska družina naj raste in cvele! 11 seje uoravne$a odbora Delavske zborn!ce v L'ubl ani Na seji upravnega odbora dne 14. aprila 1928 se je isti pečal med drugim tudi ; ustanavljanjem delavskih kuhinj. Skoraj iz vseh delavskih centrov | prihajajo predlogi in klici po delavskih kuhinjah, da bi bila delavstvu omogočena gorka hrana po primerni ceni. Sedaj se mora namreč zadovoljevati opoldne s koščkom slanine iu s kruhom, včasih 5e tega ni. Taka prehrana zelo vpliva tudi na zdravje delavca. Delavske kuhinje hi bile ludi iz tega vidika zelo koristne. Nemogoče pa je, da bi moglo ustanavljati take kuhinje zbornico samu in jih voditi v lostni režiji. Radi lego je mnenja, da naj bi nudila po svojih močeh podporo s leni, da bi nudila kredit za nabavo inventarja in v začetku tudi za stanarino. Kuhinje naj bi pa vodili s sodelovanjem občin, katere so v smislu S 32 zakona o zaščiti delavcev obvezane podpirati take akcije, samostojni odbori, zbornica bi si prihranilo le učinkovito nadzorstvo. Akciji za ustanavljanje delavskih kuhinj noj bi se pa pridružile tudi delavske konsunme zadruge. No tej seji se je tudi razmolrivalo n moralni in dejanski podpori odpuščenim delavskim zaupnikom. Nekateri podjetniki so namreč tako nestrpni I in ekskluzivni, da so odpustili iz svojih podjetij veliko število delavcev, ki so zahtevali v smislu ( »Navodil«, do se izvedejo volitve obratnih zaupni- i kov. Na ta način so hoteli oplnSiti delavstvo, do se ne bi posluževali zakonitih določil. Deloma so tudi dosegli svoj cilj. Upravni odbor je našel sredstva, da bo mogel podpreti tako žrtve vsaj za prvo silo. Karofeifie .Slovsnca'1 t,,,..,..--.------.--..-.*................... -.. ■ ■ .T. T.., T.T TTT, ttttttttt▼▼ ▼▼ '"^S-iTj 'r\ \ pride nočni fkrđt~ I \ ■cap je spanja ■ i l! BIH II im rim s Težko delo ie in utrujajoče drgnjenje na pralni deski, osnažiti otroško perilo naših malčkov, ki po živahnjin dnevnem igranju dobro razumejo, da v hipu zamažejo svoje perilo, da postane ogljenočino. Rinso t?, nova vrsta mila, nadomesti vsako drgnjenje, ako uamoeite zamazane stvari v penečo se iasovo rastopino. Ta raztopina izloči iz vseh sklepov in šivov vso umazatiosE, samo tam, kjer se da t i najtežje odstraniti, kod na kolenih, ovratnikih itd. se na lahko drgne z ponovno uporabo Kinsa. Pomag-jte si z Rinsom pri prvem sledečem Vašem pran,u. F.ibso sc juti^vaja v l\ciuiceh Lvia. DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME. Hermes : Jadran — Slovan : Slavija; igriiče Ilirije ob U.30. .Hermes in Jadran ter Slovan in Slavija odigrala danes popoldne na prostoru SK Ilirije,predzadnji dve tekmi ljubljanskega prvenstva za leto 1927 -28. V prvenstveni tabeli bosta današnji tekmi menda definitivno odločali o placemenlu klubov Slovana, Jadrana in Hermesa na 3. 4. in 5. mestu. Najzanimivejše moštvo v današnjem kolu je Slcvan, Iti vsled zmage Primorja nad Ilirijo nepričakovano igra odločilno vlogo v zadnji fazi našega podzveznega prvenstvo. Ta položaj je brez dvoma dvignil samozavest in sporliio zavednost moštva. Današnjo tekmo mora igrali sicer z rezervo /.o branilca Flaka, kljub temu pa sn v današnjem njegovem srečanja s Slavijo domala vse šanse na njegovi strani. — Kot prav dobro moštvo se je'uveljavil v pomladanskem prvenstvu tudi Hermes, ki bo preti Jadranu predvidoma sigurno profitiral dve nadaljnji točki. — Rezervni moštvi Jadrana in Hermesa igrata ob 10 dopoldne na prostoru ASK Primorja. Po odigranju današnjih tekem preostane za prihodnjo nedeljo samo še tekma Primorje : Slovan ter 17 minut svoj čas prekinjene tekme Slavija : Jadran. V Celju igra danes Atlctik SK zadnjo okrožno prvenstveno tekmo s trboveljskim SK Amater RAPID (Maribor) : PRIMORJE. Danes bo dana prilika ljubljanski športni publiki, da si ogleda dosedanjega mariborskega prvaka. kateri po daljšem presledku nastopi zopet v Ljubljani. Rapidova enajstorica tvori moštvo, proii kateremu je treba razviti vso energijo, če se želi doseči ugoden rezultat. Čeprav ni dosegel letošnjega prvenstva v Mariboru, ker je prepustil prvenstveno tekmo z rezultatom 0:3 Mariboru p. f., je vendar z zmago nad svojim lokalnim rivolom v pokalni tekmi dokazal, da se nahaja v formi Rapidovo moštvo igra vodno z največjo ambicijo in elanoni, s čimer spopolni svoj evcni. maiiko v tehniki. Napadalna vrsta igra na predore, ki so zelo nevarni in zahteva od nasprotne obrambe veliko pazljivosti. Moštvo igra tipično kitk and rush . igro, kar daje tekmi živahen temperament. Da >e ga ne sme podcenjevati, je dokazal že dve leti zaporedoma v finalni prvenstveni tekmi proti prvaku Iliriji, proti kateri je dosegel obakrat v normalnem času neodločen rezultat. Kakor torej izgleda, bodo morali Primorjoši razviti proti gostom svoje znanje, če hočejo povoljni uspeh. Tekma obeta nuditi zanimivo igio že radi tega, ker bo A. S. K. Primorje svojo napadalno vrsto najbrže nekoliko spremenil. Istočasno pa ob-solvira (iones Svojo stoto tekmo za barve A. S. K. Primorje naš najboljši napadalni igralec A. Er-mon in ob tej priliki želimo tudi mi še mlademu igralcu obilo uspehov v našem športu. Tekmo prične ob 1(> in se odigra4 na igrišču A. S. K. Primorje, Dunajska cesto. A. S. K. Primorje rez. : SK Svoboda. Pred tekmo Rapid : ASK Primorje nastopi proti drugemu moštvu ASK Primorja aspirant ljubljanskega okrožja za I. razred ljublj. SK Svoboda Tudi to tekmo obeta biti zanimiva, če bosta obe moštvi razvili svoje sile, posebno če bodo mladi Primorjasi predvedli svojo lepo igro kol zadnjič proti rezervi Ilirije. Tekmo se prične ob 14.30. DIRKA MOTOKLUBA V LJUBLJANI. Motoklub > Ljubljana: priredi ob pričetku letošnje športne sezije dirko, ki se bo vršila 17. maja 1928 na za to posebej prirejenem dirkališču no vojaškem vožbnlišču pri I). M v Polju. Vrše se že \se tozadevne priprave marljivega Motoklubo »Ljubljana , do bo prireditev športni dogodek prve vrste. Vodstvo dirke je na delu, da pridobi poleg najboljših tuzemskih vozačev tudi sloveče inozemske dirkače kol goste. Organizacija dirke je v veščih rokah priznanih športnikov ter bo prireditev nudila občinstvu prvovrsten užitek Za okrepčila in zabavo med odmori bo vsestransko najboljše preskrbljeno ter bo sodelovala prvovrstna godba. Preskrbljeno bo tudi za obsežno varnostno in zdravniško slu/.bo. Prometne zveze z dirkališčem bodo zelo ugodne. ker izposluje prireditveno vodstvo poseben vlak do postaje D. M. v Polju in nazai. Vrhu tega bodo avtomobili in avtobusi občinstvu nudili ugodno priliko za poset dirkalšča. Ta dirka bo prva v velikem slogu prirejena atrakcija, ki bo sigurno deležna velike simpatije ljubljanskega in drugega občinstva, ki ljubi šport ter bo pridobila motornemu športu nove pristaše. Motoklub Ljubljana se bo poslužii vseh sredstev in potov, da bo ta prireditev na isti višini kol so priznane inozemske prireditve te vrste ter že sedaj prosi cenjeno občinstvo, do si 17. moj pridrži za obisk te športno prireditve — Odbor. Zveze kolesarskih drv.Mev v-Ljubljani je imela preteklo nedeljo občni ".bor Iz poročila predsednika, tajnika in blagajnika se je videlo, du je zveza mnogo pripomogla za povzdigo kolesarskega športa. Tudi lelos se pripravlja \eč športnih izletov in dirk. V zvezi včlanjena društva so vpisana v Kotora-škem Savezu . V odbor so bili izvoljeni: predsednik Franc Batjel, namestnik Plankar Ivan; tajnik Gtegorčič Adolf, namestnik Pogačar Franc; blagajnik Milavec Jernej, namestnik Sinrekar Pavel; vodja izletov Miško Otrin, tehnični referent Rozina Ivan in Sirnilt Vinko; revizorja Viderger Leopold iu Pogačar Leopold. T. li. Skaln se je preselil v Frančiškansko ulico štev. 10 v hišo Državne hipotekame banke, dvoriščni trakt. — Odbor. Tviri&iUca 1'odrv.inicu Slovenskega planinskega društva v Kranju naznanja, du se bo vršil nje redni letni občni zbor dne 27 aprila ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma. Torek, 24. aprila. Breslau: '20.S0 Poljuden orkestralni koncert. (KfenbiRh: Uvertura k opereti Princezinja iz Tra-pezunta — Delibes: Coppelia suitu — Slovanska nar. melodija z vurijacijami — Slav. ples in valček — Notturno — Valček — Čardaš — J. StrauLS: Deliriji, valček — Suppe: Uvertura k opereti >Le-I i Gnlatejo — Millocker: Lepa Poljakinja iz šiu-dent beroč« — Воуег: Potpourri iz bolela :>Vila lutka — J. StrauU: Therme, valček — J. Stroull: Uvertura k opereti >\Valdnieister . — Praga: 20 koncert ljubljanske Glasbene Ma'.icc. — Leipzig: 21.10 lz vzhodnojudovsk'. literature. — Stuttgart:. '20.15 komorni koncert kvarteta. Mozart: Godalni kvartet G-dur — Reger: G. k. Es-dur — Borodin: (i. k. D-dtir. — Bora: 21.20 Lahka orkestralna glasbo. —- Katovice: 19 >Tannhiiuser , opera (Wog-ner). — Rim: 20.45 Instrumentalni iu vokalni koncert. — Langcnhrrg: 20.10 Narodne melodije in humor iz južne Nemčije. — Berlin: '20.10 :>Frasquita,, opereta v 3 dej. (Lelutr). — Duvcntry: 20 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.05 zabavni večer. Humor in pesmi. — Mtinclion: 20.05 koncert. Lep spored; 22.30 Lahka glasbo. — Milan: 21'koncert. Pester spored. Sredo, 25. aprila. Zagreb, 20.35 Koncert francoske glasbe (vijolina in klavir). — Breslau: 20.15 komorni kon-cert. Mozart: Trio, B-dur — Groener: Trio, op. 20 — Gal: Varijocije no dunajsko melodijo, op. 9. — Barcelona: 22.30 Koncert. — Praga: 20 Zborovski koncert. — I.eipzig: 20.15 Damo s kamelijomi , drama v 5 dej. (Dumas ml.). — Stuttgart: 20 Don Juon , pnn(Qmimičen balet (glasba: Gluck); nato ■Prevarani kadi-, komična opera v 1 dej. (Gluck) in •»Obubožani , igra (VUdrac). — Boru: 20 Ko- morni koncert. — Katovice: 20.30 koncert godbe na pihala. Iz Varšave. — Rini: 21 Prenos iz opere, — Langenberg: 20.15 Pesmi in recitacije; 21.2" Večerni koncert. Popularen spored; noto lahka glasbo. — Berlin: 21 Odlomki iz opor. Beethoven: Uvertura iz Fidelio- — Gluck: Rajanje blaženih in balet iz »Orfej in Evridiku« — Mozart: Marš in zbor iz »Figarove svatbe; — Wolf: Pred in med-igra iz »Coregidor« — Siegfridova rensko vožnjo iz »Getterdilmmerung« — Wagner: Čudežni ogenj in Wotanovo slovo iz »\Vaktilre<. — Daventry: 19.30 sCosi fon tutte«, opera v 2 dej. (Mozart); 20.55 nadaljevanje. — Dunaj: 20.30 "Histerijo igro (Bed.i). — Miiuchen: 20 Večerni koncert. — Milan: 21 kouce^t lahke glasbe. Četrtek. 2«. aprila. Zagreb: 19 Prenos iz Prage: »Undinee (Lor-tzing). — Breslau: 20.80 Koncert. — Barcelona: 21.05 Orkestralni koncert. — Praga: 19 »Undine (Lortzing), prenos iz gledališč«. — Leipzig: '20.13 Redko izvajane orkestralne skladbe iz 18. stol. Krieger: Vojna glasba — Wegenseil: Simfonija — Pl im: L. Ferdinand: Rondo za klavir in orkester, B-dur — Dittersdorf: Štirje letni časi. Simfonijo po Oviilu: Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Slavnostni večer v proslavo Uhlandov« rojstne obletnice; 21.15 »Dyckerpf>ttovi dediči, komedija v 3 dej. (GrOtzsch). — Bcrn: '20 klavir; 20.30 Orkester; 31 Pesmi za lutnjo, 21.30 Orkester. — Katovice: 20.30 komorni koncert. — Frankfurt: 2C.15 Orkestralni koncert. — Rim: 20.45 »Don Gil dalle Colze Verdi« opereta (Carabello). — Lan-gcnberg: 20.05 Orkestralni koncert. — Berlin: 20.Ш1 •Rumeni sloveC4% (H. Biihr). — Daventrv: 24.13 Simfoničen koncert. — Dunaj: 19.30 »Othello«, opera v 4 dej. (Verdi). — Miineheu: 19.35 »Hoffnian-nove pripovedke , opero v 3 dej. (Offenbach). — Milan: 21 »Ples v maskah«, opera (Verdi). Petek, 27. aprila. Zagreb: 19.30 Prenos iz Salzburga. Koncert Mozartovih skladb. — Breslau: 20.30 Lommelov večer. — Praga: 20.30 Koncert konservatoristov. Foerstcr: Pesmi za mezzosopran s spremljavo vi-joline, vijolončelo in orgel — Klicka: Orgelski koncert s spremljavo orkestra. — Leipzig: 20.15 Predavanje o kriminalnih zanimivostih; nato poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 21 Poljuden romantični koncert. — Bcrn: 20.50 koncert solistov. — Katovice: 20.15 Simfoničen koncert. Prenos iz Varšave. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 20.45 Večerni koncert. — Berlin: 21.15 Koncert; 22.30 Lahka glasbo. — Daventrv: 21 Koncert orkestralne glasbe. — Dunaj: 19.30 Prenos iz Mozorteumo v Salz-burgu. Mozartove skladbe. Simfonija G-dur — AI-lcgro maestoso — Andante — Presto — koncert Es-dur za 2 klavirja — Allegro — Andante, Rondo, AIlegro — Arija za sopran »Vorrei spiegorvi, o Dio- — Arija Konstance iz ->Ropot iz Seraila — Simfonijo C-dur — Adogio, Allegro spirituoso — Poco odagio — Monuetto trio — Finale, Presto. — Miinehen: 20.15 Verdijeve skladbe. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert. Sobota, 28. aprila. Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere. — Breslau: 20 »Čarobna piščalka , opera v 2 dej. (Mozart). — Barcelona: 22.35 koncert orkestralne glasbe. — Leipzig: 19 Tanntiiiuser , opera v 3 dej. (\Vagner). — Stuttgart: »Vesela vdova , opereta (Lehar); noto zabavno pripovedovanje; 23 plesna glasba. — lic in: 20.35 Jodlerji; 28.05 Koncert mandolinskego orkestru. —• Katovice: '20.3(1 • La foire aux Jeunes Filles«, opereta v 3 dej. (Jakobi). — Frankfurt: r,Vesela vdovo , opereta; nato plesna glasba. — Rim: 20.45 »Curmen , opera (Bizet). Langenberg: 18 Večerni koncert; 20.13 Zabaven spored. — Berlin: 20 »Čarobna piščalka . opero (Mozart). — Daventrv: 21 Simfoničen koncert. — Dunaj: 20.05 Krivoprisežnik , igro v S ; dej. (Anzengruber). — Miinrhcii: 20 Operetni ve-j čer. Na sporedu odlomki iz operet Fr. Leharja, L. Falla in E. Kalmana. — Milan: 21 Koncert orkestralne glusbe. Postne vesti Osebne norice. Nastavljeni so: Frančiška Dra-šlerjeva zn pogodbeno postaricc pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. — Po čl. 300. fin. zako. zu dnevni-čarje prevedeni služitelji: A. Prilnožič v Kranju, M. Boc in J. Pele na ljubljanski glavni pošli, Jak. Pcbežin in P. Mlakar v Rogaški Slatini, A. Potočnik in Fr. Vtnkovič v Ljulcmeru, Alojzija Smrekar-jeva na poštni podružnici štev. 4 v Ljubljani, J. Oslrež v Litiji, V. Prevalnig v Storah, Iv. Fekonja v Gornji Radgoni. A Mramor v Cerknici; Ant. Filipi? v Središču ob Dravi; Fr. Razdertič v Ribnici no Dol.; P. Jamšek v Kamniku; A Zupančič v Višnji gori; A. Vidic na Jesenicah-Fužinah in M. Rovšek v Ljubnem so postali po naknadnem priznanju službene dobe zopet služitelji. — Napredovala je priprav. III-4 Erna (ioiiova v Laškem za teleti nistko 111-3. — Prestavljeni so: pb. ur. 11-3 Danica Kebalova z ljubljanske glavne pošte na mariborsko glavno pošto; pb ur. 11-4 Štefka Žulja-ntva z ljubljanske glavne pošte na filialko štev. 3 v Ljubljani; telet". 111-3 Nado Tomažiceva s poštne filialke štev. 3 v Ljubljani v Gornji grad in priprav. 11 l-l Lavra Brasovo z ljubljanske glavne pošte na glavno pešto v Mariboru. — Upokojen so: pb. ur. )i-3 Elizabeta Krakorjeva roj. Modrijonovo in Karla Oclcbovo no ljubljanski glavni pošti: zvon. 1. skup. Jak. Skuhalo nu mariborski kolodvorski posti in Ant. Rihlarič v Slotini-Radencih. Društveno gibanje poštnih uslužbencev. Dne 15. I. m. se je vršila i) redna letna glavna skupščina oblastne organizacije pos nih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Mestnem domu v Ljubljani. Zborovanju so se udeležili v velikem številu poštni uslužbenci od vseh strani Slovenije. Po iz-črpanem obsežnem sporedu sc je prešlo k volitvam. Novo predsedstvo 014) je to-le: predsednik J. Jo-kič, tajnik J. Čampa, blagajnik Fr. Marlinšek. V odbor so bili izvoljeni: V. Bovdek, Ant. Boh, Pavla Ciuhcvn, J. Dular, A. Kariž, Iv. Metelko, Iv. Rabič, V. Rozman, V. Smersu, A. Sojar, J. Vovk iu Fr. Znidaršič; za njih namestnike: J FerJuga, Iv. Rn-kovec, K. Jerkič, C. Lilek, L. Kovačič in F Gaspari. V nadzorno komisijo so izbrani: M. Bon, J. Bizovi-čar, J Hameršak iu V. Treven; za njih namestnike pa: Loto Pfeiferjeva in Ciril Možinu. Blagajniška služba na poštah ob nedeljah ukinjena. Pokojni poštni minister VI. Kocič je lik pred smrtjo izdal pravilnik o delovnem času pri poštah, telegrafih in telefonih v naši kraljevini. Člen 3. pravilnika sc glasi: Ob nedeljah in praznikih opravljajo v prometu s strankami vsi poštni, telegrafski in telefonski uradi samo pisemsko, telegrafsko iu telefonski> službo. Uradi, kateri nimajo neprestane službo po dnevi in po noči, opravljajo službo samo od 9—11. FRANC BAR, L|ubliana, potrebščine v na| veCfi tabli« stalno v zalogi pr. Cankartevo nabr. 5 Telet. 