IM). Številka. IVst. v ponedeljek !. maja I MM). IVČaj XXIV. „Edinost" iihnjs dvak rat nn rtmi. razun ne.lelj in praznikov, *juimj in zvečer oh 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih izhaja oh f» uri zjutraj. X«ri»£nI M n / tiniti : Ohe izdanji na leto . . . irid. 21* — 'An sumo večerno izdanje . 12-— Zft pol leta,četrt leta in itn meneč ratmemo. Naročnino je plačevati na|ire|. Na naročite hrez prilolene naročnine se uprava ne ozira. NT* drobno *e prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 iivČ.; ponedeljske zjntrmnje Številke po 2 livč. Izven Trata po 1 nvč. več. ■ i|....... EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon *t?. M70. 4 nvč. V edinosti Je moj! Oglasi ne računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom, l'oslana, osmrtnice in jnvne zalivale, domači oglasi itil. se računajo po pogodhi. Val ilopiai naj ne poSiljajo uredništvu. Nefiankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamaciji in oglase sprejema u pravili M ro. Naročnino in oglase j« plačevati loco Trst. 1'reilnUtvo lil tlskariiii se nahajata v ulici Carintia Atv. 12. I pravnUlvii, . m. m. Za jutri je napovedanih 27 delavskih shodov. Skupni dnevni red jim je : »Prvi mnjnik in njegov pomen kakor delavski praznik«. Po uhodili ho podajo delavci po Ringu v Prater, kjer je za 'ste najetih že 4;"> gostilnic. I/ Pratra se povrnejo v skupinah v mesto. Ker se misli, da nameravajo pred magistratom prirediti demonstracije, izdale ho se stroge naredite. Pravil 2i>. m. m. Na razpravi v deželnem zboru o poročilu glede pomnožcnja števila Členov v obeh okrajnih šolskih svetih, ki naj jih voli mestni zastop praski, je govoril dr. Herold o izgredih, ki so se zgodili dne 27. t. m. v Hebu proti nekemu reškemu odvetniku in o postopanju sodnikovem na razpravi proti dru. Tieftrunku. Herold je zmračili krivdo na polio, in sodne oblasti. Zahteval je od vlade, da skrbi za enako varstvo češkim manjšinam, kakor so istega nemške manjšine deležne v polni in in natanjčni meri. f^jllblio, 2!>. m. m. Danes popoludne, ob četrt na eno, se je čutil v mestu in okolici močan potres. Ob dveh popoludne je sledil slabejši sunek, Pri Sv. Mihaelu na državni železnici so bežali ljudje prestrašeni iz hiš na ceste. Hlldilliprstil 2'.). m. m. Danes se je po (1 tineli zaključila razprava proti družbi ponarejevalcev denarja, ki so bili toženi, da so delali avstrijske, rumunske in srbske novce. 24 obtožencev so obsodili na ječe od .'1 mesecev do 7 let, H pa ho jih rešili obtožbe. Fraiikolirod, 2l>. m. m. »Frankfurter Zci-tung« javlja iz Bagdada: Rusko odposlanstvo, se-stoječe iz 7 častnikov glavnega štaba in 14 inže-nerjev, potuje iz Karsa proti perzijskemu zalivu. P O I) I. I S T 15 K. Privilegij. -Spisal Po In k s. >-- Ha ha, to je torej našel , . . za kosilo! Ha ha! Polagoma se je umiril .... Čemu obli pa vati; Profesor.... tla, zakaj ni šel prej k njemu, ta je gotovo plemeniteji, v tem se ne bo varal. Pisal mu je nekoč odkrito, da je priprosti kmetski fant, a vendar je ostal profesor v svojih pismih prijazen, pozdravljal ga je prijateljsko .... Šel je k njemu. — Gospod profesor, prišel sem k vam . . . — Ketlo . . . . ? — Miha Ijovrin . . . — Vi . . . ti ?!? . . . Po kaj si prišel? — — Gospod profesor ... -- in zopet je razkril vse upe sveže mlade duše svoje. — Napredoval bi rad, izobrazil bi se rad ? Prav lepo, prav lepo!. ... Ali to ne gre kar tako, res ne gre. . . In gospod profesor se je namislil, potem pa je dejal nejevoljno: — Prav neumno, da si prišel, res prav neumno. Zakaj nisi pisal, jaz bi ti bil povedal, da je to prav neumna misel! Priti kar tako - le semkaj, tebi nič meni nič, hm . . . Pa, ker si že tu, no storim, kar morem. Jaz sem prijatelj bogatega Namen tej ekspediciji je, da zadovoljenjem šahovim prouči zemljišče radi nadaljevanja železnice Tiflis-Kars ob perzijski meji do perzijskega zaliva. Na- v varstvo železnice in de- Loildotl 2S>. m. m. Druga izdaja lista »Mor-ning Post« ima brzojavko iz Petrograda od današnjega dne, glasom katere hc je pogodba, sklenjena med britansko in rusko vlado glede želez-nienih stvari v Kitaju, včeraj tam podpisala. Glavna določba tega dogovora sestoji v tem, da se je Rusija zavezala, da ne bode skušal.i pridobiti si v .laugt-si-dolini železnice ali podobne koncesije, niti ne bode drugim državam pomagala v tem pogledu. Angležka se je obvezala 'gjfjfhakem zmislu glede Mandžurije. Madrid 3fPmi. m. Kakor so dokazala poizvedovanja, je včeraj v gledališču aretirani Chamod živel tako, tla mu ni ničesar očitati; po laHtnih zaslugah si je pridobil mesto vojaškega živinozdrav-^ nika. Vse okolnosti kažejo, da se mu pamet meša. Preiskovalnemu sodniku je izjavil, tla je popil včeraj nekaj čas žganja, prej, ko je šel v gledališče. Orožje da nosi s seboj iz navade, ker se je pred kratkim spri z maršalom Permutloin ter se bul, tla se ga napade. Ko so ga aretirali, segel je po bodalu, ker je menil, da so ga napadli. Kakor poroča »Tiempo«, je izrazila kraljica-rcgentinja nasproti ministerskemu predsedniku Silvelli svoje prepričanje, da jo Chamod nesrečen