Novice.
Deželni zbor Kranjski.
V osmi seji dne 30. januvarija poroča posl. Povše v imenu upravnega odseka o pospeševanji vinoreje na Kranjskem. Poročevalec predlaga v imenu odseka: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1.) Deželni odbor se pooblašča: a) da malim vinogradnikom po dosedanjem načinu dovoljuje darila do najvišjega zneska 20 gld. za novo nasaditev ameriških vinogradov ; b) da v svrho pospeševanja zopetne nasaditve po trtni uši uničenih vinogradov dovoljuje vinogradnikom brezobrestna posojila do najvišjega zneska 150 gld. pod pogoji, navedenimi v državnem zakonu z dne 28. marcija 1892; c) • da imenuje vinarskega popotnega učitelja za Kranjsko s plačo 800 gli. in s popotnim pavšalom 400 gld. in sicer s pritr-jenjem visokega c. kr. poljedelskega ministerstva, katero je izjavilo, da hoče polovico stroškov prevzeti za tacega učitelja; c() da v deželni prisilni delalnici v Ljubljani napravi pepini-jero v svrho vzgojevanja požlahtneuih ameriških trt, katere naj se vinogradnikom oddajajo brezplačno ali pa po primerni ceni. 2.) Vlada se naprosi, da vinogradnikom za novo nasaditev ameriških vinogradov tudi 1894 1. dogovorno z deželnim odborom dovoljuje darila. 3) Službeno navodilo za vinarskega popotnega učitelja se z odobrenjem na znanje vzame. 4 ) Za stroške, ki bodo narastli vsled predstoječih sklepov, dovoli se za 1894. 1. svota 6000 gld. iz deželnega zaklada. — Deželni predsed. baron Hein v imenu vlade z zadoščenjem pozdravlja te predloge Posl. vitez Langer dodatno še predlaga, da naj se darila dovoljujejo le takrat, če so dotični nasadi že res narejeni in dokazani. Predlog upravnega odseka in dodatni predlog Langerjev se na to vsprejmeta. — O prošnjah občin Loka in Griblje glede olajšav pri legalizaciji, da se računi cestnega odbora pošiljajo občinam na dom v pregled in glede zakona za odmerjenje mlinarskega zaslužka — se prestopi na dnevni red. — Posl baron Schvvegel poroča v imenu finančnega odseka o reorganizaciji deželnega muzeja Kudolfinum in v imenu odseka predlaga načrt, kakor ga predlaga deželni odbor. Ta je nastopni: Domoljubi in domoljubkinje v deželi in domače korpo-racije, katerim je mar, gojiti kulturne interese domovine, in ki imajo namen pospeševati jih s pomočjo deželnega muzeja na vednostnem, umetnostnem, kmetijskem, kupčijskem in obrt-nostnem polju, utemelje v podporo in razvitek tega zavoda, samostojno »Deželno muzejsko društvo".   Vsak društveni  član
53
se zaveže, da bode plačeval na leto vsaj po 10 gld. — Društvo bode naprosilo člana Najvišje rodbine, da bi prevzel pokroviteljstvo. Društvu se postavi na čelo kuratorij, obstoječ iz petnajstih članov; pet njegovih članov voli društvo iz svoje srede in pet drugih imenuje kranjski deželni odbor izmed društvenih članov; tri člane kuratorija, in sicer predsednika kuratoriju in društvu, kakor tudi dva podpredsednika, katerih jeden mora stalno bivati v Ljubljani, izvoli društveni pokrovitelj, in po jednega člana delegujeta za kuratorij kranjski deželni odbor in c. kr. deželna vlada za Kranjsko Vsi ti mandati so častne službe. Izvoljeni člani obdrže svoje mandate po šest let in izstopivši člani se lahko zopet izvolijo. Ako se med tem Časom izprazni kak mandat, spopolni se zopet po vodilu, ki velja za njegovo nastavljenje. Poslovni red kuratorija in društvena pravila se izdelajo v dogovoru z deželnim odboiom in se prediože v odobrenje pokrovitelju, oziroma vladi. Temu kuratoriju se izroči vodstvo muzeja Kudolfinuma. Član predsedstva, stanujoč v Ljubljani, oskrbuje v zvezi s članoma, de-legovanima od c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, po muzejskem ravnatelju tekoče poslovno vodstvo. Ko se izroči vodstvo muzeja kuratoriju, se izročitev nikakor ne dotakne izključnega vlastinskega prava dežele do muzeja, do zbirk, ki jih isti ima sedaj ali pridobi v prihodnje, in kakoršnih koli njegovih sedanjih in bodočih uravnav ter sploh ničesar ne