40> --U nju odklenknlo, so ee hoteli vsaj malo maščevati nad temi vražjimi klerikalci, pa so kot upravni svetniki kamniške mestne hranilnice tožili »Domoljuba«. ki je pozival ljudstvo, naj vlaga denar rajši v lastne denarne zavode, kakor pa v liberalne mestno hranilnice. Seveda so menili, da bodo e tem zadali klerikalnemu zmaju smrtni udarec, pa niso računali, da bo sodišče sodilo povsem drugače! Pri prvi sodbi so propadli, pa so zato šli celo na stol sedmorice. češ, klerikalci morajo biti sojeni in obsojeni. Pa ludi naše najvišje sodišče jim je povedalo, da nimajo prav, ker biti steber svobodomiselstva vendar ni sramotno in je zavrnilo tožbo Mestne hranilnice kamniške in ji naložilo plačilo vseh stroškov. Tako mora zdaj naša Mestna hranilnica, ki jo je novi odbor komaj pričel dobro upravljati in je napravil red v njej, plačati 7211 Din stroškov po zaslugi kamniških demokratov. Tako je končalo to slavno demokratsko brcanje, ki seveda naših demokratov nič ne stane, ampak ga morajo nositi vlagatelji, oziroma uprava hranilnice. Pa še nečesa uči to brcanje naše demokrate: ako že misliš, da moraš brcati na vsak način, brcaj tako, da ne bodo brce letele nazaj nate. Naši demokrati pa brcajo vedno tako. da brce nazadnje zadenejo nazaj nje same, pa so potem seveda v dno duše užaljeni in v zadnje rebro ogorčeni, ako jim ljudstvo odteguje eno funkcijo za drugo. Tedaj, gospoda demokrati: pri brcanju previdnost! Osebna vest. Praktični državni izpit iz davčne stroke je napravil pretekli teden z dobrim uspehom pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani davčni pripravnik kamniškega davčnega urada g. Anton B a š k o v č. Tržič Za zaključileo oderske sezone vprizori drevi ob osmih prosvetno društvo sv. Jožefa narodno opereto Mlada Breda«-. Vprizorjeno je bile to lepo delo že lani ob proslavi 30 letnice društva, a tedaj mnoei uiso mogli dobili vstopnic, ker so imeli prednost člani društva. Zato bo sedaj pač mnogim ustreženo. Urugo dejanje je nanovo prirejeno. Dobre pevske moči nam zagotavljajo uspeh Vabljeni tudi okoličani Obtni zbor prosvetnega dr ušiva sr Jožefa se bo vršil v torek ob 8 zvečer v vNašem domu Člani in članice pridite, da potegnemo skupno črto pod obilnim in plodohosniin delom pieteklega poslovnega leta! Snet/ nas je pretekli petek zjutraj zopet obiskal. Toča, grmenje in sneg še pred sv. Jožefom vse to drami stare narodne reke, ki ne obetajo dobrot. Hodnik zu pešpot od kolodvora do mesta so vendar pričeli delati To ie pač ena najpotrebnejših stvari Tržiča. Saj je bilo doslej debelo cestno blato ali pa neznosni prah stalni pozdrav tujim obiskovalcem in številnim domačinom, ki hodijo v tovarne in na kolodvor Stroške prepotrebne naprave bo pokrila kalderniina, ki nas spcininia na to, da je bila v Tržiču do lanskega leta carinarnica. Novo mesto Smrtna kosu. V Novem mestu je umrl dne 18 aprila t. 1. po dališem bolehanju goso Rudolf Protner, višji davčni upravitelj, star 55 let. Pogreb se je vršil dne 20. aprila 1928 ob 4 popoldne na mostno pokopališče. Prosvetno društvo. Naše prosvetno društvo je v sredo 18. t. m. zvečer z umetniškim predavanjem g prof. Potoka rja o Pesmi o zvonu <, zaključilo serijo skiopHčnih predavanj, ki so se vršila vsakih 14 dni skozi vso zimo v okusno prenovljeni dvorani Rokodelskega doma. Slanovunjska akcija. Novo mesto je vendar enkrat oživelo, sedaj pa pošteno. Na vseh koncih se zida. Ze lani so postavili pri gimnaziji tri visoke enonadstropne hiše. kamor se bodo srečni lastniki čez en mesec že vselili; pri sodišču sta pokriti že dve novi hiši. Letaš pa je v gradnji 12 enodružinskih hiš, in sicer na vGutmanovih njivah«; dalje se zidala dve hiši na Grmu, več pa še v Kandiji. Poleg vile ?Zebrar prične progovna sekcija zidati svojo dvonadstropno hišo za urade: bo pa v njej tudi troje stanovanj in nekaj sob za prenočišče železničarjev. Na drugi plati vile »Zebra«. nasproti glavarstva, bo zidala mestna hranilnica stanovanjsko hišo za štiri velika stanovanja s pritiklinami. Poleg gimnazije naj bi se pričelo z gradbo ljudske šole, otroški vrtec in dijaška kuhinja; loda iz nerazumljivih razlogov noče gradbena direkcija odobriti načrtov. Zato jo ludi na tem mestu pozivamo, naj ne ovira stremljenja mesla po kulturnem napredku. Kajti vsi lozadevno potrebni sklepi obč. odbora, oblastnega šol. odbora in dovolitev posojila so že zdavnaj v redu. društvo, ki postavitev kioska odobrava in je celo pripravljeno dati ge. Kepa v razprodajo cvetlice iz svojih uasadov. Občinski svetnik Mravljak opozarja, da je obč. svet že enkrat odklonil podobno prošnjo invalida Frajle, ki si je hotel postaviti kiosk na Dečkovem trgu. H eter en t: Tudi takrat smo se držali mišljenja Olepšc Inega društva, ki je bilo proti postavitvi. Končno je bil predlog odseka sprejet. Referent vodoregulacijskega odseku občinski svetnik g. Brinar predlaga, da izdela mestni magistrat spomenico o vsem vprašanju regulacije Savinje in naj to spomenico ob primernem času izroči posebna deputacija, v kateri naj bi bili mestni župan, mestni inžener in celjski oblastni postane«, osebno mariborskemu oblastnemu odboru. Ta predlog se soglasno sprejme. Za obrlno-lržni odsek referiru obč. svetnik Lečnik: Invalid Franc Ogrin prosi za koncesijo zu avtotakso. Lokalna potreba sc prizna. Enako se prizna lokalna potreba k prošnjam za avtotakso, ki jo vlagata mehaniku Miha Ožek in Josip Roje. Za odsek za podjetja poroča obč. svet. g. ?.u-iner in se njegovi predlogi sprejmejo. Na vrslo pride poročilo socialno-polltičnega odseka, ki predlaga, da zavzame obč. svet svoje stališče k regulaciji stanovanjskega vprašanja Zupan prečila nejpreje vlog* Društva hišnih |K>sestiiikov za Celje in okolico ter Slovenskega obrtnega društva, kateri korporaciji sta za odpravo vsake zaščite. Nato odredi 10 minut odmora, da bi mogli obč. svetniki sporazumeti glede besedila resolucije. Po odmoru je bil z večino glasov sprejet predlog socijalno-političnega odseka, ki vsebuje sledeče smernice za regulacijo perečega vprašanja: 1. Možnost zfibraniti preureditev stanovanjskih prostorov v poslovne lokale naj bo poverjena pooblaščeni oblasti vsaj do 1. maja 1920. ker smo na podlagi prijav ugotovili, da nameravajo nekateri posestniki take prezidave, ki hi za enkrat še občutno vplivale nn stanovanjsko bedo 2. Možnost odložiti deložncijo odpovedanih strank se naj poveri pooblaščeni oblasti vsaj do 1. maja 1930. ker ne moremo garantirati radi finančnih in tehniških težkoč občine, da bi že v par mesecih mogli preskrbeti potrebna stanovanja za deložirane stranke, ne glede na to. da hi morala država vsaj za svoje uradniStvo zidat' stanovanjsko hiše, ker občine same radi prevelike dosedanje obremenitve ne hi prenesle takih težkih bremen. • 3. Maksimiranje najemnine smatramo za izredno važno z ozirom na težki položaj večine najemnikov, katere bi se lahko ob trenutni perlu-baciji izkoriščalo. Minimum najemnine naj bo določen vsaj z 7—8 kratno predvojno najemnino in nikakor ne s 13 kratno, ker so dohodki najemnikov v Sloveniji bistveno manjši kot dohodki v Zagrebu ali Beogradu. Vsekakor pa se naj določi tudi možnost občega maksimiranja do višine zlate paritete, da se tudi navzgoraj ne bo mogel trenutni položni izkoriščali. O tej resoluciji, o kateri je referiral podžupan g. dr. Ogrizek, ki je pri tej priliki navajal zanimive podatke iz Celja, so obč. svetniki glasovali brez ozira na svoje klube. Pri slučajnostih so bili imenovani v ubožni svet: gg. Peschitz. Slaje. Cepin, dr. Hra-šovec in Bervar ml. Obč. svetnik g prof. Cestnik je energično zavrnil nelojalnost in neresniool jubnost onega občinskega svetnika iz vrst SDS, ki informira >Ju-tror glede izpraznitve hiš nn vogalu ulice Kralja Petra in Vodnikove ter Uganja demagogijo s tem. da podtik.i klerikalcem'.', kot dn oni prvi večajo stanovanjsko bedo. Ravno demokrati so tisti, ki imajo vedno poln i usta o olepšnnju mesta in ki radi očitajo večini nedelavnost v pridobitvi stanovanj. Z novo stanovanjsko hišo ne bo pridobilo mesto s:itno na zunanjosti, temveč dobi tudi 14 novih lepih stanovanj Sedanja lastnica vogala je po |>ogodbi vezana, da začne zidati, ennko kol je bila vezana prejšnja lastnica Mestna hranilnica, ki pa svoje zamisli ni mogla izvršiti, ker je šel denar s Slavensko banko po vodi. — Na energični nastop g. prof. Cestnika ni reagiral prizadeti in vsem dobre znani obč. svetnik, temveč je vslnl v njegovo obrambo odvetnik dr. tlrašovec. Iti je skušal zavili predmet na povsem drugo polje, kar pa se mu je zelo slabo posrečilo. Dn je bila besedn prof. Cestniku hud poper za Julrove« informatorje, po- Anton Baiec Cvstlilartia Pod Tranžo Ljubljana Vrtnarija: Tržaška c.34. Telefon inter. 32-22 trjuje »Jutroc samo, ko govoriči o neki >slabo prikriti introdukciji za razne grdobije..— S tem je bil dnovni red seje izčrpan iu je g. župan posvetovanje zaključil. » ♦ * <3 Cerkveni konrert zbora »Wiener S&nger- knaben«. Ker so bile vstopnice zo jutrišnji koncert dunajskega dekega zbora že prošli četrtek popolnoma razprodane in bi bilo tako mnogo prijateljev ginsbe ob lepi užitek, ki ga nudi deški zbor, se je posrečilo pridobiti zbor, da priredi danes ob 6 zvečer v Marijini cerkvi še cerkveni koncert. V akustičnem svetišču bo petje nežnih grl še prav posebno prišlo do veljave. Vstopnice za nocojšnji cerkveni koncert prodaja danes knjigarna Flora Lager-Neckermann, ki je v ta namen odprta. — Poset koncerta je omogočen tudi za okoličane, ker se bodo še lahko pravočasno vrnili z vlaki domov. Bopfsl Jožica pri Liuliljani Kdaj dobimo telefon? Vprašanje telefonske zveze je v občini stopilo v osnredje takoj, ko se je realiziralo vprašanje električne napelj-tve. Mero-dajni činitelji so si bili na jasnem, da bo Jezica s tem. ko ie dobila električno luč in silo. mnogo pridobila Sai ie zn'ino. da bi se k nam mogla in hotela naseliti industrija, ter da ie tozadevno pred par leti obstojal že konkreten predlog. Poskusi so se pa razbili ob dejstvu, da ni bilo električne sile. ki ie pač neobhodno potreben pogoj za prospeh kateregakoli podjetja. Zdaj. ko je tok tu. se pojavlja vzporedno z njim še vprašanje telefonske zveze, ki je drugi pogoj za naselitev in uspešen razvilek takega podjetja. Pa ludi druge potrebe govo-e za napravo telefonske zveze. V svesti si svoje dolžnosti in v očigled leni potrebam se je županstvo že parkrat obrnilo na poštno ravnateljstvo radi informacij Ravnateljstvo ie dalo izdelati proračun, po katerem bi znašali stroški za telefonsko i>ri"n Liubliana— Ježica ter za centralo pri pošti Jezica <:a 24 000 dinarjev. Ker na ravnateljstvo nima vr.ega potrebnega materijala v svoji zalogi, bi i;a bilo treba kupili, za kar pa ono niin azadostnega kredita na razpolago. Zalo trdi poštno ravnateljstvo, da bi se projekt le tedaj mogel v kratkem realizirali, ko bi tukajšnji interesenti (občina in privatniki) sami zbraii kol gradbeni prispevek najmanj 10.000 Din. Vsa akcija je torej odvisna od volie in pripravljenosti domačinov. Občinski odbor bu tozadevno sklical na posvetovanje vse interesen'e. pečal pa se bo z zadevo tudi sam na eni prihodnjih sei. Upamo in želimo, da bi se stvar čim prej zadovoljivo rešila. O stavbnem nihanju. Zadnja let« ne je gradbena podjetnost v občini znatne povečala, tako domačini, kakor tudi priseljeni občani grade nove domove, popravljajo stare stavbe itd. Zlasli delavstvo si je zgradilo v teh letih precej hišic, katerih število pa še stalno narašča Tako ie bilo lani zgrajenih 11 novih hiš s IG stanovanji Tudi letos se bo sezidalo še nekaj takih družinskih hišic, največ, kakor navadno tudi doslej, v Mali vasi in Stožicah ob Dunajski cesti. Tam ie namreč največ parcel na razpolago. Doslej so prejeli stavbna dovoljenja in bodo zidali: železničar Korošec Primož ob cesti za Smerketom (Smerketova ulica); ruski državljan delavec Kosterov Miha istotam; vpokojeni orožnik Volk Ivan ob Dunajski cesti; zid. mojster Jerko ob Dunajski cesti: Lenarčič Karol v Savljah Vsi navedeni zgrade nove hiše Morel Karel si za vilo Sava' dogradi hišo. ki jo je že lani začel zidali. Poleg teh si zgradi posestnik Sever Ignac v Klečali štev 6 novo gospodarsko poslopje: prav tako ŠkrI Marjana v Klečah. Zidali pa bodo seveda še mnogi drugi, ki še niso prijavljeni, pa imajo žo nakupljene parcele. Vsled ugodnih zvez z Ljubljano in nje bližine bo interesentov za nakup stavbnih parcel in za zidanje vedno več. Kolportaža Slovencak. Od danes dalje bo nedeljskega »Slovenca: razprodajala po hišah tudi gdč. Marija Pečar, kar dajemo vsein faranom na znanje in vpoštevanje. Dobival pa se bo tudi nadalje še pri g. župniku. Preskrbljeno je, da bodo v listu spet redna poročila iz našega kraja. Kamnik Slavni uspehi zailnjegn brcanja kamniških demokratov pred volitvami. Znano je vsej Sloveniji, kako so se naši slovenski demokrati postavili s Slavensko banko in vsemi denarnimi zavodi, ki so jih upravljali tedaj. Tudi mi Kamničani jih pomnimo dobro in zalo smo jim rekli pri zadnjih občinskih volitvah: Jaka, ne boš! pa smo jih kreniti z volilnimi kroglicami lako, da so zleteli daleč raz občinski in županski stolček. No, iu ko so čutili, da je njihovemu veleslavnemu gospodnrje- Oblinska seja. Dno 13 aprila se je vršila seja občinskega sveta novomeškega Polne gal^ilje so pričale izredno zanimanje meščanstva za to sejo, ki je potekla v Izrednem soglasju obeh nasprotnih grup. Večina je pač sprevidela, da ne more z glavo skozi zid in je sprejela vse stvarne predloge opozicije. Med važnimi sklepi naj omenimo te: Zidava u b o ž n i c e Občina bo še letos postavila moderno ubožnico za nad 20 ubožcev. V njej bo 8 sob z 1 posteljo in 4 sobe z 2 posteljama ter večjo družinsko sobo. Dobro bi bilo. da bi bila še 1 večja soba z. več posteljami za razne ubožce, ki čez poletje še morejo kje dobiti kaj dela in strehe, ki pa nimajo pozimi, kamor bi glavo položili. Predlog odseka je bil, naj sc zida nn prostoru, kjer je sedaj stara »Pečnica«-in Gasilni dom« na Morjanovem trgu. Na predlog obč odbornika prof A m b r o ž i čn pa je odbor sklanil. da se ubežnica postavi na bivšem kandijskem sejmišču, kjer bodo imeli ubožci dovolj zraka, solnca in vrta, prostor stare »Pečnice : se pa proda in denar naloži za ubožnico. — Sejmišče. Na zahtevo okrajnega glavarstva, da se sejmišče na Loki preloži iz higienskih razlogov, je obč. svet po stvarni debati sklenil, da se začasno sejmišče ne more preložiti, ker ni pripravnega prostora Na bivšem kandijskem sejmišču imeti sejme, je pa še bolj nehigiensko, ker je okrog in okrog polno hiš. Zato se bo tu, kol rečeno, raje postavila ubožnica. Novo sejmišče se bo pa poiskalo ob prihodnji vsesplošni regulaciji mesta. — Novi ulični napisi. Olepševalno društvo predlaga, naj se postavijo novi ulični napisi. Ker je bi' obč. svel mnenja, da je treba izvršiti ob tej priliki tudi nekatera preimenovanja ulic in trgov, je na predlog obč. odbornika Anibrožiča sklenil, da naj se v ta namen vrši posebna anketa, ki naj pretrese, kako naj se ulice in trgi prekrstijo. — Policija Znano jc o Splitčanih, kako so ponosni trn svoje lepo mesto, da ga postavljajo nad London, da se radi izrekajo napram tujcem, češ, . ča je Londra kontra Splitu gradu!« Nekaj podobnega tudi Novomeščani. Načelnik policijskega odseka g . Pavčič je šel lani študirat ustroj policije v Pariz in London in letos hotel še novomeško policijo reorganizirati po londonski. Na mesto starih treh je delalo red na prometnih novomeških bulvardih in avenijah kar pet stražnikov s čisto novimi uniformami. Toda kaj, ko so pa li stražniki morali delati red sami med seboj po gostilnah, kjer so se včasih malo preveč pomešali med svobodoljubne meščane, dočim pa n. pr. ob razbijanju in ropu trafike ge llajderjeve »novomeške policije, bilo vidjet nigdje nije.-. radi teh nerednosti se je takoj odpustil nadzornik policijske straže. Kratkomalo londonski sistem policajstva se v Novem mestu ni obnesel in g. P a v č i č (SDS), ki je drugače resen človek, je priznal, da ga je obč. odbor pošteno polomil. Kako prav je imela SLS, ki je vedno svarila večino jired lo - reorganizacijo*, ki ie slala občino težke deseltisočake — Pola na Grm. Pri slučajnostih je obč. odbornik P u š interpelirai župana, na j vendar da posuti javna šelaiišča na Grmu, da se ne bodo škandalizi-rali mnogi tujci-izletniki, ki obiščejo Grmsko šolo; dalje je interpelirai obč. odbornik prof. Ambrožič župana, zakaj še po enem mesecu ni odposlal pri-iožbe obč. odbornikov SLS proti raznim sklepom prejšnje seje. — Končno se je soglasno odobrilo postopanje g. župana pri prestopkih prekoračenja policijske ure. Uradne vre za stranke. Okrajno glavarstvo v Novem mesiu razglaša, da so uradne ure za stranke v ponedeljek, sredo in petek od 9—12 dopoldne. Druge dni se sprejemajo stranke le v nujnih slučajih, ali pa če so klicane k uradu. D, ur/o porotno zasedanje. Za drugo porotno zasedanje v lelti 1928., ki se prične pri okrožnem sodišču v Novem mestu dne 21. maja, so imenovani: za predsednika: predsednik okrožnega sodišča gosp. dr. Jurij Polenšek. za njega namestnika pa: deželno sodni svetniki gg. Anion Kuder, dr. Josip Fischin-ger in Jakob Luzner. Kočevje Kanalizacija spodnjega dela mesta. Koliko se je že o njej pisalo, hvalilo, govorilo in agiliralol Povprečen meščan nazadnje Se vedel ni zaujo, posebno, ker je videl, da je o snovna šola kakor otok sredi jezera, pa naj bo lepo vreme ali grdo. Po zemljepisnih pojmih, ki so nam jih vtepli na osnovni šoli. je namreč šolo vedno prišteval k spodnjemu delu mesta, kar tudi je. Pa se je vendar nekdo spomnil, da bi bilo dobro za šolo, ko bi pogledali, kje tiči vzrok, da je travnik pred šolo vedno pod vodo, sicer v veliko veselje otrok, pa nič manjšo jezo staršev, katerim otroci doma kaši ja jo. Začeli so kopali od ceste proti šoli, pa našli, dn so vsi kanali tako zuiuašeni, da ne pride ekozi niti miš, kaj šele podgana. Seveda se voda po zamašenih kanalih ne more odtekati, ne ona Cfubliansko gledališče ! DRAMA. Začetek oh 8 zvečer. Nedelja. 22 aprila: ROKA PRAVICE Ljudska predstava pri ztliž. cenah Izven. Ponedeljek, 23. aprila: CYRANO DE BERGERAC. Red C. OPBRA. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 22 aprila ob 15. uri pop.: LADY X. Na korist UdruŽeuja gled igralcev. Izven. Ponedeljek, 23. aprila: Zaprto Torek, 24. aprilu: CARMEN. Gostuje baritonlst g. Krajev. Red D Pri »l.ady X«, zadnji operetni noviteti, ki se ponovi danes ob 3 popoldne, dobi vsak posetnik sliko-reprodukcijo našegn mojstrn-pevea J. Betetta Sliko je napravil naš priznani sllkar-umetnik B Jakac. Ker se pričakuje velik poset, je v interesu vsakega, da si pravočasno preskrbi ozir. rezervira vstopnico. Mariborsko gledališče Nedelja, 22. aprila ob 15. uri pop.: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Ob '_'() uri: TAKRAT V STARIH (""ASIH. Kuponi. Znižane cene. Zatl- j nji krat. Ponedeljek. 23. aprila: Zaprto Torek. il aprila ob 20. uri. JESENSKI MANEVER. Ab. C Premije.a Vrtrediti'e in društvene ver»fJ Kolesarsko društvo >Save« v Ljubljani priredi izlet danes '22. I. m. /.kozi Dobrim,ji Vevče— Zg Kašelj. V Blučaju dežja se izlet preloži na poznejši čas. Zbirališče pred društvenim prostorom ob pol 2 popoldne Karlovškn cesta 4. Rokodelski itor^ Jutri zvečer je govorniško-dramatična Solil, v Л-.irek je pevska vaju, v sredo iu petek ie tamburašku vaja. Pričetek je vedno točno ob 8 zvečer. Kdor se hoče io7.obra7.iti v govorništvu kdor hoče napredovati v polju jn (jodbi, naj se pridruži našim /.borom. Bedni občni zbor »Znanstvenega društva la humanistične vede« v Ljubljani se bo vršil dne в. maja t. I. ob 10 v slovanskem seminarju na univerzi v Ljubljani. Ljutomer. Podmladek Društva Rdečega križa ua meščanski šoli priredi v soboto, dne 28. t. m. in v nedeljo, dne 29 t 111. pravljično igro »Desetnik in siroticar Začetek obakrat ob 3. