TRST, četrtek 10. julija 1958 Leto XIV. - Št. 163 (4008) PRIMORSKI DHEVKIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 4 St. 2« - NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir celoletna 4900 računf^aložniStvo - CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. • Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. «, II. nad. — TELEFON »3-*M IN J 4-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno »o oin - ncaeijsna: «u» ‘"‘V'V,7Q.«''.['račun nri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-1 OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel - » _______________ Predsednik nove vlade se je včeraj predstavil pred senatorji in poslanci 8 svojim programom Fanfani obljublja izvajanje ustavnih pravic ter poudarja zvestobo atlantizmu in evropeizmu Hkrati izjavlja, da bo vlada, «s konkretnimi dejanji varovala etnične značilnosti in svoboden gospodarski in socialni razvoj manjšin, ker to pomeni okrepitev države z lojalnostjo in konstruktivnim prispevbom vseh državljanov, tudi pripadnikov etničnih manjšin, ki jih je pred kratkim poglavar države povabil, naj s svojim sodelovanjem prispevajo h skupni blaginji» • Obljubil je tudi ustanovitev avtonomne dežele Furianije-Julijske krajine, za kar bo vlada predložila zakonski osnutek že v prihodnjih mesecih Včeraj dopoldne na Brionih Zaključeni trojni razgovori brez «novega bloka» in «osi» Glasil# ZKJ odgovarja na obtožbe Jugoslavije uradi nepravilnega prikazovanja gospodarskih odnosov s SZ (Od našega dopisnika) SIM, 9. — «Gospod predsednik, spoštovani senator J! Prvi smoter vladnega delovanja je poskrbeti, da državljani uživajo pravice, katere jim zagotavlja ustava ter da odstrani vse politične in gospodarske ovire, tako uživanje preprečujejo S temi besedami je začel predsednik nove vlade Amintore Fanfani ob 17. dn svoj programski govor v senatu, ki je trajal eno Uro in pol. Ko ga je pre-wal, je zaprosil, naj mu s^iatorji izglasujejo zaupnico. Svoj govor je kmalu nato prebral v poslanski zbornici. fanfani je obdelal tri argumente: l. notranjo politiko ali razlago o svobodi; 2- zunanjo politiko ali varnost in mir, in 3. gospodarno ter socialno politiko ali razvoj in enakopravno razdelitev bogastva. f prvem delu Je poudaril *7tonomijo države v pogledu , n°sov do cerkve, obljubil •®> da bo vlada predložila v ratšem zakonski osnutek za Ureditev predsedništva vlade in o izvajanju ustavnega referenduma, kakor tudi odloke, s katerimi bo vlada preklicala vse tiste določbe, ki so v nasprotju z ustavo, v skladu z razsodbami ustavnega sodišča. Obljubil, je tudi. izvajanje u-stavnih določb glede ustanovitve deželnih avtonomij, navadnih in pete avtonomne dežele, to je Furladije-Julijske krajine, s posebnim statutom. Hkrati je povedal, da bo potrebno najprej ustanoviti posebno komisijo, ki bo proučila finančno, zakonodajno in upravno plat tega vprašanja. Kdor pozna in ve, kako na dolgo se take komisije ustanavljajo, je že sedaj prepričan, da bo nova vlada v pra- da tudi za dve ali tri leta — če ne tudi za več. Nato je še kar precej obširno govoril o avtonomni deželi Tridentinsko — Visoko Poadižje, t j. o nemški južno-tirolski manjšini. Obljubil je izvajanje posebnega statuta za to deželo, seveda ob spoštovanju enotnosti in integritete države in v skladu z »našim vztrajnim iskanjem jas- nih sporazumov med evropskimi narodi ter v duhu ustave, ki je v soglasju z načeli, katera veljajo za najbolj liberalne in napredne države.« «Iz vsega tega se poraja zavest dolžnosti«, je nadaljeval Fanfani, ko je omenil vprašanje manjšin, «dolžnosti, ki izhajajo za vlado o obstoju v državnih mejah skupin, ki so različne od nacionalne in sicer v okviru ohranitve etničnih značilnosti in svobodnega gospodarskega in socialnega razvoja manjšin. Dati s konkretnimi dejanji dokaz tega prepričanja, pomeni okrepiti državo z zajam-čenjem lojalnega pristanka in konstruktivnega prispevka vseh državljanov, in pripadnikov etničnih manjšin, katere je pred kratkim sam državni poglavar povabil, naj dajo veljaven prispevek s svojim sodelovanjem k skupni blaginji.« Gasperi - Gruber. Rekel je, napovedal obširen desetletni da se bosta v kratkem sesta- načrt, za poslopja pa le pet- la italijanski in avstrijski zunanji minister in obširno razpravljala. vprašanja, ki zadevajo obe državi ter tudi vprašanje izvajanja omenjenega sporazuma v duhu sočelova-nja in medsebojnega razumevanja; tako da ona Brenner-ju ne bo več nobene megle, ki bi motila odnose z nemško manjšino znotraj meja s prijateljsko državo«. Nato je na-j povedal, da bo vlad? v prihodnjih mesecih predložila zakonski osnutek za deželo Furlanija - Julijska krajina. letni načrt. Z desetletnim načrtom bo do kraja izveden zakon o obveznem obiskovanju šole do 14. leta, kakor tudi zboljšano strokovno šolstvo, ki ho brezplačno za vse licence med 14. in 18. letom. Po Fanfanijevem mnenju bo po izvedbi tega načrta tudi brezposelnost olajšana. Fanfani ni pozabil pohvaliti privatne pobude v gospodarstvu. Država bo posegala na to področje samo tom. kjer je potrebno, tla popravi pomanjkljivosti. To bo storila s pomočjo preureditve IRI in ’ ENI. (Od našega dopisnika) PULJ, 9. — Danes popoldne so se na Brionih končali trojni razgovori zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in ZAR. Razpravljali so o važnih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih medsebojnih odnosov. Razgovori so potekali v prisrčnem ozračju. Glede funkcioniranja parla-1 Socialdemokratom torej ni u- menta pa je povedni, da namerava vlada izenačiti trajanje mandatne dobe obeh delov parlamenta. Poudaril je tudi r« trebo po «moralizaciji javnega življenja«, kar pa se je že pn sestavljanju vlade manjšini m janju pariškega sporazuma De ksi dejansko odložila ustanovitev deželnih avtonomij mor-1 FANFANI M,zjav »izhaja bistveni pre ter vladne politike na neka tn P Marksistične pozicije«. Zs-be n}jslirn» da socialkomunisti v ..hodo mogli biti nezado-, .iui j,n b0Q0 končno bolj ali •banj prikrito to vlado pod' »irali, Ljudski monarhist Cafiero le rekel, da predstavlji Pa "vlad Pek ut program odločen su-s». . v »statalizem na vseh Hi-^urjih italijanskega živi je-Dodal je, da je vse «od- munistični poslanci in sklenili, da bo med razpravo o Fanfanijevem programu govoril najprej Togliatti, nato pa No-vella. Senatna skupina KPI je določila za gpvornika Scoccimarra in Terracinija. A. P. Eisenhower v Kanadi ČTT\WA, 9. — Med svojim obiskom v Kanadi je predsed. nik Eisenhower govoril danes v kanadskem parlamentu. Med drugim je izjavil, da ZDA in Kanada ne smejo nikoli dovoliti,. da bi kakršnekoli razlike ali nesoglasja prevladala rad sodelovanjem v »svobodnem svetu« spričo nujnosti, da se zmagovito upirata »napadalnim namenom komunističnega imperializma«. Nato je Eisenhower poudaril, da morebitne razlike ne vplivajo nikoli na podobnost namenov, ki obe državi združuje. Izrazil je prepričanje da ’ bosta »Z razumevanjem in vzajemnim pravilnim smislom za medsebojno popuščarje obe državi našli sprejemljive rešitve za vse svoje sedanje in bodoče probleme«. Nato je predsednik ZDA o-menil skupne napore obeh držav za zaščito Severne Arne- arktičnih področij potrebna, da bi prenehala bojazen zaradi morebitnega napada čez severni pol. visno od tega, kdaj bo tako podržavljenje v resnici koristilo delavcem«, če ne bo «u-sodno izsušilo vire italijanskega dohodka, ki so viri privatne pobude«. Saragat je seveda izjavil, da je zadovoljen s Fanfanijevim programom, saj ga je sam pomagal sestavljati. Poudaril je, da je to program levega centra tako v notranji kot v zunanji in socialni politiki. Dejal je ,da je prepričan, da bo tak program parlament odobril. Nacionalni monarhist Covel-li pa ni hotel nič povedati, dokler se ne posvetuje s svojim vodstvom in z ostalimi poslanci svoje stranke. Prav tako previden je bil tajnik republikanske stranke. Socialistična senatna skupina je že nocoj pretresla Fanfanijev govor in po sestanku je senator Negri predsednik skupine, izjavil, da vlada nima takih ljudi, ki bi jamčili uresničenje Fanfanijevega programa in zaradi tega PSI ne more tega programa odobriti. Dodal je še, da program ne vsebuje nekaterih bistvenih točk, kot na primer glede de- rike pred nenadnimi napadi, želnih avtonomij. Zato bo . Izrazil je upanje, da_ bo So- PSI glasovala proti novi vla- vjetska zveza v bližnji bodi. dočnosti priznala, da je izde- Nocoj so se sestali tudi ko-I lava sistema za nadzorstvo ................................................................... poldne je bila »male atomske Anka Berus veleposlanik FLRJ v Rimu? BEOGRAD, 9. — Kot poroča dopisnik Anse, je vlada FLRJ imenovala za svojega npvega veleposlanika v Italiji prof. Anko Berus. Anka Berus je po poklicu profesorica. Rojena je leta 1903 v Spbtu, kjer je tudi poučevala. Sedaj je članica CK ZKJ in članica izvršnega komiteja OK Zveze komunistov Hrvatske, ljudska poslanica v zvezni skupščini in v Saboru ter članica zveznega izvršnega sveta. Odlikovana je z redom Narodnega heroja. Spaaa med ustanovitelje Komunistične partije v Dalmaciji. Sedma seja atomske konference ŽENEVA, 9. Libanonski upor gre v tretji mesec Še en jalov dokument libanonske delegacije pri OZN BEJRUT, 9. — Upor v Liba-nonu traja sedaj že polna dva meseca. To noč je bilo v prestolnici precej «živahno», ko so uporniki izvedli napad na orožniško vojašnico. Tudi podnevi se je tu in tam streljalo, trgovski del mesta pa je dan preživel v popolnem miru. Toda zaradi včerajšnjega atentata trgovci niso odprli trgovin. Tudi v Tripolisu je bilo precej streljanja. Uporniki so ponoči napadli tudi vilo, v kateri biva Sa-munov prvi sin z ženo. Straže so napadalce odbile. Drugi Samunov sin je pred dnevij odpotoval v Rim in prav danes je iz Rima nadaljeval pot v letovišče Santa Maria Ligu-re Libanonski poslanci obeh strani — vladni in uporniški — se baje skušajo dogovoriti o osebi, ki bi bila kot kandidat za predsednik- sprejemljiva z obeh strani. ' Libanonska de’egacija pri OZN je predložila dokument, s katerim zopet zavrača ugotovitve opazovalcev OZN, češ da oni niso mogli kontrolirati meje. Predstavnik delegacije ZAR pa je imel. tiskovno konferenco, na kateri je spet poudaril, da se njegova vlada nikakor ne vmešava v libanonsko državljansko vojno, da je to potrdilo tudi poročilo opazovalcev OZN in da zadnji libanonski dokument ne prinaša nobenega dokaza ali novega elementa. «»------- Iraško-sirska meja zaprta DAMASK. 9. — Iraške oblasti so prepovedale vstop v I-rak osebam, ki prihajajo iz Sirije, ki s0 nam zelo blizu po tradiciji, odnosih in duhu. Med njimi je tudi Brazilija, ki jo bo v septembru obiskal osebno predsednik republike in ji prinesel poslanico prisrčnega bratskega prijateljstva.« Ves zunanjepolitični del govora je moral zelo razočarati tiste, ki so spričo polemike Saragat-Pacciardi morda mislili, da se bo Fanfani vendarle v tem pogledu izkazal bolj hrabrega. Njegove današnje izjave so torej zadostno jamstvo, da bo Fanfani nadaljeval Pellovo atlantsko in evropsko politiko. V gospodarskem delu govora je Fanfani omenil ameriško recesijo. Dejal je, da jo bo nova vlada odločno pobi-iala ne le s «protikonjunktur-nimi« ukrepi, ampak predvsem z večletnimi programi za gospodarski razvoj. Vlada namerava ustvariti cel kup načrtov, s katerimi bo posegla v gospodarstvo. Tu je v prvi vrsti Vanonijev načrt. Fanfani je pohvalil vse dosedanje predsednike vlad, ki so tolikokrat obljubljali njegovo izvajanje. Sledilo je vprašanje Juga kjer bo vlada ukrenila vse, da bi sedanje siromaštvo olajšala. Glede kmetijstva je prav tako obljubil ukrepe, da se odstrani sedanja kriza. Nato je prešel na šolstvo in ja«. Razen tega je vodstvo socialistične stranke zahtevalo svobodne občinske volitve v Alžiriji v najkrajšem možnem času. Nadalje je označilo za neizogibno, da se za referendum postavita volivcem dve vprašanji: eno o potrebi po reformi ustave i-n drugo o besedilu, ki ga bo pripravila vlada. predlog za nezaupnico vladi. Presenetljivo je toliko bolj, ker na nedeljskem sestanku socialistične stranke ni prišlo do ničesar podobnega. Mollet, tajnik stranke, ni bil navzoč, ko je bila sprejeta omenjena resolucija. Vsekakor je prvič, da postavlja kaka stranka: ki sodeluje v vladi, De Gaullu pogoje. Čeprav še n1 mogoče popolnoma oceniti geste socialistov, je vendar možno domnevati, da lahko pride do novih napetosti v notranji politiki. Gotovo De Gaul-le ne bo predolgo čakal z odgovorom na zahtevo socialistov. Lrugi važen dogodek v današnjem francoskem političnem življenju pa je sklep ljudskih republikanskih parlamentarcev ,da ponovno po- To nepričakovano stališče udarijo svojo zvestobo Ljud-socialistov pomeni pravzaprav skemu republikanskemu giba- TUDI KADAR V BERLINll Ilrusčev je tudi včeraj obrekoval Jugoslavijo BERLIN, 9. — Tudi sekre- škega športnega krožka na ve-tar madžarske partije Janoš,like količine eksplozivnih na-Kadar se bo udeležil 5. kon- gresa Združene socialistične partije Vzhodne Nemčije. Nikita Hruščev, ki je včeraj govoril v mestu Halle, se je pogovarjal s skupino delavcev in izjavil, da vlada SZ zavrača zahodni načrt za združitev obeh Nemčij s svobodnimi volitvami. Poudaril je, pa da hoče koeksistenco in da bo SZ premagala ZDA v miroljubni tekmi. Za sestanek najvišjih je izrazil upanje, da b, čimprej do njega prišlo. Končno je se prav posebej poudaril, da vlada SZ ne bo nikoli dovolila, da bi se obe Nemčiji združili tako, da bi združena Nemčija postala član NATO. Tudi tokrat ni pozabil kritizirati Jugoslavije, «češ da prejema miloščino od ZDA«. Med obiskom kemične tovarne v Bitterfeldu pa je Hruščev govoril o miru. Rekel je, da bi nemški in ruski narod morala največ žrtvovati, če bi prišlo do nove svetovne vojne. Dejal je tudi, da mora priti do tesnega sodelovanja med sovjetsko in nemško kemijsko industrijo. Dvonadstropno hišo so v Famagusti pognali v zrak NIKOZIJA, 9. — Britanski vojaki so pri preiskavah v zvezi z včerajšnjo ustrelitvijo dveh butanskih vojakov naleteli na sedežu nekega gr- prav in snovi. Kor se jim je zdelo prenevarno, da bi vse te stvari odstranjevali, so jih kar tam razstrelili. Pri tem se je dvonadstropna hiša zrušila .zračni pritisk pa je z bližnjih poslopij odnesel o-peko. Sipe mnogih hiš in trgovin v bližini so se zdrobile. Policijska ura v Famagusti