f t List .i f < • C Tečaj LIX. • ' • .... » I < % • f. A I J • • \ o J 4 . f Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin. J četrt leta 1 krona 80 vin. ) po Za prinašanje na dom v Ljub jjatii se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo in se r plača ža vsako vrsto ža enkrat 16 vin. ) dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic Ljubljani 15. februvarja 1801. / Politični oddelek Državni proračun za 1901. Finančni minister dr. pL Böhm je v svojem eks-pozeju omenil, da državni proračun ne obsega investicijskega preliminarja, kakor je bilo v zadnjih štirih letih ampak da se za investicije poskrbi na drug tem je mnogo povedano, da bi namreč državni navada način. » torek je finančni minister z daljšim ekspozejem proračun izkazal velik deficit, ako se izdatki za razne predložil poslanski zbornici državni proračun za 1901. ^'^^«fiticije postavile v redni proračun Po tem proračunu znaša skupna potrebščina 1.641,163.344 Potrebščina se kron, pokritje pa 1.64i;997.585 kron. v primeri z lanskim letom zvišala za Minister je zatrjeval, da je državni račun reelno njega, da je občni gospo-? sestavljen, in da se razvidi iz 58,082.757 kron, pokritje pa za 58,146.763 kron. I Potrebščina se zlasti občutno zvišala v nekaterih darski položaj vzlic vsem tožbam dosti ugoden t žalostjo pa mora vsakdo spoznati iz proračuna resortih Tako zrasla potrebščina za z Ogrsko skupne zadeve za 12,866.818 kron Največ te svote se porabi za vojaštvo. Potrebščina ministrstva notranjih del je da se od ogromne svote rabi država letos, izda in kulturne namene > 1641 milijonov kron katere zrasla za 6,952.533 kron, potrebščina domobranskega najnepotrebnejše stvari, za izomiko najmanjši del za produktivne Naša država ima denarja dovolj za ljudstva in za po ministrstva za 3,429.477 kron, potrebščina finančnega ministrstva za 7,598.548 kron, potrebščina trgovinskega ministrstva za 10,238.760 kron, potrebščina železniškega ininistrstva za 10,141.590 kron, potrebščina poljedelskega ministrstva za 3,612.910 kron. potrebščina justičnega vzdigo narodnega gospodarstva pa ga nima nikdar toliko, kolikor bi ga bilo potrebno za zadoščenje najskromnejših potreb. To je žalostno, ker svedoči, da državni krmilarji še danes ne uvidevaio, da se s povzdigo omike in blago-^ stanja ojači tudi država sama. ministrstva za 4,012.950 kron, potrebščina za penzije za 5,039.962 kron. In še nekaj je jako značilno, za vse mogoče in nemogoče zadeve Država ima denarja proračunu je za Največ teh ogromnih svot se porabi za uredništvo kronovine prav bogato preskrbljeno, za slovenske in urade sploh, torej za stvari, pri katerih treba nekoliko štediti. bilo pač dežele pa tako slabo preskrbljeno, kakor samo r- k « n .V Še za da pri v Izkazano zvišanje pokritja kaže to najbolje. Državni dohodki se namre.č ne povečajo vsied tega, ker ima pre-bivalstvo večje dohodke, ker se je trgovina in obrtnost povzdignila. To se vidi iz tega, da se dohodki iz carin nič ne zvišajo. Potrebni denar za pokritje tako znatno zvišanih izdatkov se dobi s tem, da se še krepkeje vije davčni vijak. na Dalmacijo. Proračun svedoči in kriči na ves gla«, naši vladi velja načelo, da se morajo slovenske in hr vatske dežele zanemarjati, kolikor je mogoče, da se mora pač, če se da skrbeti za blagostanje nemških in poljskih dežel, slovensko in hrvatsko ljudstvo pa naj čaka. t t To je najžalostnejše, kar nam pripovedujejo številke državnega proračuna, in zato popolnoma pritrjamo krepkim besedam > ki jih je izrekel poslanec dr Ferjančič pri znati Na drugi strani se pa mora resnici na ljubav pri- adresni razpravi v sredo. Kar je v tem govoru dr. Fer 1 da se le i p dohodek IZ zemljiškega davka za 2,190.000 kron, nižje preliminiral, občna dobitkovina pa stopijo naj odločno in odločno naj za 500.000 kron. jančič obljubil, to naj naši poslanci točno izpolnijo. zagovarjajo zla Na s gospodarske naše koristi ker tako se da doseči še da Stran 62. Letnik, XjIX. i-- nas" bo tudi • t ♦ ♦ ft država poznala ne v rubriki zaznamenovani plačani davki ampak tudi v rubriki^ ki ^elevažni zayod propade i7.WA7iiiA. Hr^^fivno i9:Hfiflra ti-^ > • NLli- n^ i 80 bližni dobi eno ali t". teb za kulturni život naš se vsled slabosti zgrudi 9 izkazuje- državne izdatke. iT i Ni-Ii; proti takim nevarnostim treBa^zavarovati se? » « > v. » » • * Ti' 'v. f Naše družbe. , t t J Ni proti katastrofam graditi jezove? pa to posamezniki? • k •' i • 'V Ne » ne! ta dolžnost ^ v zadeva ves zavedni narod t D Ciril Metodove družbe" dohodki se krčijo, rije po trebe pa vedno množe. * - • 1 Zato naj postane temu narodu sveta dolžnost, da vsakt^ri član že v življenju podpira narodna društva; ä D Glasbena matica« je vsled nakupa in prezidavanja spominja naj se pa tudi sleherni o svoji oporoki, kolikor . toliko na eno ali drugo narodno ustanovo. društvene hiše zašla v opasne dolgove. Penzijski zaklad za slovenske igralce je še na Pa dolžnost pustiti mora zakon, mora preiti v krv papirju i Slovencem. t • » Narodni dom" poka pod težo dolgov. „Radogoj" stagnira. Imamo pa še več, za obstanek in napredek, jako « Ciril-Metodova družba mora postati nekak pravni dedič v mislih in dejanju vsakterega, ki zamore käj dati ostane veljaven, dokler se je važnih ustanov. ki stoje vsled slabih gmotnih razmer ali voliti, in ta zakon naj narodu boriti za obstanek ki mogoč edino po blizu propada — katere bodo propadle, ako ne zadobe napredku sploL in odgoji mladine slovenske v narodnem pravočasne izredne pripomoči. Ciril-Metodova družba naj postane, kar je otrok duhu. Pred vsemi takimi narodnimi ustanovami vele pomembno Ciril-Metodovo društvo. Ono pa je vsled pre starišem. Ona naj bo deležna darov ob vsaki priliki skromnih dohodke v blizu tega, slovenskih otrok obiskovano šolo. da zaključi od stotin kadar se ljubljenci obdarujejo. Predsedstvo Ciril Ne zabi naj se Ciril-Metodove družbe pri veselih a Metodove družbe objavlja tužne razmere po listih in s pojavih: pri svatbah ) besedah 1 krstih, slovesih, godovnih pismi 1 toda malo jih je, od mnogih poklicanih, ki se praznikih, pri volitvenih zmagah, računskih sKlepih itd. zavedo dolžnosti v kljub lepim izgledom, katere podajajo nekatere podružnice in posamezniki. . Ciril-Metodovo društvo dejansko podpirati ne velja za znak zavednosti, rodoljubja, domovinskega čuta, Izreden izgled, kako naj pravi pra A domoljub ovažuje vega slovenskega srca in resnega namena; ta narod ohra Ciril-Metodovo družbo, dal je nedavno umrli Trnovski dekan g. Vesel s tem, da je svoje imetje zapustil tej v niti 1 dvigniti, osrečiti. Eapitali naloženi pri Ciril Vi etodovi družbi niso nas Slovencih sedaj gotovo najvažneji družbi. Kakor je ta oporoka razveselila vse one, ki se za Ciril-Metodovo družbo zanimajo, tako neprijetno je zgiibljeni. Stotere obresti bodo došle od sto- in stoterih otrok 1 iz katerih postanejo svoj čas krepki značajni na dir sledniki naši v borbi za domovino > bili bre Ciril « nila druga oporoka, novejšega časa, po kateri je pripadlo Metodove družbe gotovo postali