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne svrhe, jiozivamo starše 111 prijatelje mladine, da se v velikem številu odzovejo vabilu podmladkarjev. »Ljubljana«. Zbirališče danes ob 2 popoldne pred kavarno Evropo nn Dunajski cesli. Glasba Uprava filasb. revije Zbori sporoča vljudno vsem lanskim naročnikom, ki še niso poravnali letošnje naročnine (niti delne!), da iiin je z drugim dvojnim zvezkom pošiljanje lisla ustavila. Nakažejo naj naročnino po 1. zvezku priloženi položnici in list bodo zopet redno dobivali naprej. Naročnina je 40 Din na leto. torej mesečno malo nad :i Din. ki jih pač vsak glasbenik, pevovodja in pevec lahko utrpil Naročite se torej na »Zbore-! Slovensko pevsko društvo Krakovo-Trnovo* izvaja na svojem koncertu, ki se vrši jutri v ponedeljek 23. aprila 1928 ob 20 v Filharmonični dvorani, sledeči program: 2eleznik. Kmetova molitev, Leban: Umrli deklici, Mirk: Na trgu, Kogoj: Letaki motiv, Slavko Ostre: Solnce v zavesah — samospeva — poje operni pevec Svelozar Ranovec. Dalje sledijo zbori: Cobanič: Stoj mi je merak in Kidisale: Svalovile ler Adamič Kmečka pesem, nato zapoje Banovcc Ostrčeve 4 belokranjske. Sklepno točko tvorijo zoiiei trije zbori. In sicer: Dev: Še ena, Pavčič: Deklica, ti si jokala, in Dev: Dobro jutro Ijubca moja. Vstopnice v Matični knjigarni, na večer koncerta pri koncertni blagajni. Spored nrkvenegu koncerta orkestralnega društva Glasbene Malice, ki se vrši \ petek 27. aprila t928 ob 20 v stolni cerkvi sv. Nikolaja, obsega sledeče točke: 1. Corelli: (1053—1719) Concerto grosso štev. 8. za 2 soloviolini in violončelo, godala in orgle. 2 Bach J. S. (1085—1750): a) Preludij iz F.4liir sonale za solo-violino; b) Arija za volino in orgle: c) Brandenhurški koncert štev. 3 za 10 go-daluih instrumentov. 3 Bennet Jonh (1570—1014): Kuga, orale. 4. Localelli (1698— 17(W)j Lamento iz žalobne simfonije za godala in orgle 5. Ililndl G F. (168": 1750): a) U boj, čete vse! RecitaMv in arija Simona iz oratoriia Juda Makaheiec: b) Concerto grosso v F-duru, zadnji stavek za 2 solo-violini, violončelo, godala in orgle; c) S častjo v nebesa greši Arija iz oratorija Mesija. 6. Louis Claude d'Anuie (1694 — 1772): Noel, orgle. 7. Mattheson (1681—1764): Arija za violončelo in orgle. 8. Dali' Abacco (1675—1726): Cerkven koncert štev 9 v C-duru za godala in orgle. Pri koncertu sodelujejo kot solisti: ravnatelj stolnega kora g. Stanko Premrl, baritonist Marjan Rus, violinista Karel Rupel in Leon Pfeifer, in čelist Avgust Pertot. Koncert dirigira prof Krnil Adamič. — Vstopnice so v pred-prodaji za desno stran cerkve v Jugoslovanski knjigarni, za levo slran cerkve pa v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene sedežem od 20—12 Din, stojišča 6 Din, dijaška 4 Din. Pei>sl£a szvesza Pevski letaj t'. Z. ?• Novem mislit Pevski tečaj, ki bi se moral vršiti v Novem mestu .dne 10. in 11. aprila, je bil radi tehničnih zaprek preložen in se bo vršil v Rokodelskem domu v Novem mestu dne 26. in 27 aprila. Začne se 26. ob 10, konča pa 27. opoldne. Vršila se bodo sledeča predavanja: O glasbeni estetiki in naši pevski organizaciji, o koralu, o pevskem organu, o vežbanju glasu, o izreki (fonetiki) in pevovodstvu Zvečer bo pevska vaja domačega zbora in udeležencev Tečaj je namenjen vsem gg organistom novomeške dekanije in bližnjim iz trebanjske in semiške dekanije, dalje vsem društvenim pevovodjem in učiteljstvu omenjenih krnjev. Brezplačna stanovanja bodo na razpolago vsem, ki se pravočasno priglase: hrano dobe po znižani ceni vsi, ki to sporoče. Priglase sprejema do torka 24. aprila g. prof. Puš na Grmu pri Norem mestu. Vsa pojasnila se dobe ravnotain ali pri Pevski zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. Vse častile župne urade prosimo, da svoje gg. or-ganiste opozore in pošljejo k tečaju, vsa društva opozarjamo, naj skrbe za to. da pridejo njih pevo-vodje k tečaju, vse učileljstvo vabimo k udeležbi. -.Odbor P. Z. Ore? Odsekom Triglavskega okroija. Gen direkcija drž. žel. je dovolila z odlokom br 21 018-28 % dne 30. marca 1928 polovično vožnjo za udeležence okrožnih tekom, ki se vrše v nedeljo 22 aj>ri!a na Jesenicah. Kupile celo vozovnico do Jesenic in pustite jo žigosali z mokrim žigom! Vozovnice ne smete oddali. Potrdila dobile nn tekmoval iSču I "PaS&vedovan ja Prosim poštene?« najditelja, da mi vrne zlat pr slan, ki sem ga izgubila na poti od učiteljišča do i Sv. Petra in mi je drag spomin. Odda naj ga pri slugi ženskega učiteljišča. Ibarovl Kuratorij slepcev je prejel sledeče darove: Gospa Cvelbar Josipina hran. knjiž. r napisom Za dom slepih otrok v Ljubljani- iu r zneskom 13.166.07 Din; 1500 Din uprava Dramskega gledališča v Ljubljani; 1000 Din Lj. posoj. v Ljubljani; po 500 Diu: Olup Jos.: Spodnje štajerska noeoj. v Mariboru, Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani. — Po 100 Din: uradniStvo Zadr gosp. banke v spomin pok. ge. Božičeve in prijatelji pok. D. Praprotnici (po uredil. Jutra ). — Po 300 Din: Hranilnica in posojilnica, Domžale; Lj. posoj. v Logatcu; Lj. hraniln. in posoj. v Ormožu; Lj. hranilnica in posoj. v Škof ji Loki; Lj. hraniln. in posojilnica na Rečini v Sav. dol.; Hraniln. in posojilnica. Vransko; Pnuschin AL, Soss Karel, Miku? L„ Mennrdt 0„ Agnola Avg. — Po 50 Din: Posoj. društvo Sv Lenart v SI. gor.; Hraniln. in posoj., i Vrhnika; Hraniln. in posoj., Šmartno pri Litiji; Lj. posoj.. Žiri: Kme|. društvo šl Viti nad Cerknico: Hraniln. in posoj.. št. Jernej na Dol.; Pre-log K . Dolenec Oroslnv, f'ešnik Janko, Znlaznlk Jakob. - 34.55 Din uradniStvo luinislr. financ v Ljubljani (preostanek kupnine 7/1 venec pok. Go-rflniču). - Po 25 Din: Hranila, iu p'^oj. Cerklje ob Krki: Hraniln. in posoj šl. IIj pod Turjakom; "raniln. in posoj. v š:. J-niu ;m Dr. p. ler Hran in po«, v Slivnici pri Mariboru. — Po 20 Din' Hranilnica in posoj.. RlnVe: fl'nni1n in |"«oj., Sv. Križ pri Litiji. - Po InDii: Posoj. v K-rijskl gori; Hraniln. in jioooj. Varh' L': Dolinur Janko. Župnik v Breznici: llrnnRn in '»■soj. za B,njski kot nn Blodil: f'rnoga lv*4. po«- -iiii, Z't->lo: Vidmar Fr.. župnik. Tržišče: чт-«(п' Cupn. tirtM. Kostanjevica; Kinet-del i>o«ioi in hraniln, Teharje; 5 Din Rihar Mulci, v Smotre«?, Litiji. — Prav iskreno se zahvaljujemo v«.ni -lobr^ltiik^u in prosimo vsn dobra ^rca. .n»>tnlnjnj'.< reveže v slepcev, ki tako nujno potrebipoi > -/.pojevalnopn doma, katerega bi jim rad '^Vrbei »Kuraloril . slepcev«. Kultura v katoliški luči Kajkrat očitajo nasprotniki katoliški cerkvi kulturno zaostalost. Radi ponavljajo protestantski očitek o inferiornosti katoličanov. Katolicizem naj bi bil princip kulturnega zaostanka, katoliška religija manj vredna, katoličani mračni nazadnjaki, katoliška cerkev sovražnica, ako ne morilka kulture in njenega napredka. Ali res? Resnično: katoliška cerkev ne more pristati na poteotično povzdigovanje tostranske kulture, kakor da bi ta prinašala človeštvu vse odrešenje. Etiko progresistov odklanja z neizprosno energijo in doslednostjo. Najgloblji in najbistvenejši smisel človeškega življenja pač ni gojitev tostranske kulture. Tostranski kulturni napredek kljub nauku progresistov ni zadnji in najvišji življenski cilj človekov. Človeška duša hrepeni po nadčloveškem in nadčasovnem, njeno teženje gre za absolutnimi, trajnimi, neminljivimi in univerzalno dosegljivimi vrednotami. Tostranska kultura pa ni absolutna, univerzalno dosegljiva vrednota, saj je v zgodovini preživo pisana njena relativnost in minljivost. Prav sodi Lagarde: kulturo imeti za zadnji namen se pravi malikovati, se pravi sužeuj biti. Katoliška cerkev ne pokleka pred tostransko kulturo kot idolom. Ako je to njena »nekulturnost«, ji je to le v čast, saj je to ravno osebna vrednost in veličina človekova, da on ne more biti malikovalec kulture — svojega lastnega dela, ki ga razjeda in uničuje čas. Res je dalje: glavna in primarna naloga katoliške cerkve ni ta, da bi gojila tostransko kulturo. Katoliška cerkev ima ta poglavitni namen, da posreduje človeštvu Kristusovo odrešenje. Njeno glavno poslanstvo je poslanstvo Kristusovo. Sprava duš z Bogom po nravnem, svetem, nadnaravnem življenju, čuvati v vrvenju človeškega življenja in oži-votvarjati v dušah Kristusov nauk, zakon in milost, to je prvo zvanje cerkve. Moralna in religiozna kultura, to je primarno cerkveno poprišče. Je pa versko-nravno odgajanje človeštva pravo kulturno delo. Človek vendar nosi v svoji duši religiozne in moralne sposobnosti in potrebe. Ako je kultura udejstvo-vanje in izpopolnjevanje vseh človeških sil in sposobnosti, tedaj je bilo negovanje religioznih in moralnih sil človekovih pravo kulturno delo. V moralni in religiozni kulturi je pa katoliška cerkev prva in največja delavka, ki prekaša v nedosegljivi meri vse druge religije. Ne zadovoljuje se, da vzgaja k najvišji osebni kulturi člane svojega vidnega občestva, ona posega s svojim religiozno-moral-nini vplivom daleč preko mej svojega vidnega članstva. Celo njej odtujeni in sovražni krogi žive v svojem praktičnem življenju od blagoslova njenega preteklega in sedanjega dela. Katoliška cerkev zvesto oznanja, da je le eno potrebno in da je prvo in najvišje božje kraljestvo, ki ni od tega sveta. Dobro ve, da se je njen ustanovnik kljub svoji bogo-človeški veličini in pravici odpovedal izvečiue kulturnim vrednotam te zemlje: bogastvu, sijaju in časti, družini in družabnemu stališču. Zato ona obsoja tako tostransko kulturo, ki podira in ruši religiozno in moralno kulturo. Saj najvišja je osebna, notranja kultura, zato ji je treba zunanjo kulturo podrediti v harmonični enotnosti, kakor je enotna narava človekova. Zunanja kultura, ki uničuje notranjo kulturo duše, je pseudokultura. Tostranske kulture, ki se svobodno oblikuje v mejah dvojne zapovedi ljubezni, pa katoliška cerkev nikakor ne zameta. Ve pač predobro, da je nje upravičenost pisana v besedi pisma, naj si človek podvrže zemljo in naj gospoduje stvarstvu (I Mo/, 1, 28). Zemlja in vse, kar je, je božje delo iu zato dobro. Človek je svoje kulturne sile in potrebe prejel od svojega Začetnika, da more živeti na zemlji, čeprav ne za ta svet, življenje primerno svoji telesno-duhovni in osebno-socialni naravi. Katoliška cerkev kulturne pridobitve sama rabi in potrebuje: v oznanjanju nauka, v razvoju svoje vede, v pastoraciji, bogoslužju. Katoliška cerkev dovaja tostranski kulturi velikili pozitivnih sil. Dviga tostransko kulturo v višje sfere, postavlja jo na plemeni-lejše temelje. V luči njenega nauka postaja kulturno delo najplemenitejša služba Resnici in Lepoti, kulturno stvarjanje dobi trajno vrednost, saj morejo iz njega kulturnemu delavcu vreti osebne večnostne vrednote, kulturne pridobitve odkrivajo globine neustvar-jenega Uma. Katoliški moralni temelj daje - kulturnemu dejstvovanju polet v idealne vi-'šine najčistejšega Duha. ln katoliški nauk o delu, pravici in ljubezni, zakonu in družini, oblasti in državi je prebogat pozitivnih dušnih energij za kulturno stvarjanje. Katoliška cerkev ne le, da ne nasprotuje gojitvi človeških umetnosti iu ved, ampak jo mnogovrstno podpira in pospešuje. Dobro pozna namreč koristi, ki iz njih izvirajo za človeško življenje, in jih nikakor ne prezira; da, ona naravnost priznava, da kakor izvirajo od Boga — Gospoda znanosti, tako... vodijo k Bogu, ako se prav obravnavajo. Tako sodi oficielna cerkev na Vatikanskem zboru (sess. III, cap. 4). Principom katoliške cerkve odgovarja njena praksa. Kar uči, to dela. Ob motrenju kulturnega dela cerkve vzklika zavzet Mon-tesquieu: Čudovita stvar krščanska religija! Zdi se, da ima svoje oči vedno v nebesih in vendar zemeljske zadeve sama najboljše ureja. Fašizem in boljševizem Dva ekstrema sta. Zdi se, da sta nepo-niirljiva nasprotnika. Ne vem, kateri tok bi imenoval ledenomrzli in katerega vreli. Eden poudarja internacionalizem, zdi se, da smeši vso domačnost naroda, domovine, drugi oznanja ^sveti egoizemr naroda, ki ga ne pojmuje kot nekaj v gotovih mejah'ustaljeno družbo, ampak kot vedno osvojevalui, imperialistični organizem. Oba očitujeta v sistemu, metodah, besedah in dejanjih neko temno sovraštvo do vsega »tujega«. In že v tem je podobnost med tema nasprotnikoma. A ta kaže na globljo sorodnost miselnosti obeh tokov. Bolj zunanje podobnosti so: manjšina energično vsili svojo voljo večini, ne briga se za legalnost, zameta politično demokracijo, je to-I rej diktatorska, protiparlamentarna, nasilna. Zato cla uveljavi svojo voljo, uporablja silo, preganja brezobzirno svoje politične nasprotnike, se ne straši tudi pred političnimi umori. A vsa ta sredstva niso idejno nujna ne za eu ne za drugi sistem. Katoliški miselnosti sta nasprotna oba po pojmovanju človeške osebnosti in po obožovanju naroda aH države. Krščanstvo visoko pojmuje dostojanstvo človeške osebe; vsak posamezni človek je podoba božja, ima neumrljivo dušo, svobodno voljo, svoj osebni smoter v Bogu, ima neod-jenljive naravne pravice, božja postava regulira njihovo udejstvovanje. Osebno dostojanstvo človeka mora tudi vsak socialni organizem spoštovati. Katolicizem popolnoma priznava narod ali državo, poudarja, da si naravne pravice posameznika in družbe ne morejo biti v nasprotju. Oba. posameznik in družba, pa sta odvisna od božjih postav. Bog sodi med dobrini in hudim. In tudi družba mora priznavati božje postave ter po njih usmerjati življenje. Tako ne more potem biti notranjega nasprotja med uveljavljanjem osebnosti in državno ali narodovo koristjo, in se praktični konflikti morejo pravično poravnavati. Znani francoski pisatelj Vaussard dokazuje, da miselnost večine idejnih voditeljev fašizma preveva Hegelova filozofija (Revue Apologetiijue, jan. 1928). Iz nje sledi oboževanje naroda, države. Narod ali država je sodnik med dobrini in zlom, narodov interes je absolutno merilo za dobro in hudo. Ta narodni jianteizem potem posameznih osebnosti in njihove volje ne more priznati, ako se ne izlije v »eksistenco nacijec. .Moj jaz je Italijan, je izrekel prof. Balbino, državni podtaj-nik Mussolinija. Superetatistično pojmovanje boljševiških šefov in velike večine fašistovskih voditeljev (obo/.avanje državne avtoritete) približuje fašizem in boljševizem v skupnem * nasprotju proti katoliškemu duhu. V Rusiji je zvezana s tem pojmovanjem neka praktična toleranca nasproti njemu, v Italiji pa celo neka zunanja udanost in naklonjenost režima nasproti Cerkvi. Državno avtoriteto smatrajo za neomejeno. To pojmovanje vodi v idealistični obliki pri fašizmu do pobožanstvenja nacije, v materialistični obliki pri boljševizmu pa do nekega integralnegif ateizma. Duhovnemu univerzalizmu (vesoljstvenosti) krščanstva sla pa oba popolnoma nasprotna in z njim nezdružljiva. Seksualni pouk Življenjska vprašanja so povsem svojevrstna vprašanja, vse drugačna od recimo znanstvenih vprašanj. (Primeri Ozvaldovo razpravo, v velikon. št. »Slovenca«.) Ta ali oni znanstveni problem lahko kak poedinec reši in, če je rešitev pravilna, je dotični problem rešen za vse ljudi, ki o njem kaj razumejo. Življenjska vprašanja pa zahtevajo, da jim vsak- posameznik pošteno pogleda v oči, da se vsak posameznik poglobi v vprašanje in si prizadeva čim vestneje iskati odgovora nanj. Veliko vestnosti zahteva zlasti poučevanje in reševanje spolnega vprašanja v celoti iu njega podrobnostih. Moti se, kdor misli, da bo spolno življenje etično izboljšal iu človeštvo obvaroval strašnih posledic nerednega spolnega uživa-! nja s samim poukom. Zlasti se moti, kdor si obela kaj uspeha od pouka o fizičnem delu spolnega življenja, ki naj bi bil namenjen kar celim množicam. Pouk je sploh le eno izmed sredstev, ki vplivajo na etičnost našega življenja; ne dosti premišljeno zasnovan pouk bolj odbija kot pridobiva; neprimeren pouk o spolnem življenju. zlasti njega fizični strani, naravnost škoduje. Pojasnitev tega, kar je v spolnem življenju fizičnega, more za doraščajočega človeka imeti le la pomen, da odlegne spolnosti tisto skrivnostno mikavnost, ki jo neredkokrat vidi na njej neizkušen doraščajoči človek, in se pokaže spolno življenje kot nekaj povsem naravnega, kot nekaj, kar je človeku dano kot dar narave, ki ga mora človek porabiti lo njegovemu namenu primerno. Svojevrstnost spolnega življenja pa zahteva. da se razjasnuje, posebno kar se njegove fizične strani tiče, s skrajno previdnostjo, vedno z ozirom na posebno dušovnost tistega, ki take pojasnitve potrebuje. Javna predavanja, predstave po kinih, ki jim je predmet skoro le fizična stran spolnega življenja, ne bodo zlepa brez velikih nevarnosti, razven za tisle, katerim pojasnitve po takih predavanjih in predstavah sploh več treba ni. Predavanje o ustroju recimo dihalnih organov na moje nagonsko življenje ne bo ime- lo posebnega vpliva; k večjemu vzbudi v meni željo, da svoje dihanje, v kolikor je od mene odvisno, uredim primerno svojim dihalnim organom; ako hočem tej želji ustreči, je to v skladu z fizičnim in. etičnim življenjem. Kar pa človek vidi in sliši o spolnem življenju, skuša del nagonskega življenja z vso silo porabiti zase, hoče se uveljaviti tudi proti vsem drugim zahtevam fizičnega in etičnega življenja; odriva misli na posledice nerednega spolnega uživanja, ki sicer nastopajo z gotovostjo in /. vso strahoto, toda morda šele čez mesece in leta; neizkušen človek z ne dosti močno voljo podleže trenutnim mikom. Prav vsled te svojevrstnosti spolnega življenja mora bili tudi pouk o njem svojevrsten. Kar je fizičnega v spolnem življenju, pojasnitev o tem mora biti usmerjena le na po- sameznika, na njegovo duševnost in njegove potrebe. Nikdar se pouk o tem ne sme ločili od misli nu odgovornost, ki jo človeku spolno življenje nalaga za srečo njega samega in za srečo drugih, tistih, ki žive in tistih, ki šele bodo živeli. Nežnost mora spremljati tak pouk, da ne žalimo rahločutnosti, ki je med največjimi darovi, prirojenimi mlademu človeku; ljubezen mora dihati naša beseda, ljubezen do onega, ki ga poučujemo, za to, da ga obvarujemo nesreče. Najlepše osvetljuje dostojanstvo človeškega telesa vera; najodločneje govori o odgovornosti, ki jo ima človek za svoje spolno življenje pred svojo vestjo, pred družbo in pred Bogom; zato tudi največ uspeha pričakujemo od pouka, prešinjenega z \ ero. Šedivy: Dr. Jaroslav Durych in njegova „Eva" Durych je svojevrsten pojav v svetovni književnosti. Trideset let je nosil v svoji duši čista lieopaženo' svoje umetniške sposobnosti, jih gojil, čistil plevela, zalival s kristalnočisto vodo i/, tujin vrelcev in jih požlahtnjeval. Šele v starosti, ko je začel Krist javno oznanjati svoje nauke, je vzel pero in 1. 