traja še naprej. prijateljski stiki in sodelovanje na enakopravni podlagi, ki je dalo pozitivne rezultate. Poleg tega se je izkazalo v OZN in v drugih mednarodnih forumih, da imajo vse tri države posebno glede vprašanj, ki se tičejo ohranitve miru, podobne poglede. Z u-trditvijo medsebojnega sodelovanj a in razumevanja, z\ izraženo željo pg skupnih naporih do ohranitve miru na področju Jugoslavije, Grčije in ZAR. so dali trije ministri velik prispevek. Uradno sporočilo o razgovorih, ugotavljajo v Beogradu, kaže med drugim tudi, kako neutemeljena so bila razna u-gibanja in mnenja, češ da želijo tri države ustanoviti nekakšen unovi bloku oziroma i;os». »Vse te dezinformacije ro imele namen, ugotavlja jutrišnja sPolitika», da se kompromitirajo miroljubni napori teh držav, da se netočno prikažejo trojni razgovori. Beograd, Atene in Kairo bodo v bodoče še bolj tesno sodelovali ob spoštovanju skupnih interesov.» To sodelovanje treh držav ni samo zgled praktičnega izvajanja miroljubne koeksistence, temveč tudi pomemben aktiven čini-telj miru, poudarjajo v Beogradu. * * * Glasilo ZKJ uKomunists odgovarja na obtožbe sovjetskega in vzhodnoevropskega tiska, češ da Jugošlavija ne pravilno in tendenciozno prikazuje sovjetsko-jugoslovanske gospodarske odnose in da je nepravilno trdila, da je Sovjetska zveza odpovedala kre. ditne sporazume z Jugoslavijo. uKomunisti> navaja dejstva, ki dokazujejo, da je trditev Jugoslavije, da je Sovjetska zveza s svojo noto 27. maja samo formalno odložila, a dejansko enostransko odpovedala investicijske aranžmaje od 12. januarja in 1. avgusta, pravilna. Ti sporazumi so bili podpisani v času, ko Jugoslavija ni bila obtožena ekot središče revizionizma« in po dolgotrajnem in vsestranskem proučevanj u medsebojnih gospodarskih odnosov in -možnosti njihove izpolnitve. Ko se država, ki ima dolgoročno planiranje izgovarja, da je nepričakovano nastopila potreba o pospešenem ra» voj« keihične industrije’ in dd je »nastala neobhoanost, da se krediti revidirajo«, tedaj je popolnoma jasno za kaj gre, ugotavlja gUisilo Z.KJ. «Ta/vo neobhodnostii je Jugoslavija okusila na lastni koži pred desetimi letin, ko so nam podobne «potrebe» v Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskih državah prizadejale nad 600 milijard dinarjev ško. de«. Glede trditve, da Jugoslavija zavrača nova pogajanja, ugotavlja «Komunist», da je nerazumljivo, kako je mogoče sploh govoriti o pogajanjih, ko sovjetska vlada de faeto zahteva priznanje enostran. nju, katerega poslanstvo republikanske in nacionalne sprave še ni bilo deželi nikoli tako potrebno kot danes. Gre torej za izrecno proti bidaultovsko stališče. Bivši predsednik vlade Bidault, ki je pred kratkim ustanovil francosko demokrščansko stran, ko, je moral slišati ostre kritike svojih bivših političnih prijateljev. Po teh dveh dogodkih se da tudi sklepati na krizo v o-menjenih dveh strankah. Številni opazovalci so mnenja, da lahko postane to v bližnjem prihodnjem času zelo važno. Jutri bodo baje razne stranke centra v bourbonski palači najavile svojo fuzijo. Gre I slcega sklepa, ki ga tudi prak-... j, __j., tičiio že izvaja. za del Mendesovih radikalov —- brez Mendesa Francea in njegovih prijateljev — za radikale, ki so odpadli od skupine Moriee-Queille, in za odporniške demokrate, razen nji. hovega voditelja Mitteranda. Ce bo res ta fuzija proglašena, tedaj bo njena prva posledica, da bosta Mendes France in Mitterand osamljena. Toda ta dva baje pripravljata skupino nekomunistične levice in bosta gotovo priprave pospešila, če pride do o-menjene fuzije. De Gaulie je Eisenhowerju na njegovo vabi o, naj pride v ZDA, odgovoril, da bi mu bilo zelo težko napraviti to pot v bližnjih mesecih. Vendar izraža upanje, da se bosta pozneje videla. Nemški list «Dle Welt» piše, da se bosta sredi avgusta De Gaulie in Adenauer sestala v Strassburgu. «Jugoslavija ne stremi za tem, da bi Sovjetsko zvezo prikazala kot državo, ki ne izpolnjuje obveznosti mednarodnega sporazuma», ugotavlja ((Komunist)). «Mi samo u-gotavljamo dejstva. Ce ta dejstva povzročajo dvome pri drugih, tedaj je stvar Sovjetske zveze, da te dvome z deli demantiraš. V zvezi z ravnanjem sovjetske vlade «Komunist« ugotavlja, da je tako ravnanje in pojmovanja v odnosih med državami Jugoslavija vedno zavračala in se vedno proti njim borila ne glede na to odkod so prihajala. aTo je nesprejemljivo za neodvisno politiko socialistične države, globoko škodljivo za stvar mednarodnega sodelovanja in u-trditev miru in tudi za stvar izgradnje in krepitve socializma«. B. B. Zunanji ministri od leve na desno: Averof (Grčija), Popovič (FLRJ) in Favzi (ZAR) med razgovori na Brionih Vr»m« včeraj, N-ajviija vem. peratura 2»,«, najnižja 20,1 stopinje, zračni tlak 1017,4, pada, veter 21 Krn vzhodnik, vlaga 30 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 10. julija Amalija, Ljubica Sonce vzide ob 4,1.4 in zatone ob 19,55. Dolžina dr.eva 15,31. Luna vzide ob 24,00 iri zatone ob 13,54. Jutri, PETEK, 11. julija Savij, Zivan Zasedanje mešanega odbora v Rima Uvedba dvojezičnosti odložena? Iz besed predsednika vlade Fanlanija bi smeli sklepati, da se bodo pravice manjšin končno izvajale (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Mešani itali-Jansko-jugoslovanski odbor je tudi dane« nadaljeval delo. Zdi se, da se je u-kvarjal z manjšinskim šolstvom na obeh področjih in s pritožbami posameznikov. Prav tako se zdi, da se še niso mogli sporazumeti o priporočilih za u-vedbo dvojezičnosti v jezikovno mešanih predelih. Spričo tega tudi domnevajo, da bodo morda to vprašanje odložili na prihodnje zasedanje odbora. To pa nekam čudno zveni, če pomislimo na današnje besede predsednika vlade Fanlanija o nujnosti spoštovanja pravic manjšin. Zato ponavljamo, da je prva dolžnost vsake vlade, da spoštuje sprejete obveznosti in da jih izvaja. Seveda je za nas zelo važno tudi vprašanje slovenskega šolstva in šolnikov. Nikoli ne bo dovolj ponavljanja, da je skrajni čas, da se slovenska šola končno uzakoni ter da se priznajo učiteljstvu in profesorjem vse pravice in da se uvrstijo v pripadajoči redni stalež. Sedanja negotovost in začasnost učnega osebja prav gotovo ne more prispevati k temu, da bi se šolniki lahko mirno posvečali svojemu poslanstvu. Pri tem je treba tudi o-meniti, da ni dovolj stalno poudarjanje o izboljšanju medsebojnih odnosov med obema državama. Preizkusni kamen za prijateljstvo in dobre odnose je predvsem ravnanje z manjšino. Zato bi morali po tolikih letih pristojni organi že u-v^eti, da je treba dati Slovencem v Italiji, kar jim gre po ustavi in pogodbah, kar ne bi smelo biti težko za demokratično državo. Zato je težko razumeti, čemu to cincanje zlasti z u-vedbo dvojezičnosti, pa tudi če bi se zamerili nekaj neozdravljivim šovinistom v Trstu. Pristojnost mešanega odbora je seveda omejena, ker je njegova naloga predvsem v tem, da daje priporočila vladama. Po drugi strani pa je tudi res, da se v njegovem delu izraža volja vlad ter da se da z dobro voljo vse urediti. Pravična rešitev vseh manjšinskih vprašanj pa bi brez dvoma koristila obema državama. Nadaljevanje procesa proti inž. Blessiju Proces proti inž. Antoniju Blessiju, ki se zagovarja zaradi bankrota, se bo še precej zavlekel. Včeraj je sodni zbor izdal odločbo, s katero so odredili zaplembo obračunov v zvezi z ladjo »Luiso Blessi» ter poklic izvedencev rag. Bologne in inž. Giacomellija za petek zjutraj, ko jima bo sodišče zastavilo nekaj vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti po ponovnem pregledu upravnih dokumentov podjetja. Odgovoriti bosta morala kolikšen je bil denarni promet Blessi-jevega podjetja od 1945. pa do 17. julija 1951. leta, ko je prišlo do stečaja. Nadalje so sodniki sklenili poklicati kot priče 38 Blessi-jevih upnikov, med katerimi so predstavniki Javnih skladišč, GRDA, INAIL, INPS, «S. Giorgia# in «Ansalda» iz Genove, Esso Standard in raznih bank. Razprava se bo nadaljevala v petek ob 11. uri. V Kopru lep uspeh «0hridske legende Sinoči je na Trgu Revolucije v Kopru nastopil baletni ansambel ljubljanske Opere. V bogati koreografiji profesorja Pina in Pie Mlakar je uprizoril balet srbskega skladatelja Stevana Hrističa «0-hridsko legendo#. Uprizoritvi je prisostvoval tudi Miha Marinko, predsednik ljudske skupščine Slovenije. Občinstvo je do kraja napolnilo trg ter z burnim ploskanjem n; gradilo . lepo izvajanje baletnega ansambla. Nocoj bo ponovitev «Ohridske legende# v Piranu. Dodelitev prostora za Županstvo sporoča, da bodo v kratkem dodelili prostore za sezonsko prodajo celih lubenic in režnjev v Ul. Bellini. Prodajalci, ki imajo licenco za prodajo lubenic in sadja in ki nameravajo prodajati lubenice na omenjenem prostoru, morajo vložiti prošnjo na občino do 10. t.m., to je še danes. Številna zasedanja na trgovinski zbornici Čimprej je treba zgraditi letališče za mednarodni promet Poleg tega proučujejo komisije zbornice vprašanje polnomočij rota■ cijskega sklada, gradnjo stanovanjskih hiš s skladom *Aldisio>, gradnjo pristajališča za helikopterje m splošna vprašanja prometa rabljal pri delu. Kladivo mu ja padlo na roko in mu zmečkalo nohte dveh prstov leve roke, Pizzolato, ki je bil zaposlen pri ureditvi novih kablov za industrijsko pristanišče, je moral z delodajalčevim avtom v bolnišnico, kjer bo ostal 15 dni na II. kirurškem oddelku. V torek se je končalo v hotelu ((Obelisk# na Opčinah zasedanje medpokrajinske komisije trgovinskih zbornic, pa katerem so bili prisotni predstavniki trgovinskih zbornic iz Tršta, Gorice in Vidma in kjer so razpravljali o ustanovitvi deželne uprave. Na zasedanju so razpravljali prvenstveno o gospodarskih vprašanjih, o katerih bi po mnenju trgovinskih zbornic morala u-krepati predvidena deželna u-prava po izvolitvi, do katere bo prišlo z ustanovitvijo nove dežele Furlanija-Julijska krajina. Sklenili so ustanoviti posebno podkomisijo, ki ho Izpred porotnega sodišča v Čudna zgodba o roparskem napadu povezana s tatovi in vinskimi bratci Tožnik se je zapletel .v številna protislovja, obtoženca pa odločno tajita zločin, ki ga jima pripisujejo V Cavani, zloglasnem mestnem okraju, se večkrat dogajajo stvari, ki prinašajo le sramoto našemu mestu. Koliko ropov je bilo že v srcu tega dela mesta z nezdravimi ih tesnimi stanovanji ter z ozkimi ulicami, kjer je polno beznicam podobnih gostiln in poleg njih tudi javne hiše. V tem okraju, še posebno po sončnem zatonu pa tja do pozne noči, če že ne do prvih jutranjih ur, se zbirajo sumljive osebe, pokvarjena mladina in prostitutke ter se zabavajo na svoj način s popivanjem. Tja sta zahajala tudi 24-letni Schulz Sergio iz Ul. del Rivo, kateremu je med vojno ročna bomba odtrgala del desne roke in tudi 24-letni Luigi Zangrando iz Ul. degli Artisti. Oba sta že stara znanca policije in že dobro poznata koronejske zapore, ' kjer sta preživela marsikatero leto njune najlepše mladosti. Sedaj sta zopet prišla pred sodnike, a tokrat celo pred porotnike pod hudo obtožbo imiimuiir Podaljšanje stavke v vseh cementarnah Novi protesti delavcev «Italcementi» proti lasposlovanju nekvalificirane delovne sile Vseiržavna vodstva sindikatov delavcev cementne industrije, ki pripadajo CGIL, CII SL in UIL, so sklenila, da se vsedržavna splošna stavka delavcev cementarn podaljša za nedoločen čas. Kot smo že poročali bi se morala stavka zaključiti danes ob 6 uri zju- Že včeraj smo domnevali, da se s»avka ne bo mogla končati danes, ker se industrijci nočejo pogajati s sindikalnimi organizacijami. Tudi posredovanje ministrstva za delo ki bi lahko bolj odločno nastopilo proti delodajalcem, ni do sedaj prineslo nobenega rezultata. Industrijci zahtevajo od sindikatov, naj najprej prenehajo s stavko in šele potem bodo privolili v razgovore na ministrstvu za delo. V resnici pa bi hoteli najprej razbiti stavko in nato vsiliti delavcem svoje pogoie glede delovne pogodbe in drugih važnih vprašanj, ki morajo biti rešena. V tržaški tovarni cementa •Italcementi« se stavka nadaljuje kot v vseh ostalih tovarnah v Italiji. Stavka je popolna in le 8 nekvalificiranih delavcev se je od začetka stavke prijavilo na delo. Toda v tej tovarni je nastalo resno vprašanje, ker je ravnateljstvo zaposlilo na razna s’ro-kovna delovna mesta poleg o-menjenih šest stavkokazov tudi delavce zasebnega podjetja Ristirolla, ki ima v tovarni v zakupu razna zidarska in podobna dela. Na ta način je ravnateljstvu uspelo, da je spravilo v obratovanje oddelek za polnjenje vreč in od-premni oddelek. Proti temu protizakonitemu postopku ravnateljstva so delavci in sindikalni predstavniki protestirali na inšpektoratu za delo, kjer so jim odgovorili, da ima ravnateljstvo dovoljenje prefekture, da lahko zaposluje delavce zasebnega podjetja, včeraj pa so sindikalni predstavniki zvedeli, da je tovarna dala vsa dela za polnjenje vreč in za odpremo in natovarjanje cementa v zakup podjetju Ristirolla, in sicer dokler bo trajala stavka. S tem postopkom ravnateljstvo »zakonito# in lahko nemoteno ter pod zaščito policije izvaža cement iz tovarne na ves italijanski trg. Včeraj je bila delegacija delavcev tudi na sedežu Zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu ter se pritožila proti uporabi nekvalificiranih delavcev na kvalificiranih delovnih mestih. Ravnatelj zavoda dr. Benussi jim je izja vil, da zavod ne more ničesar ukreniti, če so zaposleni delavci zavarovani. Obljubil pa je, da bo poslal v tovarno u-alužbe/ica zavoda, ki a« bo za- nimal. če so zaposleni delavci pri raznih strojih in na drugih delovnih mestih pravilno zavarovani. Posredovanje delavcev pri raznih strankah je omogočilo, da bo vprašanje (ritalcementi# prišlo pred višje rirnske državne organe. Zdi se, da je KPI že predložila zadevo pristojnim vladnim in parlamentarnim organom. Tržaška KD pa sporoča, da je brzojavno obvestila o tem vprašanju svojega poslanca Za.cchininija, ki na osrednjem sedežu stranke načeluje uradu za delavska vprašanja in kjer odločajo o vseh akcijah za sporazumno rešitev sindikalnih sporov. Nesrečen padec z vespe Sinoči ob 23.50 so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 21 ie-. starega mehanika Atilja Albija s Kontovela 215, ki se je malo prej z vespo peljal po Furlanski cesti proti metu. Na ovinku pri Rumeni hiši pa je izgubil oblast nad ozilom