Janičarji. premoženjo odličnega mestjana stari njegovi služkinji. « Mož vedno napreden „Sokol", v mladih letih pevec, navdušen tabornik in boritelj za narodne svetinje; mož I I Politični pregled. akademičnega izobraženja, ki je veljal za Slovana » ki je Državni zbor. Volitev zborničnega predsedniStva je moral poznati vse žalostne razmere naših društev imel ne soproge ne otrok 50.000 gld. premoženja — ki je ta mož premogel baje ni blizu pozabil na vse na služkinjo ne. Njej je zapustil vse! srečno pri kraju, in se je celo še gladkeje izvršila, nego se je pričakovalo. Iz začetka bi bil človek mislil, da je tako mirna rešitev predsedniškega vprašanja nekako znamenje, da hočejo poslanci v državnem zboru v resnici začeti z resnim delovanjem. Toda glej! Komaj je prestana jedna nevarnost, že sili v os- Kaj potrebuje 50letna pri prosta ženska takega predje druga, ni manjša od prve, in je v stanu, uničiti premošenja ? Za vso zvestobo, postrežbo in ljuba v zadostilo ) da bi bil določil 0 kot a m primerno pokojnino 1 ali užitek premoženja do smrti. nado, da začne naš parlament končno vender resno delovati. Od nemške radikalne strani namreč stavila se je na zbornično predsedništvo interpelacija, s katero zahtevajo interpelantje, da se ne smejo čitati v zbornici interpelacije, resolucije in sploh predlogi, ki bi ne bili pisani v nemškem jeziku. Ako novo Taka oseba večjega imenja uživati ne zna. Ona po stane, vsled premoženja, objekt raznim pustolovcem ) m nevarnost nastane > da pride premoženje mestjana m rodoljuba v nevredne ali celo sovražne roke. še pri takih 1 Ta slučaj drastično kaže plitvost značaja ki spadajo mej najboljše. Ta pojav pa zbuja tudi strah pred bodočnostjo, ako izvoljeno predsedniStvo tej zahtevi ugodi, je "naravno, da zadene ob najodločnejši odpor vsih slovanskih strank, ki se bodo tudi na tem merodajnem mestu krepko zavzele za jezikovno jedna-kopravnost, ki je jedna izmed prvih točk njihovega programa. V zadnji seji poslanske zbornice so ^.e odobrile tudi volitve vseh onih poslancev, proti katerim ni bil uložen kak protest. V torek je zopet zborovala poslanska zbornica. Vlada je pred- ložila zbornici državni proračun, ga je s posebnim poro- se razmere ne zboljšajo. čilom pojasnil finančni minister Böhm-Bawerk, potem rekrutni / i Narodni davki so na tako maloštevilne rame nalo zakon, načrt zakona o kmetijskih zadrugah m načrt o siro ženi, da se z matematično gotovostjo sme sklepati ) da v tinskih blagajnah ter koneČno 58 zakonov, izdanih na podlagi 14 , ki pa še niso odobreni. V tej seji se je remuneracija ' 4 • • Franca Ferdinanda odkazala posebnemu odseku Čehi • • r 80 pro vojne. S tem predlogom da morali biti zadovoljni Buri, ki testirali,.;d^ bi državni zbor sklepal ovtacih stvareh. V sredo b baje tudi že navelißani vojne prišla zbornica;do velike debate.r Češki in poljski poslanci so moke ne bilo kruha, ker Buri Ali hoöejo zdi se: da iz take imeti popolno svo^ predlagali odgovori na prestolni ogovor s posebno adresp bodo ali nič. ker čemu bili loliko žrtvovali da sklepali Socialni demokratje so predlagali, naj >»e otvori m samo debata, take dvomljive mirovne pogodbe Tega pa Burom tudi ni treba in zirave, in nastopajo zmagovito stranke. Za Slovence je go- proti Angležem. General Dewet se je zdaj združil ž generalom n^inške stranke pa, da naj se odgovori samo z izjavo lojal- ker njihove čete so čile nosti. V debato so posegle vse voril dr. Ferjančič Debata je bila mestoma prav burna predlog na adreso je bil odklonjen in sprejet Bärnreitherj a Liebermannom in prodirata s 5000 Buri v Kap f « •. predlog na izjavo lojalnosti Državni zbor k 22 marčna bode zboroval do kvotne Zasedanje prekine po volitvi delegatov Državnemu zboru slede zasedanja deželnih zborov; po zaključku istih pa se snide zopet državni zbor. Delegaciji se skličeta spomladi. deputacije » r Krvava volitev na Ogrskem i Dne t m i.. ^sedmograškem. mestu Maros Vasarhely dopolnilna volitev po Slovensko trgovsko društvo „Merkur". slanca na mesto umrlega Lukäcsa in na mesto dosedanjega Uresničila se je misel 1 9 osnovati samostojno stro poslanca Bernedy-ja, ki je imenovan mestnim glavarjem V kovno društvo slovenskih trgovskih nastavljencev. Za prvem volilnem okraj se rSila volitev brez posebnega sijajno uspelim ustanovnim shodom, ki se je vršil dne razburjenja, drugače je bilo v drugem volilnem lotela prodreti neodvisna stranka s svojim okraju kjer 1« Bedohazvjem kandidatom n im tudi prodrla z večino 10 gla Ker se libeialcem, ki so večinoma judje, ni posrfčilo prodreti s spojim kandidatom, jih je to tako razkačilo, da so pričeli najsuroveje izgrede. Ljudstvo pa se ni dalo ukazovati od Židov in je vrnilo Silo za ognilo. Nastopilo je orožništvo, a isto ni trgovcev. 25. novembra 1. 1900 sklical je za slovenskega Merkurja neumorno delujoči pripravljalni odbor 1. redni občni zbor na nedeljo .dne 3. t. m. Udeležba je bila navzlic mnogo-brojnim predpustnim zabavam še precejšnja, vender je bilo pričakovati večjega poseta samostojnih slovenskih M* t • > ščitilo ljudstva, marveč židovske zlosilnike m je jednostavno streljalo, med ljudstvo, pri tem so obležale nirtve štiri osebe, Sest pa je bilo ranjenih. Zaradi teh dogodkov so bile stavljene v ogrski zbornici burne interpelacije na vlado, katera pusti Občni zbor počastil z udeležbo predsednik tr govske in obrtne zbornice itd: gosp. Josip Kušar, kakor • « • tudi več odličnjakov slovenske inteligence. Tudi je bilo da se na Ogrskem s prelivanjem krvi izvaja „prosta ljudska navzočih več zunanjih članov, mej katerimi omenimo olja Poslanci so zahtevali strogo kaznovanje orožnikov in gg. J. Pfeiferja in J Rantha, katera sta zastopala go provzročiteljev izgredov. Bilo je v zbornici na- da se je bilo bati najhujšega. Vlada je obljubila vso stopov, stvar strogo preiskati krivce kaznovati Srbija Na t Dunaju renjski trgovski naraščaj. Predsednik tačasnega odbora gosp. Ferdo K r sni k te dni umrl bivši srbski otvoril zborovanje s primernim pozdravom na pred- M kralj Milan. Ne bomo pisali nekrologa temu možu pridobil Srbiji neodvisnost in sebi kraljevsko ki svo 1 domovini in krono, svojemu, narodu nakopal . .toliko zla, sicer sednika trgovske zbornice, kakor tudi na vse navzoče ošobito pa gorenjska zastopnika trgovskih nastavljencev. pa ]e da mu tega nikdar ne odpusti. Milanu je v zgodovini sojeno mesto mej najzavrženejšimi regenti. Za Srbijo je prav za prav svojem jedrnatem govoru je povdarjal pomen novega društva, katero bode skrbelo za strokovni in duševni na^ sreča da je Milan umrl, zakaj kdo kaj bi bil ta mož še predek svojih članov naglašujoč ) da potrebuje naše vse storil Poroka kraljice Viljemine Nizozemske Dne trgovstvo izobraženih močij. Omenil je sklep trgovske in obrtne zbornice o ustanovitvi trgovske akademije, kate- t. m se je ršila v Haagu na Nizozemskem poroka kra- rega naj vsak trgovski nastavljenec z veseljem pozdravlja^ Ijice Viljemine Nizozemske s princem Henrikom : Meklenburg Šverinskem Poroka se je vršila civilno in sicer ju je poročil Amsterdamsko