1916 izdal svojo prvo knjigo. To samo-zatajevanje in rezanje perutnic v mladosti jim j" dalo tem bujnejšo rast. Od I. 1919. kar sipljc v svet zbirke svojih del. Komaj pride v svet o njem kaka študija, že izda umetnine, ki so živ dokaz, da je v študiji marsikaj napačnega. Zakaj Duryeha je težko uvrstili v kako literarno šolo, ker je sam za sebe literarna smer in program. Umetnik bodočega pokolenja je in Mojzes obenem, ki kaže svojemu narodu pot v obljubljeno deželo. Ko daje v svojih delih odsvit-Lepote, še nc smatra svojega poslanstva za izvršenega. Tudi posredno hoče voditi k Lepoli, k Bogu. V svoji genialnosti je spoznal. da ne more privesti Čehov k Rogu mrtvorojena Kat. akcija, ki živi le na papirju, a tudi ne sedanji češki katolicizem, ki se preveč briga za politiko, premalo pa zo dušno pastirstvo in pro-sveto. I)urych išče novo metodo, ki bi odgovarjala modernim potrebam, metodo, ki bi jo lahko nazvali metodo božjega človeka. Te I)urychove težnje nI spoznal bistroumni Nemec dr. J. Seiferl, ki je napisal v »Hochlandu študijo o Durvehu slred-vsom s tistimi v sorodnem nam narodu, ki so z nami eno v veri. Lansko naše romanej na Slovaško, 11a Velehrad iu v Prago (pod okriljem apostolslva sv. Cirila in Metoda) nam sijajno kaže, da bomo tem potom dosegali najlepše uspehe. Francoski katoličani naj nam bodo zgled! Pc njih zgledu smo ustanovili v Ljubljani (s sedežem v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5) društvo »Slovanski klube. Namen društva je, da goji idejo slovanske vzajemnosti, Siri poznavanje slovanskih jezikov, narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja slovanskih narodov in ila samo vzdržuje ter posreduje zveze s kulturo in vsem javnim življenjem drugih Slovanov. V dosego tega namena bo društvo prirejalo tečaje za učenje slovanskih jezikov, predavanja o političnih, kulturnih in gospodarskih razmerah med slovanskimi narodi, družabne sestanke in potovanja; snovalo bo knjižnice in pospeševalo izmenjavo informacij o slovanskih narodih. (S 2. društv. pravil.) Odbor se nadeja, da bo »Slovanski klub našel mnogo prijateljev v našem narodu. Pred vojno je bila peščica naših katoliških akademikov s Katoliško slovansko ligo?: pričela prav živahno akcijo v tej smeri. Koliko iaglje bo delo sedaj v ugodnejših razmerah. II koncu naj nam bo v opomin in veliko pobudo dejstvo, da se je dne 5. februarja t. 1. v tujini, v Južni Ameriki (Buenos Aires!) osnovalo društvo Slavija-. ki ima isti cilj kakor naš Slovanski klub : Doseči jirosvetno, gospodarsko in politično zbližanje vseh Slovanov.- »Slavija . ki smo ji z našega ustanovnega občnega zbora poslali bratski pozdrav, nam je obenem jasen dokaz, da je ideja slovanske vzajemnosti znova zelo pereče vprašanje. Prijatelji te idejo pridružite se nam! Takoj, ko se javi nekoliko večje število članov, se zberemo k prvi prireditvi. Nekaj kritik o Aleksandru Krujevu, bulgar* •skem baritonistu. ki nastopi prvič v ljubljanski operi v torek dne 24. t. 111. v operi »Carmen«. Berlinska Tiigliehe Rundschau- piše o bolgigskem koncertu v Berlinu dne 24. marca 1928: .-Nato je še prekrasen glas A. Krajeva, dramskega baritona kr. drž. opere v Sofiji, pel Schuberta, Čajkovskega, Le-oncnvalla in Wrangla. Njegov bariton je ves dramatičen, v vseh položajih polil sile in grandijozne moči, napolnjen do skrajnosti z energijo.« >Vossi-sche Zeitung?: od 3. avg. 1925 poroča: Umetniški višek večera je bil nastop bolgarskega komornega pevca A. Krajeva. Spominjamo se njegovega nastopa pred sedmimi leli v državni (berlinski) operi v »Rigolettu in >Carnien<. Od onega časa se je njegov glas še razvil v zvoku 111 tehnično v taki meri. V prekrasni ariji tretjega dejanja, enem najlepših momentov opere, poje g. Krajev z neverjetno lahkoto visoki A. kar je težko celo za tenorje. Burni aplavzi so bili znak, kako je občinstvo bilo zadovoljno in navdušeno.t Popravek. V času , ki jo pravkar izšel (/.v. -1), jo na strani 207 v 14. vrsti izpadel sledeči stavek v oklepajih: (Ta nezmotljivost najvišje avktoriteto faktično pristoji ludi navadnemu, a vesoljnemu učiteljslvu Cerkve.) T11 stavek je potreben kol dopolnilo k dogmaličnemu nauku o cerkveni nezmotljivosti, bil bi naj pa v oklepajih, ker zn vprašanje, ki se tam obravnava, liimn neposrednega pomena. Smisel stavku jo: če vesoljna Cerkev po vsem svetu uči, da je kaka resnica od Boga razodeta in jo jo treba verovali, tak nauk ne more bili zmoten, prav zato ne, ker je Cerkev liezmotna učiteljica božje resnice. To jo izrecno nauk vatikanskega zbora: »Z božjo in katoliške vero je treba verovati vse, kar je obseženo v zapisani ali (ustno) sporočeni božji besedi in kar Cerkev bodisi s slovesno sodbo ali z navadnim in splošnim učiteljstvom uči kol od Boga razodet nauk, ki ga je Ireba verovati« (Enehir.10, 1792). Toliko, da nc bo zmede. A. U. Dr. B. Diagaš; z ilruci? Sama beseda počitnice« je za staro in mlado polua ČaiViuiiih skrivnosti. Kaj šele za otroke Celo leto se pogovarjajo o doživljajih v preteklih počitnicah in sc radujejo bodočih kakor še zastrtega čuda- ln ko pnde novi maj in se tako pr.: liža šolski zaključek, se sliši iz tisoč otroških grl: »Počitnicc so tu!« Vese'ja ni konca ne kraja. Vse se pripravlja na oddih, nekak prijeten nemir se polasti otroških duš. Pri mnogih je določeno, kam pojlejo na tako dolgo pričakovane počitnice, a največji del žalostno in nevoščljivo gleda na sv< V tovariše, li se pripravljajo na odhod v razne kraje, prijetne in koristne za otrokovo telesno in duševno zdravje- — To otroško veselje, ko gredo na deželo, je dokaz, kako velikega in prijetnega učinka jc zanje povratek v naravo. To veselje in ta potreba'po naravi se kaže pa še bolj v mestih in industrijskih krajih. Otrcci čutijo, odnr pa doznavajo objektivno telesno in živčno zboljšanje, katero pridobiva ctrok z bivanjem na deželi. Res je travnikov, drevoredov in parkov tudi v mestu. Toda ali imajo že .ukaj zados'i počitka in svobode, dovolj soluca in svežega zraka? Ali je Ireba še oddiha na deželi? Na to vprašanje je odgovoriti soglasno z >da'< — Vsaj enkrat tekom leta naj gre otrok na deželo. Res pa je, da beda in druge družinske razmere to mnogokrat onemogočujejo- V teh slučajih se moramo žalibog zadovoljiti s tem, kar imamo ter si pomagati tako, da v mestih s kopališči, igrišči, drevoredi, nasadi, travniki v mestu samem in v okolici. A to je vendarle samo nadomestek, ki ne daje željenih uspehov. Tu nam prihajajo na pemeč razne organizacije, posebno Ideja ferijalnih kolonij se je rodila v Švici tn mi dolgujemo njenemu ustanovitelju, župniku Bijonu iz Ziiricha, trajno zalivaio- V zadnjih časih z veseljem opazujemo, da je naše ljudstvo že preccj uvidelo korist takih organizacij, ki se cd leta do leta vedno bolj širijo. Take ferijalne kolonije nisc sami državni privilegij, ampak je to naša narodna potreba. Zato naj vsakdo pospešuje organizacijo takih kolonij: država, mestne in samoupravne oblasti, občine, privatna društva, skladi itd- / Na ta način se revnim otrokom omogoči vsaj kratkotrajno bivanje na deželi v čaSu šolskih počitnic. Včasih pa ne igra 'ri žinska beda in siromaštvo vloge, da otroci ne morejo ua deželo, ampak tudi prevelik udobnost staršev, ki jo je težko premagati. Pri izberi bivališča, letovišča se nc pazi — vsaj zelo pogosto ne — na potrebe otrok. Kam pa z otroci? V hribe? Gozdove? Na morje? K vodi? Na splosno je to vseeno za zdrave otroke. Pri tem so odločilnega pomena krajevne prilike. Nekateri organizatorji ferijalnih kole ij ali pa starši želijo z otroci v čim oddiHenejše kraje To ni potrebno niti pravilno- Fdino, kadar hočemo starejšim otrokom pokazati nekaj novega, pojdimo na oddaljenejša potovanja. Za prave počitnice je pa potreben svež zrak, zrak prost prahu, gozd ali travnik in če le mogoče prikžnost za kopanje, plavanje, veslanje, igranje na ch-li odnosno na bregu itd. To je za otroke! Ce pa so pri tem še hribi in lepa okolica, potem je to za odrasle in za otroke užitek. Otroški organizem je poln enertrije in išče, da bi mogel svojo energijo pretvoriti v gibanje in na to se mora v času počitnic gledati, da se ta nagon za čim-večjim gibanjem tudi more razvijati. Govorim o zdravem otroku in njegovih velikih počitnicah. Naravno, da veljajo druga pravila za kratek oddih oziroma za okrevanje Tu/se tudi pogosto delajo napake. Zdravstveno stanje otroka zahteva gotovo klimo in včasih tudi gotovo okolico. Če se to re vpo-števa, se otroku njegovo stanje lahko še poslabša ali pa \ ?aj ne zboljša- Mnogi nervozni otroci prav lepo uspevajo pri visoki gorski klimi ali pa na morju. Ce pa hočem ifi v ekstreme, rečem: Otroci, ki so tekom celega leta stalno na morju, naj za časa počitnic gredo v planinske kraje, ravno tako otroci, ki stanujejo v ravninah in dolinah, otroci gorskih krajev p;> na morje. Ta ekstrem se kaže prepogosto kot koristen. Primerna klima zboljša razna zdravstvena stanja, neprimerna jih pa poslabša. Dolgotrajni katarji dihal, dolgotrajni kašlii — posebno pri mestnih otrocih se hitro zboljšajo v primerni klimi. Otroke z astmo pošiljfti v ravnine, je napačno. Premnogi slučaji astme se prav lepo zb' ,;š-»jo v gorski višji klimi. Rečem zbolišajo, ker je za popolno ozdravljenje čas počitnic prekratek; za trajno zboljšanje morajo otroci bivati dolgo časa v višinah ne samo pa> tednov med počitnicami. Oz;rati se moramo pri počitnicah tudi na to, cla ctrok rabi :iar dni. predno se aklimatizira. Posebno velja to. č.3 otroke pošiljamo v пепл. a d no klimo. Tu rabi 8—10 dni samo za to, da se na klimo privadi, potem šele začne pravo okrevanje. Iz tega razloga je napačno izbirati nenavadno klimo z varijantno temperaturo. Tako nenavadno klimo izberemo za otroke le tedaj, čc nam je več tednov na razpolago za počitnice- Žalibog se pri pošiljanju otrok v okrevališča ali v počitniške kolonije prepogosto ne pazi na vse to. Ozirati se moramo nc samo na klimo, temperaturo, variante obeli, nego tudi na padavine, višino in lego itd. Seveda ne bomo otrok s srčno boleznijo — lažje ali težje stopnje — poslali na mesta, višja kot 1000 m. Kraji nad 1000 m so za otroke, bolne na srcu, neprimerni, obratno pa so za otroke s kakršnokoli bledoto (anemijo) taki kraji prav primerni. Zdrav ot»*ok sc mora čimveč gibati na prostem, ne samo če je lepo vreme, ampak tudi če je deževno. Samo-obsebi je umevno, da ne bomo pustili otroka v navadni obleki, ampak v dežju ga bomo primerno oblekli. Zdrav otrok ne rabi miru, ampak ga je treba mnogostransko duševno in telesno zaposliti. Novi vtisi, nova okolica, nove razmere, vse to učinkuje na otroke izobraževalno- Ta izobrazba ostane trajna. Tudi slabo vzgojen otrok pridobi v kratkem času v dobri družbi i na dobri vzgoji. Tu moremo spoznavati deco, ki jo doma j ne poznajo starši in se niti ne potrudijo, cla bi jo spoznali. Tu se otrok priuči v družbi z drugimi otroci neki notranji harmoniji, ko ie doma vladala med starši in otrokom disharmonija. Priuči pa se tudi medsebojnemu razumevanju, ker je vsekakor navezan na družbo druge dece, dočim je doma med starši in otroci včasih naravnost velik — prepad- Tukaj imajo Krzna. Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barce. Taka krzna lahko vedno čistite z „RAD ION O M" brez velikega truda. Napravite raztopino ..RA-D10N 1" v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah. Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine „RADION" in nesnaga. Potem posušite krzno na milejši toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kol sneg. otroci priložnost pogovarjati se drug z drugim. Skupni obedi, točni odhod na počitek (spanje), vse to vpliva na zdravje in v prid otroka. Vprašajmo se, je-li tudi doma tako? Pa potem se v takih kolonijah z otrokom računa kot z osebnostjo, ki iina pravico na svoje lastno življenje in ni samo stvar, predmet, inventar, kot je to v mnogih družinah. Pa tudi drugače se cela vzgoja ravna po stalnih principih, a nc po raznih sitnih voljah in razpoloženju matere in očeta. Tako toraj vsaka kolonija učinkuje zelc vzgojevalno. Večinoma spremljajo učitelji ali učiteljice in zdravniki ali pa njih pomočniki tako kolonijo na morje. Ti naj bodo otroku tovariš, vodja, starejši prijatelj; a to otrok čuti in se lahko v kratkem času spravi na boljšo pot- Doma pa je včasih oče ali mati samo avtoriteta, samo bav-bav, a nima nič zgoraj omenjenih lastnosti. Občevanje s tujimi ljudmi učinkuje izobraževalno m vzgojevalno- Vedrost, veselje in dobra volja naj vlada v času ferijalnih tednev. če hočemo duševnega uspeha pri otroku. — 2e vnaprej si morajo biti odrasli, ki gredo z otrokom na počitnice, na jasnem, ali se hočejo s potrpljenjem posvetiti otrokom v času počitnic. To velja tudi za starše. Če tega nisc zmožni, je bolje, da ne gredo z otroci; raje nai dajo drugim, zanesljivim osebam svoje otroke v nadzorstvo. Otrok ima razne potrebe in te je treba vpoštevati- Seveda bomo poizkušali zares nepotrebne zahteve na primeren način zavrniti. Starejši ali pa starši, ki imajo za svoje zdravje ali pa za zabavo druge potrebe kakor otrok, n. pr. absoluten mir, zabave, velike športe, društva itd., naj nc gredo z otroci na pot, ker jim lahko vse počitnice pokvarijo. Za časa potovanja je treba pustiti otrokom čimveč prostosti in jim dati dosti prostega gibanja. Seveda z malimi otroci potujemo ponoči, to je najbolje; ker otrok od celega potovanja nič ne čuti, a odrasli imajo mir- Za primerno prehrano je seveda tudi skrbeti na potu in kasneje. V glavnem se ravnamc po tem: Prehrana naj bo raznovrstna, mešana Dobro mleko je važnega pomena. Nekateri otroci nimajo radi mleka, ne silimo jih z njim. Priporočljivo je dati mleko v kakšni neutralni obliki, kot kakao, čaj. I Irana naj bo zadostna Tek se zviša radi mnogega gibanja na prostem Otrok več je in pridobi na teži. Prve dni se na olroku navadno pokažejo spremembe, ki starše ali druge spremljevalce skrbe: slabo spi in radi tega hujša. Znano je: da sprememba klime, a tudi novi vplivi in vtisi, ki jih otrok preživi, poslabšajo spanje. Nato pride hitro preobrat. Samo par dni je slab, potem bo krepkejši in trdnejši. Iz tega in drugih vzrokov se priporoča zmernost v solnčenju, kopanju, turistiki in tudi pri drugih športih. Ne pretiravajte v teh procedurah, dasiravno sc otroci pri tem manj ogroženi, nego odrasli pri istih naporih- Posebno pazimo na to, da je otrok v družbi drugih otrok; to učinkuje vzgojevalno pa tudi na razpoloženje in dušo otrokovo. Kot v vsakem društvu, se tudi tukaj dobijo slabi in pokvarjeni elementi, ki se v mestu lažje odstranijo in nadzorujejo- Taki elementi sc morajo takoj izločiti. Zato je treba, da učitelj in zdravnik skupaj pri izberi sodelujeta, a ne samo eden ali pa drugi. Najprimernejše je, da kolonija in tudi vsaka družina vodi svoje lastno gospodinjstvo in kuhinjo. Oskrba v hotelih je neprijetna, za otreke slaba. Gostilne se ne ozirajo na otroške potrebe Pravočasno skrbimo toraj za otrokove velike počitnice, da se izognemo mnogim nepo trebnim težavam in neprijetnostim- Johan Bojer: Zem'ia se vgre^a Mlad znanstvenik, ki je raz;skoval gozdove v okolici Evje, je prišel nekega dneva v vas in rekel: »Pomislite! Par dni sem so vsa mravljišča na ikoii prazna in mravlje so se v velikih procesijah napotile proti zapadli. Kamorkoli pogledate, povsod mrgoli in vse gre v isto smer: proč od stare zemlje. Ne vem, kaj bi dal, ko bi za vzrok zvedel.« Nikdo se ni zanimal za te besede. Ko pa se je istega večera vozil okrožni zdravnik po izsušenem močvirju, mu je prišel po hribu navzdol njegov velik in črn finski pes. Razumna žival mu je mahala z repom in lajala, kakor bi hotela reči: »Pridi sem, pridi sem!« »Seveda, kaj pa še.. .< se je smehljal zdravnik in ni razumel svojega psa. Toda že v prihodnjem trenutku je konj priostril ušesa, čudno zaobrnil oči, prešel z nogami nenadno v nov takt in skakal v divjem galopu. Blalo jo škropilo na obe strani ceste, zdravnik je nategnil z vso silo vajeti, kajii prvič se mu je ustrašilo staro kljuse. Šele v vasi Evje se je posrečilo nekemu delavcu ustaviti konja, ki pa se je ves tresel in še vedno obračal oči. Pes pa je ostal na hribu in ves čas je bilo čuti neprijetno lajanje. Poslali so nekega moža pogledat na tisto mesto, kaj sc je zgodilo, pa ui odkril nič drugega, kakor zbor vran, ki so visele kakor črn oblak nad močvirjem in neznosno vreščale. Po majhnih dvoriščih je vladal red, ljudje so bili na polju in so želi v vročini, dim pa se je dvigal i/, dimnikov navpično v topel, jasen dan. Nikdo ni več govoril o tem, čeravno so slišali lajanje psa še pozno v noč. Bertil Sveen je drugo jutro vstal rano, kajti hotel je ženi nanositi še drv, preden bi se odpravil na žago. Ingeborg je še ostala vsa tiha v postelji, čeravno ga j« slišala, kako je stikal po kavi in mleku. Ko se je napravil je rfkel: Z Bogom, ona pa, kakor da spi, in ui odgovorila. Takoj nato je zopet zaslišala njegove korake, vrata eo se naglo odprla, on du se je opoteicel v sobo: lugeborg" — je zakričal — >hitro vstani, o, Bog se nas usmili! : »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašala žena mirno. Hlev, je jecljal in jo grabil iz postelje. : Hleva ni več, Ingeborg!