holnik, žrtva svoje strasti, nikakor pa ne zločinec. l i latici li ja 2S>. m. m. Predsednik Mac Kin-lev je obiskal vojno latlijo »Ralleigh«. Kapitan Coghlan mu je predstavil častnike in moštvo ter omenil, da so se vsi udeležili manilske vojne. Mac Kinlev je korakal gologlav od prvega do zadnjega ter je izrazil v svojem nagovoru veselje, da jih posestnika prav tu blizu mesta, rečem mu par besed, morda te vzame za hlapca. — On je prebledel. Torej vse nič, vso! Neki snhi jok ga je du-šil v grlu, zastokal je bolestno. — Saj menda znaš delati ? — — Znam, znam ! - je zakričal in planil skozi vrata. Povzdiga dude, izobrazba duha ! Ha ha! Saj je navadnega bajtarja sin, navaden delavec, priprosti kmetski fant! In če nui gori v prsih želja po napredku, Če se mu duša vspenja, svesta si svoje moči, če mu srce inorč po neznosnem višjem, po oslobodi tv i duha ! Ha ha! Nič, nič ! Ketlo ti je dal pravico prestopati meje, ketlo ti dovoljuje vzpenjati so višje, kako se drzneš želeti več, nego gre tebi in tvoji ogoljeni kmetski obleki! ? Tepee, tepec ! Kje imaš privelegi j, kje ! ? ! Ivo bi ti bilo morda še le 8 — 10 let, dovolili l»i ti, da stradaš deset, dvanajst let, da si nahraniš dušo, sedaj ti je odzvonila tudi ta pravica! Sedaj te ona duševna inteligenca gloda s prezirom, ker nisi imel prilike obrusiti v klasikih svojo pamet, čutijo se neskončno vzvišene nad tvojim bistrim zdravim razumom, ker se je po petnnjst-ali dvajsetletnem studiranju vendar moralo prijeti zamore pozdraviti v domovini ter jim čestitati na njihovem junaštvu. Iz Filadelftje se je podal predsednik za nekaj dni v Novi York. Iz predpekla v pekel. (Dopis istrskega Hrvatu.) Povodom smrti grofa Hohen\varta smo so spomnili bivšega kluba njegovega, v katerem so sedeli večinoma tudi poslanci hrvatsko-slovenskcga naroda iz južnih pokrajin Avstrije. Radikalneji elementi so govorili tedaj, da je Hohenvvartov klub pravi pravcati predpekelV.a ntiše poslance: vezanimi ta klub se niso mogli ni premikati, ni tožiti, a narod je ostajal v nejasnosti, brez jasnega cilja, brez pravega vodstva. In bili smo zares v prcdpeklu ! Ali nam se ni dogodilo kakor starim patrijarhom, tla bi bil došel mesija ter nas i/,vel iz tmine v .. . raj, ampak mi smo v te zadnje čase došli iz predpekla v — pekel. Da-li je to tako zato, ker so naši poslanci sedaj vpreženi v vladina kola, ali zato, ker baje prevladuje radikalni element — ali dejstvo je to, da mi nekoliko zadnjih let sem naletamo na trše ograje proti našemu napredku, nego-li poprej, a dočiin mi sami nezmiseluo trosimo svojo moč v različne ničarije, ne smemo se nadejati pomoči od nikoder. Naš napredek so kaže v jalco slabi luči: v deželnih zborih primorskih ne morejo p o s 1 a n c i h r v a t s k i-s l o ven« k e g a n a r o ti a vršiti svoje dolžnosti, Ljubljana mora prebijati kandidature in celo ožje volitve nemških priseljencev, v Dalmaciji so se spomnili še le sedaj, tla na c. kr. uradih ni hrvatskih napisov. Res, krasni odnošaji to v tej novi eri, ko naši poslanci na Dunaju pomagajo vladi, a ta poslednja tlela tu njihnih glav nekaj visoko modrosti, o katerih ti nimaš ni pojma! In vendar so ti zatrjevali, da si talent, da si duhovit, svetovali ti, da se okleni napredka, da si oslobodi duha in zdaj te sami pehajo nazaj v proletarijat! O saj ne gre za talente, za naravno nadarjenost, kje bi ostale stare patentirane prepravice, kje čislani, občepriznani predsodki! Dušo mu je razjedal srd, srce pa se mu je krčilo v bolesti prevare. Kaj sedaj ? Naj li gre domov, nazaj domov kjer, mu je očim povedal že tolikokrat, da ni več zanj prostora v domači bajti? Naj li gre tjakaj v svet in naj pusti, zavrže vse, kar mu je vzrastlo i vzcvetelo v duši, naj gre in živi in tlela, samo, da bode — sit?! Neka trma jo jela vstajati v njem, neka nova, nepoznana eneržija mu je podila kri hitreje po žilah. Ne, ne! Zakaj se podati, zakaj rezignirati, in s to resignaeijo priznati, da ni nič zdravega živelo v njem, da so bili vsi čuti, vse ideje, vse osnove samo trenotna domišljija?! Ne! In dan je rasel proti poldnevu, njemu pa je trdna volja vzdihavala novih svežih moči. Je li zmagal ? 1) a, z m a ga 1 je! (Z vrše tek.) doli kakor tla na« ne pozna ali kakor da nas niti ni. Morda se tudi dela vse to navlaič: j>oIiti- | ško življenje monarhije naj bo osredotočeno v v češko-acmškem vprašanju, da 1 >i Hrupi siromaki niti ne opazili, kako so zapuščeni. Kadi tega spora na severu vlada l>aje nima ("asa, da I»i se bavila z nadlogami na jugu, a mej tem nadaljuje tu poli-tiko: ali brezbrižnosti ali nevednosti, vsakako pa ' protivno svojim in nadim interesom. Sicer pa se ni čuditi, da smo ni i Slovenci in Hrvatje v Avstriji vsikdar peto kolov vsem, samo ne v davanju davka v denarju in krvi. Naše doma?