meščanstvo je novoporo- pravosodni minister, čencema darovalo krasen gala v katerem sta se po civilni Velike koristi bode novo društvo z lastnim posredovanjem služb svojim članom. Govornik je navduševal navzoče delovanju in pristopu k temu prekoristnemu društvu, čigar poroki peljala v cerkev k cerkveni ceremoniji Španija Nekaj časa sem so v celi Španjski kar dan na dan primerjajo časih celo krvave revolte. Naperj naloga bode le varovati splošne interese trgovskih nastavljencev. Svoj govor je končal z iskrenimi besedami odo- so zoper jezuite druge redovnike, ter zoper ženina prince zinje asturske, grofa Caserta. Te revolte zadobijo čedalj / • V • ne j 81 značaj in vse kaže da se pripravlja republikanska rekoč: „delajte, delajte in zopet delajte"! bravanje in živijo klici) Gosp. Pfeifer se (Burno na 9 to zahvaljuje na pozdrav po stranka na izkoriščanje ljudske nevolje zoper duhovščino v vdarjaje, da vlada veliko zanimanje in navdušenost za prid republike. Vojna v južni Afriki Kadar se Angležem slabo novo društvo po deželi osobito pa na Gorenjskem. godi takrat mi na mir Tako tudi zdaj ko jim gre r tej točki dnevnega reda % poročal tajnik gosp živo z operacijo Burov v Kapu Zaporedoma se čuj v Železnikar razloživši pomenljivost delovanja tačasnega angleški javnosti gl Zdaj se je celo oglasil neki pravi, sproti Burom ter jim svetujejo vladi na) sklene mir. odbora do vštevšega dne. Odbor preskrbel je lepe dru jako vpli državnik Clark, ki štvene prostore v „Narodnem domu tt za nizko ceno. da vlada stori najbolje, ako začne postopati milej na stavi mogli odkloniti. Poglavitni pogoj pogoje bi za mir. katerih bi ne Nadalje poroča, da se je oglasilo 28 trgovskih nastav bil da ohranita Oranje Ijencev iz Kranja, za kar gre zahvala gosp. J. Pfeilerju in Transvaal svojo dosedanjo samostojno upravo pod angleško nadvlado, ter da se naj pomilosti vse one, ki so se udeležili kateremu zaori krepki n Živij o a Iz poročila posnamemo » da se je dosedaj prijavilo 240 članov iz slovenskih po krajin; nadalje javlja tajnik da je dež vlada pravila Živahno pozdravljen gospod dr. V. Murnik je v položaj trgovski in obrtni zbornici k öOletnici njenega obstanka, Sloviencev v obče, ter grajal lenobo, katero pasemo Slo- t _ potrdila. Tačasni odbor je tudi v imenu društva častital daljšem, jako fiiem govoru razmotrival žalostni ter pozdravil predlog, glede ustanovitve slovenske trgovske venci po livadah narodne gnjilobe; konečno je povdarjal 1 iakademije, o katerem Murnik. (Gospod dr temeljito poročal gosp. dr. Murni ku zadoni burno odobra da potrebuje novi trgovski B aparat a duševnih delavcev in oboževal one, ki nam radi prenapornega narodnega vanje) Poročevalec je tudi omenjal, da v kratkem raz delovanja prezgodaj za vedno usahnejo. Vabil vse na jasni temno trgovsko obnebje v novo društveno glasilo delo v dosego sijajnih uspehov. (Govorniku sledijo burni Slovenski trgovski vestnik", kateri kmalu izide; konečno živijo klici in živahno odobravanje) rasti je klical novemu društvu , (Poročilo je bilo splošno odobreno). cveti in razevetaj se a gosp. r Pri odhodu predsednika trgovske in obrtne zbornice Kušarja se mu v imenu odbora za udeležbo Gosp. dr. Kušar izražal je v svojem laskavem go- opetovano zahvali gosp Ferdo Kersnik, za kar se gosp voru zahvalo pripravljenemu odboru. Na predlog gosp. Rohrmanna so bili izvoljeni z vsklikom gg : predsednikom ces. svetnik J. Mumik 1 pod • r predsednikom Ferdo Kersnik in predsednikom društvenega razsodišča dr. Karol Triller. glasovnicami pa so bili izvoljeni v odbor izmed trgovskih nastavljencev: gg.: A Jagodic, F. Anderwald, Kušar izraža, da bode deloval v prospeh društva. Občnemu zboru je došel od bratskega društva iz # Zagreba sledeči brzojav: „Slovensko trgovatsko društvo « Merkur". Babnik 1 Derčar 1 Kessler Kostevc, P. Majdič Želeči vašoj današnjoj glavnoj skupštini najbolj! srdačno Vas pozdravljamo! Hrvatsko trgovačko društvo „Merkur", Alexander podpredsjednik, Kossar tajnik. uspjeh ) F. Mulaček, A . Železnikar. Trgovci gg Jebačin 1 Navdušenost zavladala za tem do vrhunca 1 ko 7 Rohrmann porni člani gg Lavrenčič 1 Lilleg Schwentner pod dr. J. Kušar, dr. V. Murnik » pregledovalca računov gg Gerkman in Lindtner K \ Rihar. \ _ so udeleženci z ogorčenim srcem zapeli „Lepa naša do- red movina na » kar je predsednik zaključil dnevni Pri slučajnostih se oglasi k besedi gosp. Železnikar, društva in žalostni do kateri pojasnjuje potrebo novega sedanji položaj trgovskih nastavljencev v obče, ter po-vdarja važnost ustanovitve slovenske trgovske akademije za slovensko trgovstvo, nadejaje se, da se tudi trgovskim nastavljencem uresniči pregovor „Per aspera ad astra (Govoru sledi živahno odobravanje). otčnega zbora, vabeč na složno delovanje v prid novega društva. Opomba: Vsi gg. trgovci in trgovski nastavljenci, kateri so se do sedaj prijavili pismeno ali na pristopni poli se smatrajo kot člani in prejmejo v kratkem pristop- nice. Ostali pa se vabijo, da se oklenejo prepotrebnega tt in za trgovinsko stalež velevažnega društva z nujno ogla sitvijo po dopisnicah na n Slovensko trgovsko jako krepkimi besedami je povdarjal gospod Merkur" v Ljubljani. društvo A. dr. Kušar pomen novega društva, kakor tudi ustanovitev trgovske akademije za napredek slovenskega trgovstva, ter predlaga povodom dečo resolucijo: rednega občnega zbora 1 sle Slavni občni zbor skleni: „I. redni občni zbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani pozdravlja z odkrito radostjo sklep slavne trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko, s katerim se je zajamčila ustan'^vitev slovenske trgovske akademije v največjo vspodbudo trgovstva slovenskega in največjega pomena za njegov društveni odbor predstoječi sklep da na znanje slavni Čiščenje vina. Nekatera vina, posebno vina, katerim primanjkuje čreslovine, imajo lastnost, da se nočejo očistiti. Mnogokrat preteče leto, a vino je še vedno motno, dasi je tako vino sicer dobro » vender nima nikdar one vrednosti } naraščaj. Ob jednem se naroča, da kakor bi jo imelo čisto vmo. Vzrok, da se vino moti 1 večinoma beljakovina trgovski in obrtni zbornici; zagotavljajoč slednjo, da bode ki se nahaja v vinu iz grozdja, loči se pa iz vina več slovensko trgovsko društvo čim najbolj moralno in de noma na ta način, da se spoji z vinsko čreslovino, a ta jansko podpiralo to zadevno dpremljenje m delovanje spojina se potem poleže na dno posode Pa tudi z slavne trgovske in obrtne zbornice". A Resolucija je bila jednoglasno sprejeta. (Govorniku sledi vsestransko odobravanje). zrakom se veže ta beljakovina, zato vidimo, da postane vino po pretakanju motno Tudi ta spojina se kmalu vleže in vino postane na to bolj čisto, nego je bilo pred Gosp. Zupan je stavil predlog, da se v trajen pretakanjem Ta način čiščenja je naraven in najbolj spomin osnovanega strokovnega trgovskega društva pri- priprost pravljalni odbor pusti in v pripomoček ustanovitve slo- Čim večkrat tedaj vino pretočimo, prej se nam UČI s ti venske trgovske akademije predlaga