« Zravnala se je v postelji in ga prijela naglo. Bertil, ali sanjaš? Hlev, kaj je '/. njim?« Hitro, Ingeborg, morda ga še rešimo!« Zgrabil jo je, da bi jo ponesel na prosto, tedaj pa se je skotalil z mize na tla lončen vrč, soba se je zamajala kakor ladja na morju. Bertil, Bertil!- je zavpila Ingeborg in se ga krčevito oklenila. Že jo je nesel Berlil proti vratom, trenutek nato pa je udaril na uho pretresljiv in votel glas, ki se je stresel podtalno kakor grom. Vsa hiša se je stresla. Peč se je zamajala in padla, v kuhinji je za-žvenkotala posoda in vsa soba je začela vztrajno drčali. Ko sp je soba za trenutek ustavila, ,|ii je vrglo v steno, eno okno se je razbilo in skozenj je pritekel potok. Vsa omamljena od groze sta se zibala in tipala naokrog. Jutranji mrak se je zgostil v črno letno, da nista videla ničesar. Kričala sta v strahotnem šumenju drug nad drugim, premikala sta se, gnana od živalskega nagona po rešitvi. Zadevala sta ob pohištvo, ki je začelo plavati v sobi. Nato sta se v slepi grozi našla in se trdno prijela, ko je zaškripala slena pod neznano težo. Ingeborgina bojazen pa se je spremenila v divji izbruh nad Bertilom: »Zakaj me nisi takoj rešil?« V silnem obupu je zajokala. Sveti Bog, pomagaj nam!« je jecljala v vodi in temi; ko pa je začutila Berlilovo bližino, jc še silneje zavpila: O, strašno je! Ti, I i, vedno prepozen — zakaj me nisi rešil! O sveli Bogk Bertil ni odgovoril. Ves top in slep je tipal po vratih, toda zastonj. Ni vedel, da se je vsa hiša zaobrnila in da so vrata nad njima. Nato se je ves truden ustavil in sesedel na nekaj trdega. »Nič ne pomaga več, Ingeborg. je šepetal. »Ne prideva več ven.« »Ali je prepozno, Bertil?: je vprašala trudno. »Prenozno. Ne vidim nohtne rešitve I več.« Njen glas je postajni zaupljivejši. Voda ji je segala do kolen. Postalo ji js mahoma 'jasno, cla bo morala umreti. Morda že v prihodnji minuti. Začutila je v sebi živega otroka. Sklonila se jc, kakor bi ga hotela zaščititi. »Skoraj bi se zrušila stena,« je votlo povedal Bertil. :0 Bog. pomagaj nama, smrt prihaja! Kje si, Bertil, kje?« Tukaj, tukaj! In oba sta se začela iskali, dokler se nista dotipala drug do drugega. Krčevito sla se prijela za roke, kakor v najvišji groznici. Kajti nista hotela brez objema umreti. Tako sta stala, lesno združena, in čakala vsak hip katastrofe. Minute so minevale, stena je vz.držeina pokala in se udajala in kalno-maetna voda je naraščala. Ah, Bertil, vsa sem že mokra, Bertil.. O, ubožica, čakaj...« Sklonil se je, poiskal prevrnjeno mizo in dvignil ženo nanjo. »Bertil, da bi že skoraj prišlo.« Voda...: je mož odvrnil in prisedel k njej. In takrat je razumela, kaj je hotel po-vedati. Voda je vedno bolj naraščala. Zdelo se je, cla bo v kratkem zalila sobo. Bertil/- je s tresočim glasom hrepenela, tako rada, lako rada bi te še enkrat videla!« In 11»n je šla z dlanjo ljubeče preko obraza. »Nekje moram imeti vžigalice,« se je spomnil Berlil in stikal po žepih. Ce se le niso zmočile!« Ko je hotel eno iztrgati iz žepa, jih je več potegnil ž njo, da je slišal, kako so zletele v vodo. Eno edino je šc držal v roki in oprezno potegnil ž njo ob hrapavo notranjo stran suknje. Žveplo je zelenkastorumeno zasinelo in gorelo s tihim plamenom. Berlil se je ozrl po sobi in dobil medel pojm o razdejanju. Ingeborg pa se ni ozrla. Gledala je le možev obraz in videla samo. njega. Trudna zrelost je gledala z moževega obraza. Ali je ona kriva njegove starosti? Obrnila se je vstran in zaihtelu. Vžigalica je izgorela do prstov, da je moral izpustiti ogorek v vodo. Zopet sta sedela v temi. »Vdali se morava, draga Ingeborg,« jo je tolažil. Prijel jo je: : Ali ne bi hotela za oba moliti?« O, zakaj nisem bila vedno dobra do tebe, Bertil?« je zajokala skrušeno. Zopet so se našle njune roke in znova sta v ljubezni čakala smrti. Bila sta pripravljena nanjo. ■Ubogi Bertil,« je šepetala in ga božala po licu. »Toliko si se trudil, pa niti svojega otroka ne boš videl.« Bog je tako hotel.« Ne smeš biti'hud name, Bertil, nc smešk Kako moreš kaj takega govoriti, Inge borg?« Voda pa je rastla in rastla. Tudi noge sls morala dvigniti na visoko mizo. Še par trenutkov sta imela. Govorila sta med seboj, šepetala, vsaka beseda ljubezen, zadnja ljubezen. »Bertil, ali še imaš kako žveplenko?« »Nimam — mislim — čakaj! Pač, eno šo imam!« Poskusi, morda bo gorela!« Zopet je potegnil žveplenko ob hrapavo notranjo stran suknje. Zopet se je zakadile žveplo, zagorel je plamen in ju obsvetlil. Bertil, jo rekla in se smehljala z zajo-kanimi očmi. Tudi on jo je pogledal. Videl je svojo Ingeborg, ženo, ki se je z. njo zaročil, poročil, ki je toliko mesecev preživel ob nje], ki je bila vsa svetla, vsa topla, vsa dobra, in ki se mu je sedaj smehljala blaženo, kakor še nikdar v življenju. Hvala, Bertil, da si bil dober z menoj! Ingeborg,« je rekel in glas močnega moža je zatrepetal v čudovitem ihlenju. Doživel je svojo Ingeborg, tisto dekle z. oddaljenega Ijorda. Zveplenka je ugasnila. Njune roke so se poiskale in trenutek nato jo Ingeborg ovila svoje roke možu okoli vratu. »Ah, Bertil, Bertil, tako sem le ljubila... In ko te ljubim ...« ★ l'olem pa je zemlja dokončala svoje delo. In poleni ni bilo več niti hiš, niti živali, nili ljudi. razpisuje ^Slovenec« za vsakogar, ki izpolni spodaj naznačene pogoje in bo izžreban. Nagrade, ki se bodo razdelile, so naslednje: t Vožnja z aeropianom v Belgrad ln nazaj ter tri dnevnice po Din 200.— za bivanje v Beogradu. S to nagrado se plača vožnja z brzovlakom II. razreda s tiste slovenske postaje, kjer izžrebanec biva, do Zagreba, v Zagrebu avto s kolodvora na letališče, zrakoplovna vožnja v Belgrad, potrebni kolki za njo, z letališča v Belgradu avto v mesto. Za vrnitev domov se plača prav ista pot z istimi vozili. Ako izžrebanec biva izven Slovenije, pa mora na poti v Zagreb iti skozi Slovenijo, se mu plača vožnja od slovenske meje, sicer pa se mu povrnejo potni stroški v znesku, kot bi se vozil iz Ljubljane. 2.14 iiicvno MfHIifC rovem na ШШ in sicer vožnja z brzovlakom II. razreda s tiste slovenske postaje, kjer izžrebanec biva (sicer pa od slovenske meje oz. iz Ljubljane, če se izžrebancu ni ireba voziti skozi Slovenijo), do Sušaka nato s parnikom do Aleksandrova. Za bivanje na otoku Krku 14 dnevnic po Din 100.—, vrnitev po isti progi nazaj. 3. m i. №t mM oziroma Ženski kolesi trpežni, firme Gritzner, moško model 120, žensko 124. Ргте šari nagrade sc na lelfo izp!a(afo (udi v dcnariiL i do 21 Dvalsei budilk tvori dvajset nadaljnih nagrad. Ure so prvovrstne, Anker, vdelane v temen hrastov les, velikost 9X17.5 cm. Prvo nagrado dobi tisti, ki bo izžreban prvi, drugo drugi, tretjo in četrto tretji in četrti izžrebanee, nadaljnih dvajset pa nadaljnih dvajset izžrebancev. Da pride pri žrebanju v poštev, mora izpolniti naslednje pogole: 1. Mora najti med oglasi na zadnji strani >Slovenoa<: v dneh od 1. do vključno 26. maja t. 1. vsaj pet napak. Uprava našega lista bo namreč začenši s 1. majem na zadnji strani »Slovenca« objavljala oglase, v katerih besedilu bo v času do 26. majrf v poljubnih dneh po ena velika, namenoma narejena napaka, v celi dobi vseh skupaj najmanj pet. (Napake bodo n. pr. naslednje: izpuščena bistvena beseda, narobe obrnjena važna beseda, očividno napačna beseda ali številka itd.) Kdor najde vsaj pet napak in nam to sporoči tako, da dobi uprava poročilo vsaj do 2. junija t. 1. do 6 zvečer, ima pravico do izžrebanja. Vseh vsaj pet ugotovljenih napak je treba poslati v enem samem dopisu in sicer tako, da se napišejo celi dotični napačhi stavki, v katerih je napaka. 2. Biti mora naročnik »Slovenca« in sicer, ako je star naročnik, mora imeti 2. junija t. 1. do 6 zvečer plačano naročnino vsaj do 31. julija t. 1., ako pa kdo list sedaj na novo naroči, ga mora naročiti najmanj za dva meseca in poslati naročnino do 2. junija t. 1. Naročniki samo nedeljske izdaje >Slovenca« se udeleže tekmovanja za nagrade le, ako postanejo naročniki dnevnika, kar vsem toplo priporočamo. Žrebanje se bo vršilo v pondeljek dne 4. junija ob 7 zvečer v upravi »Slovenca« vpričo štiričlanske komisije. — Izid žrfebanja ter rešitve napak se objavijo v sredo dne 6. junija v »Slovencu« ter v naslednjem »Domoljubu« in »Slovenskem Gospodarju«. Novi naročniki naj označijo dan. kdaj naj se jim list prične pošiljati. Obenem z listom bodo dobili položnico, s katero naj poravnajo naročnino, ki znaša za dva meseca (z ilustrirano nedeljsko prilogo vred) 40 Din. Vsem novim in starim naročnikom želimo obilo sreče pri iskanju napak tn še več pri žrebanju. Uprava „sioienca* LfsiMštiiia, Jugoslovanska tiskarna gospodarstvo Industrijski koncem bank Pred vojno je bilo naSe bankarstvo slabo in industrija v našiti krajih je bila samostojna, če-prav so bile tudi pri njej znatno udeleženo dunajske velebanke. Industrija je bila stara, uvedena in jo lnhko dobila obratni kapital pri bankah poceni. Povojni časi eo razmere temeljito izpreme-nili: vse novoustanovljene banke so si ustvarjale tudi nova industrijska podjetja, ki so se v inflacijski dobi množila kot gobe po dežju, banke so novim industrijam stavile nn razpolago velike zneske. Bila je doba nacionalizacij, ko so predvsem banke vodile nacionalizacije starih industr. podjetij. Slovenski kapital je bil dosedaj predvsem finančni kapital, ki pa je odločilno posegel v industrijo, ta je bila večinoma v rokah neslovenskega industrijskega in deloma tudi finančnega kapitala. Tako je finančni kapital zavladal nad industrijo in izpodrinil iz nje industrijski kapital. Naše banke so naenkrat imele upravljati velik industrijski koncem. Ko pa je prišla deflacija z dvigom dinarja, so je razmerje med bankami in induetrijo pričelo bistveno izpreminjati Industrija, kateri je začelo iti slabo, ni mogla več plačevati visokih obresti, ki so šle vsako leto v ogromne milijone. Banke .so sicer pri visokih obrestih uspevale, zato pa so se množile težkoče industrije, ki so io banke bas z visoko obrestno mero ubijale in si tako jemale vir velikih dohodkov. Naravno je bilo, da se je morala začeti zniževati obrestna mera. Na drugi strani pa je vedno bolj jasno prihajalo na dan. da marsikatero industrijsko podjetje, ustanovljeno « dobi inflacije, pravzaprav ne bo moglo vživeti se v normalne razmere Zato so banke začele z redukcijami svojih industrijskih koncer-nov, kar je pomenilo umik finančnega kapitala iz industrije. Finančni kapital se je izkazal za slabega industrijskega kapitana. To oddajanje nerentabilnih podjetij, tudi likvidacijo opažamo pri vseh naših bankah. Sledeči podatki iz poslovnih poročil podajajo sedanjo sliko industrijskih koncernov naših bank. Žalibog bilance naših bank niso tako detajlirane, dn bi se mogli jasno videti augažmani bank v industriji. Izjemo tvori edino Zadružna gospodarska banka, ki bitansira med vrednostnimi papirji posebej drž \ ne papirje, posebej industrijske papirje. Ljubljanska kreditna banka je bila koncem 1927 udeležena pri naslednjih podjetjih: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d.; Strojne tovarne in livarne, Ljubljana; Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d d., Ljubljana; Gradbeno podjetje G. Tonnies, d. z o. z. in Obnova, gradbena družba z o. z. v Ljubljani; Elektra, d. d., Ljubljana; šešir, tovarna klobukov, d. d., škofja Loka; Tovarna verig, d. d., Ruše: »Pctoviac. usnjarska industrija, d. d-, Breg pri Ptuju; Jugosl. Zerkovič, d. d., Zagreb oz. Maribor; Splošna stavbna družba. Maribor; Jugoles, lesna ind.. družba z o. z., Črnomelj; Bistra, kem. tovarna lakov in barv, d. z o. z., Domžale pri Ljubljani. Izven Slovenije je Ljublj. kred. banka udeležena pri: Split. d. d. zu cement Portland, Split in Zagrebačko Gradievno društvo, d. d., Zagreb, od njenega koncema sta v tihi likvidaciji: Beton. Split iu Transformator, elek-trotelm. tovarna v Ljubljani. Stanje vrednostnih papirjev je.znašalo 31. dec. 1027 16.1 (1926 19.0) milj., konsorcljalnlh računov pn 26.3 (13.8) milj, skupaj 42.4 (1926 32.8) milj. Din. Skoro polovica skupnih udel žb odpade na Papirnice Vevče, kjer ima banka absolutno večino. Obresti vredn. papirjev so lani dale 1.7 (1926 1.6) milj Din. Prav obsežen je tudi koncem Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo Obsega naslednje industrije: Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani; Tvornica za dušik Ruše: Stavbna družba Relgrad-Ljubl.jana; Arbor, lesna trg. in ind.. d. d., Ljubljana; Kolinska tovarna branil, d. d., Ljubljana; Jurija grofa Thurnskega jeklarna, d. d. v Ravnah : nadalje je zavod udeležen še pri teh podjetjih: Ig. Kleinmayer & Fed Bamberg. družba z o. z., Ljubljana; Združene papirnice Vevče itd.; Združene tovarne klobukov in slamnikov J. Ober-vvalder & Cie, Keller & Co., družba z o. z. v Domžalah. — V bilanci so vrednostni papirji kniiženi z 4.2 (4.4) in konsorcialni računi 13.3 (13.8) milj. Din, skupaj 17.5 (17 7) milj. Din. Dobiček iz vredn. pa-piriev, deviz in valul je znašal lani 0.8 (1926 1.1) milj. Din. Zadružna gospodarska banka ima v koneernu, oz. je udeležena pri naslednjih industrijah: Tovarna klobukov Šešir, d. d.. Skofja Loka; tovarna zaves »Štora* v Št. Vidu; Tovarna verig v Lescah in Splošna stavbna družba, Maribor (manjka udeležba). Industrijski vrednostni papirji so bilansirani z 3.4 (1926 3.3) milj. Din. Donos vseh vrednostnih papirjev (vštevši državne: 1927 6.3, 19"6 3 milj. Din) je znašal lani 0.4, 1926 pa 0.3 milj. Din. Zaoreb^a Horza v letu 19?7 Koncem letn 1927 je imela zagrebška borza 610 članov (1926 618, 1925 652 in 1924 599), od teh 16 iz Slovenije. Promet borze v preteklem letu ie znašal, kakor smo že poročali. 3243 milj Din napram 3867 milj. 1926 in 4470 milj 1925 V devizah je bilo prometa 2948 milj. Din (1926 3555 milj. Din), kar je pripisovati deloma zmanjšani zunanji trgovini in dejstvu, da je s 1. julijem lani začela poslovati ljubljanska devizna borza, ki je imela lani 400 milj. Din prometa. Med efekti je bilo v državnih papirjih prometa 202 milj. Din (1926 216, 1925 268 milj. Din). V delnicah denarnih zavodov ie znašal promet 23 (1926 23. 1925 44) milj. Din, v industrijskih delnicah pa za 28 (1926 13, 1925 20) milj. Din Nazadoval je promet valut od 40 na 17 milj Din. Promet v blagu se da izračunati na 24 milj. Din (1926 19 milj. Din) in ni posebej izkazan. Promet obračunskega zavoda se je proti pričakovanju povečal od 10.8 na 156 milijarde Din. Pripomniti je, da je zavod tudi začel lani vnovčevati kupone vojne škode. Razsodišče je imelo lani več posla kakor 1926, vendar je poslovanje zaostajalo za onim v letu 1925. Finančni položaj borze je ugoden. Lani so znašali redni dohodki 4;2 (1926 LO) milj. Din. izdatki pa 2.8 (2.4) milj. Din. Za palačo je bilo lani še porabljenih 4 milj Din, tako da je stala palača do ltonca leta 1927 celili 24.4 milj. Din: dolg borze je lani 31. dec. znašal 8.96 (1926 5.1) milj. Din, imovina pa 3 milj. Din (od tega pri bankah 1.4, razne terjatve 0.5 milj. Din. Imovina pokojninskega fonda nameščencev je lani narasla od 0.96 nn 1.39 milj. Din (največ delnice Narodne banke). Mešetarjev ima borza za vrednote 13. za blago pn 8; lani jih je imela za vrednote 14. za blago 2, 1925 pa 15 oz 3. Letni povprečni kurzi najvažnejših papirjev so znašali (v oklepajih podatki za 1926) 7 inv. posoi, 8Б (75.9). agrari 52.2 ( 43.5). voina škoda 861.1 (308); Hrv. esk. 96.3 (106 4), Kred. 94.7 (109.1), Hipo 59.3 (59.3), Jugo ;'5(>5 (-.17 2), Ljublj. kred. 143 (173.9), Narodna 1836 (4096), praštediona 872.2 ( 889.28), Srpska 133.2 (134 8), Zemalj-ska 139.7 (130.7): Narodna Mlinska 16.1 (16.7), Na-šice 189(>.o (1120), Nilmg 5.9 (15.8), Guttmanu 254.75 (251.85), Slavuke 110 (125 2), Slavonija 21.75 (31.6), Drava 540.8 (210.7), šečeiana 520.(1 (358.8), Vevče 135.6 (101.9), Trboveljska 453.3 (840.8). Zn žan e kaoitata 3adrns to oodunavsfce banke Kakor znano, Jadransko-podunuvska banka že od leta 1924 ne izplačuje dividende. čeprav se je že znatno opomogla. Za 26. maj ob pol 11 pa sklicuje redni občni zbor, kjer je na dnevnem redu ludi znižanje kapitala. Nadalje je na dnevnem redu predlog uprave, da se odobri (eksekutivnim potoni izvršen) nakup 100.000 delnic banke in da se te delnice amortizirajo. Iz znižanja kapitala in amortizacijo omenjenih 100.U00 delnic (vseli delnic banue je 1,200-000. Op. uredil.) dobljena vsota v znesku 6,179.821 milj. Din se naj prenese v rezervni fond (ki je znašal 31. dec. 1926 110.568 Din). Banka je letos likvidirala svojo podružnico v Mariboru s sodelovanjem Zadružne gospodarske banke, ne namerava pa ukiniti, kakor smo obveščeni, svojih podružnic v Ljubljani in Kranju. Novost v ž ženskem zavarovan u Kreditiranje stroškov za kirurginie operacije. Kakor izvemo, je zavarovalnica Assicurazi-oui Generali« kot edina ravnokar upeljala za svoje zavarovance na življenje posebno ugodnost, in sicer »kreditiranje stroškov operacije-'. Zavarovancem, ki se morajo podvreči kaki kirurgični operaciji, stavlja namreč zavarovalnica za kritje stroškov potrebni znesek kot brezobrestno posojilo na zn varovano vsoto na razpolago. Družba nudi lo novo ugodnost svojim zavarovancem brezplačno, ker je uazirauja, da bo žrtev, ki jo s tem doprinaša, ugodno vplivala na zmanjšanje umrljivosti zavarovancev. Brezdvonino je kritje stroškov, ki jih zahteva operacija in nndalnje potiebno zdravljenje, ravno zn srednje sloje našega prebivalstva silno težak problem. Marsikdo se namreč plaši visokih stroškov, vsled česar se često pravi trenotek potrebne kirurgične operacije zamudi. Temu zlu hoče druž-ba odpomoči z navedeno na novo upeljano ugodnostjo. Ni dvoma, da se ho na ta način m.trsikako ogroženo življenje rešilo radi pravočasne pomoči poklicanega kirurga. Priglasitev r,a velesejem. Čimdalje bolj se bliža zaključek, roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 2 do 11 junija. Do sedaj priglašeni razstavljalci so zasedli že večino razstavnega prostora iu kdor še rellektira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošnega zastoja in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industrijec. obrtnik in veleirgo-vec, ki se poslužuje velesejma res dobrega reno-meja, mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, j vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj moro samo od nje pričakovati uspehov Velesejem je or-I ganiziiana skupna reklama vseh razetavljalcev v j prid vsakemu pos imezniku Vinjete VIII. Ljtihljanskcsu velesejma. Pošt-1 ni minister je dovolil, da se smejo nalepljati na vse pisemske poštne pošiljke vinjete kot reklama za to prireditev. Vinjete so zelo okusne v raznovrstni izpeljati. Uprava velesejma jih tvrdkam dostavi brezplačno ler jih naproša, dn se pridno poslužujejo teh vinjet. Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 27. I. ni. ponudbe glede dobave 2000 kg masti; do 30. t. m. glede dobave krovne lepenke: do 1. maja t. 1. glede dobave 2000 kg strojnega olja. — Drž. rudnik v Zabukovci pri Celju sprejema do 3. maja t. 1. ponudbe glede dobave strojnega olja, cilindro-vega olja, petroleja, tovolne masti, razne pločevine, železa, vijakov, ključavnic. Iračnikov, žični-kov, zavornjakov za lokoinotive in vodokazalnih armatur. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 8. maja t. I. pri Inž. oddelku Dravske div. obl. v Ljubljani glede oddaje dovršitve vojašnice v Škofji Loki. — 8. maja I. i pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarica v Zernunu glede dobave 2500 ton briketov; 9. maja t. I. glede dobave raznega tehničnega materijala, raznih kovin in motociklov; 10. maja t. 1. pa glede dobave tramov in raznega materijala za iste. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. O Kil »ti a ratižolc&nifti Spisal Leopold Andree Broširan Din 6(V— ve„uii Oin 76'— Je3o$lovansft*i Knjigarno v ljubimi Tržna poročHa Ljubljana. 21. aprila. Nara^an e cers :š*a Žito. Zaradi naraščanja cen v Chicagi in Budimpešti so cene žitu pri nas v nadaljnjem dvigu. Kakor vse kaže, ni pričakovati ustalitve cen, pač pn poročila iz Vojvodine obetajo že za prihodnji teden ponoven dvig cen za 5. celo za 10 par. Danes stane v Novem Sadu baška pšenica 363 Din. moka boljše vrste 480— 485, srednje 470- 175. Tudi je čvrsta tendenca za koruzo, ki stane danes v Bački 280- 282.50 Din, inzulanka pa 295 Din Kotoriba. V ječmenu ni blaga kakor t ud ne v rži, kjer se sedaj več ne ponuja niti makedonsko blago Slovenija krije le najnujnejše potrebe; Po pravoslavni Veliki noči ie bila kupčiiu nekoliko živahnejša. povedala, da se je izpridil vaški pastirski rog in prosila, naj avto s svojo hupo pomaga spraviti prašiče na pašo. Lastnik avta je bil pri P'. viien in po daljših poizkusih je hupa zs silo posnemala rog. Uspeh je bil popoln: prašiči so prišli iz hlevov in voljno sledili avtomobilu. ne da bi se bili zavedli izpremembe \ vodstvu. Iz tega sledi, da prešiči pač poznajo glas, ne pa — vonja. Brani se, pasji sin! V tistih časih, ko še niso poznali strupenih plinov in podobnih vojnih sredstev ter jc v vojni osebna hrabrost res nekaj pomenila, je živel star puščavnik, h kateremu so prihajali možje, ki so odhajali v vojno, da bi jim dal kak talisman, čarobno sredstvo, ki bi jih obvarovalo pred sovražnim orožjem. Med drugimi je prišel k puščavniku tudi plemič, ki je znal bolj spretno sukati jezik v ženski družbi nego orožje na bojišču. Puščavnik mu je na njegovo prošnjo izročil majhno puščico in mu zabičil: Nosite to puščico vedno s seboj; sovražnikovega orožja so ne bojte, ker vas nc more zadeti. Toda eno si zapomnite: puščice ne smete odpreti, ker bo drugače izgubila svoj čar.: Plemič je vzel puščico in odšel v vojno. Ker se je trdno zanašal na svoj talisman, se je dobro boril in se zdrav vrnil domov. Ko je bil pa na varnem, ga je nekega dne premagala radovednost, kako čudo neki mora biti v talismanu. Odprl je torej puščico in našel v njej listek, na katerem so bile napisane te-le besede: Brani se, pasji sin!.: Ai se žival spozna na slike? Znana je povest o grškem slikarju, ki jo tako dobro naslikal grozdje, da so prišle ptice izpod neba in ga hotele zobati. Ne manjka anekdot, kako so psi na sliki spoznali svojega gospodarja aii kako se je naščeperila mačka pred naslikanim psom. Nekateri znanstveniki so pa opozorili na lo, da je treba velike inteligence, da se kak predmet v ploskvi, lo je v sliki prav spozna. Dete spozna očeta na sliki nekako s 14 meseci. Neko 15 mesečno dele je svojega očeta ua sliki spoznalo; svojo varuhinjo je pa s težavo spoznalo šele z 21 meseci, čeprav je stala poleg slike. Od dvajset oseb nekega divjega ljudstva jo komaj polovica spoznala v barvah naslikanega petelina, ki so ga drugače vsi dobro poznali, še težje so spoznali fotografije. Vendar so tisti izmed divjakov, ki so mnogo občevali z Evropejci in so bili obiskovali tudi šolo, veliko lažje razločevali naslikane predmete. Poizkusi s psi so pa že pri predpoizkusih popolnoma odrekli. V najnovejšem času so izvedli take poizkuse z opicami v zoološkem institutu v Amsterdamu. Opici sta pripadali dvem različnim vrstam. Najprej so jih vadili na dveh lesenih predmetih: : Kobusa« na kocko, Hugona« na stožec. Predmeta sta se nahajala vsak v svojem oddelku, oba oddelka sta bila zastrta z zagrinjalom. Ako sta živali, čim so dvignili za-stor, šli pravilno vsaka v svoj oddelek, ste dobili v nagrado banane. Po petih, šestih dnel: sla živali že popolnoma zanesljivo poznal, vsaka svoj predmet: Kobus kocko, Ilugo sto žec. Sedaj so prešli na glavni poizkus. Namesto predmetov v naravi so postavili sliki kocke in stožca. Ko so dvignili zastor, jo Hugo \ kratkem času spoznal svoj stožec in krenil v svoj oddelek; Kobus je bil pa nasprotno zmeden —. dasi je bil tekom dresure kazal večjo spretnost — ter je hodil iz enega oddelka v drugega. Tz tega se da sklepati, da je kocka presestavljen lik za opičjo inteligenco in je Kobus zato v ploskvi ni mogel spoznati. Šc manj more potemtakem žival spoznati človeške slike. Mussolini in britanska letalka Angleška letnika Lady Heath, ki namerava iz Kaira poleteti preko Sredozemskega morja, se jc obrnila na angleške oblasti, da bi ji preko morja oskrbele spremstvo. Angleške oblasti so to odbile, nakar se jo letalka brzojavno obrnila z enako prošnjo ua Mussolinija. ki jo letniki takoj dal na razpolago vodno ie-talo. Zadnji ostanki prvotnih prebivalcev n a zemlji V frankfurtskem ilustriranem tedniku 'Die Umschau« je pred kratkim priobčil G. v. ilasscl članek, v katerem razpravlja o izumi-ronju ;riprostega Cacliiba, ki uporablja še kamenito sekiro, do Aguaruna z njegovimi bistroumnimi signalnimi pripravami, ljudi, ki predstavljajo vse stopnje človeškega razvoja. Propadanje indijanskih plemen v pragozd i h neverjetno hitro napreduje. Uvedla ga je gumijska industrija, kj je na tisoče delavcev poslala v pragozde nabirat gumi. Ti delavci so si hoteli, usužnjiti Indijance, njihovo žene in otroke. To je dovedlo do spopadov, v katerih s6 vedno podlegli Indijanci. Ob reki Amazoni in njenih prit ikih moremo povsodi najti indijanske hišne sužnje, ki si žal kmalu osvoje vse zle navade svojih gospodarjev. Veliki gozd, pridržan Indijancem, ki je osemkrat tako velik kakor Ncmč j.\ se je zelo izpraznil. Samo ob pritokih je še najti gosle indijanske ] naselbine. Po nalogu peruansko vlade sem osebno obiskal lo indijansko ozemlje iti ugotovil, da so belci v resnici nečloveško rmvall Indijanci. Začasa španskega vpada so cenili število Indijancev na slo milijonov, danes jih ie komaj kaj več nego sedem milijonov. To zad nje ostanke velikih narodov, katgrili kulturo in svobodo smo uničili, bi morali ščititi, no iz velikodušnosti, marveč iz enostavne olivo-ko dolžnosti in se zavedati, da morejo po sta .j 'i ljudje polnovredni člani človeške družbe. Potresno i-azdejanje na Bolgarskem Bolgarijo jo že drugič o veliki noči za-d' la težka nesreča. No cvetni četrtek leta 1925 je zletela v zrak sofijska katedrala in pokopala po"d seboj dvesto državnih poslancev, na (pravoslavno) veliko soboto letos je pa potres uničil cvetoča mesta in vasi V Plovdivu opazimo prva znamenja potresnega razdejanja. Na kolodvorskem poslop- Lloyd Bennet. Slika nain predstavlja ogromno lomen pripravljeno. pod njenimi razvalinami se še vedno nahajata mrtvi trupli bančnega predsednika in enega sluge. Blagajnik je ob prvem potresnem sunku stal pri blagajni. Rušeče sc tramovje ga je ujelo kakor v kletko, vendar je ostal skoro popolnoma nepoškodovan in po 26 urah so ga potegnili živega izpod razvalin. Toda srce mu je tako oslabilo, da je naslednji dan umrl. — Čudno se je igrala naravna sila s parnim mlinom, kjer stojita sprednja in zadnja stena, obe končni steni pa sta se sesuli. Cela ni ostala nobena zgradba. Vtis je tem pretresljiva,jli, ker je mesto čisto prazno — vse prebivalstvo je zbežalo na polje v okolici, kjer si je nap-a-'vilo zasilne šotore ali samo ležišča pod milim nebom. Tudi poštni in brzojavni urad sta se namestila v šotorih. Na poti iz Cirpana v Borisov grad srečujemo šo povsodi iste prizore: razdejana bivališča iu na prostem prenočujoče ljudi. Najhuje je razdejanje v vasi Omurovo, kjer ni ostal kamen na kamenu. Po ozemlju je opaziti razpoke, iz katerih je privrela na dan voda, potem pa zopet usahnila; tod in tam so se veliki deli sveta znižali. Mineralni studenec Merič-lare, ki je imel ista svojstva kakor oni v Karlovih varili, je popolnoma usahnil. Borisovgrad, ki ie bil zelo čedno, napredno mestece z zelo lepimi zgradbami, je isiolako d.,.nalega porušen. Povsodi udrte strehe m si.ne, k upi opeke, tramovja, desk, op'emc. Ljudje najbolj žalujejo za šolo, novo, krasno zgradbo, kj jo stala šest milijonov levov. — Čudno šalo ti je dovolila narava pri arkvi; kupola jo zdrknila med oba obglavljena zv-nika iu obtičala tamkaj popolnoma nepoškodovana. Kralj Boris je z ostalimi člani kraljeve hiše obiskal potresno ozemlje iu tolažil pre-. bivalstvo. Potresni sunki sc še vedno ponavljajo in vodno nova razburjajo nesrečno prebivalstvo. Avto kot svinjski pastir V nekem kraju blizu MUnchena se je pripetila te dni naslednja dogodbica: Vas ima svojega skupnega svinjskega pastirja, ki opoldne zbira in žene na pašo svoje ščetince s trobentanjem na rog. Oni večer so pa dobili v vaški krčmi sveže pivo, 1?! si ga je svinjski pastir privoščil brez vsake mere. Nazadnje si jc dal napolniti še svoj rog, ki ga je potem po zgledu starih Germanov junaško izpraznil. To je bilo pa preveč. Mož je bil tako pijan, da ga žena še naslednji dan, ko jo bilo treba gnati svinje na pašo, ni mogla zbuditi. Ni bilo drugače, nego da je sama prevzela moževo službo. Toda, ko je hotela zatrobiti na rog, se je pokazalo, da je bil tudi rog še pijan kakor njegov gospodar — nobene pametne "štime« ni hotel dali od sebe. Zena jc šla sedaj od hiše do hiše in segaujala prašiče iz hlevov: »Pujsi ven, pujsi ven!« Pa dopovej prešiču, če je vajen le na rog! Če je katerega segnala ven, ji je takoj zopet ušel nazaj v hlev. Vaščani so se začeli razburjati, češ, živina mora na pašo. Uboga ženska ni vedela, kaj naj stori. Tedaj jo prihnpal skozi vas avtomobil. Ženski se je posvetilo. Zaklicala jo, naj se voz ustavi, nato pa jc kratko MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica »-50 »In nli vsaka beseda so par. Na|man|£i og'us t ol! S Din. Oglasi nail devet vrstic se ra£iina|o vlie. Zu odgovor znamko Ne vpraianjn brez znamke ne odgovarjamo) Preprosto DEKLE z dežele si želi mesta h kaki boljši družini kot sobarica ali pomoč gospodinji. Najraje kje v Celju, pa tudi drugje. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 3277. Redue. zvauičnik lin, kontrole prosi mesta skladiščnika - oskrbnika ali lovskega čuvaja. - Ponudbe je poslali upravi .Slovenca« pod: »Zva-ničnik« št. 3394. pošt. krneč-, VAJENCA kili staršev, sprejmem za pekovsko obrt. Prednost imajo Gorenjci. Andrej Dolinar, pekarija, Bohoričeva ul. 1, Ljubljana. VAJENEC se sprejme takoj 7.9, sedlarstvo in tapetništvo Hrana, stan. v hiši. Prednost sinovi železnič. Konrad Temel, sedlar, Dravograd. 3398 Vrhi ar Zastopnike in potnike v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna za,varovanja Herceg - Bosna splošno zav. družba, 00- btirgova ulica št. 7. starejši, oženj., vešč vseh del tc stroke, z vcčlctn. spričevali, trezen in skr- družnica Ljubljana, Šelcn-ben, želi stalne službe. -V najem vzame ludi manjše posestvo v bližini mesta ali večje industrije. Naslov v upravi št. 3149. Pošfeno vajeno Icuhc in gospodini-stva, išče stalne službe . , pri boljši krščanski dru- ,1r'c nCf,a' sPrelmo /ini. Gre tudi na deželo. pran iti KllllOVa Nastop po dogovoru Naslov v upravi pod 3457. kai' noD-štvo, pokopališke St. Križ, Ljubljana. Vešč stavbeni poi?r z večletno prakso se sprt ne takoj pri Gradbenem podjetju G. Ton-nies, Liubliona, n4najslia cesta žt. 25. Zastopnike meščanske šole in trgovskega tečaja s prakso blagajničarke, sprejme službo kot bla<4ajn>čarka ali pisarniška moč. Gre rada tudi na deželo Ponudbe na upravo lista. izuricn v sobo-slikarskem kakor vsakem prosio-očnem delu in dekoracijah pri ndrih in cerkvah, vešč tudi pleskarstva in črko-slikarstva, želi stalno zaposlitev v delavnici večjega podjetja. - Dopise na upravo »Slov.« pod št. 55 Zastopstva sprejmem takoj nu velikem kraju na deželi. — Naslov v upravi »Slov.« pod: »Takoj štev. 3470«. Išče sc pošlen, mlad in močan slaščičarski pomočnik predvsem za izdelovanje čajnega peciva. — Samo pismene ponudbe z navedbo učnega mesta in drugimi natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod: »Slaščičar« 81. 3471. Sprejmem agilne potnice /.a prodajo modernega luksuznega predmeta pri privatnih strankah. Ponudbe pod »agilnosi« na upravo lista. Kavarniško kuharico sprejmemo v stalno službo v Ljubljani. Naslov v upravi lista pod št. 3507. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. PARCELA vogulna na Kodeljcvcm, 535 in'-', se takoj proda. Poiz\ e se v upravi lista pod št. 3372 Naju god. prilika za posredovanje posestev, gostiln, trgovin, novogradnje itd., v Sloveniji in Hrvatski. Prijave ponudnikov sprejema brezplačno posredoval. »Mar-stan«, Maribor, Koroška cesta 10. Manjše posestvo blizu letovišča, 3 orale. Hiša, 2 sobi, kuhinja itd., ■j. inventarjem, naprodaj za 35.Г00 Din. - Naslov na: »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. 3485 obsloiečo iz 3 sob z vse mi pritiklin'mi sc takoj K'"-r odda. A*.ik!ošičeva c 7, III. nadstr., desno. Vzajemna posojilnica Pritlično lilšf? vrtom, in lepo njivo, lik glavne ceste Spodnja *Todinja SI. 40, oddaljeno 10 min. od Colja, /.a 65.000 Din proda Karel Gojini-— Gnžc pri Celju. Slikar Mlad ključavničar dobra moč, išče nics'a; vešč tudi instalacij • vodovoda. — Brezar Stanko, Maribor, Koroška c. 41. га prodajo drž srečk na obroke, iščemo Sijajni, brezkonkurejični zaslužek Razen izdatne provizije Se »posebno tiksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bai-čna po-;slovalnica B-?zlalt, Maribor, Gosposka ulica 25. Trg. naobražen, dol^nlct. pisarniški vodia knjigovodja, 7 dolgolel. prakso v vseh trg. in pis. poslih, soliden in pošien. j _ značaja, zmožen sloven., j srbohrv. in nem jezika. iščem zn vsa hišna deja in vrt. Nastop 1 maja Poizve si Rožna dol'ra c. IV./21, I. nadstropje. Stanovanje se odda, soba in kuhinja, v novi hiši. — Slavbišče »Bajtcr«, Spodnja Šiška -pri g. Pirš. 3478 Odda se celo nadstropje 9 velikih sob z vsemi pri- lju tiklinami, na najbolj pro- Maribor, metni ulici in v bližini Zagor'ki. kolodvorov krasna lega, dotičncniu, ki plača nekaj let vnaprej. P, ".udbe pod »Krasna lega« na upravo lisla. Pet lepih stavbnih oarcel v velikosti 500 m ', nolcg postaje Zalog pri Ljubljani, sc proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo 29 aprila 1928 ob 2 popoldre. 3-194 ZA C1TRE proda več NOT (vezane) Josip Jer-ko, Sp. Domžale št. 54. SOBNO OPRAVO prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 3518. Klubiia цагш 111 ra nova, iz usnja, nova bela omara za predsobo in nekaj drugih predmetov naprodaj pri špediterju Ranzirgerju v torek in sredo od 10 do 5. Rabljene avtomobile osebne, medtem ludi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tovorne ter motocikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. žužek, Liubliana, Tavčarjeva 11. Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in motocikle. Otroški voziček se proda po prav nizki ceni. - Gorupova ulica 4, III. nadstr., vrata 12. Zaradi selitve naprodaj razno pohištvo slike, kuhinjska posoda in drugo. — Jenkova ulica 13/1., levo, Ljubljana. Kratek črn KLAVIR dobro chianjcn. ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št Gospodinje! - Poskusite ii-J OTROŠKI VOZIČEK polit., športni dom. delo, naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod št. 3477. Prodam dve veliki štelaži za manufaklurno trgovino ali perabno tudi za drugo obrl. na Jcžici 35. Plemen, kobila 6 let stara, 15.5 pesti visoka, mera če/, pas 2 ni, naprodaj. - Poizve sc Slomškova ulica 6, Ljublj. v najnovejših različnih barvah, po nizki ceni prodaja Ivan Brecelnik, Vc-lik/i čolnarska ulica št. 21. Strojni obrtniki! Na prostov. javni dražbi 30. aprila sc proda KO-VAČNICA. nad 20 lcl obstoječa, s hišo in sadnim vrtom, pri zelo močni vodi. ki nikoli ne zamrzne, tik pod žel. progo. Najnižja cena 6729 Din. Prodaja na licu mesta Оргпко pri Puharskem mostu v Šoštanju, Štajer. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. čevlje barvam nove in stare, v vseli modnih barvah. Trajnost i_____ barvanja zajamčena. — 3479 ! Franc Zupančič, čcvljar-— I ski mojster, Ljubljana, Kette-Murnova cesta 6. Dcbroidočo gostilno in 4 orale dobičkanosne-rfa posestva. polov hine-blizu postaje okraja proda ugodno Maribor - Ta-tenbohova ulica 19. Šivilja za perilo spreime gospodične za pouk Naslov pove uprava 3521. V.cšč z vsaj 3 letno pisarniško in stavbeno prakso se sprejme takoj Ponudbe na upravo Slovenca cod Stavbni tehnik št. 3531. išče' 'kjerkoli primernega j mesta. - Ponudbe upravi Slov.