«' borbe uničujejo naš organizem, da se ne ; more v speč no razcvesti in donesti zaželjnega sadu. Nesloge, trenje, prepiri vladajo tu, kjer bi morala vladati mir in ljubav, kjer bi se morali vsi zbirati v bratskem objemu proti poželjivemu neprijatelju, ki preži na vsako priliko, ko nam more škodovati. Na Kranjskem in v Dalmneiji se je razvil ta žalostni proces do skrajnosti, v teh dveh pokrajinah, ki bi morali nas v Primorju ogrevati se svojim solncem, a ne nas biti se svojim — ledom! V Zadru Italijani, v Ljubljani Nemci morejo storiti, kar jih je volja v deželnem zboru in izven istega: mlačna nrav Slovanov ne stopa jim na prste, ampak jih pušča na miru. Nam v Primorju je drugače: v deželnem zboru nam ni varno ni življenje, kamo-li narodni jezik naš! Ali če vlada gleda in molči kakor da to ni nje posel, pa bi ne smeli gledati in molčati naši bratje v Kranjski in Dalmaciji! Naj si le tudi tam prisvoje načelo, katerega se drže istrski Italijani, naj se onemogoči italijansko oziroma nemško govorjenje, pa da vidimo, ali ne bo to dober recept za probujenje vlade iz njenega spanja! Cemu trositi narodne sile v smešne borbe klerikalizma in liberalizma, pravaštva in narod-njaštva, ko še nismo svoji v svoji hiši, ko še dufi-man naš-dviga svojo glavo?! V Kranjski bodite SI, »venci, in to brezpogojno; v Dalmaciji bodite Hrvatje, brez druge primesi, pa bo vspeh gotov, zmaga naša ! A mi v Primorju, ki stojimo med jednimi in drugimi, bomo crpili moči iz narodnega jedinstva in bomo mogli vspešneje voditi borbo za svoj obstanek. Složno, složno, brado mila! Govor dra. Dinka Trinajstića v dr it (ji seji dež. zbora istrskega dne 18. aprila 189U. (Dalje.) Navesti hočem samo nekoliko primerov. Omenjam, da bi se bil prvi primer moral tudi konsta-tovati v volilnem zapisniku (krik), ker tu si je volilna komisija prilastila pravico, da je prevzela mandat od volilca ter je glasovala v njegovem imenu. Toneti Teodoro fu Giuseppe, poštar v Plo-minu, je vpisan v volilnem imeniku pod št. 15, a ni pristopil k volitvi (vrišč). Komisija pa je izjavila, da je pooblaščena glasovati mesto njega ter j e o d d a 1 a zanj gl a s. Ce bi imelo veljati to načelo, tedaj ne bi bilo potrebno (vrišč), da se kličejo volilci (vrišč), nego zadostovalo bi, da komisija sama glasuje za vse volilce. O tem slučaju, kateri, kakor sein rekel, mora biti zabeležen v volilnem zapisniku, naš deželni odbor v svojem poročilu modro molči (kričanje). To je zares dejanje, ki (kričanje), ali je še drugih slučajev, katerih naš deželni odbor ne omenja. Predsednik seza govorniku v besedo. Dr. Trinajstid: Prosim! Predsednik: Prego di finirla. Dr. Trinajstid: Ce se od nas nikogar ne pusti (vrišč) v (vrišč) v odseke. (Krik in ropot). Klic: Fakini! Predsednik govori italijanski. I>r. Trinajstid: . . . da imam vso pravico, da tukaj pokažem točke, na katerih temelji naš predlog, ker drugače se odsek ne bo vedel ravnati (vrišč). Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid: Kratek bodem, ali ne pretrgajte me. Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid: Torej navesti hočem ta slučaj (krik). Predsednik mu sega v besedo. Dr. Trinajstid: Pustite me govoriti! (žvižganje). Predsednik zvoni ponovno iu opominja govornika. Dr. Trinajstid: Jaz nisem poklican semkaj, da bi mi vi dajali tukaj lekcije, ampak, da branim pravico, ter imam pravico, da govorim, dokler so drž im predmeta (žvižganje). Kar se je zgodilo v Plominu, to vas zelo lioli (vrišč), pa bi hoteli pokriti one nezakonitosti, ker jih je storil menda Vaš pristaš (ropot in vrišč). Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid: Torej kakor volilec pod št. 1. bil je vpisan v imenik duhovnik don Franoesco Massalin, a ta v resnici ni imel pravice glasovati, ker je upokojen ter ne bi spadal v listo... YTendar je bil on celo v volilni komisiji glavna oseba ter potrjeval, ko so s e t u d i m r t v c c i i n odsotni udeleževali volit v e, v kljub prigovorom političnega uradnika, zastopnika vlade, ki je opozarjal na te slučaje. Drugi slučaj, ki ga hočem navesti, je volilec pod št. 4 — Basadonna Giovanni, ki je bil na morju, ali v Benetkah; a volilec pod št. H. — Teodoro Tonetti fu Giovanni je bil tudi na morju, nobeden teh dveh ni hil navzoč na volitvi, in vendar je zapisano, kakor da sta glasovala. — (Ropot). Klic: Fakini! Predsednik trdi, da vidi same »deputate«. Klic : To niso poslanci 1 Prof. Mandid: Fakini! (Vrišč in žvižganje; ropot je tolik, da mora predsednik prekiniti sejo za nekoliko minut.) Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid: Pustite me govoriti. Predsednik govori italijanski. Dr. Trinajstid (predsedniku): Ako ne znate tega jezika, učite se! (grozen krik) in odstopite od mesta, za katero niste sposobni. Predsednik govori italijanski. (Zvršetek pride.) ni , , Politični pregled. TROT, 1. inaja 1899. Krisa na Goriškem. Voditelj goriških Slovencev, gospod dr. Anton Gregorčič, je odgovoril deželnemu glavarju dni. Pajerju, kako hi se dala doseči sprava na Goriškem. Ta sprava — pravi dr. Gregorčič — bi ne smela biti samo premirje, ampak bi morala pomenjati trajen mir med obema narodoma. Zato pa se . lovenski poslanci ne ozirajo samo na stvari, ki spadajo strogo v delokrog I deželnega zbora, ampak tudi na druge stvari, ki so j le v rahli zvezi z istim, torej zahteve, katerih zadovoljenje je odvisno tudi od drugih činiteljev, sosebno od vlade. Slovenski poslanci zahtevajo le stvari, katere