nabiranje prosto- voljnih prispevkov, na kar je gosp. 86 kron. Jeran nabral Vsako vino pa se ne učisti na ta naravni način ali pa se čisti prepočasi, zato se oprijemlje umni kletar umetnih sredstev," da svoj namen prej doseže i J V ^ ^ r Poleg precejanja ali filtriranja, ki se vrSi v po- obrazu daje neovrgljivo spričevalo, kaj se godi v tebi » sebnib pripravah » je najbolj navadno čiščenje vina z če se pa kaj žalega pripetilo, kaj neveselega zgodilo » vizjum klejem, čiščehim mizarskim klejem, z želatino, z ne bo ti treba dolgo čakati, da se oglasi jeden ali drug jajčjo beljakovino, z mlekom, s svežo krvjo zdravih 1 vali j. tvojih znancev, skrbno te poprašuje: „Prijatelj 1 kaj s španjsko glino in pa s kablinom. Prva čistila pa je, da tako pobešaš svojo glavo? a delujejo v vinu kemično, zadnji dve pa mehanično. In to ne pri veselju in žalosti, pri radosti in 1 velikih kleteh se rabi najrajši vi^i klej (Hausen- I . , I > • blase), ker deluje to čistilo najbolj krepko in ob enem vpliva jako malo na sestavo vint^. Vizji klej se napravlja iz mehurjev nekih rib ter se dobiva v večjih mestnih tugi 1 ne pri tem ali onem človeku, marveč z ma limi izjemami pri vseh ljudeh ima vsak pojav dušev mirodilnicah (drogerijah). Za he^Ltoliter vina zadostujejo nega življenja, vsak čut, vsak afekt tudi svoje zunanje znamenje, po katerem ga navadno lahko spoznamo. Prestavimo se, v duhu v gledališča. do grami tega sredstva, ki se na sledeči način pripravL Vizji klej se najprej množini vina primerno stehta, na to s kladivom nekoliko potolče zdrobi v male koščke t ter dene v mrzlo vodo namakati. Voda naj se večkrat večkrat Godba je odigrala overturo, osodepolni zvonec za-doni in nevidna, skrivnostna moč dvigne zastor, ki nam zakriva kulise in dramatične tajnosti. r ^ že pri začetku igre in tudi mei pri posebno ganljivih niestih prvim dejanjem — čul si za odlije ter nadomesti s svežo. Ko je voda, ki jo odlijemo, seboj ponavljajoče se jeke, ki so te posamezni zelo spo popolnoma čista in se je klej morebiti nekoliko napojil, minjali na zvok 1 kateri čuješ, če dleskneš z dlanjo ob odtisne se, a mesto vode se doda kleju nekoliko vina. drugo Če si čakal konec prvega akta in se je ta šum, navadni vodi se klej ne raztopi, pač pa v vinu ali v pomešan že z mnogimi drugimi glasovi, katerih definicija nekoliko skisani vodi. Opozarjamo pa, da se ne sme spada v akustiko, spremenil v pravi vihar in so tudi rabiti gorke vode ali toplega vina » ker se vizji klej tvoji sosedje na levi in desni začeli z znojnim obrazom spremenil ter prvotno vrednost in moč Če se biti s svojimi rokami, tedaj SI še pač nevednež v to dogodi, enak je navadni želatini, treba ga je tedaj za gledaliških stvareh — začudil, ter vprašal: „Kaj pa po isti učinek 6 do Škrat več. Raztopino je dobro precediti meni ta ropot? a skozi tanko tkanino. T • Ko smo na ta način pripravili vizji klej, odtcčimo t ^ ' I iz posode, v kateri se nahaja vino, ki ga hočemo očistiti In prvi i do katerega se bil obrnil » bil odgovoril: „To ni nikakoršen ropot, to imenujemo plo 1 skanje. Ploskamo pa takrat, kadar nas igranje na odrii kakega pol škafa. Med to vino vlijemo raztopljeni klej tako prevzame 1 da damo tem potom duška svojemu ter ga tu dobro pomešamo in sicer najbolje na ta način, navdušenju! a da prelivamo vino Va do meter visoko iz škafa v škaf Če mi toraj igralec posebno ugaja, tedaj ploskam tako dolgo, da polnijo pene škaf do vrha. in ploskanje je zunanji pojav zadovoljnosti in priznanja Če postavimo v škaf majhno čisto metlico, na ka- katero čutimo, če predstavljanje na odru po našem mnenju tero pada vino, se to še boljše zmeša in bolj peni Pe zadošča vsemu, kar zahtevamo in pričakujemo od dobrega neče vino vlije naj se na to spet v sod, kateremu smo igranja > in ker čuješ ploskanje tudi na koncertih pri ga odvzeli ter tu s pomočjo droga z ostalim vinom dobro predavanjih itd., hočemo to definicijo nekoliko razširiti premeša. Za mešanje se dobijo tudi železne priprave 9 tako, da bomo rekli: „S ploskanjem izraža občinstvo Najbolj priproste so železne pocinjene palice, ki so pod zadovoljnost s tem, kar čuje pri javnih produkcijah. sredino v pravem kotu upognjene Upognjeni del Ploskanje je toraj nekaj čisto individuvalnega se plošnat ter na več krajih preluknjan. ravna jedino ali vsaj z večine po nazorih in težnjah ♦ če smo vino dobro premešali, zataknimo posodo pred vsem pa po stopinji olike in duševnega obzorja ter pustimo vino kakih 14 dni v miru, da se čistilo navzočega ljudstva. Za to v največjih slučajih lahko Po tem času pa je treba pretočiti vino v čisto bolje sodimo po ploskanju ljudi, nego pa pravo vrednost vleže. posodo. (Konec prih.) tega > kar se nam podaje v gledaliških in koncertnih dvoranah t ali dovršenost m sposobnost nastopajočih Ploskanje. Znano je, da je notranje in zunanje življenje člo igralcev ali umetnikov. če bi ljudje ploskali le takrat, kadar vidijo res kaj dobrega ali slišijo res kaj lepega, bil bi brez dvojbe mnogemu časnikarju-kritiku prihranjen trud, kateri ga ima takrat, ko iščoč oglajenih, laskavih, prisiljenih iraz ocenjuje to ali ono produkcijo. Človek moral prav za prav le takrat hvaliti ali veško v nekaki zvezi, da se pojavlja to, kar mislimo in grajati kako stvar, če jo razume, ali bolje rečeno, če čutimo, večji del tudi v našem govoru, v našem vedenju vsaj sam misli, če je vsaj sam za svojo osebo prepričan in kretanju. I da jo razume Če si vesel 1 bere i (V svet že iz tvoje vnanjosti, da Becimo torej, da se bo pri tej ali drugi muzikalni navdaja radost tvojo dušo; vsak pogled, vsaka poteza na ali dramatični predstavi vsak član navzočega občinstva p i s r. • •V . » zanašal le na svoj razum in ukus in pokazal svojo notranjo sodbo tudi na vnanje, kakor si jo tako okuša naš kolega vse sladkosti muzike ■:} sam led j a hčerke nebes. In ko mu pove naravni instinkt 1 1 te da se v resnici ustvaril, skratka recimo, da bo vsak poslušalec bližajo te nadzemske sanje svojemu koncu, sleče najprej sodil za se, popolnoma subjektivno in samostojno ne pazno svoje rokavjce skrbno in pogleda na program ali oziraje se niti na druge ljudi, niti na druge razmere, je to točko zagrešil imenovani komponist ali kdo drugi, katere bi mogle uplivati na njegovo oceno! Ne bo nam Pri zadnjem iikordu ozre se treba povsem dolgo čakati, da zapazimo, kako različen telju glasbe, in še še najprej po svojem uči ko vidi 1 da ta v navdušenju pri utis napravi na različne osebe jedna in ista točka pev- znava umetnost slavnega tujca, tedaj začoe ploskati tudi on. In skega programa, jeden in isti prizor v igri. Naš sosed' na levi bo zeval ves čas, nervozno se bo premikal po dvorana. njim ploskata oče in mati in ž njima tudi cela sedežu » oziral se po občinstvu, češ, ali se nas. nej bodo še usmilili, oni na desni bode zopet pazno poslušal » Ein feiner Strich** pravi ploskaje sin ko on vestno skušal ujeti vsako kretanje in vsako besedo, vsak sam umetnik. akord. Oba bodeta pa gotovo težko pričakovala konca prvi, da bo vesel pokazal dvorani hrbet, drugi,, da bo f ' ^ lahko dal svojemu navdušenju, ki je prikipelo do vrhunca, ' # 4 duška ter frenetično ploskajoč izražal nastopivšemu umet-niku svoje odobravanje. w ^ In zakaj tako? Ker človek zahteva take^duševne hrane, katero lahko prebavi in to v taki obliki, kakoršna ugaja njegovim bodi si izvedenim, bodi si nezvedenim očem ali ušesom. Priprost, neolikan poslušalec ali gle- n Ja ) der versteht's® pravi ploskaje oče, zbudivSi se iz dremanja. 