tako da je padel in se nekoliko poškodoval. V bolnišnici so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 5 dneh na opazovalni oddelek. ropa. Na eni strani sta fanta, ki odločno tajita dejanje in si pomagata, da bi dokazala svojo nedolžnost tudi s solzami, na drugi strani pa je majhen možak, rojen v bližini Umaga, ki vztrajno trdi, da je bil žrtev roparskega napada obeh fantov. Napa-denec, 43-letni Antonio Lubia-na iz Ul. delle Campanelle, je imel tudi že opravka s sodno oblastjo, ki ga je aprila letos obsodila na več mesecev zapora zaradi tatvine. To pa je hotel mož zamolčati, pa čeprav je kot priča prisegel, da bo govoril le resnico in ni izključeno, da ga bo to drago stalo. Najhuje pa je, da je Lubiana izjavil porotnikom, da je od dneva ropa, ko naj bi ga napadalec brcnil v spodnji del trebuha, nosil posledice. Iz aktov procesa proti njemu pa je prišlo na dan, da je bil skoraj leto dni pred ropom izpuščen na začasno svobodo prav zaradi bolečin na spolovilu kot posledica o-peracije. Brez dvoma lahko štejemo te besede kot lažno pričevanje. Na vsak. način je bolje počakati današnjo razpravo, ko bomo videli, če bb mož poklican na zagovor zaradi tega. Proces so proti pričakovanju včeraj v prvih popoldanskih urah prekinili, ker je predsednik naročil nekemu policijskemu podčastniku, naj Lubiano odpelje v Cavano, kjer naj mu pokaže mesto, kjer je prišlo do dejanja. Proces se bo tako nadaljeval danes ob 10. uri. Rop naj bi se pripetil, po Lubianovih izjavah sodeč, 10. marca lani nekaj ur po polnoči. Lubiana se je zadržal z neznano žensko v gostilni «AUa grotta# in ko je hotel domov, sta ga dva mladeniča, od katerih je bil eden brez dela desne roke, oropala. E-den od napadalcev naj bi ga stisnil z raztegnjenimi rokami ob zid ,drugi pa, in sicer Schulz, mu je stopil na nogi in mu segel v žep, iz katerega mu je odnesel 5 tisočakov in zavoj cigaret «Alfa». Takoj zatem ga je brcnil v spodnji del trebuha in napadalca sta šla po svoji poti. Lubiana jima je sledil, a skoraj za vsakim vogalom sta ga napadalca čakala in mu prisolila nekaj krepkih zaušnic Kljub temu jima je sledil do Ul. XXX. oktobra, kjer je srečal nočnega čuvaja Antonija Bettinija. Ta mu je pomagal zasledovati napadalca, ki sta se kmalu razšla. Schulz je iz strahu pred njima začel teči, pri čemer je večkrat zaradi vinjenosti padel in se končno zatekel na komisariat javne varnosti na Trgu Dal-mazia, kamor sta mu sledila tudi Bettini in Lubiana. ki je tedaj prijavil rop. Za Schulzo-vega spremljevalca so identificirali Zangranda, ki je pustil prijatelja na cedilu in se odpravil domov. Lubiana je moral tedaj v Pred dnevi je 53-letni delavec Franceseo Debernardi od Sv. M. M. Sp. stal na tovorniku, ki je prevažal lesene trame. Njegovi tovariši so podirali neko stavbo v Videmski ulici, Debernardi pa bi moral odpeljati les. Med vož- ... . njo je stopil na žebelj, a mož bolnišnico, a ugotovili mu ni- si ni mislil, da ga bo majhna, komaj vidna rana na stopalu spravila v bolnišnico ir. c h rob groba. Zdravniki so mu včeraj ugotovili verjetni tetanus, zaradi česar so si tudi pridržali prognozo. so ničesar resnega. Štiri dni kasneje pa so ga nujno sprejeli na urološkem oddelku, kjer je ostal na zdravljenju 6 dni. Medtem si je Schulz nakopal celo vrsto obtožb; na ko- Prosvetno društvo sSlovanu iz PadriČ priredi v nedeljo proslavo 60-letnice svojega obstoja. Na gornji sliki vidimo pevski zbor društva pred desetimi leti, ko so proslavili 60-letnico ustanovitve društva misariatu je začel zmerjati in žaliti agente in je nekega podčastnika celo udaril. In to zaradi tega, ker ni hotel v bolnišnico, kamor so ga hoteli odpeljati za ugotovitev stopnje njegove pijanosti. A-gentom seveda ni hotel niti povedati, kako mu je ime, kar seveda predstavlja novo cbtožbo. Skratka, oba sta končala v zaporu, kjer sta bila do včeraj zjutraj . in kamor sta se po včerajšnji razpravi zopet v mila. Njuno zasliševanje je bilo precej monotono, razen če izvzamemo njun krčevit jok, kot da bi hotela s tem dokazati nedolžnost. Schulz je na pr. večkrat za-šet v protislovje. Včeraj je pred sodniki povedal, da je bn tistega večera precej vinjen in da je bil v družbi prostitutk, ki jim je plačeval kavo in vino. Med policijskim zasliševanjem pa je izjavil, da je zapustil gostilno «Alla grotta# z Zangrandom in da ga je ta pustil na cedilu v Ul. 30. oktobra, JcO sta opazila, da ju dva neznanca zasledujeta. Včeraj je nekoliko »premenil verzijo in se skuhal izmazati z izgovorom, da se ničesar ne spominja. Praktično je Schulz vse ta-'jil razen pijanosti iri žalitve, do katerih je prišlo, ker naj Dl ga policijski organi tudi o-klofutali. Fant je izrazil začudenje nad Lubianovo obtožbo, še posebno, ker ni potreboval denarja. Kot invalid dobiva 26 tisočakov na mesec in doma je imel še 15.000 lir. Zangrando je bil s svojo o-brambo še odločnejši. Obrazložil je, kaj je delal od popoldneva do večera, • ko je bil dvakrat v kinu Savona, enkrat sam, drugič pa v družbi Libere Baschiere s katero sta nato obiskala dva bara in katero je okoli pol dveh ponoči spremil domov. Bil je tudi v gostilni, kjer mu je Schulz plačal pijačo, vendar Lubiane ni videl. Po sporu z nekim mladeničem je zapustil gostilno in odšel. Na Trgu Unita je opazil Schul-za in Lubiano, ki sta hodila objeta in pela. V Ul. 30. oktobra je zopet videl Lubiano, ki se je približa! nekim fantom, ki so prišli iz «Mexico cluba» in katerim se je pritožil, da je bil oropan. Poleg je bil tudi Schulz, ki je tajil. Mimo je prišel tedaj neki policaj, katerega je Lubiana ustavil. Ko pa je ta videl, da sta Lubiana in Schulz pijaria. ju je pustil in nadaljeval pot. On je tedaj odšel po svoji poti; ke • je bil brez osebne izkaznice, ni hotel imeti nevšečnosti zaradi tega. Tudi on se je spravil v jok, češ da je nedolžen in da je moral vseeno presedeti 16 mesecev v zaporu. Lubiana je pred porotniki potrdil v glavnem, kako je prišlo do ropa, vendar njegovi odgovori sodnikom niso prepričali nikogar. Predvsem je čudno, da ni zakričal ob napadu da bi s tem priklical pomoč. Tudi ura napada ne more biti resnična, ker je Lubiana pojasnil, da je do ropa prišlo okoli 22.30 in da je zasledovanje Schulza in Zangranda trajalo 15 do 30 minut. Na policijo pa sta z Bet-tinijem prišla okoli 4. ure zjutraj, to je nekaj minut za Schulzem. Schulz je jezen in s solzami v očeh ponovno zanikal, da bi ga oropal, a Uubiana je dogodek potrdil in odgovoril na predsednikovo vprašanje, da je gotov, da sta ga Schulz in Zangrando napadla. Odv. Morgera — Ste bili morda že obsojeni kakšenkrat? Priča — Ne, nikoli. Odv. Morgera — Niste bili obsojeni zaradi tatvine? Priča — Ne. Tožilec — Niste bili nikoli v zaporu? Priča — Ne. Seveda to ni bilo res. ker si. potegnili na dan akte o njegovi obsodbi. In v teh je važna pripomba, ki je posta-•vila na laž Lubiano v zvezi z njegovimi poškodbami na spodnjem delu trebuha. V bolnišnici, kjer se je Lubiana zdravil naj bi rekel nekemu Francu Škerjancu, da Zangrando ni imel svojih pr- stov pir tem ropu. To pa je Lubiana včeraj zanikal tudi v prisotnosti Škerjanca in pripomnil, da je bil pripravljen vse oprostiti, toda pod pogojem, da mu vrnejo povzročeno škodo. Pred porotniki so se nato vrstile razne ženske, ki svoje večere in tudi noči presedijo v gostilnah v Cavani in ki so bile tistega večera v družbi enega ali drugega obtoženca. Povedale seveda niso ničesar važnega, kot ni povedal nič novega niti nočni čuvaj Antonio Bettini, ki je Lubiano spremil na policijo. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj in ni izključeno, da pride do kakega presenečenja. Preds. Rossi, tož. Pascoli, zap. Magliacca, obramba odv. Padovani in Morgera. vsa zapletena vprašanja po- že razpolagajo s primernimi drobneje proučila in pripravila zaključke, na osnovi katerih bodo sklepale prizadete trgovinske zbornice. V bistvu gre za sestavo o-snutka deželne uprave, od katerega je zlasti za tržaško gospodarstvo mnogo odvisno, saj je znano, da obstajajo precejšnja nasprotja med tržaškimi in videmskimi gospodarskimi krogi. Tako gre za razdelitev finančnih sredstev, saj Trst s svojo obsežno industrijo in z drugimi panogami prinaša znatne davčne dohodke, kar ne velja v taki meri za kmetijsko videmsko pokrajino. Nič manj niso zapletene stvari glede odločanja o gospodarskih vprašanjih, kjer obstajajo prav tako dokaj ostra nasprotja zaradi diametralno nasprotnih stališč odnosno popolnoma različne gospodarske strukture pokrajin. To pa ni edino zasedanje v okviru tržaške trgovinske zbornice, ki je na dnevnem redu tega tedna. Včeraj sta se sestala kar dva odbora: ob U .30 odbor za razširitev polnomočij rotacijskemu fondu in ob 17 odbor za letališče. Na teh dveh zasedanjih so razpravljali o pomembnih vprašanjih. Glede rotacijskega fonda smo že večkrat navedli uradne podatke, ki dokazujejo, da se sedaj ne izkoriščajo vsa razpoložljiva sredstva, in da ostajajo milijarde kreditov neizkoriščene in torej v blagajni zakladnega ministrstva, kjer ne prinašajo niti še tako nizkih obresti. Temu je delno razlog splošni tržaški gospodarski položaj, zaradi katerega ne vlada za sredstva primerno zanimanje, ker pač industrijci menijo, da v Trstu ne obstajajo primerni pogoji za vlaganje kapitala v nova industrijska podjetja. Delno pa so krivi tudi zakonski predpisi, ki so glede mnogih vprašanj pomanjkljivi in preozki. Prav tako pomembno je tudi vprašanje graditve primernega letališča, saj vsa najvaž. nejša italijanska pristanišča lllllllllllllllllltllllllHIIIIIIIIIIIItlllllllllltllltlllimilllliaHlllllltIMtIIMttlllllllltIMtMlllllMIIIIIItt Novi prostori PD v Barkovljah Možnosti športnega udejstvovanja - Tudi kinematograf na prostem bi lahko prišel v poštev Barkovljansko prosvetno društvo, ki je kazalo ie takoj po osvoboditvi izredno žila-vost, je bilo v svojem delovanju nemalg ovirano zaradi pomanjkanja * večjega prostora, ki bi dopuščal vsestranski razmah takratnih agilnih prosvetnih delavcev. Prišlo je počasi do večjega prostora, ki je ustrezal za pevske vaje, ki pa je bil še vedno premajhen, da bi dovolil razmah dramatičnemu odseku, za katerega je vladalo tedaj izredno zanimanje. Dvoranica je bila namreč opremljena z odrčkom, ki je bil pravzaprav namenjen pionirjem in je bilo vsako kretanje odraslih na tako skromno odmerjenem prostoru nemogoče. Kljub vsemu se vrača vsak barkou-Ijanski prosvetni delavec s svojim spominom v Franklo-vo, kjer je barkovljansko prosvetno društvo lahko rečemo skozi dolgih deset let kazalo pot drugim prosvetnim društvom. Obujajo se spomini ne samo na pevske vaje ampak tudi na lepe ure po vsaki pevski vaji; pred oči ti stopajo lepi nastopi ne samo v našem mestu ampak po vsej Sloveniji in v slovenski Koroški kakor tudi v Istri. Da je bilo delovanje privlačno, dokazuje dejstvo, da so obiskovali pevske vaje celo Ske-denjci, Svetoivančani nepozabljeni Bine s svojo so progo, Piščanci in Kontovelci. Po dolgem času in po zaslugi pok. Nardina, zlate Tatjane in neutrudljivega bivše ga pevovodje Milana Pertota je prišlo naposled barkovljansko prosvetno društvo do lastnih prostorov. Ti so pred šolskim poslopjem, kar pomeni, da se je pomaknil sedeš s periferije v središče Barko-velj. Ko bi govorili o prostoru, bi bilo premalo kajti društvo ima sedaj na razpolago več prostorov, ki lahko služijo za različne namene. Dvorana je za barkovljan-ske razmere zadosti velika in je postavljen v njej lep oder, ki bo naravnost vabil barkov-Ijanske dramske diletante da nadomestijo, kar so v zadnjih letih zamudili Vse kaže, da se bo ta odsek, ki je kazal vedno dobro voljo popolnoma obnovil in da bomo imeli Bar-kovljani v najkrajšem času priliko videti marljivega La-c.ija s svojimi požrtvovalnimi diletanti, ki bodo dokazali, da je zavel v barkovljanskem prosvetnem drust: . nov ve ter in da se bo prosvetno delovanje povrnilo na stare pozicije. Poleg dvorane je drugi večji prostor, ki bi imenitno služil tudi za kinematograf, ko ne bi bili predpisi za projekcijo tako strogi. Za sedaj služi namiznoteniškim igralcem in bi bilo v njem prostora za' več takih miz, ko bi se kazala taka potreba. Služil pa bo lahko za sestanke, ker bo v nasprotju z dvo- letališči (Bari, Brindisi, Cata- nia, Livorno, Neapelj, Taran-to in Benetke)-, ali pa jih bodo imela v najkrajšem času, kot na primer Genova, ki si je uspela zagotoviti s posebnim zakonom gradnjo modernega letališča ob morju, za katero bodo porabili 15 milijard lir. Znano je tudi, da se razvija letalski promet povsod, kjer že obstaja močan pristaniški promet seveda le pod pogojem, da obstaja tudi primerno letališče, ki ne sme biti preveč oddaljeno od mestnih središč in ki lahko sprejme velika letala rednih zračnih prog. Vse kaže, da se bodo odgovorni krogi odločili predvsem zaradi tehničnih in gospodarskih razlogov za razširitev letališča pri Ronkah, ki bi se dalo urediti z razmeroma skromnimi stroški in kjer bi lahko postopoma vzletišče podaljšali, tako da bi lahko pristajala tudi moderna reakcijska letala, ki bodo v nekaj letih nedvomno popolnoma zamenjala sedanja. V tesni zvezi z gradnjo letališča je tudi ureditev modernih zvez s helikopterji, ki so že zdavnaj prešli razdobje poskusov in postajajo povsod po svetu vedno bolj priljubljeno in udobno vozilo za krajše in srednje razdalje. Tudi o tem vprašanju bo govora v tem tednu na trgovinski zbornici in bodo o njem razpravljali v petek ob 11.30 na zasedanju odbora za načrt vzletišča za helikopterje Tu ne gre za velike — milijardne — stroške in bodo po mnenju nekaterih tehnikov lahko izkoristili zapuščeno letališče za hidroplane poleg Doma pristaniških delavcev. Helikopterji rabijo zelo malo prostora za vzlet in še manj za pristanek in povrh še niso tako občutljivi za neugodne vremenske razmere in bi torej lahko vzdrževali hitro zvezo z letališčem pri Ronkah in z novim mednarodnim velikim letališčem, ki ga grade v Me-strah. Končno bosta danes ie dve | zasedanji; ob 11.30 bo zasedal odbor za okrepitev načrta Al-disio in ob 18 odbor ža promet. Glede fonda Aldisio so nujno potrebni odločnejši u-krepi, saj se je ta fond nekako »posušil# in z veliko zamudo sedaj izplačujejo že zdavnaj predvidena izplačila, medtem ko o novih prošnjah v praksi ni niti govora. Pri tem pa je prav ‘a fond v znatni meri pripomogel do gradnje novih stanovanjskih hiš in s