imajo Italijani že davno, ali katere lahko dobe, ne da bi Slovenci prigovarjali temu, ali kar bi bilo na dobro obema nnrod.iostima. Potem navaja Gregorčičevo pismo več konkretnih naših zahtev. Važneje mej temi bi bile: da naj se sklepi deželnega zbora delajo v sporazuinlje-nju obeh strank in da se ho o volitvah v odseke jemal ozir jednakomerno na obe stranki; zagotovi naj se popolna jednakopra\ nost obeh deželnih jezikov v deželnem zboru, v odsekih, v deželnih uradih in zavodih; referati v deželnem odboru na j se dele po narodnem načelu, ali, kjer to ni možno, po načelu stroge paritete; okrajni šolski zalogi naj se subvencionirajo iz deželnega zaklada v znesku KO°/0, da se razbremenc preobremenjeni davkoplačevalci v zmislu vladne predloge; plače učiteljem naj se povišajo. Druge zahteve se tičejo obrtnih nadaljevalnih šol, podpiranja gradnje cest, uravnave rek in hudournikov, brezobrestnih posojil lastnikom vinogradov, opustošenih po trtni uši, nakupa akcij za vipavsko železnico za 100.000 gld. od strani dežele, rešitve šolskega vprašanja v Gorici, odprave mitnic istotam. Dr. Gregorčič pravi v zakl jučku svojega pisma, da so te zahteve popolnoma opravičene, in da bi bil doseženi mir na korist obema narodnostima, državi in dinastiji. Pozivlje torej dra. Pajerja, naj on zastavi ves svoj vpliv, da bode zadovoljeno tem zahtevam, da se tako omogoči slovenskim poslancem sodelovanje v deželnem zboru, da se po toli- kih letih boja tigladi pot do miru in da se v deželi zasadi oljkina cvetka miru, ob katerem l>osta dva naroda, katerima je usojeni* živeti na istej grudi, živela zložno in srečno, visoko držeča naravne i n človeške pravice, dane toliko v blaginjo jednega kakor drugega. K položaju. «Politik* javlja, da s" ekse-kutivni odbor desnice snide ali 1H. maja ali takoj po binkoštnih praznikih. Gradiva da ho imel dovolj Označiti mu bode svoje stališče z ozirom na nejasnost v položenju, na namen vlade za uravnavo jezikovnega vprašanja s pomočjo $ 14. Vodilno vlogo na teh posvetovanjih bodo imeli seveda zopet češki poslanci. Le-ti so v jalco kočljivi poziciji nasproti kroni, vladi in drugim strankam na desni. To ni več nikaka tajnost, da krona hoče, da se izda jezikovni zakon, da se po tej poti odstranijo jezikovne naredbe in da dobi parlament priliko za razpravo o jezikovnemu zakonu. Istotako pa je znano tudi, da se Cehi protivijo taki obliki reše-nja jezikovnega vprašanja, ker smatrajo jedino deželni zbor kompetentnim za rešenje tega vprašanja, Ta prepir o kompetenci bo glavnim predmetom posvetovanjem eksekutivnega odbora desnice. Pozvati hočejo tudi vlado, naj obvesti odbor o svojih namenih. Ako ostane vlada pri tem, da je jezikovno vprašanje rešiti s pomočjo S 14., potem pridejo češki poslanci pred vprašanje: ali naj ta zakon izda že sedanja vlada, ali pa — prihodnja?! Praški list je uverjen sicer, da pride o stvari še do specijalnih razgovorov med grofom Thunom in Cehi. iS deželnih sborov. v zadnji seji dežel, zbora češkega so padale ostre besede; govorniku dr. Heroldu se je morala kar tresti duša samega ogorčenja. Povod temu so bili divjaški potiliški izgredi v Hebu proti Čehu d.ru Tiefrunku in njega zestopniku, ker sta na neki srnini razpravi hotela govoriti češki. Množica je besnela tako, da t so dr.a Tieftrunka morali orožniki spremljati iz mesta, njega zastopnik dr. Mificku pa je moral v v svojem vozu braniti se z revolverjem. Ne zadosti ; redar je zaustavil voz in ta gospod se je moral povrniti na policijsko oblast in prenočiti v zaporu. Krona vsemu pa je fakt, da se je proti njemu uvela sodna preiskavu. Ta nezaslišani dogodek je bil povod dež. posl. dru. Heroldu, da je imenoval to azijatski škandal, kajti — tako je vskliknil doslovno — »nikjer no bi našli takega strahopetstva, take malovrednosti politiških in pravosodnih oblasti, kakor je bila ta proti češkemu narodu. Za tako državno administracijo nimamo druge besede, nego ono pok. Greuterja: Pfui ! pfui ! pfui !« Potem je pri, ovedeval govornik, kako je množica, doznavši, da je obsovražljeni Celi ostal v zaporu, pela po ulicah mogočni koral Bismarckove pesmi, pesmi »Dia Wacht am Rliein«, te tipične pesmi avstrijskega patrijotizma. »Čudimo se — je vsklikal govornik nadalje — da niso peli tudi predsednik, okrajni glavar in sodni tajnik!« Koje govornik obžaloval, da namestnika ui v zbornici, ho vsklikali poslanci: »Ze ve, zakaj! Sramuje se!« Govornik je pozival vlado, naj varuje opravičene zahteve Cehov, in je zaključil: To zahtevamo, pri tein ostajemo, to bomo skušali doseči! Ako ne pojde z lepa, si pa — in to moremo — izsilimo od namestnika. (Viharno pritrjevanje, ki je trajalo dlje časa.) »Moravska orlice« piše: To je torej plačilo, da je češka delegacija žrtvovala svoje najdražje, ljubezen in popularnost v narodu. Zadnji čas je, da vodilni krogi krenejo na druga pota, sicer se ne bodo smeli čuditi, ako Cehi temeljito premene razmerje do vlade. Ako hebski dogodek ostane brez eksemplarične kazni, potem je konec poziciji Mladočehov mej češkimi volilci. Domače vesti. 