4 Ja, Beethoven bleibt doch der erste!" pravi plo skaje mati. pa Komentar napravi ši vsakdo lahko sam. Jaz bi se toliko reči, da bi bili isti ljudje ravno tako ploskali, ko bi bil nastopil za najboljšega umetnika priprost učehec njegov ter jim za Beethovenovo romanco gladko zagodel naj navadnej ši' valček I samo da bi bila ostala 1 raz daleč odobrava hrupno marsikaj, kar mora miren I soden obsoditi jn zavrniti, nasprotno bo pa neomikanec prezrl marsikatero, res lepo in tudi dobro izvršeno mesto katero vzbudi v izobražencu opravičeno 'priznanje, ravno ker sta je tolmačila vsak na podlagi lastnega razuma in imena na programu ista. Hoditi na koucerte zahteva moda m pa nazori rajo 1 ukusa; jeden stvar če že ne prav nič, vsaj napačno dega, nepoznanega umetnika razumel, drugi je pa prodrl v globočino ideje, katero je družbe, v kateri se gibljejo ^aki ljudje, ploskati pa moče hočšjo veljati za umetniški navdahnjen publikum. r In tako se dostikrat zgodi, da pri nastopu mla- kdo ta I i nihče prišel predstavi ne gane roke če je sploh ker je ta in udahnil stvarjajoči umetnik v svoj umotvor in potem „kritik", kojemu « tudi znal ceniti dovršenost, s katero je premagal pevec ali igralec vse težave. velika masa občinstva brezpogojno udana, ali iz zavisti ali osebnega sovraštva rekel, da še Ko si tedaj sestavili faktorje,, od katerih zavisi * • • • ni zrel za javni nastop, ker je upletel v svoj program tudi to ali drugo točko, ki je ni zložil ravno Haydn ali intenziteta ploskanja da mi je dovoljeno rabiti ta izraz na prvo v nekako formulo, morali bi gotovo postaviti mesto omiko,, oziroma neomiko puslušalcev. Vender prezreti ne smemo še drugih dveh, ki izdata po mojem mnenju vsaj toliko, če ne še več, kakor prvi, in to je pri večini občinstva lastna sodba ali bolje pomanj- « kanje lastne sodbe, prav to, da je malokdo izmed nas popolnoma prost vseh predsodkov, bodi si stvarnih. Da Mozart. Če si koncertantu ali igralcu oseben prijatelj ali celo sorodnik, pa boš gotovo bolj z veseljem in rajši po- ^ • « hvalil ploskajoč, kakor če si mu tujec po rodu in duhu in da more uplivati na neomikanca in njegovo sodbo tudi starost, spol zunanjost nastopajočega i tudi dovolj znano. . ■» t Nacionalna strast, politično prepričanje, tako zvano s. ' oboje resnica, prepričamo se lahko kmalu. osebnih ali „iurare in verba magistri" vse to obrača javno mnenje, kakor obrača močna sapa gibčno vetrnico na strehi. Bore malo ljudi hodi v gledališče in koncerte iz ljubezni do * i « Recimo, da smo v koncertni dvorani ljubljanskega same umetnosti, bodi si dramatike ali glasbe 1 marveč 0 Narodnega doma". „Lepa dvorana"! dejal boš na prvi nekateri zato, ker hočejo veljati več nego drugi, neka hip. Ah! kaj dvorana! Užitek, užitek, ki ga bomo teri i da zadoste svojim narodnim dolžnostim, nekateri imeli danes!" pridene nejevoljno tovariš, o katerem sicer ker vidijo druge isto, storiti, dobro veš, da niti najnavadnejšega intervala pri pevskih • ♦ skušnjah ne zadene ... čas i. % » Če pa človek ne goji kake stvari zaradi stvari Koncert se^ je pričel, slavnoznani umetnik z Dunaja igral bo mej drugimi svetovno znano Beethovenovo dur romanco. same, marveč iz različnih drugih postranskih namenov 9 tako da mu postanejo ti glavni smoter, stvar sama pa nekako sredstvo, nekak pomoček, potem ni pričakovati Podpiraje s svojim ukrivljenim hrbtom dvoranine od njega, da bi si napravil sam svojo sodbo, ter hvalil dražestno glavico nagnjeno na stran, neprenehoma stene, pred očmi slonokoščeno kukalo privezan na ne ravno takrat, kadar mu ne ugaja; sodil bo ali v našem slu » čegar „ etui :tt mu diči, čaju ploskal le v zmislu tistih postranskih faktorjev drobnem jermenu njegova moška bodi si, da so to nazori družbe, bodi si zahteva časa ali # ' 4 • t- ^ I > > • krajevne razmere, kateri so bili prav za prav vzrok 1 r P Sploh mora biti človek kakor z vsako pohvalo da je prišel v gledališče ali na koncert tudi z aplavzom precej oprezen in tudi tukaj paziti na In to nesamostalnost, pomanjkljivo razsodnost ob- gotove meje, ne sme zahtevati ne preveč 1 ne premalo^ • « » činstva porabi igralec v svoj prid; najanae si tolpo ljudij, ne pričakovati in tega od diletanta, kar je še katerim ali talent ali pridnost brani služiti si na drug naloga umetništva, in zopet narobe nei odobriti tudi na način svoj kruh, da njega in njegovo igranje v vsakem tem vse to, kar onemu z ozirom na njegovo začetništvo slučaju burno odobravajo ter tako skušajo pridobiti javno lahko odpustiš, mnenje in tudi kakega omahljivega; kritika na njegovo Ploskanje stara v institucija v človeški družbi. stran, in brez dvojbe nismo na napačnem potu, če trdimo. Poznali so je še v starorimskem gledališču, kjer je bilo da je morebiti marsikateri izmed najboljših igralcev pre več načinov in stopinj aplavza, in v srednjeveški cerkvi gleduje svoje listine našel zapisan v njih znesek t katerega je ljudstvo pridigarju, navdušeno od njegovih besed f moral izplačati klakdrjem 1 ljudem omenjenega izražalo na isti način svoje priznanje, kakor po stoletjih izvoljenega poklica. Poznal jih je že stari Rim in danes v operi Dandanes ploskanje pri vseh civilizovanih upotrebljajo njihovo pomoč na vseh večjih gledališčih, narodih v navadi, na jugu in v operah 1 ne igralci 1 posebno pesniki, svojim proizvodom in predstavam potrebnega imena in ugleda tudi materjelen dobiček. marveč dostikrat tudi nejše in živahnejše, na severu bolj mirno, vender po 1 skladatelji in gledališki ravnatelji, da pridobe svojem bistvu jednako, in gotovo ostane važen fiktor ne v gledališčih in koncertih, marveč v javnem življenju svoje privlači potem obiinstvo in jim zagotovi tako sploh kajti tudi svoje državne in deželne poslance Človeška narava ima poleg vseh svojih vrlin J ka- društvene predsednike itd. oziroma njih parlamentarne zmage pozdravlja občinstvo s ploskanjem. tere ji je podaril stvarnik, vender še precejšao dozo slabostij in napak, in mej drugimi imai vsakdo izmed nas gotovo tudi nekoliko nečimurnosti. In pri tem jaz še tako navdušenega, še tako velicega koncertanta ali igralca, ki živi jedino le svojemu umetniškemu poklicu ne izvzel. Res je sicer, da mora tedaj ali Osebne' vesti. Deželaovladni tajnik v Ljubljani Leopold vitez Roth poklic priti od zgoraj, res tudi, da se moreš povzdigniti in povspeti do prave dovršenosti v oni stroki umetnosti, če ti je ta sama na sebi namen. Pravni praktikant vender človek je in ostane človek, in od prvega solista na dunajski dvorni operi do režiserja v zadnji vaški čitalnici slovenski je vsakdo, ki javno nastopi, bolj