tem tudi do ublažitve stanovanjske krize. Pri tem pa je treba pomisliti tudi na gradbena podjetja, ki sedaj grade večje število stanovanj za »kondominij#, ki pa bodo zapadla v resen položaj, ker so vsi oni, ki imajo toliko denarja, da si lahko kupijo stanovanje za več milijonov, stanovanje že kupili. Temu pa bi odpomQgle obsežnejše gradnje javnih ustanov in gradnje v okviru fonda Aldisio, saj stanovanjska kriza še zdaleč ni odstranjena. «»-------- Nesreča motociklistov Sredi popoldneva so z avtom karabinjerskega oddelka iz Ul. Hermet pripeljali v bolnišnico 23-letnega Sergia Sigherla iz Ul. Combi in 22-letnega Salvatora di Gregoria iz Ul. Baiamonti, Medtem ko so drugega po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 3 dneh, so Sigherla pridržali za dobo 15 dni na ortopedskem oddelku, kjer so mu zdravniki ugotovili poleg udarcev po rokah in nogah tudi verjetne kostne poškodbe. Po izjavah obeh ranjencev sodeč, se jima je pripetila nezgoda med vožnjo z motornim kolesoift, ki ga je vozil Di Gregorio. Fanta sta bila namenjena proti Sv. Andreju, ko sta se v Ulici Franca zaletela v avto. ------- Kladivo na roko M*d kopanjem jama v Zav-ljah nedaleč od mitnice se je 26-letni Giannino Pizzolato iz Istrske ulice zturnil v jamo in potegnil za seboj pnevmatično kladivo, ki ga je upo- PR0SVETN0 DRUŠTVO «S10VAN» iz Padrič priredi v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri proslavo ob 60-letnici svojega obstoja Na slavnost z bogatim sporedom vabljena vsa slovenska prosvetna društva ter vsi ljubitelji slovenske prosvete. rano tudi v poletnih mesecih hladen. Na razpolago sta še dva manjša prostora, od katerih služi eden za garderobo, drugi pa bo prišel prav v zimskih večerih, ko se bodo odborniki sestajali sejam in bi bilo gretje večjih prostorov predrago. ,. .,' . , A nismo še pri kraju. Prosvetno društvo ima na razpolago še velikansko dvorišče, ki izborno služi ~A športno udjestvovanje. Prav gotovo ne bo minilo dolgo, ko bomo videli na tem dvorišču barkov-Ijanske odbojkarje in odbojkarice kakor tudi košarkarje in košarkarice. Dobro bi bilo, ko bi se že sedaj mislilo na kinematograf na prostem, za kar niso predpisi tako strogi in bi se zadeva do prihodnjega leta lahko ugodno rešila. Sedanji odbor je sestavljen iz izkušenih prosvetnih delavcev starejšega kova, katere spremlja pri težkem delu kopica mladincev, polnih dobre volje. Izkušenost i . impulzivnost bosta prav gotovo ustvarila v Barkovljah vse pogoje, da se bo prosvetno delo, ki je zc Barkovlje tako potrebno, oživilo po starem na činu in da bo postal novi sedež cilj ne samo trajno delujočih članov ampak tudi vseh Barkov-Ijanov, ki se bodo kakor vedno tudi v bodoče radi odlivali vsakemu vabilu Lepo bo, ko se bomo srečali v novih prostorih- vsi zavedni Barkov-Ijani na martinovanju, silvestrovanju in pustovanju, kakor tudi na vseh prireditvah, ki bodo od sedaj naprej prav gotovo pogostejše kakor do sedaj. R. P. IIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIMItlMIIIIIIIIiMHmitlllliiiillllllllimimMUimiHnilMIIIIIMMMMtlllllllHI RAZPIS ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SOLSKO LETO 1958/59 L Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo prt predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SP Z) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dija-.ški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrže-valnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knji g iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah. J. Prošnje za podpore sprejemata do 30. julija t. I. predsednica Dijaške Matice ali pa u- prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matige se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor Podpornega društva ((Dijaška Matica« ta za klavir#. 17,40: Luigi Can-deni: »Vrv med nebotičniki#, slušna igra. 19,25; 45. krožna kolesarska dirk:-. po Franciji. 19,30: Poje Nilde Mauii. 21,(L: Jules Massengi; cAVerther#. RADIO KOIER Poročila v s‘ov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12,30, 17.15, 19.15, 22.30 5,00—6,15: Prenos RL. 7,00— 7,15: Prenos RL. 7,15: Glasba za dobro jutro. 7,45: Jutranji koledar. 12,00: Glasba po željah-13,40: Kmetijski nasveti, 1^,40. Nz harmoniki igra Marijan O-strouška. 14,00: Giasba po že- ljah. 14,30: Pogovor z vohvcij »Govori preds. 01,0 Kaper tov. Albin Dujc». 14,40: Domači z* bavni ansambli. 15,20: «D8 biva liepa ura...# 15,40—17,0°- Frenos RL. 19,30—22,15: Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 in, 212,4 m Poročila: 5.00. 6.00 . 7.00, 8,00, 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30, 22.00. 8,05; «SO!pek orhidej# — PeS" mi in plesi iz Južne Amerike. 8,30: Po zvenečih kaskadah z orkestrom VVernerja Muellerja-9,00: Radijski roman — Bai:*da o pesniku (življenje Ivana vo-rana-Kovačiču). 9,20: Iz zapu- ščine starih mojstrov. 10,,0: Ljubljanski oktet, vam prepevalo,30: Majhni zabavni ansambli-11,00; Nekaj odlomkov iz Mozartovih oper. 11,30: Za cinične. 12,00: Štirje fantje igrajo. 12,15: Kmetijski nasveti. 12, g; V tričetrtinskem taktu. 12.40-Pojeta ženski zbor France Prešeren iz Kranja in mešani zbor Glasbene Matice. 13,30: Na vrtiljaku zabavnih melodij. 14,05: Dela Mihaila Glinke. 14,30: Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15,40: S knjižnega trga. 16,00: Glasbene uganke. 17,10- Izbrali smo za vas. 18,00: Četrtkova reportaža. 18,15: Amon Lajovic; Caprue. 18,45: P.adij J** univerza. 20,00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21,001 Slovenska romanca. 21,30’ Iz instrumentalnih dei slovenskih skladateljev. 22,15: Moderna plesna glasba. TELEVIZIJA 17,00: Spored za o.roke. 18, Potočila. 18,43: Stari in novi šport. 19, Oj; Pc.ik angleščine-19,30: Oddaja o lovu in ribolovu. 20,00: Popevke ob oknu. 20,30; Poročila. 21,00: Odnehaš »-li nadaljuješ. 22,Oo: Prenos velikega varieteja iz Sanrema. I Z L B T I IZLET V TRENTO Slov. planinsko društvo priredi za veliki šmaren izlet v Trento kot izhodišče za izlete na bližnje planine. Odhod na navečer, v četrtek dne 14. avg. (za imetnike potnih listov) in v petek dne 15. avg. (za one s propustni-cami) okrog poldneva z avtobusom po Soški dolini. Povratek obeh skupin v nedeljo 17. avg. na večer preko Gorice. Vpisovanje v začet-tu avgusta. K 1 M O B A D I O OD VČERAJ DO DANES KAZNA OUVKHT1LA Prosvetno društvo »Rade Pregare# Iz Rojana-Skorklje organizira- v soboto 11. t. m. ob 211, Jo ter v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri namizno-teniikt turnir za pokal Danila Miadovana. Vpisovanje v društvenih prostorih, tli. R. Manna 2», vsak večer od 2». do 22. ure. MJlintiliA l»HOSVKTAj Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek U. julija t. I. ob 12. uri na sedežu v Ul. Roma št. 15. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9 julija se je rodilo v Ttstu 8 otrok, u-mrlo je 9 oseb, porok je bilo 10. Poročili so se: trgovec Sergio Rossoni in gospodinja Fulvia Severi, inženir Paolo Scopa/zi in gospodinja Livia Pilat, zobo- -v (zdravnik Ferruccio Zucco in go-j spodlnja Mereziana De Nuzzo, J težak Mario Paoli in prodajalka B-rigida Margon, težak Kgi-dio Sardo in šivilja Caterina Catalauo, delavec Ermanno Gril-lo in gospodinja Laura Rossit, električar Livio Mueller in bol. ničarka Ida Ban, trgovec Ervl-no. Furlan In gospodinja Luciana Gravisi, visokcšolec Romano A utoni »o i In gospodinja Maria Bele, krojač Dario Z<)tti in go. spodlnja Santa Ruggetti. Umrli so: 70-letni Giacomo Pe-tenelil, 63-tetna francešca Sva-gel vd. Ciano, 52-letni Bruno Tinta, 66-letnl Lorenzo Carli, 70-letni Rudolf Skubla, 79Jetni E-doardo Giacon:. 57-letna Ana Zidar vd. Visiniini, 43-letni Up-berto Gladich in 5 ur stari Glo-vanni Alberto Brando. NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju Davanzo, Ul. Bernini 4; Glustl, Strada del Friulj 7; Mlllo, Ul. Buorarrotl 11; Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7. Četrtek, U, julija 1151 RADIO TRST A 7,00: Jutra-nja giasba. 11,30: B-rezobvezno, drobiž od vsepov-sod in... Predavanje: »Petelin in človek#, 12,10: Za vsakogar nekaj. 12,45; V svetu kulture. 12,55: Ciganski motivi. 13,30: Lahka 18,00: Bach: Suita št. 1 v C-duru. glasba. 17,30: Plesna glasba. Vivaldi; Koncert v A-duru za violino, čelo, godala in klavi-cembalo, 18,30: Sirimo obzorja «Mladi državljan#, 3. oddaja. 18,55: Samospevi Jugoslovanskih Skladateljev. 19,15: Radijska u-niverza: Mednarodne organizacije: (2,) »Organizacija Združe- nih narodov#. 19,30; Pestra ei»s-ba. 20,00: Šport. 20,30; Zbor slovenske filharmonije. 21,00: Ilustrirano predavanje: Zgodovina odkrivanja sveta: (6.) «Za lesom življenja v močvirja«. 21.45. Haydn; Koncert v Es-duru za trobento in orkester. 22,00: Sodobna književnost in umetnost: Eduardo De Fillppo: »Kantata lihih dni#. 22,15: »The three Suns» z godalnim orkestrom. 22,30: Janaček: »Taras Bulba# — rapiodija za orkester. 22,55; Pee Wee Ervvln s svojim ansamblom «D!xieiand». RADIO TRST 11,30: Simfonična glasba. 12.10; Orkester Barzizza. 14,30; »Tretja stran#. 17,30: Beethoven: »Soria- Exceisior, 16,00: «Dekliški klub#. Nicole Courcel. Fenice. 16,00: »Osvobojen J<:'u' zalem#. F. Rabat, S. Kosina- Cinemascope. Nazionale. 16,00: «Senca na ok- nu#. P. Carey, u. Garett, J-Ba.rrymore jr. Filodrammatico. 15,00: «Nevihta pod morjem#. T. Moore in Robert Wagner. Grattacielo. 16,00: »Nino^l.a#- Greia Garbo. Superciuema. 16,00: »Zgodba generala Cušterja#. E. Fiynn, O-De Haviiland. Arcobaieno. 16,00: »Gospa je odšla#. L. Turner, J. Ohaudlcr. Teohnicolor. . Astra Roiano. 16,30: »Finančni pustolovci#. R. Taylor. Capitol. 16,30; »Lerenata Scide Sciue#. A. Fierro, G. Tinti, M-T Vianeiio. TV. Crista‘10. 16,30: «Rdeča reka#- M. Clift, J. Wayne. TV. Alabarda. 16,30: «(J-Boat 55 morski r^par globin#. Dogodivščine nemške podmornice v pretekli vojni. Aldebaran. 16,00: «Vr-nitev Joa Dakote#. Jock Mahoney. Aristoo. Glej kino na prostem-AurOra. 16.00: «Liektrična vdo- va#. D. Darrieux A. Sordi. Garibaldi. 16,30: »Nezvesce#. D. Lollobngida, M. Britt. Garibaldi. 16,30; »Bed« in plemstvo#, Totu. Ideale. 16,30: »Obtožnica: umor zakonca#. Lilii Palmer, Impero. 16,30: »Banditov poljub#-F. Sinatra, K. Grayson. Italia. 16,30: »Ljubezen in go- vorice#. C. Gravma, V. De biča. TV. Moderno. 16,00: »Krik v noči#-Tony Brauda.l. TV. S Marco. Zaprlo. Savona. 16,00: «Lov na diamante# Belinda Lee ViaiC. 16.00: »Objektiv Burma#- E. Fiyun, J. Brovvn. Vittorio Veneto. 16,15; «La *a' gazza del Palio#. Diana Dors. Gassman. , Belvedere. 16,30: »Sakiss, Indi- jansko maščevanje#. Massimo. 16,30: «Confidential- družba za škandale#. Patrizia VVright. TV. . Marconi (Giej kino na prostem.) Novo Cine. 15,30: »Prelepa ne- vesta#. B. Bardot,' .L. Jourdan-TV. Odeon, Zaprto. NA PROSTEM Arena dei liori. 20,30: »Pa-jkova mreža#. K. tViumark, L. Ba-call, C. Boyer. Paradno. 20,30: »Velikani#. J- Gabin. Ponziana. 20,15: «Trije muške- tirji#. L. Turner. Valmaura. 2o,15: ((Fantasta ani- mata M. G. M.» Ttclinkolof. Aiena Diana. 20,30: «Alibi». O: F. Hasse. Ariston. 20,30: »Izven zakona#- A. Munptiy, L. Nelson. Techii«-color. Marconi. 20,15: »Zenska sanj#. Pal Boone in J. Ga.vnor Garibaldi. 20,15: «Nezveste». aiadio. 20,30: «Zadnja karavana#-R. VVidmark, F. t-arr. Roiano. 20,30: »Zbogom sanj* slave#. Cmemascope. Secolo Sv. Ivan. 20,30: «Pil°l Bader#. K. More. MALI OGLASI J »EMPOHIO DELLO SCAMPOLA- ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. JSCEJO SE MLADA DEKLETA UD 14 DO 17 LET, STALNO DELO, LAHKO IN NENAPORNO; DOBRA PLAČA. PIŠITE: »FABBRICA CARTOTECNICA. CASELLA POSTALE 2001», OPČINE. CELOTNA RAZPRODAJA • VSE POD CENO zaradi obnove trgovine „Q%cma“ TRST, ULICA ROMA 3 DOBITE: 2ENSKE OBLEKE IN KRILA IZ SVILE IN BOMBA2A, PERILO IZ NAYLONA IN SVILE, VOLNENE BOMBA2NE JOPICE IN DRUGO BLAGO Obiščite nas brez obveznosti in prepričali se boste! Negotovosti in v evropeistični težkoče politiki Pripravljalna dela za u-'eljavljanje rimskih pogodb o skupnem evropskem tržišču, ki označujejo Pivo leto njihovega vstopa v veljavo, niso v teh poslednjih mesecih utrpela® h°benega zastanka. Zaple-eni postopek za izbiro sedeža evropskih ustanov se 'e razvijal z anketo odbora urbanistov, ki je imel nalogo, da prouči z izključno tehničnega vidika me-* a, ki so postavila svojo kandidaturo za sedež združene Evrope, o čemer je dala svoje.,posvetovalno mnenje tudi evropska parlamentarna skupščina; 1. tega meseca pa je zasedal ministrski svet evropske skupnosti, ki mora o tem odločiti dokončno. Tudi sklicanje poljedelske konference v Stresi ni bilo od-eženo, ker se je konferen-a začela, kot predvideno, • t. m. Kljub temu formalnemu napredku pa se v teh poslednjih tednih zsirilo vzdušje negotovo-1 in bojazni. To vzdušje je pripisati v Pretežni meri dejstvu, da i * Nunciji general De r, ti! prevzel oblast v tre-ko odvisno od rečv’ V katerem je treba } razna predhodna Prasanja, ki nam bodo o-ogočiia, (ja ^mo s 1. ja-arjem 1959 sprejeli prve tv carinske razoroži-f med deželami članica-u“’ ,^ejanski začetek uve-ziat- 3a rimskih pogodb, te v ^ar zadeva ustanovi-tržiščS^UPne”a evroPslce§a 'Podpfcane pogodbe je vij^°I^P°štovati», je izja-•fatkih izjavah ob nasto- Gaulle v svojih Pn Toda okrog te formal-teJave so se kljub temu ne Zgostil- ritv bvomi glede usme-k ilj1076 francoske vlade, iiesr^Ur ie freba dodati še riZ01110 dejstvo hude fi-S* krize jave ^ m°b reči, da bi iz-ministra Couvea de v Franciji. m moč reči, i____ francoskega zunanje-u 'Wr ’ miT1!?