spremeni na obstoječih pravnih razmerah. Vse od društva pridobljene zbirke in predmeti, vsakovrstni darovi in odmembe preidejo vselej precej v last deželi, oziroma muzeju. Ako bi se društvo razšlo, stopi kranjski deželni odbor takoj na njegovo mesto in prevzame sam v popolnem obsegu vodstvo muzeja, kakor je ima sedaj. Od dežele se zagotovi muzeju, da bode tudi v prihodnje dobival sedanjo dotacijo v isti meri, kakor doslej, pa tudi v vsakem drugem oziru najčvrstejšo podporo. Kranjski deželni odbor si pridrži pravico nadoskrbništva v smislu § 26. deželnega reda ter neomejeno nadzorstvo nad denarnim gospodarstvom in pravico, preskušati vse uravnave, tako da se lahko vsaki čas prepriča o tem, v kakem stanu so zbirke, kaj se je ukrenilo glede njih shranjenja. ter tudi, te rabi kuratorij v porabo odločena denarna sredstva duhu zavoda primerno in po namenu muzejskih zadač. Kuratorij predloži v to svrho tedaj vsako leto proračun za prihodnje leto, kakor tudi računski sklep za minulo leto o pravem Času deželnemu odboru, da ju preskusi in odobri; ob jednem pa poda kuratorij vsako leto poslovno poročilo, da se predloži visokemu deželnemu zboru. Ako nastanejo med deželnim odborom in ku-ratorijem različna mnenja v načelnih nazorih, tikajočih se vod. stva muzeja, prediože se v razsodbo muzejskemu pokrovitelju. Muzej se deli v tri sekcije (oddelke): prirodoznansko, zgodovinsko in obrtno sekcijo. Muzejskega ravnatelja, čigar delokrog določi kuratorij, imenuje na skupni predlog deželnega odbora in kuratorija pokrovitelj. Te tri sekcije vodijo kustosi, katere postavlja kuratorij. Deželni odbor in kuratorij naj vzajemno poprosita deželno vlado, da se zadobe za te službe, s katerimi se zvežejo višji podučni nameni, primerne osebe z državnim dotacijami. Druge pomožne delavce in služabnike najema kuratorij na predlog ravnateljev. Službene razmere v muzeji službujočih oseb se urejujejo od slučaja do slučaja po pogodbah ; vendar se to ne dotika pravic do onega, kar si je znabiti kdo dotlej pridobil v deželni službi. Za vsako muzejsko sekcijo se izdela poseben organizacijski statut Obrtna sekcija se organizuje v dogovoru s c. kr. avstrijskim kupčijskim muzejem, tako se pridruži temu osrednjemu zavodu in zveze z ljubljansko obrtno šolo. Prizadevati si je, da se spoji sedanje „Muzejsko društvo za Kranjsko" z zgodovinsko sekcijo Rudolfinuma, in prirodoznanska sekcija, ako bode mogoče, naj se spravi v zvezo s kmetijsko družbo.           Ta načrt je v daljšem   govoru
pobijal posl. dr. Tavčar. Njemu se zdi ves načrt prenejasen in prenagljen. Govornik izraža bojazen, da ne bi se v muzeji s tem načrtom zaneslo preveliko nemškutarjenje. Udnina članov
po 10 gld. zdi se mu previsoka, Govornik predlaga, da se načrt vrne dež. odboru, da izdela natančni statut in poizve od vlade vse potrebno glede podpore. Za predlog finančnega odseka oziroma deželnega odbora govorila sta posl. dr. Schaffer in dr. Papež, proti predlogu posl. Klun, kateremu se posebno članarina 10 gld. previsoka zdi. Ko je še poročevalec baron Schvvegel toplo priporočal predloge odsekove in zavračal protigovorike vršilo se je glasovanje, pri katerem je bil predlog posl. Tavčarja sprejet s 16 proti 14 glasovom. Predlog finančnega odseka je pal. — Prošnja krajnega šolskega sveta v Grahovem za podporo za napravo šolske drevesnice in prošnjo , okrajno-cestnega odbora novomeškega za podporo 3000 do 4000 gld. za predložitev okrajne ceste med Novim mestom in Belocerkvijo, izročita se deželnemu odboru v pretres in poročanje __ Prošnja učitelja Ivana Pokorna v Horjulu glede dovolitve starostnih doklad se vrne, kar ne spada v kompetenco dež. zbora — Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o noveli k agrornemu zakonu. Poročevalec predlaga, da se načrt zakona vsprejme tako, kakor ga je skrčil uprav, odsek. Govorila sta dež pred. baron Hein in posl dr. Papež, na kar se je načrt prirejen od upravnega odseka sprejel.