« pod: »Vestnost«. Čntfpp 'zPra^an' г dtllCI brim spričevalom, samost. upravlj. avta, zanesljiv, star 23 let, želi takojšnjo službo. — Naslcv na Ant. Tomažin, p. Boštani ob Sevnici. "BOLJŠE DEKLE vajeno vsega hišnega dela in kuhe, išče mesta pri dobri rodbini v Ljub- Dve- do trisobno stanovanj s pritiktinami, II. nadstropje, izredno lepr. šolnina lega, se odda takoj ali junij. Ponudbe pod > Monjše adan arije« na oii'asni oddelek. prazna ali mo-■JUMM bilirana, poseben vhod. elektrika sc takoj odda tudi zakonskemu paru brez otrok. Naslov v upravi št. 3517. Tri lepe sobe Čevljarji, pozor! Proda sc po zelo ugodui ceni čevljarski šivalni STROJ »cilindcr« š? v prav dobrem stanu. Ponudbe pod št 77, Raj-henburg. MOTOR 1ND1ANER se v led odpotovanja po-ccni proda Ogleda se od 17 15 popob'ncl naprej pri hišniku, Ruška cesta št. 3, Maribor. Materijal za nasipanje (šuta od zidovja) 20—30 voz in nekaj voz vrtne zemlje sc takoj odda na Dunajski cesti štev. 31. sodna, sc vrši v ponedeljek, 23. aprila v Bo-štanju ši. 61 pri Rajhcn-borgu. Prodan bo konj in vez. Vabimo kupcc. KMEČKO POSESTVO 12 or. 13 or. gozda. 5 or. polja, 4 or. t-nvnikov in sadovnjak), hiša s 3 sobami etc.. veliki hlevi za 4 i^lave živine — Cena R4.000 Din v goiovini. -TPOOVSKA HIŠA NA DE/ELI, enonadslropra, za vodna sila, v gotovini j £0.000 Din. Mariše hiše ' poceni' od 1°.0C0 Din na- , ,zgor. Realitetna pisarna tvrdka »Rapid«, Maribor. Gosposka ulica 28. POSFSTVO ca. 3 in pol erala, pritlična hiša, zidana, rcnovirana (4 sobe in pritiklinc), gospodarsko poslopie, v Trzinu *t. 35 pri Ljubllani, se 111 mi1« i , j v ' „„ " ■ ma o raDnen, v ! ugodno ptoda radi presc- ... ' 1. ' oddajo v Domžalah 80. I ,itvu 0b cesti! Pripravno brezhibnem staniu, pripra-1 J ven za gg. potnike, proda dr. Milan Papež, zdrav- Eva "sna коша srednic visoka po 7 let stara, črne barve, pripravna za težko vožnjo in kočijo, 111 dva tovorna vozova ter koleselj z :vso vprego — proda vslrd nabave tovor, avlo REMIC ALOJZ, Dravograd. Proda sc 8 mcscccv star ovčar (NVolfshund) dober čuvaj. Stari trg 3-1, Ljubljana. Vsakovrstno feBBMif po naivišiih cenah. ĆERNE, iuvelir, Ljubljana, WolIova ulica št. 3. 11 Avto Citroen, 5 IIP malo rabljen, v ZASTOPNIKI (ce) pozor! Če obiskujete privat odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo ie takoi kupec) v resnici z lahkoto do 200 Din za- Ijani ali okolici. Ponudbe j služitj dncvno Potrebna na upravo »Slov.« pod šilro »Maj.« štev. 3491. KNJIGOVODJA bilancist, korespondent, slcnograt, v sodnih zadevah izvežban, prvovrst. rcfcrcncc, želi premeniti službo event. takoj. Ponudbe pod »Verziran« na upravo »Slovenca«. PRIDNO POŠTENO DE- kavcija 2 do 300 Din — Podrobnosti vsak dan od 2.-6 ure Kemične novosti: Val. Kovač, Ljubljana. Beethovnova ul. 4 Iščem vajenca za pekovsko obrt Vsa oskrba pri meni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod šilro: »Takoj šteV. 3413«. KLE, ki zna tudi nekaj PrVOVTslliega kuhati išče službe pri boljši hiši, gre tudi na deželo za 1. maj. Naslov 11a upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Pridna«. Organist (cec.) pošten, abstinent in nekadilec, želi službo hišnika ali sluge. Učil bi glasovir po 6 Din za uro. Naslov pove uprava pod štev. 3391. Iščem cerkven, službe na mali ali večji župniji, najraje za takoj. Sem krojač 24 let, neoženjen, voj. prost. — Naslov v i upravi pod »Ccrkvcnik« št. 3401. akvizsterja za kurivno branžo sprejmem proti proviziji. Ponudbe pod »Kurivo« na upravo lista štev 3464. Kamnoseškega pomočnika marmorista sc sprejme takoj. Ponudbe 11a upravo Slovenca v Mariboru. za vsako obrt! Poizve sc Selo 41. n Moste pri Ljubljani. Dobro idoča stara gostilna v nilc v Logatcu. 3241 Imam naprodaj: Zagrebu 10 m' lepih, na zraku su- s stanovanjem oddam la-[Vlaška 62, se radi bolez- ^jj bolnih koj v bližini Ljubljane pri 1 пј in samoto za f«™ brastovih d.l za izdelavo Din preda. 4 aost.lniski Ir.zev Uf g m:1 lepili hrastovih hlodov. Dilc sc na željo tudi izdelajo v frizc! Josip Ravnikar, Žagar, Radeče pri Zidanem mostu. železnici ali glavni cesti. Naslov v Slovencu 3432. Kupim več vagonov promptno ter za maj in junij hrastovih plohov (belag) 19—27 cm vseh dolžin 42, 52 in 60 mm. Ponudbe z označbo količine, dobavnega roka in točne cene Iranko oddajna postaja na upravo »Slovenca, pod št. 3130. Hmm o več vagonov smrekovih hlodov od 30 cm premera naprej. Najnižje ponudbe na upravo Slovenca pod »Les« St. 3461. KLET velika, viscka, ccmcnti-rana tla, na naipromet-neišem križišču (hiša ima krajevno pravico za restavracijo), sc odda za izvrševanje gostilniške ali kake druge primerne obrti. Ponudbe nn poštni predal 169. Za nadzidavo sc odda za primerno dobo let cca. 200 ms obstoječega pritličnega poslopja 7. malimi stroški sc preuredi eno veliko ali dvoje trisobnih stanovanj 7. vsemi pritiklinami. Načrti na razpolago. Lega lepa, zelo prometna, pripravna tudi za obrtne ali poslovne prostore. - Ponudbe pod »Dobra investicija« na oglasni oddel. , rostori ?0 m5, 2 sobi za stanovanje za lastnika, 1 soba za sluiinčad Najemnina 35C0 Din. Boiin namej. Lastni iztlclok. .Wnffonrail« Stevr. Snecial I'ach «Inair». »I'cuceot« Ud. Šivalne slroie znamke tuili instrumentov različnih tvrdk — kakor tudi l.istnili izdelkov. I'oseben oddelek zn POIUIAVILA. UKla-Sevuoje in |>opravila za Glasbeno Matico, Koaservalorij iti dru?e institute ee izeotavjjajo od mojo Ivrdke. ločna postrežba, zuieine cene; tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. WABBLNEK, Ljubljana - Gregorčiče a ulica 5, 1- nadstropje. ШШ Najboljši motocikli za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. ! Sladoled ! se izdeluje najbolje s pripravami, ki jih izdeluje Nova Jugomctalija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18, v Фј Priporoča svoje najboljše Tamburice Imn ice modroce, posteljne mrež*, želez postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobile najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, topetnika, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma). Mezarstvo Za stavbena in pohištvena dvSa se priporoča tvrdka T H I IM Et Ljubljana. Linhartova uca It Foto-citelje D. Rovšek LJubljana Kolodvorska ulica št. 34 sc vljudno pt\noročaslavnemu občinstvu v mestu in na deželi, poscbuozn slikanic skupin, ter z;i vsa druga v Гп!окг. stroko spadajoča delu. Izvršujem prvovrstno povečane slike trn papir in platno. — Na zahtevo pridem fotografirat tudi n a d oni, Cene zelo zmerne. P« n. g, kolesom priporočani preizkušene prvovrstno fnto-plošče, pn-plrii iu druge potrebščine. francoskih ln drugih tovarn. Vclcs|)o»tovanjcin D. Rovsek. а Zimo najboljša in najceuejSa pri И. Mastcrl tovarna žime Stražišie pri Kranju. Najboljši šivalni stroji so „Ilirija" Nadomestni deli in vse potrebščine zu šivalne stroje. Generalno zastopstvo: Km. Fiaeher, Zagreb Sudnlfka ul, " in Zahlcvajle ponudbo! V MARIBORU je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije • parfumerijc - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza - vr-varskih in pleiarskih izdelkov - na debelo in na drobno • pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica štev. 25. v kosih. Z malo ma^tie-zije, vsled lega mastno, najfzdatnejie bla^o- Po hrrzkunkiirenčnih re-nah pri odjemu vagona. M. 0SU1ATITSCH, Celje. 99 HTM tt JSJi> v juta vrečah "^L trboveljski v papirnatih vrečah, na vagone in na drobno pod najugodnejšimi pogoji naročile pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. 4V V v4V ZDRAVILIŠČE Dobrna pri Celju Izredni popusti od 15. aprila do 14. jun, Dvajscldnevno zdravljenje (dovoz, stanovanje, hrana, kopeli, zdravnik, odvoz) za drž. in oblastne uslužbence ter člane vseli boln. blagajn 1140 Din, za vse druge 1320 Din. — Prospekti pri upravi zdravilišča in Tourist olficc Ljubljana. sedaj pa je zopet ponehala. Da so pri nas cene koruze abnormalno visoke, jo največ pripisati državnim nakupom koruze. Ob tej priliki ne moremo preiti političnih borb povodom nabave prehrane za pasivne kraje. Najprvo so se povsod, tudi po inozemstvu raznesle vesli, da je v nekaterih pokrajinah naše države lakota, kar je — milo povedano — netočno. Gre le za pasivne kraje (Dalmacija in Hercegovina), kjer je prvič slaba letina in morajo te pokrajine vso svojo potrebo uvažati. Naravno je, da so te vesti pomagal? Špekulaciji pri dviganju cen. Dosedaj je porabila država le del vsote, določene za pasivne kraje, za nakup koruze in že je trgovina to izrabila ter dvignila cene; z gotovostjo je nadalje računati, da se bo cena koruze pri prihodnjih nakupih države in oblasti še zvišala. Zato bo morala država plačevati še višje cene za koruzo. ki jo kupuje samo nu belgrajski borzi. V splošnem se zdi, da bo visoki nivo cen ostal tja do maja, junija, ko bo zopet v Trstu ameriško blago. Poročila o stanju posevkov pri nas so optimistična in izvršilo se je že par nakupov novega blaga. Iz inozemstva pa prihajajo poročila o škodah, ki so jih utrpeli posevki po raznih državah, kar je povzročilo čvrste ceue na svetovnih tržiščih. Dvig cen riža in kave Riž. Cene italijanskemu rižti se zopet dvigajo; indijski riž, ki jo slabši kakor italijanski, se ne more udomačiti v našem konzumu Produ-centi riž zadržujejo in vesti o uspehu kampanje za čim večjo porabo riža so neenotne. Cene so se v Trstu dvignile na 180 lir in š<> čez. Pri nas so narasle za 30 par pri kg in notirajo sedaj: Splendor special Din 0.60, navadne vrste neglaziraue Din 5.00 za kg en gros. Kava. Cene v inozemstvu so nadalje čvrste zaradi nakupov konzuina. Pri nas se je podražila za 1 Din pri kg iu sedaj notirajo v Ljubljani: Rio navadni Din 35.50, boljši Din 37, Minas Din 38.50 in Santos Din 43,— Južno sadje. Vesti iz Sicilije, da so velika deževja povzročila znatne škode, so povzročile dvig cen pomaranč la teden za 10 lir pri zaboju od 60 na 70 lir. Sladkor. Cene sladkorja so ostale neizpremenjene. Opaža se, da je v naši državi zmanjkalo kristalnega sladkorja. Zato je kartel sladkornih tvornic sklenil pri dobavah dajali eno tretjino kristalnega, dve tretjini pa kockastega sladkorja. Mast. Kakor smo že omenjali, preprečuje nadaljnji dvig cen na našem tržišču ameriška mast, ki se uvaža v velikih količinah in stane v Ljubljani Din '.'S, baška mast pa stane v Ljubljani Din 26, v Bački pa Din 24. Ameriška mast notira V Trstu 28.75—29.75 dolarja. Deželni pridelki Krompir. Ponovno smo žp opozarjali naše kmetovalce, da naj prodajo svoje zaloge krompirja, kar pa niso upoštevali. Sedaj jim pa krompir preostaja, ker se uvaža madjarski krompir v velikih količinah. Tako so danes na ljubljanski trg pripeljali 50 do 60 vozov kromnirja, ki pa je ostal ves neprodan. V strokovnih krogih cenijo, da smo zato izgubili najmanj milijon dinarjev. Krompir je treba prodati prej, ne pa čakati, da zgnije in se posuši, s tem izgubi na teži. Danes je za krompir ista cena kot v jeseni: 1 Din za kg. Čebula. Zanimivo je, da se je v začetku leta zelo podražila čebula, ker je zmanjkalo domačega in tudi italijanskega blaga. Sedaj pa se je začela uvažati tudi k nam, kakor preje na Dunaj, egiptovska čebula in zato so začele cene čebuli popuščati. Čene en gros, ki so dosegle že 5 Din za kg, so sedaj padle na Din 3 60. Seno gre dobro. Kupčija je oživela ta mesec in ga gre iz Slovenije dosti v Vojvodino in Srbijo. Povpraševanje traja še nadalje in so naši kmetovalci seno prav lepo vnovčili. Od jeseni do spomladi so cene sena narasle za 80 par pri kg. Gradbeni material Cement. Cene cementa (vagonsko blaijo) so sedaj na slovenskih postajah: splitski v juta vrečah Din 55—57, trboveljski v papirnatih vrečah Din 59—61. Opeka Cene opeke se niso dosti izpremenile od našega zadnjega poročila v marcu. Prodaja je dosedaj slaba, ker je slabo, deževno vreme oviralo začetek stavbne sezije. V maju po je pričakovati znatnejšega povpraševanja in v tem tudi čvrstejših cen. Razna tržišča Petrolej in benzin. Naš petrolejski kartel je povišal pri vseh vrstah petroleja cene za 20 par pri kilogramu. Tako stane sedaj petrolej v sodih Din 7.60, v cisternah pa Din 7.10 za kg. Znižal pa je cene za bencin za 50 par pri kg Umetna gnojila. Kupčijo z umetnimi gnojili je prav dobra. Tovarne se izredno dobro zaposlene: letos so imele najboljše leto Momentano je najboljša kupčija z rudninskim superfosfatom (za krompir in koruzo), ki stane vag blago Din 86— 88, na drobno pa 88—90 Din za 100 kg. Položaj na Iržiiiu živine. Iz Avstrije prihajajo poročila, da je prodaja klavne živine vedno težja. Zaradi visokih cen krmil je pitanje komaj rentabilno. Zlasti se opaža konkurenca Madjarske: Zaprta ji je pot v Nemčijo, Švica ne kupuje dosli, Italija, ki je lani kupovala zelo veliko prvovrstne živine, pa je preplavljena s francoskim blagom. Zato je madjarska vlada dovolila 20 odstotni popust pri prevozu živine. Letfna mavrohov ali ч smrčkov * Od vseh strani nam prihajajo poročila, da je letos zelo ugodno leto za rast mavrohov ali smrčkov, ki so se že pojavili v velikih množinah. So to prve pomladanske gobe. ki ee večjih množinah po-jivljajo po travnikih, vrtovih m gozdnih robovih. Mavrohi (Morchella conica, Morchella Esculenta) so izvrstnu hrana. Kar pa je glavno, je t.i goba, posušena, zelo cenjen predmet za izvozno trgovino in ravno vsled tega bi radi oživili nabiranje in sušenje mavrohov. Cena posušenim mavrohom je visoka. Ko mavrohe prineseš domov, jih takoj osnaži zemlje, potem pa naberi na nit in posuši. Ker je solnce aprila meseca še slabo, je boljše, da jih sušiš nad pečjo. Mavrohi se ne smejo razrezati kakor jurčki, ampak se morajo sušili kar celi. Mavroha ne drži svežega delj časa, ker se silno hitro pokvari. Že čez nekaj dni se usmradi in kot tak ni vet za rabo. &orsa 21. aprila 1928. Devizni promet na ljubljanski borzi je nadalje znaten: ta teden je znašal 18 milj. Din napram 17.1, 13, 159, 14.4 v prejšnjih tednih. Zlasti je bil živahen prva dva dni tedna, pozneje je popustil. Največ prometa je bilo v devizah Curih in Praga. Tečaji deviz so v zvezi z mednarodno oslabitvijo funta in dolarja nazadovali, dočim so bili ves prejšnji teden skoro neizpremenjeni. Dolar in funt šterling se nahajata že delj časa na spodnji zlati točki in izvozi zlata iz Amerike so prav znatni. V ilustracijo navajamo par podatkov iz Cu-riha: notirali so 2. aprila 21 aprila Berlin 124.13 124.06 London 25.34 25.3275 Ne\vyork 51910 518 75 Pariz 20.4325 20.4225 Praga 15.38 15.3725 Trst 27.42 27.345 Kakor smo že omenili, so nazadovali kurzi tudi v Ljubljani, kar je razvidno iz tabele. Srednii devizni tečaU n* Hubli. borzi od 16. IV. do 20. IV. 1928. Dne Berlin Curih Duuaj Lomlou Newyork Pari/ Praga Trsi 16. 1359.25 1095.— 800.— 277.49 56.8(1 _._ 164.50 299.75 17. 1359-— 1095.— 799.73 277.46 56.80 —.— 168.38 29.75 18. —.— 1095.— 799.50 277.44 ?6.X0 —.— 168.39 299.50 19. 1358.— 1095.— 799.47 277.43 56.79 —,— 168 39 299.50 20. 1358.50 1095.- 799 45 277.38 56.80 223.71 168.33 299.50 Tržišče vrednostnih papirjev je mirno in ni zabeležiti znatnih izpremenib. Napram začetku tedna so se učvrstili: 7% iuv. pos. in agrari, vojna škoda je znatno popustila (za 5 Din) in je šele proti koncu tedna postala nekoliko čvrstejša. Zanjo ni več toliko interesa, pravijo, da ji bo novo notranje posojilo Drž. hipotekarne banke po 7% delalo precejšnjo konkurenco. Pri 7% investicijskem posojilu pa se vedno bolj opaža, da je v čvrstih rokah vedno večja količina. V bančnih papirjih ni znatnih izprememb. Učvrstila se je PraStediona, Ljublj. kreditna notira brez kupona 126. Med industrijskimi papirji je popustila 03ješki Sećfrana, Vevče so pa tendirale čvrsteje zaradi izdaje gratis delnic (4:1). Na Dunaju je bila včeraj Trboveljska 01.75 (v začetku tedna 62), Kranj, ind 39.50 (v začetku tedna 40.25. v torek celo 40 90i; Ruše včeraj 33.50 (zadnji zaključek 5. aprila 36.75). DENAR. Ljubljana. (Prosti promet). Berlin 135850, Cu-rih 1095, Dunaj 799.45, London 277.38. Newyork 50.80, Pariz 223.71, Praga 168.33 Trst 299.50. Curih. Belgrad 9.1325, Berlin 124 06, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.25, Dunaj 73. London 25.3275, Nevvyork 518.75, Pariz 20.4225, Praga 15.3725, Trst 27.345, Sofija 3.75, Varšava 58.10. Madrid 87. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.30, Zivno 113.80, Jugo 10.70, Alpine 40.70, Leykim 9.90, Trbovlje 62.G0, Kranjska industr. 39.25, Gutmanu 26.25, Slavonija 1.47. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5125. Kodanj 190.60 London 34.6875, Milan 37.45, Newyork 710.60, Pariz 27.9775, Varšava 79.66. — Valute: dolarji 709, lira 37.46, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21.05. Prapa. Devize: Lira 178.20, Belgrad 59.40, Pariz 132.80. London 164.75, Nevvyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 175.95, Berlin 7.355, London 277.50. BLAGO. Novi Sad. Pšenica: bč. 350—357.50, potiska 352.50—300, ban. 350—355; ječmen. 295-300, mac. 245 - 250; oves: bč. 252.50—257.50 ban. 252.50— 257.50, srem 252.50—257.50; koruza: bč. 267.50— 272.50, maj 275—280, junij 277.50-282.50, bela 275 —280, ban. 207.50—272, srem. 267.50—275, maj 27S —280; moka: Og in gg: 477.50 -490. št. 2 457.50— 470, št. 5 437.50—450, št. 6 397 50—410. št. 7 337.50 —348, št. 8 237.50—245: otrobi: bč. 227.50—232.50, srem. 225—230: fižol bč. 400—410. — Tendenca čvrsta. — Promet: ta teden je bilo na borzi zaključeno skupno 679 vagonov blaga, in sicer pšenice 158 vag., ječmena 10 vag., ovsa 2 vag., koruze 464 vag., moke 21 vag., otrobov 19 vag., sena 5 vag. Eksekutivno jo bilo prodane 1 vagon bele koruze. Budimpešta (termin, borza) Tendenca omahujoča. Pšenica: maj 33.40, 33 56, zaklj. 33.52— 33.54, okt. 31.10, 31 ia zaklj. 31.16—31.18; rž: maj 32.70, zaklj. 32.66-32 70, okt 26.72, 26.74, zaklj. 20.72—26.74; koruza maj 27.66, 27 70, zaklj. 27.70— 27.72, julij 28.44, 28.