vesel gosp. Ivan T ekavčič je. prevzel začasno vodstvo okrajnega glavarstva v Logatcu. ViSji okrajni komisar v Logatcu gosp . pride deželni vladi v Ljubljano. pri deželni sodni ji v Ljubljani gospod Viktor Pav lič ek je imenovan avskultantom. Nadučitelj v Begunjah gosp. Matija Ar ko in sodni sluga gosp. Fiorijan Viv.oda v Ložu .sta dobila častno svetinjo za 401etno službor 1 vanje Polkovni zdravnik v Ljubinju gospod dr Janko če sledi njegovi produkciji živahno ploskanje, kakor v Benedik je dobil zlati križec s krono. Gospod Rudolf nasprotnem «lučaju. « Pravemu umetniku je ploskanje laskavo priznanje njegovega talenta, njegove zmožnosti, ob jednem pa ve- Zarii je imenovan adjunktom pri ravnateljstvu pom. uradovl % Vojaška vest. Ljubljanski divizijonar gosp. Josip Höchsmann Hochsan je Sel v pokoj m I bil tem « vodom odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda. po- Na selo potrdilo, da se ni trudil zastonj, da se tudi širše njegovo mesto pride generalmajor Rudolf plem Oha van ne. , « Kranjski deželni šolski svet. Za prihodnjo šest- občinstvo raduje, da ga s svojo dovršenostjo in po < - Ivan letno funkcijsko dobo so imenovani v deželni šolski svet dr. Rudolf Ju now icz, realčni ravnatelj v Ljubljani, Pezdič, nadučitelj v Ljubljani, Anton Kržič katehet in V njem izvoljenega ljubljenca muz, da je tudi njemu od- dr. Josip Lesar semeniški profesor oba v Ljubljani. Promocija. Konceptni praktikant pri deželni vladi polnostjo seznanil s pravo umetnostjo. % začetniku pa vzbudi veselo zavest, da vidijo tudi prta pot naprej do vzvišenega ideala, kateri ga je navdajal v od mladih let. « Seveda, kakor najboljše drevo, rodi včasih tudi ploskanje — slab sad. človek že itak isvoje vrline rad v Ljubljani gosp. Friderik Luk an je bil dne t. m. na vseučili&ču v Gradcu promoviran doktorjem prava. i Častno občanstvo je podelila občina Žlri nad-učitelju gosp. Leopoldu B o ž i č ü istotam in posestniku gosp. vidi nekoliko večje, kakor so v resnici, in nič čuda ni, Ivanu Grrudnu na Jeličnem vrhu. • » ie igralec, kojega občinstvo pri nastopu in odstopu po- zdravlja z živahnim ploskanjem, na zadnje pozabi predpisov umetnosti, katero goji, ter ne oziraje se na kritiko in dobre svete, posluša in uboga le svojo glavo in Poroke. Poročil se je v Zagorju ob Savi zdravnik gosp. dr. Tomo Z ar ni k z gdČ. Minko Poren ta iz Medijem Poročil se je v Opatiji poštni asistent g. Rajko S t eg n ar Poročil se je v z gdč. Marijo Herseht iz Pfaffendorfa. slab 1 Ilirski Bistrici gosp pokvarjen ukus publika in zabrede na napačna Samsa od istotam. Alojzij Znideršič z gdč Josipino Poročil se je v Ljubljani gimnazijski pota, tako, da je občinstvo dostikrat samo krivo, da se w slabi izrodki diletan- profesor gosp. Janko Eoštjal z gdč. Antonijo Erbežni mu podajejo za pravo umetnost tizma in dosti igralcev bi se bilo brez dvojbe povspelo ko v o iz Novega mesta. Poročil se je v Ljutomeru od do višje stopinje dovršenosti, ko bi bilo sedeče občinstvo malo manj optimistično in bolj olikano. 1 vetnik gosp. dr. Karol Grrosmann z gdč. Matildo Meh or a iz Novega mesta. Občni zbor »Muzejskega društva« bo v ponedeljek dne 25. februvarja ob 6. uri zvečer v bralni, sobi muzeja. dne 22. ^eb^il^ Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko ima z iajavö, da popoldne ob uri odborovo sejo. Poleg bi > I morali tisti katoliški poslanci odložiti mandate y se združili z običajnih poročil je na dnevnem redu tudi strokovno predavanje »Slovenska Matica«.* Vlada hoče prvemu književ dr Šusterdiča samega. naprednjaki, katera izjava veže vsaj nemu zavodu slovenskemu naSi ^Slovenski Matici" dovoliti subvencijo in je v ta namen postavila v proračun 1000 kron. To je tako beraška podpora da bi -Slovenska Matica Vinogradniško društvo na Glincah, kateremu 4 predsednik gosp. poslanec Vencajz je bilo radi tihotapstva obsojeno na 1000 kron globe in na plaöilo 2134 kron 79 vin. bolj storila, če bi se zanjo primerno zahvalila naj- užitnine. Žalostno! Sodišče je dalo minolo sredo zapreti Vrbpolju pri Vip Kmetijsko podružnico so ustanovili posestniki v kurata v Gročah pri Vipavi gosp. Jos. Ferjančiča. Ta nesrečni To 80 §e kmetskega stanu na Kranjskem eselejši pojavi v gibanju duhovnik je že tako obtožen radi hudodelstva javne posilnostf Občinske volitve v Podragi Pri teh volitvah so se vršile dne t. m in zapeljavanja h krivemu pričevanju, a sedaj je bil dejan v zapor, ker se je izkazalo, da je novič nagovarjal ljudi, na> je zmagala stranka deželnega njemu v korist po krivem pričajo. Kam plovemo! poslanca Božiča v vseh treh razredih z velikansko večino Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja je imela kranjskega t. m. svoj občni zbor. Udeležnike je pozdravil načelnik občevanje s civilisti, ker se je častništvo obširno dne % gosp. Drelse vanju. Hrana točna, tako da se obisk vedno množi Vojaštvo pešpolka in civilisti v Celovcu. Polkovnik št. 17. je vsem častnikom prepovedal zavzemala podal sliko o društvenem delo jo daje društvo jako dobra, postrežba pa Zahvala za to gre go duha, spema Josipini Kosovi in Ivani Fleischmanovi, kakor drugim damam, ki sodeluj Lani se je izdalo 86 488 porcij jedi in 38.035 kruhov. 36 revnih dijakov in nekaj vsled starosti onemoglih ljudi dobiva hrano brezplačno. V posebnih praznikih so dobivali gosij bilo 1117 bolj hrano in pivo ali vino. Članarine preveč vlada mej civilnim prebivalstvom v Celovcu. 25letnica tržaške „Edinosti" se je minolo nedelj o jako slovesno praznovala. Banketa so se udeležili tudi somišljeniki iz Istre, iz Goriške in iz Kranjske, mej temi tudi ljubljanski župan Hribar. Umrli. V Ljubljani sta umrla umirovljeni komisar vojne mornarice gosp. Jakob Mubej in koncipijent finančne dtželni odbor in kranjska hranilnica sta dala prokurature gosp. dr. Pavel Drahsler. Grradcu pri po 200 kron, ljubljanska občina 100 kron razni dobrotniki Litiji je umrl načelnik okrajnega cestnega odbora gosp. Ivan pa 290 kron in raznih živil in pijače. Vsi dohodki so znašali J e reti n v m. p ! 13.523 kron 32 vin. Stroškov « sta dva člana. bilo isto toliko. Umrla Avgust Winkler in Jos. de Eedange Tatvina. Ranzingerjevemu hlapcu Ivanu Lubiju v pri Ranzingerju delal, ukradel sta volila društvu vsak po 100 kron. To leto se je izplačalo tudi neko drugo volilo v znesku 467 kron. V Ljubljani je neki delavec, obleko iz hleva in pobegnil. odbor so bili Uboj Na državni cesti skozi Vipavo in Hotemaže z aklamacijo izvoljeni gospej Josipina Kosova, predstoj je v noči od 12. na 13. t II k • neki mlinarski hlapec zaklal Ivana Fleischmanova, nje namestnica, Hedvika Fran j Tavčarj gdč. Jenny Rechen Radics Valentina Kerna iz Hotemaž v srce, tako da je obležal mrtev odbornice Na na lici mesta. mesto odstopivše gospe Ivane ZupanMčeve je bila voljena gdč Ana Ronen V upravni odbor so bili voljeni Drelse, načelnik, Oroslav Dolenec Stare blagajnik ekonom vitez Zitterer Radics Kavčič. podnačelnik tajnik Edvard Fr : Avgust dr. Josip Regnard, Kaj ga je izdalo? Pred brnskim porotnim so Schitnik, odborniki Na bil mesto odstopivšega gosp. J. Nagliča je Stare. Za pregledovalce računov sta bila Bradaška in Andrej Druškovič. Načelnik je zaključil zboro se je toplo zahvalil vsem do župnik gosp. gg. Ferdinand diščem je bil te dni lovski tat kmet Franc Pavliček obsojen na smrt na vislicah, ker je ustrelil in oropal nekega gozdarja. Zanimivo je, kako je preiskava našla morilca. Pavliček je rabil kot zamašek svoje puške papir, in sicer kos šolskega zvezka svojega-sina. Ta papir, oziroma pisava sina je izdala morilca. vanje z ogovorom v katerem Cigan samomorilec Gotovo brotnikom in sodelujočim damam, kakor tupi časopi imela Ljubljansko prebivalstvo. Kakor se nam poroča Ljubljana dne to izvanrednost- nje končal. 