1. milj. Danes pišemo 1. maja. Jasno in vedro se je razpenjalo danes zjutraj nebo, ko so trume praznično oblečenih izletnikov bežale iz mesta. Velika večina je bila seveda delavskega stanu. Saj je danes delavski »praznik«. List »La-voro« je izišel v veliki praznični obliki iu je prinesel meti drugimi spisi kar dela treh slovenskih avtorjev. Aškerčevo »Jaz« celd na prvem mestu in z velikimi črkami. Tu stojimo zopet prod jedno Camberjevih zagonctk. l>a bi bili dosedanji hranitelji lista postali hkratu tako »internacionalni«, tega ne verujemo. Saj pravimo: zagonetka za 1. maj. Po ulicah je bilo ves dan jako živahno, tako, da je bil na nekaterih mestih promet uprav težaven. Ali — kolikor je znano dosedaj — izgredov ali nepriličnosti ni bilo nikakih. Z a omi litje gimnazija v Pazinu je vlada že podelila svoje dovoljenje in je istemu že od sedaj podelila pravico javnosti. Tako poroča »Pie-colo». Toda, da ne bo zmote : to velja za — i t a-lijanski gimnazij!! Za danes nobene besec'e več. — Se Jedila lekcija od prijateljske strani. Celo naj veča prijateljica Lahov, žalotno-znana »Gra-zer Tagespost« ne more drugače, nego da — seveda zlivši popred vso svojo jezo na Slovence — očita tržaškim mogotcem, da je njihovo postopanje nepolitiško; da je njihovo početje često tako, da je za svoje mesto skrbeči Tržačan res ne more hvaliti; da se municipij meša v stvari, ki ga prav za prav nič ne brigajo, kar ne provzroČajo ugodne sodbe v svetu; Trst da boleha jako v svoji občinski uprav i, marsikaj da ni tako, kakor bi moralo biti. Ako bi se gospodje v municipalni palači — tako zaključuje ta lekcija — malo bolj brigali za resničre potrebe mesta in ako bi puščali veliko politiko na strani, ne bi imeli njih sovražniki toliko izdatnega orožja in bi odnošaji tu ne bili tako žalostni«. Torej je vendar res, da so odnošaji žalostni in da naše tožbe niso brez podlage!! Celo „Gra-zer Tagespost« pripoznava to. To treba beležiti. O^JI odbor slovensko-hrvatsklh poslancev na Primorskem. Vest, ki so jo prinesli nekateri slovenski listi o sestavi tega odbora, ni točna. Člena za Istro sta Spi uči d in Manditf (in ne Laginja), za Trst Kosec in Ivan Gorili p (ne Alojzij Goriup), za Goriško grof Alfred Coronini in dr. Anton Gregorčič. Izlet ženske podružnice sv. Cirila In Metoda prvo nedeljo imenika k sv. Ivanu. — Narava je vsa ovenčana s pomladnim cvetjem in zelenjem. Vse diha novo življenje, vse raste, vse kipi, vsem je pretesna zimska odeja. Vse se veseli novega rajskega življenja. Ali bi zamogel ostati še kateri Slovenec v tesnem mestnem ozfdji o toliki divoti narave ? ! A to ni še vse! Med zelenjem in cvetjem vihrajo ponosno slovenske trobojnice. Godba svira ravnokar venček slovanskih napevov ; a ko preneha ta, razlega se iz navdušenih grl, daleč na okolo mila narodna pesem. Jedva so potihnili zadnji glasovi te, tedaj začenja življenje in žuberenje pri mizah na vrtu. Vsaka predstavlja drugo slovansko mesto. Tu se pišejo listi, dopisnice s pustimi iu šaljivimi napisi in dov-tipi, ter se pošiljajo po pošti, ki bo tam na vrtu, v drugo mesto, t. j. k sosednji mizi. O tem imajo največ posla prodajalke papirja, razglednic, svinčnikov itd. Kaj ljubke prikazni pa so vsekakor raznašalke pisem in listov. Ali nimate vi vsi nekake simpatijo do pismonoše, kaj pa še le če je ta pismonoša — brhko slovensko dekle, ki vam je prinesel povsem nepričakovan list! ! Tam v ozadji pa je spustil ravnokar ribič svoj trnek v morje neznane globočine ter radovedno in nestrpno čaka, kaj mu neki natakne morska vila: li zlato ribico, ali prazno školjko?! Tako minevajo ure mej godbo, petjem, ribarjenjem in poštarjenjem. Zadnji žarki zahajajočega solnca poljubljajo krasno odičeni vrtin veselo presrečno družbo v njem. A ko objema mrak vso okolico, tedaj zablišči ves vrt v čudnem fantastičnem svitu. Vsi se spogledavajo zdaj svitlo beli, zdaj modri, zdaj rudeči. Ah to so bengalični ognji! V tem pa se začenja vrteti goreče kolo v vseh barvah, a slednjič pozdravljajo še odhajajoče švigajoče rakete. Daleč na okolo pa naznanjajo, da so se zbrali danes tu vsi Slovenci iz Trsta in okolice! Pa saj gledamo v duhu, kako sedi ponosni čitalničar poleg člena podpornega društva. Poleg »Kolašev« so udje »Slovanskega pevskega društva«. Tam zopet zastopniki pocl. in bralnega društva in zastopnice Nikolajevega zavoda. Tu elegantna dama in priprosta si. žena. Tam zopet vitka gospodiČina in cvetoča okoličanka. Tu zopet »Sokol«, ki je priletel, da si pridobi novih moči v divni naravi in da se navduši za nove borbe. Sentimentalen pesnik in resni politik — vsi, vsi so prišli ! Vsi sloji so tu. Vseh veže nerazrešljiva vez družbe sv. Cirila in Metoda. Za pravo našega Jezika! Gospod deželni glavar istrski, velemožni in vele — nesposobni gospod Campitelli, je doposlal hrvatako-slovenskim |w>slaneem v deželneln zboru istrskem pisano črno na belem, da morajo priti v prihodnjo sejo in hkratu opravičiti, zakaj niso prišli v zadnjo sejo. (J. Campitelli je seveda pisal italijanski. Naši poslanci pa so — v zmislu storjenega sklepa — lepo vrnili gospodu deželnemu tisto pisanje — ne da bi je bili niti odprli, ampak so zapisali na