*’ ki jih je 25‘ 3u" tiski diplomatskemu v Parizu, kakor koli Franco?'6 de3anske naWiene ministi francoske vlade. Zunanji ter je v drugi obliki v5 ^ De G-aullove izja-da k! tem Pa je Poudaril, 195« treba 1. januarja, j,„• Ppoštevati gospodarski 8ke1 sedanjega franco- 2 Sa Položaja. To pomeni **«imi besedami, da je razn an3e zaoetka carinske j^orožitve podrejeno uspeta. ?inayeve gospodarske ^stih V teh PreostaUh tovoj 'Ule tovmesecih- To nego-je Couve de Mur- ft Je dotaknil italijansko-_ bcoskonemške «koope-kot1Je». ki jo je razumeti Potrdil tudi s tem, da steber francoske evro- j 'stične politike, s čimer c. Omenjal izraz «integra-s®1' ki je bolj v skladu si., 0 in duhom evropske bfmosti. gotovosti, ki jih je po-l)l ocilo francosko zadrža-evt’ 80 ostali partnerji in U organizmi spreje- mat Prvem trenutku brez h) ’ z očitnim name-tgte, da bi te negotovosti f^ršila Francija sama. ltCna t° pričakovanje je br_*i zamenjala prava IjJ 'ofenziva drugih vlad tropskih organizmov, te manifestacije spa-jj, strassburška izjava o p rebi, da se pospeši poli integracija Evrope, tiidi ' ki j° ie P°dPisal ŠW minister Pinay, angle-tj 'nemški razgovori v (evnnu, in končno vključi-skj, med dvajset program-hi„„ točk dogovorjenih t,,?1 in PSDI, kot pl^t-ma nove italijanske vla-v ’ aytonomne točke, de-,Rajate, ki predvideva 5 ”tečno akcijo, ki naj po-lrj s' evropsko združitev* £ Uveljavljenje pogodb o H, °E*ski skupnosti za pre-a in jeklo. Evropskega tihega tržišča in Evra-j 'a- Med strassburško iz-*■ 0 in devetnajsto točko gt°aianskega vladnega pro-je očitna sorodnost, se oba akta nista u-j. vila pri lojalnostni iz-f * 8'ede podpisov na ev- kih pogodbah, ampak t Politično razširila ev- j.i^ke perspektive, poudarja oblast, ki jo rimske jjkntlbe priznavajo evrop-bi Parlamentarni skupšči- J 'ia se spremeni v skup-izvoljeno s splosni-t, in neposrednimi volt- ami. Razgovori med Maudlin-gcm in Erhardom so končno skušali ponovno oživiti pogajanja za področje svobodne blagovne izmenjave, ki so zaspala v okviru OEEC, zlasti zaradi pred-golistične francoske usmeritve in ki jih je generalov prihod na oblast spravil v r.evaniost. že prej je bonn-ska vlada objasnila svojo zaskrbljenost glede eksperimenta «Male Evrope*, da-si je to napravila s primernim obzirom, da ne bi razburila Francije. Toda spričo posebnega nemškega položaja glede področja svobodne izmenjave so to skladnost londonske in bonnske vlade glede tega spornega vprašanja verjetno poudarili tudi z namenom, da bi manifestirali v konkretni obliki temeljne zahteve obeh gospodarskih eksperimentov, namreč med šestimi in med sedemnajstimi državami. Toda, kakor smo že o-menili v začetku, medtem sta dozoreli dve temeljni vprašanji za uveljavljenje pogodbe o ustanovitvi Evropskega skupnega tržišča. 3. t. m. se je, kot predvideno, začela v Stresi konferenca ministrov za poljedelstvo dežel članic Evropskega skupnega tržišča, ki je predvidena v 43. členu rimske pogodbe in ki nalaga konferenci primerjalno delo med nacionalnimi agrarnimi politikami, ki se zrcalijo v različnih zakonskih ukrepih za zaščito potrošnika in za pomoč proizvajalcem s politiko cen in nakupov prehrambenega blaga, poleg naloge, da pripravi čim popolnejšo inventuro nacionalnih poljedelskih virov in odnosnih potreb. Delo, ki ga mora opraviti konferenca v Stresi, mora biti nujna premisa za neko skupno agrarno politiko: komisija za Evropsko skupno tržišče bo morala do leta 1960 izdelati osnovne predloge za u-veljavljenje take politike, ki bo obstoječe državne organizacije zamenjala s skupnimi državnimi organizacijami, glede katerih 40. člen navaja skupno u-rejevanje v vprašanjih, ki zadevajo konkurenco, obvezno koordinacijo državnih organizacij tržišča in evropsko organizacijo poljedelskega tržišča. Prvega tega meseca se je sestal v Bruslju ministrski svet, v katerem predstavlja Italijo veleposlanik Cattani. Tu je nastalo sporno vprašanje o «evropski prestolnici*, ki je .povzročilo precej hrupa. Ne le, da je vsaka dežela hotela postaviti svojo kandidaturo, ampak tudi več mest iste dežele, kakor je italijanski primer Turina in Milana, je spravilo vlade v zadrego glede lastne kandidature. Odbor uroanistov se je v svojem poročilu zaprl v lastni tehnicizem, da bi se ognil politični odgovorno- sti. Ni malo, če je glasovanje skupščine, tudi če ima le posvetovalno vlogo, izločilo Luksemburg, ki je, v kolikor ‘ je že sedež Evropske skupnosti za premog in jeklo, predstavljal eno največjih ovir za izbiro enotne prestolnice. Morda je bilo glasovanje celo odgovor na prej razširjene glasove o morebitni francoski zahtevi, da se za dve ali tri leta odloži izbira «evrop-ske prestolnice*, zahteva, ki naj bi, po mnenju nekaterih opazovalcev, celo napovedovala zahtevo, da se Evropska skupnost za premov in jeklo suspendira. Tako je odložitev na krajši termin ostala ena alternativa, poleg one o delitvi sedežev med bolj kvalificiranimi konkurenčnimi mesti. Nemčija je takoj izrazila svojo neklonje-nost Bruslju kot enotnemu sedežu, medtem ko se je Rimu zdela bolj realistična teza delitve, v upanju, da bo v Milanu sedež investicijske banke. B. C. fiz vRelazioni lriternazioy.oU») W¥ m m m — Ta mularija dandanes je pej res vsa frderba-na! Ne apodtava več neč, nima nobene krjance, se dela norca s ta stareh ledi jen misle, de lahko že druge uči. — Jakec moj, pej kej te je pičlo? Kodu te je taku razjezu? — Ej, kadu? Tisti Ficko pej, ke piše ob nedelah. Se dela norca, de ne znam kadaj je gud jen kadaj je jubilej. Ma uan be se tude lahko navadu, de se ne piše Got ma gud. Nej rajše nase gleda, de bo bulše pisou jen de ne bo nosu domou tolko petič, ku me je pravu aden, ke hode žnim u šulo! Nase nej gleda, de bo kej ž njega, de mu ne bo treba tudi njemi pala pikon! — E, ma tolko baceliraš zastran anga mulca! Tisto pej, ke jema same petice ni dandanes, ke so drugi cajti, taku hedu. Ce ostane zabit še zmiri lahko pride h filmi al pej postane fudbalist, zatu ke taki, ke jemajo petice znajo dobro brcat balon. Jen bo zaslužu stukrat več ku kašen priden šempjo, ke n ose domu samo osem jen devet. — Ja, videš. sej tu me še bol jezi. — E, potolaž' se! Znaš kej, u nedelo te bom pelo u nekam, de tš bo vse pasalo jen boš pozab u na jezo, — Pej kam? — Bomo šli v Padriče na tisto veselico ke jo bojo jemeli ke jemajo jubilej od sojga društva. :— Ma prouzaprou me sekira hodet h tistem Krašeucem. — Ma Jakec, ne stoj bet tak, dej! Tu so ta pravi Trještini, jen še kašni! — Ma dej, dej; Kašni Trještini čejo bet Padričarji! — So, so! Prou ta pravi. Sej je an dober tal Trsta sezidan na zemli, ke je bla an-bot njeh. — Kej praveš? ' — Ce ti rečem. Sej so Kaptanovi jemeli zemlo še tam, kamer je danes via Kandler, Zv’nkaoi so pej prodali ta zadno zemlo pn Svetmivani zad za kasarno pred triinsedemdesetimi leti. — Kej taku delč so jemeli Padričarji svoj sVet? — Se bol. Stari ledje pravejo, de so jemeli anbot vinje tam, kamer so ’ danes Volti di Chiozza. Tam ukuli teatra Ros-setti je biu anbot tudi padriški svet. Gro-pajci so pej jemeli zemlo tam, kamer je danes ta velek špetau. Sej so jemeli denmo reč Ta gurujevi, Markotovi jen M’covi svoj svet pr Svetmivani še po leti 1885. Uani viš so trještini, ke so bli vsi njeh rodovi zmiri tle jen tle jemeli svojo zemlo. Tisto, ke hode po Korši se je pej prklatlo od vseh krajou jen tudi prou od delč. C e češ videt Trještine, bejži jeh gledat u Padriče al pej u druge naše kraje! — Jen zdej praveš, de bojo jemeli jubilej. Pej ki? — Ki? U Padričah, na Markotovem vrti. Pride tudi banda z Brega, ke bo godla za ples. Pridejo peuci z Lonjerja, z Ricmanj, z Boršta jen sez Doline. Jen boš slišan tudi Padričarje jen njeh žene jen pupe kaku pojejo. Zatu ke zdej so začele pojat tudi njeh žene. — Ben, pej bom mogoče res pršu. — Neč mogoče! Za gvišno moreš prit! Padričanke so lepe mule, mogoče boš še kašno dob u, če te bo tela. Jen■ vročine tud! ne bo, ke na Markotovem vrti so tašni hrasti, de zgleda ku an majhen li-penski zav’d. Boš vidu kašna lepa senca je. — Ben, pej prou pridem, prou za gvišno. — Kepej; U nedelo popoudne, de ne zabešl POJAV. KI NI NITI HIBA NITI POMANJKLJIVOST ■ —■ i i - levičarstvo pri otroku Se vedno ge mnogo ljudi, ki mislijo, da so otroci levi* carji manj sposobni od ostalih «normalnih» otrok. Nekateri smatrajo takeaa, otrAca cele za- pohabljenca' ter skrivajo njegovo* riapako se pred i.ajožjtrni znanci. _Vcdsih__ se prav zaradi tega po-gresnega gledanjg na to , <-vrednostni kompleksi, ki ga.ilje desnici, kot levici. Ta pre- spremljajo vse življenje. In vendar je levičarstvo bio. loški pojav. O njem so zdravniki do danes napisali že več referatov ter postavili različne teorije. Po mnenju nekaterih se nagnjenost k levičarstvu podeduje, drugi spet temu oporekajo. Pravi vzrok po. jeva levičarstva pa vendarle še ni odkrit- Toliko pa drži, da levičarstvo ne pr*dstaylja ndcekrš-ncga defekta ali pomanjkljivosti, in to v nobenem pogledu. IzkaZf.lo se je, da so o-troci levičarji prav tako inteligentni kot ostali in se dobro izkažejo ne samo pri učenju, temveč tudi pri fizičnem delu. Večkrat je otrok-levičar fizično bolj spreten, kot otrok, desničar. Vsi otroci se do dveh let starosti in včasih še kasneje poslužujejo tako leve, kot desne roke. Sele počasi začnejo razumeti, da je treba uporabljati v glavnem desno roko. Pet odstotkov otrok pa ostane PO statističnih podatkih levi-1 Kakpr usnje, so tudi usnjeni čgrjev. Ugotovljeno je, da so čevlji-občutljivi in sicer za levičarji predvsem dečki ‘in j prah.' razne kemikalije, fkodu-v mnogo manjši meri deklice. J jeta jim pa tud, vročina in Ko - zaciio hodi^ v šolg, :y šolp, se mnogokrat zgodi, da se otrok-levftar fiavtidi uporabljati des. aico in se tega potem drži vse življenje.' K temu ga šili 'dejstvo, da so razni predmeti n.a- IIIIUIIt^lllllllllUtlHMIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIKIIIIIIIIi iiinmiimMimmimiiiiiiiiiniiniiiiiiiitiiiniiiiiiiiifiHiiimMimmiimiimimiimimiMmii ............................................ H................ REVIJA ŽENSKEGA PERILA IN KOPALNIH OBLEK Stre- Dunajske manekenke v Ljubljani - Moškim vstop prepovedan -Brigada novinarjev - Kaj pravi Eva - Slovenci, moda in še kaj Feljtonska uvertura brez fanfar: dovolj okusni letaki o modni reviji ženskega perila in kopalnih oblek. V oklepaju: moškim vstop prepovedan! Enako oglasi v časopisju. Z enakim dodatkom. Po privatnih kanalih je zacingljalo: samo redki novinarji in zanesljivi (moški) klienti. Se pravi: ijnajo dostop^ na prvo «predstatto». Poskusit sem sre-čo:’’ "Dovolite, da se predstavim. Moje ime je takb ih tako. Novinar Primorskega dnevnika iz Trsta. Rad bi kaj napisal o ljubljanski modi. In... revija..,s. Prejel sem vabilo. (Spoštovano uredništvo prosim, da spregleda življenjsko pomemben striks!) Drugo dejanje: mala, moderno urejena dvorana na Gospodarskem razstavišču. Rahla domneva (spričo imperativnega poudarka, da je moškim vstop «strogos prepovedan!): dva trije srečneži sredi panopti-kuma ljubko krojenih ženskih oblek. Poletnih. Moški: beie vrane! Tretje dejunje: tik pred začetkom modne revije! Tričeirt dvorane — moških o-biskovalcev. Nisem vedel, da je v Ljubljani toliko novinarjev. Cela Vrigadtf. vsi' kajpada z vabili .Vsi hudo radovedni. In vsi, z menoj vred, kar čez noč «strokovnjaki» za žensko perilo. Eva se je prizanesljivo smehljala. (Saj res: Eva — to je Eva Paulinova — m • •• -r.. ■ ... gjp mm- Kopalni kostim Charnaux z Uunaja je ljubljanski modni diktator. Ljubek diktator, bolj skromen in veliko bolj domač od Diorjevih naslednikov z dioptrijo!). Šepetav klepet s to prijateljico «tržaških novinarjevi.> med parado ljubkih dunajskih manekenk je razodel dve navidez preprosti dejstvi: da imam.o Slovenci veliko več smisla in talenta za vse tisto, kar se imenuje moda in da smo — v nasprotju s hereditarno žensko navado! — kar precej pripravljeni na nekakšno «modno aklimatizacijo». In še to: da se veliko rajši (videti je, da tudi z uspehom!) oprijemamo rešilnih modnih bilk, ki priplavajo z belkantističnega zapade kakor iz odrezanega severa. Tokrat je šlo menda zgolj za linijo. Pravzaprav: za umetne linijo, ki jo napravijo stezniki in gumasti pasovi tisočih oblik in variant. Naj vam postrežem z nekaterimi modeli? 2. Prosim, zakaj pa ne! Izberimo: modrček DAGMAR (5 i>-A). iz bombažnega atlasa s prešitimi oblicami. Pro žen pas MARGOT (950). V dve smeri razložljiv bočni stezniki s podloženo in prešito polo iz atlasa spredaj in z vstavljeno gumeno kozico. Nemara pa vam je, spoštovane bralke, močno pri srcu modrček Charnauz Stretch iz drobno tkanega lasteksa z oblicami iz p ovezene perlon tkanine? Ali pa steznik Char-naux-Stretch iz elastičnega ba-tista, podložen z mehkim pit-šem in z zapenjač t eSo-los. Potem: modrčki Grit, Anita, Margot, Vera, Marlene, Doris, Anemone, Grace, Lola, Ella, nogavičniki Viola Ven us, pa visoki stezniki Avant Garda, Belform, Sglvia in tako naprej. Pa kopalne obleke v a-partnih štiribarvnih vzorcih, z nagubanimi oprsji, z nabranimi krilci, bikinke s pentlji-ca mi in brez njih (brez pen t-Ijid), in... še veliko tega, kar je z gargantuansko samopaš-nostjo odstiralo blišč in bedo mode dvajsetega stoletja, mode Atomija in mode zaradi mode. Blišč: estetska sinhronost dveh elementov — oblačila in lepega telesa. Kadar je telo lepo, »eueda! In beda: sramežljivi srednji vek, k* bi rad zaigral vlogo «praktičnega modernizmas, pa je še vedno tesnoben in tiščav in ves onemoglo povezan s stezniki in pasovi. Trpinčenje zaradi lepote? Ali zaradi poniglave domišljije o lepoti? Ali samo zaradi tega, ker je tako početje — moda? 3. Kratka konverzacija z Evo Paulinovo: kaj je moda? Eva: zakon ,trd in neizprosen, hudo sebičen in tak, ki ne izbira sredstev! «Novinar» Primorskega dnevnika: kaj menite o "Žakljih*? Eva: letos se je spet po dolgem času posrečilo dvigniti oblak prahu, pogovorov, celo zagrizenih majhnih prepirov med ljudmi, ki se za modo sicer sploh ne menijo. Potrebnih m nepotrebnih besed o Žakljih ali bolje — ravnih vrečastih oblekah z nezasluženim imenom je res za oblak prahu. Nova moda pa se kljub prahu že mirno sprehaja po ulicah, postaja vsak dan bolj znana, navajena, sprejemljiva in lepša. Da ne govorimo o tem, da je posebno v toplih poletnih dneh kaj udobna, hladna, da porabimo zanjo silno malo blaga, kar tudi ni od muh in da ravna linija obleke večkrat celo lepo popravlja postavo, saj se ljubeznivo obeša čez vse, kar je preveč m kar je premalo. Nove mode se m treba bati. Tudi ravne vrečaste .obleke niso več tako čisto nove, imajo že danes nešteto mirnih sprejemljivih in uporabnih variacij, jutri jih bodo imele še več in pojutrišnjem morda že sploh ne bodo več ravne. Rendez-vous v Evo Paulinovo m modo je bil s tem formalno končan. Ne pa tudi moja klavrno-vijoličasta razmišljanja o modi ženskega perila. Ves sem izgubljen v mozaiku sramežljivih pobud. In štiri prikupne dunajske manekenke... 