3, katera je 31 decembra 1900 33.955 bivalcev. Celo mesto razdeljeno je v šest okrajev, ki štej pre prvi okraj 4352 drugi 5773, tretji 10.498 četrti 8618 peti 1639 in šesti 3075. Leta 1857. je štelo civilno prebi valstvo 20.747 ljudij, leta 1869. 22 593, leta 1880 24.618 mej cigani, da si je cigan Mile .Velič sam življenj( Cigan je živel jako nesložno s svojo soprogo Janjo, konečno od njega pobegnila, šla svojim roditeljem v Kompolji blizu OtoČca na Hrvatskem. Ta korak soproge je cigana Ve lica jako užalil in bil je zmiraj nevesel in zamišljen. Prete čeni mesec je nesel na semenj v Otočac nekaj svoje kovaške leta 1890. pa 28.334 zadnjem desetletju pomnožila se je drobnarije, katero je prodal, a za denar si je kupil vrv. Vračajoči se na dom v Drenov Klanec, so kmetje opazi torej Ljubljana za 5621 stanovnikov. Öe prištejemo civilnemu je jako potrt in žalosten. Drugi dan so pa opazili prebivalstvu še aktivno vojaštvo broj 2592 oseb znaša vrata Veličeve hiše zaprta skupno prebivalstvo ljubljanskega mesta 36.547 oseb in se je v kovačnici. zato so šli pred li, da da so da cigan ni, kakor po navadi hišo in vrata šiloma odprli, v torej pomnožilo za 6042 oseb Tiskarna v Kamniku ustanovil v Kamniku tiskarno knjjg in umetnin Gospod Anton Slatnar je hiši pa so našli cigana Mila obešenega na vrv, katero je dair popred na semnju kupil. Izvršil je ga je zapustila soproga. samomor od žalosti ker številjenj Trg Vipava je imela glasom izkaza o ljudskem 12 ciganov zmrznilo južnem delu Ogrske so 31 decembra 1. 1900 1123 prebivalcev Volilne sleparije te hude zime ciganje kradli na vseh koncih in krajih niki so imeli dosti posla, pohajajoč za temi potujočim Orož i tru Emil Bizjak na tri tedne, Franc Markič in Ivan Karnelj na Ljubljani so bili obsojeni mami. Na nekem samotnem kraju so se namenili na ciganska 10 dni zapora. Bizjak je slednjeimenovana dva moŽa zapeljal, in hud mraz niso orožniki kola, v katerih je bila družina 12 oseb. Ker je že bilo pozna da sta šla za druge volit dr. Šasteršiča Hrvatsko-slovenski klub Mej tnpak dospeli pregledati ciganska kola so vse skupaj peljali v vas, in zaprli v neki tem klubom in Cigani pa so po noči razbili vrata in vsi takoimenovanim centrumom so se začela novič pogajanja za- pustivši kola v hlevu. Hodili hlev pobegnili so radi združitve v jeden skupen klub. Ce nasprotuje temu samo gosp. dr. Šusteršič nekaj skupaj časa, ali ko jih je smo prav poučeni, počelo zebsti, so se vsi jeden poleg drugega vlegli na tla^ se je prenaglil blizu nekega potoka, meneč, da ondi dočakajo dneva, da potenc o Letni K Stran nadaljujejo pot: Drugi dan so orožniki p v hlev, v katerem zdravnika dr. Euegerja, To je zdravnikovega brata, nadporoß ni bilo več ciganov. Podali so se za njimi v gonjo, in jih nika Euegerja tako razburilo, da je šel v družbi nekega svo- dobili pri piotoku,, vsih 12 v eni gruöi stisnjene in zmrznjene, jega tovariša na stanovanje stotnika Adamsa ter ga ondi z Isti dan so vse skupaj pokopali. Otrok na biljardu, časniki so prinesli nedavno revolverjem ustrelil. Nadporočnika Euegerja so zaprli Južne krvi tudi ruska zima ne ohladi kavarno časlavskega hotela je prišla žena ne- omikani Eusi jako ljubijo operne predstave tole novico: 60Ča dete. Eadi nekega prestopka je bil njen mož, katerega Ne ovadil nek domobranski častnik, obsojen na 6 dni zapora, čuti v gledališčih italijansko godbo. Tako imajo letošnj , Vsi v Petro- gradu, marveč tudi v Odesi in drugih pokrajinskih mestih je zimo Tri dni lastniku, je bil že zaprt. Žena, stopivša v kavarno, je rekla celo v Poltavi „italijansko opero". V tamkajšnem mestnem gle nedavno odigral na odru sledeči dogodek je moža ovadil, in ki je ravnokar v kavarni igral dališču se na biljardu: „Ker ste mi vzeli moža, pa mi pomagajte živiti izven programa: Peli so opero „Ernani". Predstava se otroke. Tu imate jednega/* In odšla je iz kavarne. Seveda vršila gladko brez vsakega motenja nastala v kavarni velika razburjenost, ko je dete samo akta do začetka zadnjega Tu pa je takoj po dvignjenju zastora prihitela na oder ostalo na biljardu Pozneje se je žena vender vrnila po otroka gospica Poidebard (Elvira) ter je razburjeno nazaanila zbra Kakšen upliv je imel ta prizor na kazen moža, ni znano. Od gladu v cerkvi umrla; Iz Sirakuz v nemu občinstvu, da ne ' -T. bo več pela, ker jo lano ravnokar pretepala. Zadnje dej pevka Gastel se je torej vršilo res javljajo, da so ondi v neki cerkvi našli mrtvo mater in dvoje ^^^^ Elvire. Ko pa je bila predstava končana, klicalo otrok Sirota mati je ves dan po ulicah beračila ali menda činstvo gospico Poidebard na oder ter brez uspeha. Po noči ni vedela kam in šla je v cerkev in priredilo burne ovacije. Dame so jo obsule s cvetjem fie ondi z otroci skrila. Gladu m mraza trpeči reveži so za spali, ali za vedno. Ko so ljudje zjutraj odprli cerkev,- dobili spodje so vsled nedostanj tem, da so pometali ob insultirani pevki I a go- šopkov izražali svoje simpatije s 50 vse tri mrtve. s / svoje klrbuke in čepice na oder. Občinstvo klicalo tudi po gospici Castellano. a tä je bila pametna Zrakoplovstvo. Inžener Plates izjavlja, da je neki ruski zdravnik dr. Konstantin Danilewski v Charkovu umil dovolj Činstvo da se ni izpostavila žvižganju in sikanju, kajti ob očividno hotelo prirediti tako pohvalo No drugi rakopiov, katerega se lahko vodi po zraku. Danilewski je ^an se je vsa stvar vršila jako ugodno Predno se je namreč izvršil že 140 voženj v okolici Charkova. Njegov zrakoplov pričela predstava, stopili sta na oder obe pevki poltavsko vedno obstal na onem kraju, katerega je prej zaznamoval občinstvo ]e bilo priča javnemu sprijaznjenju obeh vročekrvnih za svoj cilj, ter se zopet vrnil na kraj, od katerega Italijank sta se coram publico objeli poljubili. Ta io Bodi pripomnjeno, da je princip, na katerem ta Dani- godek spominja pač na običaje v divjem zapadu Amerike odplul lewskega iznajdba sloni, že pred leti razlagal preprosti jezuit Augustina. Dedščina po kraljici Viktoriji znaša 1200 milijonov frankov. Ko je prišla na prestol, je prevzela jeden Umetniška predavanja za narod. V Parizu se milijon 250.000 frankov dolga Viktorija je bila sila skopa ustanovilo društvo narodu o umetnosti. Predavanj Francozki umetniki hočejo vzgojiti nmevali umetnost, ter jo znah ceniti ima namen piedavati priprostemu in je dala