-*8, zaklj 28.50—28.54. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvnrna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 ■ГНИТС.ТЗМННВМШНВВННН^' -HIB Za svojo se odda 15 mescccv stara punčka dobrim ljudem. Naslov v upravi lista pod št. 3516. M i e 69 r -O o «1 •oo v M 3 >N ori Ocg a л r£. > a > v a "O S e> >!Л «3 C Slovensho-srbohrvalshi slovar Sestavil dr. Albin Vilhar. Ф platno vezan Din 70"—. Jugoslov. hnligarna v liubliani Orožje Brovningi; pištole za strašenje psov, samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umctalni ogenj. F. K. KAISER, uškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica itev. 6. Reiorm-stehlenicc so za konzervirauje sadia in povrtnin najboljše in na|cene|še Glavna giloga za colo JuiroslnviJo pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ieto'ani no dobi ZupnnCrv.i knJUa Konzerviranje sndja In vsakovrstnih inivrtnln za riomafo uporabo. Ceniki na zahtevo. RHZGLHS o pismeni ofertni licitaciji /a gradbo »Prosv. doma« v Trebnjem Podpisano »Prosvetno društvo« razpisuje pismeno ofertno licitacijo za gradbo (samo sezidanje) »Prosvetnega domač. Načrt in proračun, kakor tudi vsi gradbeni o~goji so na vpogled v župnišču v Trebnjem. Društvo si pridrži pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Interesentom je vložiti ponudbo do 29. t. m. Prosvetno društvo Trebnje, dne 19. aprila 1928. Diesel in Sauggas LokomobHe Motorji ]armeniki Plnl & Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji. BRAĆA fISCHER d. d. Zagreb, Gundullćeva ulica 36. Domači vrt Spisal M, Humek. Broš. 33 Din, vez 40 Din — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Liubljani. Mannfakturna trgovina MARIJA ROGELJ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 vljudno naznanja, da je prejela za pomladansko in letno sezono veliko izbiro raznovrstnega bla'a, kakor svilo, etamin, batist, cefir, oksfort, ii-on, belo, modro in rujavo kotenino, platno za rjuhe. Ugotovljene obleke, predpasniki in bluze, bombaž, rokavicc in nogavice in lepo blago za narodne noše Najlepša prilika za nakup blaga za birmance. II*4 Dobro blago in nizke cene! „Speclrum" d. d. Inž. Kooista, Dubsky in Krstic tvornlca ogleda: m brušenega stekla Liubltana VII Medvedove ulica iK telefon 343 Zaereb Keograd. Osiiek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko sleklo i—i mm. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kakot rudi brušene orozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje «■ meri Fina >iavadn» ogledalu in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega. novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Soštar č - Maribor, Aleksandrova cesta 13. ВИРШРТШН! MEDNARODNI sum 28. aprila do f. mala 1928 a) gradnja cest. b) tehniške naprave v občini, c) naprave za izkoriščanje uaravnih sil, d) poljedelski produkti za izvoz in e) radio hoi posebni oddelhl Splošna Indastrifsha razstava Mnogoštevilni ino/emski razstavljale!. Skladišče prosto carine. Ugodnosti na potovanju: 50% popust na odrskih železnicah ter na rečnih progah DDSG in MFTR in sicer za tja in nazaj 50°/„pipusi na juuoslov. železnicah pri povratku Prehod čez mejo brez vizuma. - Cena sejuiske legitimacije Din 40-— Pojasnila In leglllmaclte za sejem se dobivajo v BUDIMPEŠTI: pri sejemskem uradu V Alkotmany ut. K, v LJUBLJANI: v pisarni „Putnika". v ZAGREBU: pri kr ogrskem konzulatu. Draškovičeva 17, v HELGRADU: pri Dr. Gčza Szilagyi, kr. ogrski trg. pooblaščenec, palata Akademije. Pohištvo posteljnina, vložki, modroce. zastori, postelj, odeje, pohištvena tkanina itd., najboljše in najceneje pri KARLU PKEIS, Maribor Gosposka ulica 20. — (Brezplačni ceniki.) ц15 dno iislm svetovno tnani nap bol'Si šivalni stroj ji edino ie Stoewei za rodbinsko in obrtno rabo. ZALOOA b. BARAGA ur.liana SELENUUftOOVt. UUCA6/I Toleton stov 2980. Zahvala Vsem, ki so se nas ob izgubi naše dobre hčerke, sestrice Marte Pott gojenke 4. letnika drž. učiteljišča spomnili s tolažilnimi besedami, vsem, ki so jo v njeni bolezni obiskovali in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, sc zahvaljujemo. Posebna dolžnost nam narekuje zahvalo g. direktorju dr. Iv. Orlu in učiteljskemu zboru drž. žen. učiteljišča za vso naklonjenost. G. prof. dr, G. Žerjavu za tolažilne besede ob grobu, tovarišem pevcem za lepo pet|'e, posebno pa tovari-šici, ki ji je govorila slovo ob grobu, vsem tovarišem in tovarišicam za številno spremstvo in cvctjc. Prcdstoiništvu, predstojnicam in članicam Mariianske kongregacije, Liudskemu odru in Orlicam iz Most, društvu Zarji, Klubu in akademikom in končno vsem, ki so nam na kakršenkoli način skušali olajšati bridko izgubo. Bog povrnil Globoko žalujoča rodbina-. Karel in Marija Pott, starši Vilko, Milan, Marjan, bratje. Dragica Bregant, sestra. Lojzi Bregant, zet. Slav. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo kroiaško delavnico s Poljanskega nasipa štev. 40, na Krekov trg štev. 10 - duorišče. Za nadaljnjo naklonjenost se toplo priporočam. -Sprejmem tudi VAJFNCA. - BENEGALIJA ANTON, Ljubljana, Krekov trg štev. 10. L. tfikuš - L ubliane priporoča svojo zalogo težnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in uolidno Več dobro ohranjenih in nekaj popolnoma novih •B II i e sc radi pomanjkanja prostora ugodno proda. — Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno« it. 3453. ZaKroala Kolegijatni kapitelj v Novem mestn izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem, ki so ob smrti prečastitega gospoda Jakoba Porenta kanonika, dekanij. voditelja Marij, kongregacij na kakršenkoli način počastili spomin odličnega pokojnika, oziroma izrazili svoje sožalje nad občutno izgubo, ki je zadela novomeški kapitelj. Novo mesto, dne 22. aprila 1928. M 0 T 0 CIK LI nainove!ših modelov 1928, svetovnozrane tvrdke X Г1 N П I R П I I \ I Schm e I Armls Ltd. Blrminoham rfV 11ПЈ11УкЈЈ|к Zahtevajte cenike in ponudbe! — Rezervni deli vedno v zalogi! Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za muribor-ko oblast; AUTOMOBjLES-HOSOC.KLčS, Mar ucr, !rg Svob. de št. 6 Za ljubljansko oblast-PAVEL STE .E, Ljubi ana, Po- ansk? cesta 3. Tel. 2942 Veliko Vam koristi če hI omislite Kolo J *frrzNHtw^ šivalni stroj snamke Oritsener in Diemnnt edinole pri I0S PETELINU! UllIHlOnO, hli'-« Prešernovega spomenika. 15 letna garnneiia. Pouk vezenja brezp ačen. Cene/ie vo/ on RAZPRODAJAH đobi usakovrsmr. manu/akturno hlagn samo ori IRPtr\, MARIBOR. Ginom trq . t'/ Predno grabite vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke G. F. Schueiter podjetje za gradnjo vodnih turbin ŠkoVuraersir<)sse 12 Prvovrstni švedski Dosnemalnihi Na mesečne obroke Od 75 litrov dalje, vse s krožniki v bobenčku. JEHN\" ■ družba z o. z. Ljubljana Mestni trs 25/L Iščemo povsod zastopnike! i DR. SCHAEFER3A EPILEPSAN proti gpileiisiji, Mm, padavici. Že 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznan ia. Pobližja pojasnila daje in pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fiiter, Csljek III. I JlUGCSiC VfiNiKA S - l S KNJIGARNA V LJUBLIANi: ВШ.СОХКС* - S?0\IEI£SKG fLOVRB. Sestavit dr. Janko Pretnar Cena vez. Din 70—. SLOVENSKO - FRA* COSIH SLOVAK. Sestavi! iir. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70*—. l i i \ i E 1 B \ Za krojače! Za kroiače! №m vdiha ШШ Hrelastra za samouke o prikrojevanju moških oblačil R. К1Ш, L ubrana, Gos«cska u!.7 Zahtevajte opis knjige! min............ Jntereianlno broJuro eS uspešnem zdravljenju . ц» žolćnin katnnoul m t'ant pošlje brezplačno f j S tehernapri Odrešen ihu t / Ш PregaB.VuŠchrmJih* if. V stajo. Oče me čaka.: »Kaj pa je tvoj oče? Moj pastir! Ostani zato lepo pri ovojem gospodarju, saj oče ti tako nič ne da. Ce ne ostaneš, ga spodim iz službe 1« »Pa, saj ti si tudi pijank je Antine jezen zakričal. »Raj. sem, natreskan sem! A kaj hočeš s tem reči? Mogoče, cla nisem gospodar?« »Ne, tega ne pravim .. .< »Torej kaj, lemenatarček mlečni, pijanček? Ali sem jaz gospodar ali nisem? Kaj sem, odgovori!« :>Si, gospodar si,« mu je boječe odgovoril, ker so je bal, da ne bi gospod Elija nagnal strica Feliksa. »Prav, pa ostani z mano tu, če sem gospodar! Jitlri pojdeva skupaj. Oče ne bo radi tega niti na-ntršil obrvi.« »Pojdeš res z mano?« >Res, s tabo pojdem. Pojdem, ker moram iti, ker vem, da mi lam doli vsi kradete. Čas je, da se malo pobi.-;am za svoje stvari.« Da pojdeš z mano?« je ponavljal Antine kakor olrok. In zakaj pojdeš?« »Ali ti nisem pravkar povedal? Ali si gluh? Pojdem, ker se mi ljubi ia no na ljubo lebL Jaz sem plemič, a ti. kaj si ti? Človek, ki se uči za duhovnika!« Čeprav ga je imel, je Antine znova zardel, znova je začutil oni čudni vtis, ki ga je prebolel zjutraj. Elija je nadaljeval: Prav za prav sva res oba pijana. Kaj se ti zdi? Ali sva ali nisva pijana? Jaz menim, da sva. Tudi meni se zdi.« Pojdiva tedaj, da se kam spraviva! Prebila sta noč na prostem pod košatim hrastom, skozi katerega vejevje golovo nista videla svetlika-jočih se zvezd. Po dolgem, težkem spanju se ie Antine prvi zbudil: glava ga je bolela, suhe in zlepljene ustnice pa so bile grenke kakor mlečkov sok. Ah, je vzdihnil in jih premikal, da so se slišno drgnile, >upijanil sem se. Kaj bi rekel oče, če bi vedel?« Sram ga je bilo ne radi očela, radi sebe. Spomnil se je zlobnih namigavanj strica Pera: Lep duhovnik boš, ko preklinjaš, opravljaš, ko .. .Antine.<- Kako vendar? je vprašal Fliia začudeno. »Kar lepo tiho bodj je rekel Pera in obesil ostroge na žebelj. Bom že jaz vse uredil. Kai in kako. bova že drugič govorila.'- Ko je zvedel slric Feliks, da je prišel gospodar, je postal žalosten. Ah, Pog pomagaj, gospod ros za-ukazuje. da moramo ljubiti vse, a stric Feliks ni ljubil in ni mopel ljubiti gospodarja, mladega razuzdan-ca, ki je bil že do grla v dolgovih in je vsakotoliko vprašal za denar celo njega, svojega revnega pnstirj". ki je garal leto in dan kakor suženj, da je mogel vzdrževati sina v bogoslovju. ^Ali si se zamudil radi njega? je vprašal An-tina, ki ie prišel prvi v stajo. Pazi, kar pazi. sin moj: ti si sin revnega pastirja, gospodar je pa plemič. Njegova družba ni zate.« Zikaj? Namesto, da bi sc mu zahvalili!... jc odvrnil Antine jezno. Prav. zahvalil).! se mu, kolikor hočeš, a bodi previden! Ni da bi govoril slabo o svojem bližnjem, a dobro je. če veš. da gospod Elija ni družba zate. On je bogat pa ne mara študirati. Pri oderuhih si izposoja denar in se klati okoli po mestih od zabave do zabave in prav nič ne misli na ono, kar bi moral. In ae v Boga nc verujel« Ш ЕШ "S 3 z u 3 = f» « s g- rs C 8 O > r M ■J. e =- C =- S-- > C -i es N o- m 1Л — u -o Л 3 > s 4- U N l\J « g 2 S- — B ■o —• tj c 5' ^ s i o i S' TO r.. n M j m — ф в N ® У7 ^ П _ 1. S' Б' i ° — I c . s o , tf. 7 ^ O w 2. j- o «s SŠ a t« - v? < » rs N РГ S ŠS iS' 4- e- O 2. S P S " < e X (T> zj f M. trq -iq CO _ - IC n c • 5' i5 as < C: -1 Ф tr- B » (t. I " .j r: C r, 2 љ 'K' ra 2. »7 •• M ^ 7 e Ф = 111 = 111 in slične reuiuatično-neuralgične bolesti te-čitel — Izlečenje v 3 dneh tataurfeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETT! Trieste. VI. Fabio Filzi 23. la PORTLAND CEMENT tt. „DALMATIA" d. d. Kašiel Sućurac pri Splitu svetovnih znamk TITAN in NEPTUNE Generalno zastopstvo M. GREGOV5C & Co., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje i/l. Telefon 2971. Tal. 2187 Tel. 2663 Imajo v prodaji sledeče rabljene automobile: 501 osebni 4 sedežni . . . Din 50.000'— 503 osebni 4—5 sedežni . . « 60.000'— Austro-Daimler 4—5 sedežni « 45.000'— Puch III 6 sedežni .... « 14'000'— Graef & Stift 6 sedežni . . « 18'000'— Wanderer 3 sedežni ... « 35,000.— Vsi v brezhibnem stanju. Nova motorna kolesa: Puch 220 ccm ..... Din 11.000'— Puch 175 ccm.....« 10.000'— Nove »FIAT« osebne automobile: Tipa 503 5 sedežni ... Din 80.000'— Tipa 509A 4 sedežni ... « 60.000'— Oddaja garaž »boksov«, bencinsesalka, olje, mast. Fiat-Autodelavnica — Semperit pnevmatika — flutcpribor TriumpU Allfi® a. l O. Z. I žaiMfana Vil Celovška cesta 38 Na veza odpr. tvrdka glasbenih instrumentov v državi! Tovarniško skladišče MeHel 41 МегФ-dl Tovarna glasbenih instrumentov nramofonov In harmonil Maribor št* 102. Violine........od 95'— Din dalje Mandoline........ 136'— „ „ Gitar-citre....... 192-— „ „ Gramofoni....... 343'— „ „ Plot pihala......„ 505'— „ „ Ročne harmonike . „ N5'— „ „ Najmodernejši jazz-instrumenti itd po izredno uizuili cenah! Priznano prvovrstni kvalil. izdelki! Garancija Vrnilev instrumenta dovo jena, če ne odgovarja Zahtevajte naš brezpiačn* veliki katalog! Popolnoma varno naložite svo, denar v Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Unstr liigliilie* Brot. Betrachtungen ftir jeden Tag des Jahres. Aus dem Franzfleischen v. J. Clemens. Zvezek I.: Januar bis April. 142 str., vez. 38 Din. Zvezek II.: Mai bis AugusT. 141 str., vez. 38 Din. Zvezek 111.: September bis Dezember. 140 str., vez. 38 Din. Eugert dr. J., I)as neue Leben. Biblische Osterpredigten. 107 str., nevez. 44 Din. Gerardi P. B., Im Dicnstc der Sfeelen! 30 Betrachtungen ilber den Seelencifer. 96 str., nevez. Din 16.50. Grtihl P. K., Scbulontlassungs-IJxerzitien. 104 sir., vez. 45 Din. Iiiuderberger A., Ausgcvviililte Fest- und Gelcgcnheitspredig-ten. 151 str., vez. 51 Din. Miiller P. P., Was uns der Meistcr lelirt. Homilien und Predig-ten im Anschluss nn die sonntaglichen Evangelicn des Kirchenjahres. 229 str., nevez. 78 Din. Nepp dr. J., Gottes Wort bleibt ewig licu. Fiinf, Minutcu-Pre-digten auf alle Sonnlage und geboteneu Feiertage des Kirchenjahres. 164 str., nevez. 62 Din. Obendorfer A., Die Heimat der Seelc. Neun Prcdigten tiber den lliinmel. 60 str., nevez. 38 Din. Pfliegler M., Homilien der Zeit. Auf ulle Sonnlage des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din. Plus It. Л. S., Gott in uns. 204 sir., vez. 55 Din. Plus H. J. S., Christus in unseren Briidern. 270 str., vez. 05 Din, IMus R. J. S., In Christus Jesus. 271 str., vez. 65 Din. Itieg B., Predigten auf die Sonn- und Fesllagc des Kirrhen-jahres. Zvezek II. Sonntag Septuugesima bis sjechster Sonn-lag nacli Ostern. 240 sir., nevez. 68 Diu. Tisclileder dr. P., Staatsge\valt und katholisches Geuissen. 239 str., nevez. 78 Din. \Velser B., Warhcit und Gnnde. Predigthandbiichlein ftir den Weilmachts- und Osterfestkreis. 190 str., nevez. 36 Din. \Vilms 1". H„ Der Kbnigsnainr Jesus. Er\viiguiigeu zu den An-nifungen der Litanei vom stissen Namen Jesu. 183 str., vez. 59 Din. \Volker L., Der tteligiousunterriilit in der Fortbildungs^cliulc. 166 sir., vez. 64 Din. Sli! f IIII VA tonski, J. FIAT, 40 HP, 2% tonski, in 1 PRIKLOPNI VOZ, firma Grof & Stift, se »Hodno proda. — MARIBOR, Jugoslovanski trg štev. 3. Preselitveno naznanilo Dovoljujemo si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da smo preselili svojo tvornico perila v nove prostore Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25 kjer izdelujemo s povečanim in z najmodernejše opremljenim obratom vse vrste damskega in moškega perila. — Istočasno opozarjamo, da otvarjamo v istih prostorih s ponedeljkom 23. aprila t. 1. cfetal no trgovino naših izdelkov, v katerih bomo p. n. odjemalcem nudili vsakovrstno perilo od najcenejše do najfinejše vrste, vse po izredno nizkih konkurenčnih cenah. — Oglejte si brezobvezno naše izdelke in cene. Za obilen obisk se najvdaneje priporoča PETER PIRC & Co., družba z o. z., tvornica perila, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopujice, ledenice, paviljon, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov jezov in tnliuov. PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA PRODA SE na licu mesta približno 1 vagon 9spega akaci evega lesa ki jc zložen na zemljišču ob državni cesti pri dr. Krekovi mešč. tfosp šoli v Zg Šiški. Pismen ponudbe z navedbo cene za 1 kg leže sprejema do 1. majnika 1928 »Kui&torij dr. Krekove me5č. yosp. Šole v Ljubljani (Mestni trg št. 8, 1. nadslr.), Ccnlene, doiro oglejte si pred nakupom zalogo iav-nokar doiilih, krasnih br-iošlvalr.ih strojev, najnovejše iznajdbe modtrne tehnike. Nn vsak slro| popolnoma enostavno šivalo tnakovrslno blago, nn.sltke In čipke s clk-cak šivom, vezete najmodernejše in luknjičaste vezenine, gumbe in gumb niče. Pouk v vezenju brezplačen. Ceniki franko. Prodaja tudi na obroke. „TRIBUNA' F. S. L. LJubljana, Karlovska cesta 4. stalno vsako množino kostanjevega taninsfcecja lesa, smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, t dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akrcditivno plačilo. FRANC 0Ш. Sv. Pdcr \ Sovmishi Osrednja čipkarska zadruga r, z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št, 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo klcklanih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! Prva Jugoslov. žična industrija ti. i o. z. Celic ______ Teseloit $iev. II? Edini izdelovateli hmeljskih sušilnic sistema „Linhart" za Jugoslavijo. Tovarna žičnih pletenin in tkanin, vrtnih osraj, posteljnih vložkov, železne konstrukcije 1.1, d. v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičev: cesti poleg hotela »Union«. i Hranilne vloge se obrestuieio naiugodneiie. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše m zemljišča. Kredi li v tekočem računu. Posoiila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Iskreno zahvalo izrekam tem p >tora jjospodu primariju ženske bolnice v Mariboru dr. Josipu B e n č a n u za izredno požrtvovalnost in trud ob priliki moje nevarne bolezni in operacije, s katero mc je rešil s -svojo skrbjo in prakso gotove smrti. Nadalje st tudi zahvaljujem čč nestram za zelo skrbno postrežbo. — Julija K e r 1 e , Hoče. Spomladi nai izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plislrati in likati v tovarni Josip Keich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica št. 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. (ven Zakofnfk mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 2379.