4. In štiri prikupne dunajske manekenke? Rekli boste, da stvar ni docela čista in dostojna. -Štiri take Brigit v modrčkih, i« steznikih in nogavicah in... ja, saj to je tisto! O, sancta simplicitas. In vse štiri so defiUrale preudarno, z nasmehi renesančnih an-geljnov , in z boki v ritmu Straussovega valčka. Poglejte fotografijo: narejena je posebej za «Primorski dnevnik». Moški, kaj? Pravijo: vsi novinarji! Tu in tam kak zdolgočasen klient, ki bi se nemara rajši pogovarjal o nakupu manekenk. Eva je spet šepnila; poglej te slike! (Misli na moške!) Pa ni bilo v resnici nič takega: modna Hiša "Charnaum z Dunaja je pokazala atrakcijo ženskega perila. Praktično in v nekem smislu lepo dekorativno. Zensko! Ker je dekoracija v življenju moškega. Pravijo! M. L. a • • Proti raku Ameriški znanstveniki so izdelali načrte za izdelavo nevtronskega ojačevalca, ki bi lahko nadomestil žarke X in žarke gama pri zdravljenju rakastih obolenj. Newyorški univerzitetni profesor za fiziko dr. Lyle Boršt pravi, da so ugotovili, da i-majo nevtroni večjo prodorno moč. da povzročajo manjše poškodbe na koži in da iz biološkega vidika bolje učinkujejo pri rakastih obolenjih, kakor žarki X in žarki gama. Pri tem pa se je pojavila težava. Fiziki namreč trdijo, da je doslej edini vir nevtronov uranski reaktor, ki pa ni primeren za uporabo na klinikah. Nevtronski ojačevalec pa bi odstranil glavno težavo pri ravnanju z nevtroni — možnost, da bi prišlo do nekontrolirane sprostitve nev-tionov. Predlagani ojačevalec J bi bil tako sestavljen, da v njem ne bi moglo priti do popolne verižne reakcije. Modrček Charnaux 3D lioa od uporabe' leve do u-porabe desne roke prihaja pri teh otrocih povsem naravno. Otrok lahko dela z eno, ali drugo roko, ne da bi mu to delalo kakršno koli težavo. Zelo grešijo starai in učitelji, ki mislijo, da morajo o-troka prisiliti, da bo pisal ali delal z desno roko, če mu to ne gre. Res je, da dela takemu otroku začetek šole več preglavic, kot drugim otrokom. Pisati bi moral z desno roko, pa mu to povzroča velike težave. Navajen je nam. reč, da je leva roka vedno bolj aktivna. Naloga učitelja ir, staršev je, da ga začno na to počasi navajati. Vendar je bolje, da začnejo s tem. še preden je otrok začel hočliti šolo. Starši naj otroka spodbujajo k. igram, pri katerih mora Uporabljati tudi 'desno loko. Najbolj priiperna za to je igra z žogo. Ko pride otrok v šolo je’ dobro, da starši opo. zorijo učitelja, da je levičar. Pri pisanju mu je treba na vsak način pomagati. Otrok-levičar se namreč pri pisanju mnogo bolj utrudi kot ostali otroci ter bi mu zato nepravilno ravnanje vzelo veselje do pisanja in sploh do šole. Tak otrok naj nekaj časa piše, nato pa naj kratko počiva. Važno je, da se da takšnemu otroku zadoščenje za vsak u-speh, ki ga je dosegel v pisavi. Šiliti ga ne sme nihče. Ce mu pisanje z desno roko dela prevelike preglavice, potem je bolje, da se mu ddve-li pisanje z Tevo. Počtfti se bo morda paučil sam uporab-tj at i desnico. Ce otroka preveč silimo k 'Uporabi desnice,- potem se lahko zgodi, da otrok pcšt»ne uporen in trmaat, kar y!aho vpliva na njegov značaj. Ameriški zdravnik Brigejson je na primer ugotovil, da je bilo med jecljajočimi otroci 61 odstotkov levičarjev, ki so jih starši na vso silo hoteli naučiti uporabe desne roke. Po njegovem je prav ta pritisk slabo vplival na otroke, da so postali jecljavci, Sovjete ski zdravnik Tjapugin navaja primer otroka-levičarja, ki je nehal jecljati, čim so mu dovolili, da je pisal z levo roko Iz vsega tega torej sledi, da je levičarstvo pojav, ki se ga sicer lahko s potrpljenjem m pravilnim ravnanjem odpravi, ki pa ne predstavlja no. bene napake ali pomanjkljivosti. «»—_ Kako moramo ravnati s Navadno nosimo usnjeno obutev, ki je tudi najprimernejša. seveda če je dovolj prostorna in .ma primerno vi* | soko peto. Posebno otroška j noga je občutljiva in pre-| majhni čevlji ovirajo, da bi j se pravilno razvijala. Zato naj naši otroci nosijo čevlje iz i mehkega usnja, nizko peto. se-I gati pa morajo do gležnjev, da I nudijo nogi oporo. H. . mm, ............ magnetofon Magnetofonski posnetek je rešil več ljudi pred ječo. To se je zgodilo pred časom v Rimu. Pred rimskim sodiščem sta se znašla preiskovalni sodnik in pa magnetofonski trak. Prvi, je na vsak način trdil, da so obtožene osebe krive, drugi pa je s svojimi posnetki dokazoval prav obratno. In zmagal je magnetofon. Bilo je maja 1961 ko so našli v nekem avtomobilu truplo blagajnika poznane rimske banke. Po dolgi preiskavi je prišla policija do zaključka, da je blagajnika ubil njegov prijatelj in sodelavec Giuseppe Venanzi, ki so ga videli prav usodnega dne v njegovi družbi. Leta 1952 ga je zato policija aretirala in spravila v zapor. Najhujše pa je bilo to, da ga je izdala tudi njegova prijateljica, Nadia Pa-lombo, ki je preiskovalnemu sodniku Vanueelli Grasseti-ju iz V't*rba> izjavila, da je Venanzi zagotovo ubil blagajnika. Venanzi <3 je pred sodiščem odločno branil ter je trdil, da je nedolžen. Nekaj prič je tudi potrdilo njegov alibi, toda sodišče jim ni verjelo in tako sta prišla poleg Venanzija pred sodišče še njegov brat in svak. Medtem ko je bil Venanzi obsojen na 24 let za- pora, so Nadio obsodili na 19 let zapora, češ da je za zločin vedela, oa ga je še- le pod pritiskom zasliševanj izdala. Ko je čula Nadia za razsodbo, je pred sodniki izjavila, da je lažno pričala proti. Venanziju. Sodišču se je zdela njena izjava sumljiva in je začele stvar zopet raziskovati. Tako je prišlo na dan, da je bila Nadia preiskovalnemu sodniku zelo všeč. Zato ji je rekel, naj obtoži Venanzija, češ da se ga bosta tako odkrižala. Venanzija pa je hotel spraviti v zapor še iz drugih razlogov. Pred časom je namreč Venanzi pričal proti neki njeni prijateljici, ki je bila kaznovana na visoko denarno globo, ker je povozila nekega človeka. Ko je videl, da ga tudi Nadia odbija, je vse njene izjave predrugačil in tako spravil še njo pred sodišče, Toda na srečo so bili na razpolago magnetofonski po-snetki o prvih izjavah Na-die in Venanzija in te izjave niso bile prav nič podobne, onim, ki Jih je imel preiskovalni sodnik v svojih zapiskih. Se bolj sumljivo je bdlo pa to, da so iz magnetofonskih posnetkov, ki jih je imel spravljene preiskovalni sodnik sam, manjkale prav tiste izjave, ki so razbremenjevale oba obtoženca. Sodišče je oba obtoženca ižpuštilo na svobodo, pred sodišče pa je postavilo preiskovalnega sodnika, za katerega je jav-ni tožilec zahteval strogo kazen. vročina Vlaga. Ko *e vrnemo domoy z mokrimi čevlji in jih potem damo suš;t na vročo peč, smo napraViTi veliko napako, ker je mokro usnje še posebno občutljivo za visoko temperaturo jn tako posušeno je potem trdo in krhko. In kako naj potem posušimo mokre čevlje? Natlačimo jih s časopisnim pap.rjem in sušimo v zračnem prostoru in jih spravimo šele, ko so popolnoma suhi. Ne samo mokrim, temveč tudi prašnim in umazanim čevljem moramo posvetiti mnogo pozornosti. Vsa umazanija. blato in prah slabo vplivalo na usnje in zato moramo čevlje redno čist,ti. Po vsaki uporabi čevlje očistimo prahu in blata, vsak dan j h pa tudi namažemo s pasto za čevlje. Pri čiščenju usnjenih čevljev uporabljamo ščetke, navadne in gumijaste, krpe in poleg tega še pasto za čevlje, razne čistilne paste, vodo itd. Čevlje najprej suho očistimo s krpo al, s ščetko, zelo umazane pa potem še lahko umijemo z milnico in jih še namažemo s krpico in pasto dobro vtremo ter končno še svetlimo. Tako čistimo vse navadne usnjene čevlje. Semiš pa vedno samo suho krtačimo in odrgnino odstranimo s steklenini papirjem. Obutev nosimo vedno letnim časom primerno. Kakor poleti oblečemo svetlo lahko obleko, tako bomo tudi čevlje obuli lahke in odprte, dočim bomo pozimi nosili težje, k: vlago ne propuščajo. Ko kupujemo čevlje, kupimo navadno take, ki se tesno prilegajo nogi. To je za lahke poletne čevlje pravilno, kajti čevlji se malo raztegnejo in bi nam potem delali preglavice, ker bi uhajali z noge. Zatg pa, ker so novi čevlji tesni, jih ne obuvajmo na potovanje, ali na ples, vedno jih še prej nosimo doma, ali pa če jih obujemo v dežju, se nam bodo hitro raztegnili. Tudi obuvati in sezuVati moramo čevlje pravilno. Vezalke moramo vedno odvezati, da čevelj z lahkoto obujemo ali sezujemo. Obuvati jih pa moramo vedno z žlico! ■ #»------ Deset nasvetov vašim otrokom Nevarnost na cesti je za o-troke vedno velika. Kako bi jih pravilno na te nevarnosti opozorili? Predvsem jih nikar ne plašimo po nepotrebnem, tako da se bodo bali vsega. Raje jim dajmo dobre nasvete. Evo kaj svetuje otrokom župan nekega ameriškega mesta: 1. Nič avtostopa. Ne vstopajte v avto, katerega šofer vam je nepoznan. 2. Ne sprejemajte nikoli denarja ali daril od ljudi, ki jih ne poznate. 3. Ce vas neznanec nagovori in vpraša za ulico, mu vljudno odgovorite, ne da hi ga tja tudi spremili. 4. Ne hodite nikamor, ne da bi o tem prej obvestiti starše. 5. Ne sprejmite naročil od neznancev, ne da bi vprašali svoje starše za nasvet. 6. Ne igrajte se sami na zapuščenih krajih, v porušenih hišah ali v gozdu, 7. Ne dovolite nobenemu ne. znancu, da bi se vas dotaknil. 8. Ne hodite sami v kino. 9. Ne delajte sami dolgih izletov s kolesom. 10. Ne ostajajte pozno na cesti. Ce se pa morate že zakasniti. potem pa obvestite po možnosti starše, da bodo vedeli, kje ste. r — Moja žena je prva na trapezu — Moja pa v trapezu VPRAŠANJA IN ODGOVORI Sinoči je bilo na rešotu vprašanje podjetja ATA Razprava o spremembah mestnih prog se bo nadaljevala prihodnji teden Svetovalci se sprašujejo, če bo moglo kljub predvidenim odpustom uslužbencev podjetje ATA redno vzdrževati promet na mestnih progah Vprašanje mestnega avtobusnega prometa je na sinočnji seji goriškega občinskega sveta tako zaposlilo svetovalce da so morali po dveh u-rah in pol razprave preložiti sejo na prihodnji teden, da bi to vprašanje do kraja proučili in sprejeli ustrezne sklepe. V začetku seje je odbornik De Simone podal poročilo o izsledkih komisije občinskega odbora, kateri je bila zaupana proučitev vprašanja mestnega avtobusnega prometa. Rekel je, da je komisija dobila informacije s treh krajev, da bi lahko prikazala občinskemu svetu čim točnejšo sliko položaja, in sicer od ravnateljstva ATA, od notranje komisije in od inšpektorata za motorizacijo. Predstavniki ATA zatrjujejo, da so v slabem gospodarskem položaju, ker se število potnikov zaradi mosta v Stra-žicah, predvsem pa zaradi naraščajoče motorizacije vedno bolj krči, kar se najbolj občuti poleti. Predstavniki notranje komisije so izjavili, da je ravnateljstvo ATA kljub njihovim protestom sprejelo na delo nove uslužbence. Inšpektorat za motorizacijo pa je predstavnikom občinskega odbora sporočil, da obstajajo zakoni, ki urejujejo vprašanje odpustov v avtobusnih podjetjih in da lahko goriška občina razpravlja samo o tem, če podjetje ATA spoštuje obveznosti, ki jih je prevzelo s podpisom sporazuma z gori-ško občino o prevzemu mestnega avtobusnega prometa, a- 11 pa teh obveznosti ne izpolnjuje. De Simone je med drugim rekel, da namerava ATA z nekaterimi spremembami, ki jih predlaga županstvu, v celoti izpolniti svoje obveznosti do občine in občanov, ki izhajajo iz prej omenjene pogodbe. Potem je spregovoril odbornik dr. Poterzio, ki je naglasil, da občinski svet lahko samo ugotovi, če ATA izvaja sporazum, ki ga je sklenilo z občinsko upravo. Da bi podjetje ta sporazum lahko izvajalo, zahteva od občine odnosno od občinskega sveta o-dobritev nekaterih sprememb voznega reda in prog mestnih avtobusov, ne da bi se zmanjšalo število voženj oziroma prog. Tako bo na progi št. 1 tudi vnaprej po 110 voženj dnevno, na progi št. 2 po 5 voženj, na progi št. 5 (Travnik-letališče) bi ukinili vožnji ob 13.15 in ob 18.10. Spremenila bi se dosedanja proga št. 7 (skozi Podgoro), ki bi šla po sledečih cestah: Korzo, Drevored 20 septembra, pevmski most, Podgora, Madonnina, most i). avgusta, D lica Lur.go Isonzo, Ulica Leoni, Angiolina. Piten, Korzo Italia, Korzo Verdi. Ker odvetnik Pedroni, ki je prišel prepozno na sejo, ni vedel, ali se govori o interpelaciji svetovalcev KP1 (odpusti v podjetju ATA) ali o 12 točki dnevnega reda (vprašanje mestnega avtobusnega podjetja), so to vprašanje pojasnili, Battello pa je umaknil svojo interpelacijo in s tem omogočil diskusijo samo o točki dnevnega reda. Svetovalec Battello je nadalje predlagal ustanovitev občinske komisije, ki naj temeljito prouči to obsežno vprašanje, od podjetja ATA pa naj županstvo dobi zagotovilo, da bo tudi naslednji dve leti (pogodba, ki je bila podpisana leta 1955, velja do leta 1960) v redu opravljala te usluge. Izrazil je tudi svoj dvom, da bi moglo s predvidenimi odpusti neoporečno skrbeti za mestni avtobusni promet, kot to zagotavlja v svojem pismu. Prof. Zuccali (PSDI) pa je rekel, da ne more odobriti napovedanih odpustov uslužbencev ATA in predlagal, naj prevzame mestni promet občinska uprava. Strinja se s predlogom svetovalca Battel-la, naj se ustanovi posebna komisija občinskega sveta, ki naj prouči to vprašanje. Svetovalec Croccetti pa je rekel, da ne bo glasoval za spremembe voznega reda, ker b* to pomenilo glasovati za odpustitev uslužbencev. Ko je vse kazalo, da se bo seja zavlekla, je svetovalec Calde-rini predlagal nadaljevanje razprave prihodnji teden. tere imajo pravico učenci in učenke 1, tečaja višjega inštituta za telesno vzgojo v a-kademskem letu 1958-1959. Pravico do štipendije bo imelo 45 učencev in 45 učenk, Z njo bodo lahko krili stroške za bivanje v Rimu. Kdor prejme štipendijo, je dolžan redno obiskovati predavanja. Ce je učenec pokazal uspehe, bo na podlagi natečaja lahko prejemal štipendijo tudi naslednja leta. Podrobnejše informacije o razpisu natečaja nudi proto-kolni urad goriškega županstva. Oliva Medcota še vedno iščejo Tudi včeraj so goriški gasilci iskali ves dan truplo O-liva Medeota iz Slovrenca pri Moši, ki je izginil zdoma v ponedeljek zvečer, kot smo že včeraj poročali. Včeraj so gasilci ponovno pregledali vodno dno od mostu 9. avgusta do Majnice, popoldne pa so nadaljevali pregled od Majnice proti Fari. Na vsak način še ni mogoče ugotoviti, a-li je Medeot zares napravil samomor s tem, da se je utopil. Sklenitev pogodbe z Zvezo kmetovalcev Včeraj so sindikalisti organizacij CGIL, CISL in UIL podpisali na Zvezi julijskih kmetovalcev pokrajinsko pogodbo o kmetih, ki obdelujejo zemljo veleposestnikov, posebno v nižjefurlanskem delu naše pokrajine. Pogodba je prva te vrste v naši pokrajini in določa minimum 33 odstotkov pridelkov, ki jih dobi kmet. Pogodba je prava