kuverto, kar so imeli povedati, ker hočejo zahtevati, česar smejo zahtevati: da se jim piše v njih jeziku. Oni hočejo, da obvelja odslej jednakopravnost našega jezika tudi v poslovanju prezidijalne pisarne deželnega zbora. Zapisali so na kuverte, da bodo odslej odklanjali vse spise, ki niso pisani v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Gospod Campitelli seveda ni umel tega, kar so zapisali naši poslanci. Dal si je torej prevesti. Ali gosp. Campitelli je prevelik in mogočen mož, da bi se tako hitro umaknil pred tem, kar zahteva od njega načelo jednake pravice. Sel je torej tja in napisal brzojavke našim poslancem z istim opominom. Naši poslanci pa zopet niso taki možje, da bi se le radi grozečih pogledov gospoda Campitellija umikali od tejra, kar je prav, in — niso hoteli vsprejeti brzojavk gospoda Campitellija!! Tako je prav!! Laška gospoda in slavna vlada naj le izvedo enkrat, da smo se le ob začetku svojega zalitevanja! Le tako naprej, z železno doslednostjo in do skrajnih posledic za pravo našega jezika, za načelo absolutne, brezpogojne jednakoprav-nosti ! ! In gospod Campitelli naj ve, da tudi njemu ni dovoljeno, da bi se postavljal nad naše pravo in zakon, nad pravo večine prebivalstva v deželi. Zadnji čas je bil, da se je s temi gospodi začelo govoriti prav pošteno — po slovenski ! Slovensku potrpežljivost je res velika in uprav angeljska, ali to vero treba vzeti prepotentnim gospodom, da mera te potrpežljivosti nima mej. Gospodje niso hoteli kratke sprave, pa naj imajo dolgo pravdo ! Ali Jih boli! Ali jih boli in peče lekcija, ki jo je dobila večina deželnega zbora istrskega od krvi njih krvi, od znanega irredentistiškega lista, milanskega »Secolo«. Soschno jih jezi, da je lekcija prešla v vse avstrijske liste. Gospodje so se kompro-mitovali do golega in krivica, ki jo delajo, je jasna vsakomur. To jih boli. To jih peče: lekcija od take strani o dolžnem spoštovanju do pravic manjšin v vsakem parlamentu ! Kako bi jih ne peklo, ko ravno oni na najdrzneji način gazijo pravice manjšine v deželnem zboru istrskem?! Kako se zvija naš »Piccolo«! Je pa tudi res težko odgovarjati na konstatacijo, da hrvatski in slovenski poslanci istrski, govoreči v svojem jeziku, ne delajo prav čisto nič druzega, nego kar delaj o italijanski poslanci v deželnem zboru tirolskem! Vrhu tega pa je še ta razlika, da tirolski italijanski poslanci zastopajo lc manjšino v deželi, naši pa zastopajo večino. Mi bi le hoteli videti, kaj bi počel isti »Piccolo«, ako bi v deželnem zboru tirolskem hoteli braniti italijanskim poslancem, govoriti v njih materinem jeziku! Istotako trda kost je za »Piccolo« konstatacija, da so savojski poslanci in senatorji v nekdanjem subalpinem parlamentu svobodno govorili po francozki. »Piccolo« jaše seveda zopet svoje staro kljuse, mend, da so v re-čenem parlamentu vsi umeli francozki in da dotični poslanci niso znali italijanščine. V deželnem zboru istrskem pa da Italijani ne umejo slovenščine, Slovenci pa da znajo prav dobro italijanščino. Na to zvijanje je odgovor kratek in jednostaven: naše poslance ne briga čisto nič, česa da ne umejo laški poslanci, kakor ne briga laških poslancev čisto nič, kaj da znajo naši poslanci. To bi bila nagrada za onega, ki je bil toliko priden, da se je učil drugim jezikom, ako bi radi tega njegovega znanja zahtevali od njega, naj bi zatajil svoj jezik in se odrekal pravicam istega! Tako se ne igramo, slavna laška gospoda! Mi zahtevamo svoje; če pa znamo kaj več, je to naše in ne vaše. Ta bi bila lepa, da bi iz naše sposobnosti, iz našega znanja in naše pridnosti vi pletli bič za naše hrbte, da bi iz našega znanja vi kovali pravo za gospodstvo nad vami. Tega nočemo in to vas boli. Toda pripravite se še na marsikaj, kar vas bo bolelo — še bolj!! Ak. dr. Slovenija na Dunaju priredi v četrtek, dne 4. maja t. 1., svoj I. redni občni zbor z nastopnim vsporedom : ttj 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zlx raj 2. čitanje zapisnika občnega zbora br. dr. • Triglava*; .'J. poročilo od borovo; 4. poročilo tehničnega kluba ; i». slučajnosti ; h) Zabavni del (zanimivosti »tri peresne deteljic » iz ogerskih pustinj, čita tov. i ur. Josip Sajn.) Lokal: Restavracija «Zum Magistrat* I. Lieh-tenfelsgassc Začetek točno ob H. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! Odbor slov. kat. akad. društva Danica na Dunaji se je tako-le sestavil za letni tečaj : Dolšak Franc, cand. med.: predsednik, Srebrnič Jož. stud. phil.: podpredsednik, Carli Ante , cand. iur.: tajnik, Remec Bogumil, stud. phil.: blagajnik, Cvetek Anton, stud. iur.: knjižničar, Vadnal Anton, stud. phil. : gospodar. Iz Kanala nam pišejo: Gg. cestnim nadzornikom in vsem onim, ki imajo skrbeti za vzdrževanje eraričnih cest, bi si dovolil jaz položiti na srce, naj ceste zasipljejo tedaj, kadar so blatne. O takem času bi se kamenje lepo prileglo in utisnilo v tla. Cesta bi bila lepo uravnana in trda, ker hi se kamenje utelesilo / blatom. Vožnja po takih cestah bi bila veliko laglja. Dotlej pa, dokler se cesta ni ugladila zadostno, naj bi ljudje ne nakladali toliko