prodajati pridelke s svojih posestev na trgu. Za- bodo tudi brezplačna in javna, pustila je milijarde, a puščala je gladu umreti milijone svojih nižj sloje, da bodo podanikov, ne le v Indiji, ampak tudi v svoji rezidenci Londonu V gledališču umrl. Uprava mestnega gledališča. Steznik vzrok smrti. V Londonu se je te dni kateremu so zdaj dali ime Teatro Verdi je odločila upriličiti pripetil ta slučaj Neka dama se je hipoma zgrudila svoji 1 ob nedeljah popoludne predstave oper z znižanimi cenami, sobi na tla in obstala mrtva Došli zdravnik je samo še mogel navidezno za nižje ljudstvo. Prva taka predstava je bila v konstatirati, da je umrla vsled kapi na možganih, ker si je nedeljo popoludne ob pol 3. uri. Te predstave se je udeležilo pretesno stiskala život s steznikom. Jednakih slučajev pa po- toliko občinstva, da je že ob uri popoludne vsak vstop v znajo gledališče nemogoč Na onem vhodu so vlomili vrata in se je vrinilo v gledališče vse, kar je moglo. Vsled neštevilne zdravniki še mnogo. Buri in novine. Kako malo se Buri mene zato, množice udeležencev, je bila vročina uprav neznosna. Na kaj svet o njih piše in sodi, vidi se iz naslednjega dogodka. zasebnem mestu je sedel neki Babuder masinist v pokoju, Dopisnik nemškaga lista „Neue Freie Presse" predstavil se kateremu je vsled vročine pozlilo lU se je zvrnil , stol. Pričujoči so ga prinesli na zrak, in pripeljali v bolnico, a je je preje umrl. Hrana v bodočnosti. Neki trancoski zdravnik mnenja, da bo naša hraua v bodočnosti obstajala v obliki krogljic (pilule)! Kompromirana (stisnjena) hrana ima namen, da nadomesti komplicirane menüje in različnost jedi. Kadar je nekoč burskemu državnemu tajniku Reitzu kot stalni dopisnik velikega nemškega lista, meneč, da si s tem pridobi mnogo ugleda pri njem. Toda burski državni tajnik odvrnil mu je nato povsem hladno: „Prijatelj, bolje storite, da vzamete v roke puško in ustrelite vsak dan kakega Angleža tem nam bodete več koristili kakor z vašimi članki ko ^ Menda bil povedal dopisnik kako da s svojimi članki koristi bodo različna hranila, jih uživamo, oproščena vode, raz judovski stranki. ga bil pošteni mož se drugače zavrnil. Sirjajoče njihov obseg in brezkoristnih oležujočih jih snovi. Isti državni tajnik Reitz je takoj po odhodu Krügerja v Ev- potem se bodo obliki malih piul tornj sledeč: ista aH hranila namreč lahko ploščic dajala v ropo pustil svojo službo in stopil kot navaden vojak pod Jedilni list bodočega obeda bo Hors oeuver: pilula. Meso : pilula. Prikuha: pilula. Desert: pilula. Grozno ! Beda v Apuliji je velikanska. Nad 100.000 de- celo nemški parnik poveljništvo gen^^rala Bothe, da se tam vojskuje za obrambo svoje domovine. Dva največja parnika. V Connecticutu v Zjed. državah so zgradili dva velikanska parnika, katera prekosita Deutschland u lavcev je brez zaslvžka. Sadi slabe letine, velikih davkov itd. 25 milijonov. Vsak tak parnik stane Dolgi bodo Apulija, po 200 m, široki 25 m, hitrost je bila včasih najbogatejša pokrajina, tako be- iznašala bode 24 milj na uro. Na krovu bode raška, da zahtevajo poslanci da se ustanove ljudske kuhinje. postavljeno od vlade 200.000 lir podpore, pet mostov, eden nad drugim, na katerih lahko prevozijo po 1000 potnikov. Vsak parnik lahko naenkrat naloži 33.000 ton Olikanost nemških častnikov. Na god nemškega blaga. Skladišča za premog so prostorna za sprejem 4000 ton oesarja je priredila oficirska družba v Metzu za zabavo med premoga, nekako toliko, kolikor blaga prepelje lahko jeden ;Seboj borbo. V boju pa je stotnik Adams pretepal polkovnega večjih loydovih parnikov. Te parnike bodo rabili za prevoz iz JI Stran 7-0. '4 • Letnik LIX f t San Prancisca v kitajske ustavljali Da otokih. • % ' A luke v .ravni k' » „ , črti ne da se še) I i ^ I 4 . .L V kuhinjo ter/r-se • ustrelil v srce. Žena in sin sta nevarno Srečen zet • • - ' Hči američanskega milij Zim mermanna se je omožila z vojvodo Manchester, Kateri ima ranjena, a najbrže okreva.ta. Trlep je star 43 let in tlarski delavec. Virok '/.ločina je bila baje ljubosumnost ko naslov in pa obilico dolga Oče se tej sprva ni hotel vedeti ne za hčer in ne za njeno Zdaj so pa poročienci zvedeli, da se in zato so se odločili to svrho » poroki protivil in f roča Posledice vojne na Kitajskem. Laffen Bureau": V pokrajinah Šansi Pekina po m Šon oče odstvo. strašna lakota. Dve tretjini prebivalstva je brez sredstev nekam omehčal obiskati ga za božične praznike in v so se iz Londona odpeljali v Ameriko. Ko so iz Čing si vlada Princ je izjavil američanskemu topniku, da bodo prebivalci pri živeti se s človeškim mesom in prodati žene in otroke Novega Jorka dospeli v Cincinati, so na kolodvoiu dobili poseben vlak, katerega jim je oče nasproti odpravil in pa obvestilo vojvodi, da je položen v londohske banke jeden mi^ . t lijon Loterijske sreöke kron s katerimi praznike I naj popi svoje dolgove. Vesele sina milij « Milijonarjev ega sina odvedli. Petnajstletnega V Lincu dne V Trstu dne februvarja t. februvarja t. 19, 51, Eduarda A' Cudahy v Omahi pri Chicagu v V Pragi dne 13. februvarja t 30, 81, 85. 6S, 39, 19, 42, 65. 16, 44, 64, 36, 26. > Ameriki so po noči odvedli nepoznani zločinci za sinom objavil znal povedati, da pod njegov Oče primerno svoto onemu prebiva. Na to obj v skrbi mu je Cudahy dobil pismo brez podpisa, v katerem se mu objavlja, da sina lahko dobi, ako v naznačenem času 125 000 frankov v zlatu pn v samoten kraj ker papirnatega denarj upoštevati, boječ se, da niso popred ubilježene števil ne morejo ie ban- rž « Tržne cene. v Ljubljani dne 15. februvarja 1901. Pšenica K 6 80 h, ječmen 6.50 oves 6 50 ajda kovcev, po katerih bi se potem zločince spoznalo Cidahv proso turSMca 6.30 leča fižol res vzel 125.000 frankov v zlatu ter šel na omenjeno mesto je dobil našemljenega človeka in svojega sina. Ko je mi 10.50 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. lijon denarje odštel Zločinec pa je svojim tovarišem le svoji dobil sina in ž njim šel na dom .f družbi, da razdeli pošteni plen tako Influenca v Ameriki. V Ameriki silna infiuenca, da je je zavladala samo v Novem Jorku obolelo 200.000 oseb na tej bolezni, v Chikagu leži 100 000 oseb za influenco. Bolnišnice so prenapolnjene. Strahovit požar. Iz Buenos Eyres-a javljajo, da v onih predelih uže nekaj dni gorijo polja Požar se je razr širil na kakih 4000 kvadrafnih kilometrov memo velika Škoda je neiz- Slovenec zločinec v Ameriki, V Clevelandu v Severni Ameriki je izvršil zločin Matija Trlep iz Šmihela na Dolenjskem. Spri se je s svojo 361etno ž^no ter jo zabodel z nožem, enako tudi svojega 161etnega sina Matevža. Potem je tso f I « tf { i s K C J ' > Tiskarna kamenotiskarna Ljubljani izdeluje vsa tiskarska dela n a j kraj šem času j ako nizkih cenah. Posebno priporoča za tisek knjig, brošur, diplomov, trgovskih pisem, računoT, kuyertoY, raznih tabelaričnih Tiskarna najnovejšimi črkami, okraski stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma UStreČi. UOYi Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.