pridobitev za male kmete in za kmetijske delavce, ker so njihovi pogoji v bližnji videmski pokrajini mnogo slabši. «»— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27.8 step., najnižjo pa 19.4 stopinje. Seja pokrajinskega odbora Sprefeli so številne važne upravne sklepe Med drugim bodo popravili poslopje srednje tehnične šole V torek se je v Gorici sestal pokrajinski odbor. Na seji so sprejeli več važnih upravnih sklepov. Odobrili so izdatek 4.990.000 lir za ureditev vrat in oken v novem šolskem poslopju v Ul. Diaz. Nato so odborniki sklenili izkoristiti zakon št. 645 iz leta 1954 o gradnji šolskih poslopij, s tem da predložijo nrrnistrstvu prošnjo za podporo za popravila na poslopju na Senenem trgu, kjer je sedaj srednja tehnična šola V to poslopje bi se morala vseliti realna gimnazija in kei ima poleg pritličja samo eno nadstropje, mislijo nadzidati še eno nadstropje. Istočasno bodo prosili vlado zs pomoč za gradnjo telovadni-pri realni gimnaziji v Tržiču, za dopolnilna dela pri gradnji novega poslopja za srednjo tehnično šolo v Ul. Diaz in za gradnjo nove srednje industrijske šole v Gorici. Predsednik odv. Culot je obvestil odbornike, da je pokrajinska uprava podelila na dražbi nabavo lesa za kurjavo podjetju Mischou iz Gorice za vsoto 550.000 lir, nabavo pisarniških potrebščin pa podjetjema Giuseppe Troso iz Gradiške (379.420 lir) in Ar-tecarta iz Trsta (565.730 lir) Odborniki so nato sprejeli sklep, naj pokrajinska uprava priredi jeseni v palači Attems na Kornu razstavo vojnih to tografij iz prve svetovne vojne. Odborniki so sprejeli na nanje zaključne račune za leto 1956-57 pokrajinskega lovskega odbora, sklenili so izdati 240.000 lir za nakup platna za obleke uslužbenk v u-mobolnici, izdatke za nekatera popravila na raznih pokrajinskih poslopjih, izdatke za popravila na pokrajinskih cestah in druge manjše sklepe. financerjev in križiščem s pokrajinsko cesto, ki pelje v Doberdob (in sicer pri km 11.200) Sartorijevi, ki je sedela za krmuom, nenadoma postalo slabo. Zapeljali sta s ceste in se zaleteli v skalo na desni strani ceste. Najbolj se je. poškodovala Sartorijeva, ki so jo pridržali na opazovalnem oddelku zaradi hudih poškodb na glavi in levi nogi. Pacienza se je opraskala po desni roki. Ozdravela bo v štirih dneh. Ponesrečenci so X rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Za nesrečo se zanima leteča policija. Marčno življenje Goričanov v številkah Zakadili smo lepe denarce: 43 milijonov lir Še vedno večje število umrlih kot rojenih Te dni je izšel mesečnik go-riške občine, v katerem so objavljeni zanimivi podatki o Življenju njenega prebivalstva. V zadnjih treh letih smo ime, li marca v naši občini najmanjše število porok: samo 9. Povprečna starost poročencev ie znašala 31 let. Zaradi smrti moža je prenehalo obstajati 15 zakonov, štirje pa zaradi smrti žene. Rodilo se je 54 otrok, m sicer 33 fantkov •» 21 deklic. Čeprav je število rojstev precej visoko, je umrljivost znova pokazala, da prekaša število rojstev. Umrlo 1* namreč 56 oseb, od katerih je bilo 27 moških in 29 žensk. Največ ljudi umre zaradi bolezni krvnega obtoka, in si-ee>- 38 odstotkov vseh umrlih; največj.a umrljivost je zaradi bolezni srca. 24 odst ljudi umre zaradi raka. 10 odst. pa zaradi bolezni živčnega sistema. V marcu je prebivalo v občini Gorica 42.368 oseb, stalno bivališče pa jih je imelo 41.839. Zdravstveno stanje prebi. valstva je bilo zadovoljivo. Poleg normalnega števila otro. ških bolezni je bila ugotovljena v nekem mestnem otroškem vrtcu majhna epidemija škrlatinke, ki je bila takoj odpravljena. Zaklanih je bilo 293 glav živin«;, ki je tehtala 97.498 kg, iz drugih občin pa so pru peljali 132 glav živine, ki je tehtala 16.016 kg. V marcu so goriški meščani pokadili 4.326 kg tobaka, od tega 52 kg inozemskega. Zanj so potrošili 43 milijonov lir. Na goriškem kolodvoru je bilo prodanih 18.221 vozovnic, z letalom pa se je pripeljalo na goriško letališče ali odpeljalo z njega 136 potnikov. Pokrajinski muzej sta obiskali 402 osebi, grad 2420, pokrajinski muzej zgodovine u-metnosti pa 1861. Vladno in mestno knjižnico, knjižnico Zelenega križa in pokrajinsko zgodovinsko knjižnico je v marcu obiskalo 744 čitateljev, ki so v prostorih knjižnic prebrali 1870 knjig, na dom pa so jih nesli 1792. Protokolni urad je prejel in odposlal 38.135 raznih aktov, občinski uradi so skupno izdali 6596 dokumentov, korpus mestnih stražnikov je zbral 712 podatkov 'in izdelal 14 poročil Cirkus Orfei v Gorici V petek, soboto in nedeljo ■ 18., 19. in 20. julija — bo državni cirkus Orfei razpel svoj ogromni šotor na Roj-cah. Vsak dan bosta po dve predstavi. Od 10. ure dalje si bo občinstvo lahko ogledalo bogat živalski vrt. Seja PSI v Gradiški V nedeljo 13. t. m. bo * Gradiški v Ljudskem domu, s pričetkom ob 9. uri seja pokrajinskega odbora italijanske socialistične stranke, na kateri bodo razpravljali o in-vedbi sestanka pokrajinskega aktiva, ki bo v istem kraju verjetno 20- julija. —-««—- Kdor bi želel kupiti fotografije s proslave 50-letnice sovodenjske posojilnice in popoldanske kulturne prireditve, naj se oglasi pri Ivanu Peliconu, Sovodnje št. 58. Prof. Zucalli osebni Ceccherinijev tajnik občinskega svetovalca PSDI v goriškem občinskem svetu, za osebnega tajnika. Prof. Zucal-1*. je tudi podpredsednik u-stanove za ljudske hiše IACP. Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Svetotrzci», F. Perreir in M, Prešle. Mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. Danes zaprto. Jutri bo na sporedu Clouzotov film «Špijoni» VITTORIA. 17.15: «Mesto ponoči«, A. De Tesse in P. Bini. CENTRALE. 17.00: «Teror nima meja«, R. Cameron m M. Murphy. Mladoletnim vstop prepovedan. MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzio, Korzo Verdi 17, tel. 2879. Šolske razstaTe in prir# S. P. vprašuje: Sem uradnica. Pišem mnogo na stroj. Zadnje čase se mi nohti stalno lomijo, tako da mi je skoraj nemogoče ohraniti lepo negovane roke. Ali mislite, da bi mi kaka vitaminska terapija lahko pomagala? Ali je morda pisanje na stroj vzrok, da se mi nohti lomijo? Odgovor: Pisanje na stroj je sicer lahko neposreden razlogi da se Vam noht zlomi, ne more pa povzročiti večje krhkosti nohta. Ako nimate nobenih drugih težav, nima smisla, da pričnete z vitaminsko terapijo niti s kalcijem, ker ni verjetno, da bi bili potem Vaši nohti kaj bolj prida. Svetujem Vam, da nekaj časa ne lakirate nohtou in da si le-te zelo na kratko porežete. Boste videli, da se Vam bodo nohti v nekaj mesecih okrepili. In še nekaj: roka je lahko lepo negovana tudi s kratko pristriženimi in nelakiranimi nohti. P. G. vprašuje: •Imam zelo kosmate noge. Pozimi. ko nosim nogavice, še nekako gre, sedaj pa, zlasti na kopanju, mi je zelo nerodno. V mnogih časopisih sem čitala reklame za kreme, ki baje dlake popolnoma odpravijo. Odgovor: Zal, bo ostal uspeh le pri reklami. Take kreme sicer res obstajajo, njihova osnovna sestavina so po navadi razne žveplene spojine. Imajo dober trenuten učinek, toda o tem, da bi dlake za vedno odpravili, ni niti govora. Sicer me Vaše vprašanje nekoliko čudi, ker se je o tem problemu, ki je mnogo bolj splošen, kot si mislite, že veliko pisalo. Vseeno Vam bom še enkrat naštela, kaj se da storiti v Vašem primeru. Edino sredstvo, ki res za vedno odstrani dlake, je elektrokoa-gulacija. Je to zelo dolgotrajen in drag proces, ker je treba s posebno električno iglo uničiti vsak1 lasni mešiček posebej. Dvomirp, da bi prišel ta način za Vas v poštev. Nato imate depilatorne kreme, katere sem že omenila, in Jci jih morete po potrebi enkrat ali dvakrat mesečno uporabiti. Paziti morate, da se pri uporabi teh krem strogo držite navodil za uporabo, ker niso popolnoma neškodljive in lahko povzročijo zelo neprijetne dermatitise. Boljše so posebne papirnate ploščice, nekoliko hrapave na uporabni strani, s katerimi se z bolj ali manj energičnimi krožnimi gibi, odstranijo dlake. Ce ste temnopolti, si lahko preprosto pomagate z obeljenjem dlak. U-porabite za to 10-15-odst. peroksid. Britje ni priporočljivo, ker dlake še bolj utrdi. Ce dlakavost zavzame res nefizio-loški obseg (brada, brki, pride v poštev ie hormonska terapija, ki pa se seveda mora izvršiti pod strogim nadzorstvom zdravnika. Dr. S. M. tiiitiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiittiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiittitiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiniiitiitiiimmtiHMiiiiNiuMimmiiiMiMiMimn Občutno upadanje javnih del zaradi zmanjšanja investicij Javna dela so se skrčila, zlasti, ker ni občina uresničila svojih načrtov V zelo slabem stanju sta posebno Ulica Battisti in I/idemska ulica V mestu in v okolici se opa- , tc posojilo v okviru posojila Guido Ceccherini,ki je bil izvoljen za poslanca PSDI v našem volilnem okrožju ter pozneje imenovan za podtajnika v ministrstvu za javpa dela, je te dni imenoval profesorja Lanfranca Zucallija, Za da je vedno manj javnih dei v teku. Vzrok zmanjšanja te gradbene dejavnosti tiči v vedno manjših investicijah državnih, krajevnih in javnih ustanov na področju javnih del. Lani so na našem področju investirali za začetek javnih de! skupno 4 milijarde 851 milijonov lir, 1956. leta 7 milijard 104 milijone, 1955. leta 12 milijard 473 milijonov, 1954. leta, in sicer v zadnjem finančnem letu anglo-ameriške vojaške uprave, ko se je že pričakovalo, da bo prej ali slej italijanska civilna uprava zamenjala ZVU, pa 5 milijard 258 milijonov lir. Iz gornjih številk je razvidno, da je bilo od zadnjih štirih let lani investiranega za javna dela najmanj denarja, kar se seveda odraža tudi v splošnem gospodarskem stanju področja, povzroča brezposelnost in celo zaskrbljenost v industrijskih krogih. Eden 0d glavnih vzrokov za tako občutno lanskoletno znižanje investicij za javna dela je dejstvo, da se lani tržaška občina ni lotila nekaterih večjih del, ki so bila predvidena in določena v prejšnjih letih. Gre predvsem za popolno preureditev in razširitev nekaterih važnejših mestnih ulic in dohodnih cest. za začetek izvajanja načrta za nadaljnje rušenje starega mesta in za razširitev mestnega pokopališča pri S'v. Ani. Za vsa ta velika javna dela je_ tržaški občinski svet leta 1936 sprejel sklep za najem 2 milijardi 50 milijonov lir posojila pri zavarovalnemu zavodu INPS. Tedaj je bilo rečeno, da je Pismo iz goriškega okraja Kot jajca debela toča no površini 400 ha zahodnih Brd Smrtonosno trčenje motociklista in kolesarja na Krasu okrajno sodišče v Ajdovščini Novo Natečaj za učencem telesnovzgojne šole CONI (Comitato Olimpico Nazionale Italiano) razpisuje natečaj za štipendije, do ka- Včeraj pri Devetakih Motociklistki s cest« v skalo Ko sta se včeraj ob 11.30 20-letna Luci a Sartorj i-z Ul. del Frate 37 v Gorici ter 20-letna Emilia Pacienza iz Ul. Ristori v Gorici peljali z mopedom, ki je last Sartorijeve na kopanje v Sesljan, je na državni cesti med vojašnico Zadnje dni minulega tedna je bilo več veselih, nekaj pa tudi prav žalostnih dogodkov. Obsežne priprave na proslavo Dneva borca — 4. julija in 15-letnice hudih bojev jugoslovanskih partizanov na Sutjeski, so dobile svoj izraz v številnih kulturnih in zabavnih prireditvah na navečer praznika, predavanjih, odkritju več spominskih plošč in spomenikov padlim v narodnoosvobodilni borbi, ki so jim jih postavile organizacije Zveze borcev v naših krajih. Nad zahodnimi Brdi pa se je razbesnelo hudo neurje s točo, ki je klestila na površini 400 ha in povzročila veliko škodo. Nekatere vasi v Brdih je prvi val toče zajel ze v četrtek proti večeru. Ta dan ledena zrna Bricem niso prizadela večje škode, bolj pa so pustošila v Soški dolini, po polju med Desklami in Kanalom. Hudourni oblaki, proti katerim so Brici brezuspešno usmerili vso svojo »artilerijo« za boj proti toči, so se ponovno zgrnili že naslednje popoldne. Tako se je nad zahodnimi Brdi razbesnela huda nevihta s točo, ki je bila ponekod debela kot kurja jajca. Toča, kot že omenjeno, je padala na površini približno 400 ha na področju vasi Krasno - Breg - Vederjan - Go-lobrdo, kjer je uničila mnogo obetajoč vinski pridelek do 80 odst. Ni pa poškodovala samo grozdov, temveč tudi mladike in treni les, posev- ivom je potok Kožbanjšček | nekaj časa po osvoboditvi. Ker prestopil bregove ip pustošil koruzo po njivah in vse kar je pustila toča. Toča in poplava je prizadela ljudi najbolj siromašnih vasi v Brdih, ki bodo tako dve leti zaporedoma skoraj brez vinskega pridelka. Lani jih je prizadela slana, sedaj jim je pa toča prekrižala račune, ki so jih delali ob pogledu na bogato obložene trte, od katerih so si obetali dohodek, s katerim bi si opomogli po lanski slani. Kot dogodek, ki bo gotovo zanimal predvsem tiste na Goriškem in Tržaškem živeče Slovence, ki imajo na področju vipavske in ajdovske občine svoje lastninske in dedne pravice, naj omenimo ustanovitev novega okrajnega sodišča v Ajdovščini. Sodišče je pristojno za področje občine Ajdovščina in Vipava. Tu bodo odslej vodili tudi žemljiškoknjizne posle za 41 katastralnih občin, ki so bile doslej pri okrajnem sodišču v Novi Gorici. Z ustanovitvijo novega sodišča je bilo znatno razbremenjeno okrajno sodišče v Novi Gorici, ki je bilo doslej tako po številu prebivalstva, kot po teritorialnem območju eno največjih sodišč v Sloveniji. Potreba ustanovitve sodišča v Ajdovščini in približanja sodstva prebivalstvu gornje Vipavske se je kazala že nekaj let. V Ajdovščini je obstajalo sodišče že pred Voj- ke in sadno drevje. Med nali-j no in v manjšem obsegu tudi pa je bilo poslopje tedanjega sodišča med' vojno porušeno, je bil ves čas osnovni problem dobiti nove primerne prostore. Spričo splošnega pomanjkanja ustreznih poslovnih prostorov pa tudi sredstev za a-daptacijo odnosno novogradnje, so ostala vsa prizadevanja krajevnih in republiških činiteljev zaman, dokler ni uspelo v lanskem letu izprazniti prostore v katerih je sedaj sodišče in zagotoviti denar za njihovo preureditev. Omenimo naj še hujšo prometno nesrečo, do katere je prišlo v nedeljo nekaj pred polnočjo na cesti med Kobjeglavo in Tomačevico na Krasu. Pni tej nesreči je izgubila življenje 22-letna Evgenija Suban iz Gorjanskega — u-službenlka zdravstvenega doma v Komnu, hudo pa sta se poškodovala motociklist in kolesar. Pokojno Subanovo je peljal