na svoje vozove. Prezldavanje namestil Iške palače v Trstu je zaustavljeno. Cisto nepričakovano je prišla te dni 7. Dunaja v Trst vest, da se mora prenehati s podiranjem stare uamestniške palače in da se na-mestniške oblasti nimajo preseliti v začasne in že pripravljene (s precejšnjimi stroški) prostore v ulici Caserma. Ta vest je presenetila tem bolj, ker so bili že razdejali jeden del javnega vrta pred na-mestniško palačo, na katerem so imeli kopati fundamente novi palači. Vzrok tej naredbi vlade je baje ta, da je finančno ministerstvo izjavilo, da ne more dovoliti potrebnega denarja, dokler parlament [ ne privoli v to. Da-li je to resnični in jedini vzrok J — kdo more vedeti to?! Čudno, jako čudno pa je to vsakakor, da se je tinančno ministerstvo še le v hipu, ko se je delo faktično že pričelo, spomnilo, da — nima denarja! ! Na vsaki način pa je obžalovati to zatezanje, kajti sedanja namestni-štvena palača nimalo no odgovarja — da niti ne govorimo o dekorumu te visoke oblasti — resničnim potrebam in praktičnim zahtevam. Različne vesti. Strašen požar V Guti. Poročali smo že med brzojavkami o strašnem požaru v Guti, ki je napravil neopisne škode. Zgorelo je do 12H4 raznih poslopij, med temi tudi 484 hiš. Ta grozna nesreča je zahtevala tudi mnogo žrtev ua človeškem ži\ Ije-rju. Iz pogorišča so izvlekli več mrtvih trupel, katerih ni bilo moči spoznati. Več oseb je zblaznelo Neki možki, ki je tekel v svojo hišo in rešil svojo otroke iz ognja, je oslepel nenadoma. Zgorelo je tudi do 2000 domačih živalij. Smrad, ki se širi od te mrhovine, katero še niso mogli pokopati, je okužil zrak po vsej okolici, o požaru je bilo nad 2000 ljudij brez strehe in okolo 1000 ljudi niso v 30 lirah zavžili ničesar. Vzdihujoče jezero. V pokrajini Asiniboin, se-verovshoduo od Kanade, je jezero, ki ima to čudno lastnost, da je slišati iz njega tajnostnih in čudnih zvokov, ki se čujejo kakor vzdihovanje ženske iu se tekom nekolikih sekund ponavljajo pet ali šest krat. To se pa primerja vsakakor zelo redko kdaj, kajti ljudje, ki bivajo že nad leto diiij na bregovih jezera, pripovedujejo, da še nijedenkrat niso slišali »vzdihovati« jezera. Glasovi se slišijo na sto angleških milj daljave. — Morila pa v tem jezeru vzdihujejo —ameriške »race?« Gluhih ne bo več. Elektrotehnik Hutchinscn v Mobile, Alabatua, je izumil orodje, s katerim jc možno napraviti, da gluhi slišijo. Njegov aparat sestoji iz male električne žepne baterije, ki je v zvezi z zelo komplicirano pripravo. Poskusi so dokazali, da iz velike daljave gluhi razločno slišijo godbo in slišijo govoriti ter so v stanu odgovarjati na vprašanja, ki se jim stavijo. Mož proti ženi. Pred kratkim jebila v nekem to-< \ver-okraju pri Galesburgu, v državi Ilinois, volitev, ki je I »i gotovo čudna. Republikanci s<> postavili za kandidata za službo šolskega svetovalca nekega gospoda Janms Manstielda. Kakor protikandidata so postavili demokratje ženo istega gos p. Mans-fielda. Ženske, ki imajo v državi Ilinois na šolskih volitvah volilno pravico, so agitovale zelo marljivo in tako je v tem boju zmagala gospa Msjnstield. Gospod MunsfieM je baje sam glasoval za svojo ženo. Kaplja vode izdolbe tudi kamen. Neki časnikar v Chikago je stavil slo dolarjev z nekim atletom v cirkusu, da isti ne bode mogel prenesti, da mu liter vode/, višine jednega metra počasi skaplja na desno dlan. Atlet se je smejal tej stvari in je takoj pričel v navzočnosti većih oseb, da izvede ta čin. Toda ko mu je padla na dlan 420. kaplja, jo umaknil roko in izjavil, da je premngan. Roka so m 11 je na onem mestu, kamor so padale kaplje, jako porudečila, koža seje olupila in pokazalo se je krvavo meso, kar je atleta neizmerno bolelo. Proti glavobolu pomaga, ako se senei, mesto za ušesi in na zadnjem delu glave nadrgnejo z dobrim špiritom ; to sredstvo pomaga izborno. Sveti Oče in socijalizem. Kakor poroča «Lin-zer Volksbl.» je bil linški škof Doppelbauer dne 19. t. m. od papeža Lova sprejet v avdijenco. Škof je bil spremljan od kanonika Hclletsgruber-ja iz Linea in nekega mladega duhovnika iz Hriksena, ki je sedaj kapelan pri Animi v Rimu. Gornji list poroča o tej avdijenci sledeče: Koje škof predstavil kapelana, je opomnil slednji, da je bil on doma predsednik nekemu delavskemu društvu iti se bavi sedaj še s soeijalnimi študijami. Papež je rekel na to hitro in živahno: «To je važna stvar dandanes«. In ko je kapelan obljubil, da hoče tudi nadalje delovati za velike socijalne ideje svojega papeža, se je sveti oče naslonil nekoliko nazaj na svoj pre-stol-sedež in je rekel: «l)a, trdne ideje so potrebne dandanes! Po vsem svetu gre silno gibanje in nujno je potrebno, da se tudi duhovniki temeljito bavijo s temi vprašanji, ako se hoče, da v teb viharjih zelo mnogo ljudij ne pride oh vero in v tabor socijalizma. Le nadaljuj pričeto delo!« Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj ."><). m. m. Ministerski predsednik grof Tliun je odpotoval za nekaj časa v Točin. Dunaj 1. Danes, na dan 1. majnika, je bilo 27 socijalističkih shodov. Vsi so bili tlobro obiskani. Na vseh shodili so se vsprejele slične resolucije, sosebno za splošno volilno pravo in za delavnik H ur. Italijanski delavci so imeli svoj poseben shod. Hiiditnpcšht 1. Cesar je vsprejel danes v avdijenci ministerskega predsednika Szella. Njegova cesarska visokost nadvojvoda Ferdinand vsprejme danes vse min iste rstvo in vsprejme pozneje več odličnih parlamentarcev. S tem jo nadvojvoda stopil v politično življenje ogersko. Hud i III pest a 30. m. m. Uradni list objavlja potrjeni zakon o proračunu za leto 18DS). Opava 30. m. m. Deželni zbor je vsprejel v včerajšnji večerni seji z vsemi proti glasovom slovanskih poslancev resolucijo, ki pravi, da se deželni zbor trdo okleplje nazora, da je lo v nepremični zvestobi do obstoječe ustave, v trdnem spolnjevanju iste po nje duhu in zmislu, jedino jamstvo za neinotjeni razvoj in za politično velmožje države. Nadalje pravi resolucija, da uporaba 14. glede vprašanj, tičočih se ustave, ni utemeljena ne v zmislu no v duhu ustave. Zasedanje je sklenil predsednik s trikratnim živio-klieem na cesarja. Pari/ 1. V »Snint Denis je bil danes shod štrajkujočih delavcev, ki so v službi družbe za izdelovanje spalnih vagonov. Hej zborovanjem je nekoliko anarhistov delilo tiskovine z anarhiško vsebino. Nastal je pretep, v katerem je bilo ranjenih več poliei jstov. Jednega anarhistov so zaprli. Madrid 1. Volitve v senat so imele nastopni vspeh. Voljenih je: 103 pristaši vlade, 42 liberalcev, H pristašev Gomaza, (! pristašev vojvode Tet-nanskega, 3 Karlisti in dva r zna. Vlada ima nasproti opoziji večino <>1 glasov. Waslliiigtou .'»0. m. in. Dohodki državnega zaklada so znašali v mesecu aprilu 41,G11.587 dolarjev, iu izdatki (li),8,f>4.000. Razglas. Prvi veliki letni semenj v Kovtali na9. Župan: Janež Kavčič, m. /. Kašelj, hripavost in prsni katar ulilažnje in zdravi pravi planinski kašelj olajdajoči sok /, „Deželne lekarne pri Mariji IVmairaj" M. Lrusteka v Ljubljani. Cena 1 steklenice '»O nove. Razpošilja se z obratno pošto najmanj 2 steklenici. St. 10 POZIV na rodno glavno skupščino »okrajne gospodarske zadruge« v Buzetu, ki se bo vršila dne 15. maja t. I. ob 10. uri predpoludne v občinskem uradu n liuzeitt. D N E V N I R E D : 1. Priobčenja. 2. Tajnikov«) poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo za leto 1H9H. 4. Proračun za leto 1 HDD. f>. Predlog o ustanovitvi družbe za medsebojno zavarovanje živino. 0. Kar ketlo predloži. Računi za leto 1898 so izloženi v občinskem uradu, kjer jih lahko pregleda vsak član in stavi svoje opazko. Okrajna gospodarska zadruga Buzet, 2D. aprila 1899. Predsednik : Jakov Đraifilć ZALOGA" POHIŠTVA IN OGLEDAL 'Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zuloirn pohištva za jedilnice, spalnice in spre« Jeimiice, ziinnic in peresnle, oirledsil in železnih lil a vaj n, po cenali, tla so ni bali konkurence. „AGmiCOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e 11 t i n a, Istre, Goriške iu pri tu k. pol jed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki oktlžujejo trte, sadna drevesa in zelenja«!. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o l«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosji. Frideriku Prima8-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. k i. <¥- -t > " ' <- i JjN 1; V Zalop vina l Pteli-a Via delle Poste it. 10. Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-večih kleti po cenah da se ni bati konkurence, pristna in najboljše kakovosti. Istrsko fino po gl Zjutranjc izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 5». uri predpoludne. — Naročnina znaša; Obe izdan j i gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje Ji kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-lo ulicah in trgih: Piazza Casenna št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Potite della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via deile Poste nuove št. 1. — Via Casenna št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Gliega št. 2. .— Volti di Cliiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aeijuedotto. — Via Istituto št. 18. —- Piazza Barriera. — Via 8. Lucia- — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri nosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu priy gosp. Aui vdovi Gafiperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tohakarni g. Josipa Sclnvarz v Šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program jo v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. liojaki, uvažujte našo geslo: „V edinosti je mod!" „THE GRESHAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579*_ Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 28.8*23,_ Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4H.) . » 343.800,007*_ V letu 1897. izdanih 74(>H polic za glavnico od....... » (»7.331,351*91 1'rospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje otl niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. 1MT Glavno zastopstvo v Trstu. 1 __Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agent je, zastopniki in potovale i. ^kxxxx>ooooooocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;