V deveti seji dne 1. februvarija stavi poslanec baron Schvvegel nujni predlog, da naj se o reorganizaciji deželnega muzeja takoj zopet posvetuje. Posl. dr Tavčar izjavlja, da po dobljenih informacijah o celi zadevi nima ničesar proti predlogu, predlaga pa, da se članarina novega muzejskega društva zniža na 5 gld in stavi nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da pri izpeljavi tega organizacijskega navodila varuje, kolikor mogoče svojo ingerencijo, ter ukazuje, da se z nasvetovano organizacijo nikakor ne namerava povišati dosedanji deželui donesek za muzej Deželnemu odboru se dalje naroča, da pri sestavljanji pravil in druzih načrtov strogo pazi na to, da se ne bodo kršile pravice slovenskega jezika, in da v ti zadevi odločno zastopa načelo, da se imenujejo muzejskim funkcijonarjem, ki bodo opravljali strogo muzejski posel, osobe, ki so v stanu izkazati znanje slovenskega in nemškega jezika. Za slučaj, če bodo iz Smoletove ustanove prihajale obresti, izreka se za načelo, da se ima vsled tega dežela v svojih doneskih primerno razbremeniti. Konečno se deželnemu odboru naroča, da v prihodnjem zasedanji pravila društva in druge načrte deželnemu zboru predloži. Tavčarjev predlog podpirata posl dr Papež in Hribar. Posl. Klun je odločno proti temu, da bi se sklep zadnje seje razveljavil Pri glasovanji se vsprejme načrt reorganizacije muzeja, kakor ga je predlagal finančni odsek, vsprejme se pa še poleg tega dr. Tavčarjev predlog in resolucija. — Posl. Hribar poroča o prošnji dramatičnega društva" v Ljubljani za dovolitev treh predstav na teden v dež gledališči v sezoni 1. 1894/95. V imenu finančnega odseka predlaga: „Prošnja „Dramatičnega društva" v Ljubljani odstopi se dež. odboru z naročilom, da mu za gleda-liščno sezono 1894/95 odstopi po tri igralne dneve na teden. V te igialne dneve naj razdeli praznike tako, kakor so bili razdeljeni v tekoči sezoni. — Po debati, katere so se udele-ležili posl Schaffer in dr. vitez Bleiveis ter poročevalec Hribar se je predlog vsprejel. — Posl. vitez Langer poroča imenom upravnega odseka o zagradbi levega brega Kolpe pri Osiinici. Sklene se dati iz deželnih sredstev 30 o/0 od 80u0 gld. proračunjene potrebščine. Ker je tudi država obljubila 50%, občina bo pa dala 20°/0 vsprejme se tudi dotični načrt zakona glede te zgradbe. — Sprejme se pa daljši debati poročilo upravnega odseka v letnem poročilu deželnega odbora in sicer o § 3 A deželna kultura Posl. Hribar pri tej priliki graja postopanje okr glavarja radovljiškega glede ustanovitve vodnih zadrug. Deželni predsednik baron Hein in poslanec Luckmann zagovarjata glavarja. Posl. Žitnik predlaga, da naj se ob ugodni priliki pošlje inženirja v Doberniče, ki naj preišče vzroke tamošnjih povodeuj in izdela načrt, po katerem bi se dalo temu opomoči.   —  Predlog se vsprejme.   Posl. Lav-
54
rencič toplo priporoča,   da se skoro kaj   že   zgodi za   uravnavo voda na Vipavskem.   —  Deseta seja je bila včeraj.
55