z motorjem proti domu 24-let-ni Drago Kosovel iz Zagraj-ca pri Komnu. Do nesreče je prišlo, ko je v bližini Tomačevice privozil s kolesom naproti 22-letni Stanislav A-bram iz Kobjeglave, s katerim sta trčila z vozili. Pri trčenju in padcu z motorja, sta se Kosovel in Subanova hudo poškodovala po glavi in telesu. Abramu pa je zlomilo desno nogo. Vsi trije so bili s kraja nesreče prepeljani v bolnišnico v Šempeter, kjer je dekle, ki je imela prebito lobanjo, podlegla poškodbam. J. J, 3 milijard lir, ki so ga sklenili najeti leta 1954 in ki je bilo leta 1955 znižano na 2 milijardi 50 milijonov, za izvedbo sledečih javnih del; L Za rušenje starega mesta in za izvedbo ustreznega regulacijskega načrta 600 milijonov lir; 2. za zgraditev kanalizacije in ustreznih cestnih del Ulice Battisti, Ulice Giulia, Videmske ulice in Furlanske ceste 600 milijonov lir; 3. za gradnjo enosobnih stanovanj in poslovnih prostorov 290 milijonov 250.000 lir; 4. za razširitev pokopališča pri Sv. Ani 4Q0 milijonov lir; 5. za kritje ustreznih davčnih in drugih stroškov, povezanih z najemom posojila itd. 159 milijonov 750.000 lir. Do sedaj je ta sklep občinskega sveta ostal le na pa-pi rju. Občinska uprava ni najela predvidenega posojila. Zato niso začeli z ustreznimi javnimi deli, ki bi zaposlila večje števile brez poselnih in bi z njimi končno uredili omenjene ulice, ki so v obupnem stanju. Isto velja za staro mesto in za pokopališče, kjer je nujno, da se izvedejo predvidena dela. Niti v lanskem proračunu, ki ga je sprejel prefekturni komisar niti v letošnjem niso omenjena ta velika in nujna javna dela. Zato lahko pričakujemo, da se pri vsej dc-bri volji bodočega občinskega sveta, ta dela ne bodo mogla začeti pred spomladjo ieta 1960. ker je nemogoče, da bi jih .začeli pozno poleti ali pa celo jeseni prihodnjega leta, če bodo takoj po izvolitvi občinskega sveta najeli posojilo. Kako so ta dela nujna in zlasti kako so nujna dela za ureditev predvsem Ulice Battisti, Videmske ulice in Furlanske ceste, nam priča sedanje stanje teh ulic. Ulica Battisti je ena • najlepših ulic v osrčju mesta. Njeno cestišče je sedaj v takšnem stanju, da se je motorno vozila izogibajo, če le morejo. Zato se tudi trpa promet po nekaterih bližnjih in vzporednih ulicah, ki so jih nedavno popravili. Poleg tega pa je treba v tej ulici urediti kanalizacijo. Pod cestnim tlakom je sedaj speljana struga večjega potoka, ki pride od Sv. Ivana. Oboki struge so bili zgrajeni v preteklem stoletju in ne vzdržijo več sodobnega težkega avtomobilskega prometa. Obstaja celo nevarnost, da se pod težo kakega težkega kamiona cestišče udre in povzroči nesrečo. Menimo, da ni potrebno kaj več povedati o stanju te ulice, da dokažemo nujnost obnovitve cestišča in ureditve kanalizacije. Videmska ulica in Furlanska cesta pa sta v še slabšem stanju kot Ulica Battisti, Ta prometna žila veže Trst z vso severno-zahodno okolico, in sicer poleg Grete in Bar-kovelj s Kontovelom, Prosekom, Križem, devinsko-nabre-žinsko in zgoniško občino. Poleg tega pa je tudi važna tu-listična in prometna cesta sploh s Furlanijo in Goriško. Po Videmski ulici, ki je dejansko samo prvi del Furlanske ceste, vozita dve redni mestni progi, in sicer trolejbus štev. 5, ki pelje v Rojan, in avtobus podjetja Sergas, ki pelje do Rumene hiše v Bar-kovljah. Od konca Videmske ulice naprej pa vozi po Furlanskih cesti do Proseka še nova mestna proga Trg Ober-dan-Prosek. Cestišče Videmske ulice je v tako obupnem stanju. da morajo zlasti težja motorna vozila voziti zelo previdno, da se jim ne pripe ti kaka nezgoda. Poleg tega pa moramo še omeniti, da vozijo po tej ulici in naprej po Furlanski cesti še avtobusi v vse kraje nabrežinske in zgo-r.iške občine. Najbolj nevaren pa je del Furlanske ceste med novimi stanovanjskimi bloki na Greti in svetilnikom. Na tem odse- ku je cesta tako ozka, da v nekaterih krajih dva avtobusa, ki vozita v obratni smeri, ne moreta drug mimo drugega. Zato pride do primerov, da se mora eden od dveh avtobusov pomakniti nazaj, dokler ne pride na širši del ceste, da gre drugi avtobus lahko mimo. Hudo nevarni so tudi ovinki med svetilnikom in Dacjem. Zaradi velikega avtomobilskega prometa po tej cesti je v zadnjih letih prišlo do hudih prometnih nesreč, kjer je zgubilo življenje že nekaj oseb. Menimo, da samo to, kar smo povedali, dovolj jasno dokazuje, kako nujna so dela za popravilo omenjenih ulio in cest. Zaradi bolezni je napravil samomor Hudo bolan se je 63-letni Valentino Varagnoio, stanujoč v Ul. sv. Mihaela, naveličal življenja in je včeraj sklenil izvršiti samomor. Zjutraj je odšel v Androno del Pane, kjer stanuje njegov sin v tastovi hiši. Našel je le snaho in 10-letnega vnuka. Snaha je morala z doma in tako .ie priletni mož ostal sam z vnpkom doma. Tedaj je stopil v sobo, kjer se je obesil na pas, ki si ga je potegnil iz hlač. Vnuk ga je opazil že obešenega in je s kričanjem priklical 32-letnega Giuseppa Chiereghina, ki stanuje nadstropje niže. Ta je Varagnoio položil na tla v pričakovanju zdravnika, a ko je ta prispel na kraj, je bil mož že mrtev. Universo St*. Clara, ki je študentka na umetnostni akademiji, je iz u-gledne družine in njenemu očetu vse te stvari niso nič prav všeč. Najprej je splon ni hotel pustiti v Ameriko, potem se je pa na prigovarjanje žene vdal vo. Gloria-Film nov film s Heinzom Ruehmanom (ki j« po- katerih razna društva — in med njimi tudi naše — delujejo, so res velike. Toda če hočemo, da si šport utre pot med našo mladino morajo društva te težave premagovati kakor najbolje vedo in morejo. Svojim članom morajo nuditi čimveč. Skrbeti morajo za športne potrebščine in za vse, kar lahko omogoča redno delovanje in priklepa mladino h kolektivu. Cimveč bodo društva sposobna nuditi svojim športnikom, tem več bodo ti dali od sebe in samo tako lahko upamo, da tudi dobrih rezultatov ne bo manjkalo, seveda v doglednem času. — Kdaj in kako ste začeli s športnim delovanjem pri vas? — V jeseni leta 1956 se nas je zbrala skupina fantov in deklet. Začeli smo prirejati izlete in igrati ping - pong. Ze v začetku smo imeli več nastopov, ko pa so se nam pridružili še drugi, smo ustanovili prosvetno društvo. — Rekli ste, da ste ipieli več srečanj. Nam jih lahko naštejete? — Dvakrat smo se pomerili z mladinci od Sv. Ivana in dvakrat s Skedenjci. Nastopili smo na raznih turnirjih društva »Škamperle*. Udeležili smo se turnirja za pokal Milana Bogataja v Gorici. Dve ekipi sta nas zastopali na turnirju za pokal Novega lista. Štirikrat smo se pomerili s Sovodenj-ci, enkrat pa smo nastopili tudi v Sežani. Vse to seveda v ping - pongu. P zadnjem času smo začeli gojiti tudi odbojko, vendar smo za sedaj v tej panogi še precej zeleni. Na turnirju za pokal Primorskega dnevnika smo bili zadnji, kar pa nam seveda ni vzelo poguma. — Ali je v vašem društvu na splošno precej zanimanja za šport? — Se kar precej. Na zadnjem notranjem turnirju v ping - pongu, je nastopilo kar 12 članov. Igrajo tudi dekleta, vendar pa ne vadijo redno. — Kakšna je kvaliteta vaših igralcev? — Za naše razmere in glede na splošni nivo ping-ponga med slovensko mladino v Trstu, mislimo, da je še kar zadovoljiva. Imamo homogeno moštvo, ki sodi med boljše v Trstu. Najboljši v njem so: Rudolf, Klun, Cesarec in Zivic. Kaj bi po vašem mnenju bilo treba napraviti, da bi se kvaliteta ping - ponga v naših društvih dvignila? Predvsem bi morali dobiti nekoga, ki se na ping-pong res strokovno spozna. agitirati med mladino. Ni dovolj objaviti v časopisu oglas, da bo takrat in takrat plezalni tečaj. Treba je iti med mladino in jo nagovarjati k športu. Skratka, treba se je bolj potruditi! Naš razgovor s predstavnikom društva «Rade Pregare* se je tu izčrpal in ker nam je preostajalo še nekaj časa smo stopili k Sv. Jakobi: v tamkajšnje prosvetno društvo Ivan Cankar,- kjer nam je član vodstva društva Milan Babič rade volje dal nekaj pojasnil. — Vi ste bili pravzaprav Mladi ping-poagaši prosvetnih društev (Rade Pregare« in ■Skedenj« Ta bi moral obiskovati društva, opazovati igralce, jim svetovati in popravljati napake. Vsaj enkrat na teden bi moral zbrati najboljše na skupni trening. Po drugi strani pa bi morala tudi srečanja med društvi biti pogostejša. Koristno bi tudi bilo, da bi naša društva tekmovala i italijanskimi, ker bi tako spoznala tudi druge sisteme igre. — Nameravate morda tudi vi organizirati v bližnji bodočnosti kakšen turnir? — Vsekakor. Ravno sedaj zaključujemo priprave za turnir za prehodni pokal v počastitev spomina našega člana, ki se je pred nedavnim smrtno ponesrečil, — V začetku ste omenili, da je vaša prva dejavnost obstajala v prirejanju izletov. Ali še vedno gojite to lepo vzgojno in športno zvrst? — Seveda in še kar precej aktivni smo. Skoraj vsako nedeljo hodimo na -krajše izlete, dvakrat ali trikrat na leto pa tudi na daljše. Običajno se nas zbere kakih 20 fantov in deklet, včasih pa tudi', preče} več. Pri tem pa bi hotel omeniti, da bi bilo lepo in koristno, če bi od časa do časa organizirali tudi skupne meddruštvene izlete, na katerih bi se člani posameznih društev med seboj spoznavali. — Ko smo se raztovarjali s člani alpinističnega odseka Planinskega društva, so nam tožili, da ni mladine, ki bi se zanimala za alpinizem. Pri vas pa vidim, dš imate mnogo ljubiteljev planin in narave. Kako si to razlagate? — Mislim, da je precej krivde na alpinističnem odseku samem Morali bi več pobudniki športnega delovanja v naših društvih. Kdaj je že bilo to? — Leta 1954, ko smo organizirali prvi slovenski namiznoteniški turnir v Trstu, na katerem so nastopila štiri tržaška in eno goriško moštvo. Na žalost pa je bil to naš prvi in zadnji t«rmr in tudi nastopali nismo več. — V zadnjem času ste začeli igrati odbojko in na zadnjem turnirju za pokal ((Primorskega dnevnika* ste razveseljivo presenetili. — Res je uspeh presenetil tudi nas same. Uspelo nam je sestaviti moštvo, ki se je kmalu vigralo in trpam, da sedaj ne bodo minili meseci m meseci do prihodnjega turnirja — V katerih panogah pa se še udejstvujete? — Pravzaprav v nobeni panogi in skoraj v vseh, vendar bolj za lastno zabavo. Nekateri naši člani se urijo v streljanju nekaj pa jih je) ki pridno obiskujejo jahališče v Lipici. Najbolj nas družijo izleti, — V čem je vzrok vašega nazadovanja na športnem področju? — Nimamo mladine. Skušamo je sicer pridobiti, vendar to ni tako lahko. Imamo sicer lepe prostore, nimamo pa sredstev, da bi mladini lahko kaj nudili. Ne vemo, kako naj si razlagamo pomanjkanje mladine pri Sv. Jakobu. Morda bo tudi za »Cankarjevce* držalo, kar je povedal za alpinistični odsek Bruno 2erjal. Ce je tako potem res ne bo druge pomoči kot zavihati rokave in krepkeje poagitirati med mladino. P—zlo Kolesarska dirka po Franciji Študentska šahovska olimpiada Vito Favero nova rumena majica!Ju9°s,ayiia " fi"a,u d i _ - n . po zmagi nad Poljsko Banamontes zmagovalec 14. etape - - - 3 Bahamontes prvi na vseh glavnik vrhovih in na ciljp 2 minuti pred zasledovalci LUCHON, 9. — Po petih le- I tih je Vito Favero prvj italijanski kolesar, ki je na ko- na vrhu zaostajal za Baha-montesom za 2’ in 45”. Spanec je medtem sam za- lesarski dirki po Franciji osvo- čel vzpon na drugi vrh dne-jil rumeno majico prvega v va, na Peyresoud. 10 km pod splošni klasifikaciji. To prijetno presenečenje je pripravil na cilju v Luchonu, kjer je s skrajnim naporom prevladal v skupini prvih zasledovalcev Bahamontesa, osvojil drugo mesto v etapi in z odbitkom 30” prevzel vodstvo v splošni klasifikaciji z nassosom 27” pred Geminianijem. Start za drugo pirenejsko e-tapo, Pau - Luchon, dolgo 129 km je bil ob 12.59. Ze takoj v prvih km je prišlo do številnih poskusov pobega, ki pa so jih favoriti ' dirke takoj nevtralizirali. Od 49. km do 63. km je glavnina vozila kompaktno v največjem miru. Tedaj pa so.sprožili napad Privat, Colette in Chaussebel. Ob vznožju Colle D’Aspin sta njihovemu vzgledu sledila Bu-sto i« Bahamontes, ki sta u-jela prve tri pri 70. km takoj po Sainte Marie De Cam-pan. Glavnina je imela pri tem kraju 40” zaostanka. Toda Bahamontes se ni zadovoljil s tem, da je ujel prvo trojico. Na gorskih cestah se je znašel v svojem elementu in z lahkoto je puščal za seboj svoje spremljevalce v pobegu. Na vrhu je imel že 1’27” prednosti pred Privatom, 1’32” pred Bustom in 1’50” pred skupino, v ka-terj so bili Gaul. Robinson, Geminiani, Brankart, Dotto, Bauvin, Bobet, Anquetil, Van Den Borg, Adriaenssens, G. Desmet, Favero in Delberghe. V spustu je Bahamontes ohranil velik del svojega naskoka, ki je pri letečem okrep-čevališču v Arreau pri 86. km znašal 50” pred Privatom in 1’20” pred skupino Gemi-nianija, kateri so se razen Busta in Nencinija pridružili še številni drugi kolesarji. vrhom je njegova prednost spet narastla na 1’05” pred Privatom in 2’30” pred prvo I skupino zasledovalcev. V o-zadju pa je na sredini vzpona sprožil napad Gaul, kateremu se je prilepil še Geminiani. Sprva jima je skušal slediti tudi Robinson, ki pa je pozneje izgubil stik z njima. Opomogel se je šele v zadnjih km vzpopa. Vrh je prvi dosegel Bahamontes. Z zaostankom 2’28” mu je sledil Gaul, z zaostankom 2’30” Robinson, z 2’35” Bob«, Anquetil, Geminiani, Brankart, Bauvin in Schmitz in z zaostankom STO” Nencini, Favero in Dotto. V-.spustu so. se za Baha-montesom skoraj vsi neposredni zasledovalci združili in v finalnem sprintu je Faveru usppTb zmagati in z odbitkom 30” za drugo mesto o-svojiti rumeno majico. Belgijec Fore je dosegel cilj izven maksimalnega časa, vendar pa bo z dovoljenjem komisije lahko jutri nadaljeval vožnjo. Vrstni red v 14. etapi Pau -Luchon (129 km): 1. Bahamontes (Sp:) 3.35’22” (z odbitkom 3.34’22”), 2. Favero (It.) 3.37’20” (z odbit- kom 3.3S’50”), 3. Bauvin (Fr.). 4. Anquetil (Fr.), 5. Schmitz (Niz. - Luks.). 6. Robinson (Medn.), 7. Brankart (Bel.), *. Nencini (It.), 9. Geminiani (CS). 10. Gaul (Niz. - Luks.), 11. Bobet (Fr.) vsi z enakim časom, 12 Annaert (PNE) 3 ure 38 52”, 13. Delberghe (P NE), 14. Van Den Borgh (Niz.-Luks.), 15. Dotto (CS), 16 Privat (Fr.) vsi z enakim časom, 17. Damen (Niz. - Luks.) 3.39’ in 34”, 18. G. Desmet (Bel.), 19 Hoevenaers (Bel.) 20. Friedrich (Svi. - Nem.), 21. Adriaenssens (Bel.), 35. Cataiano (It.) 3.41TJ”, 27. Ferlenghi (It.) 3.42’20”, 68 Bottecchia (It.) 3.43’48”, 80. Pintarelli (It.) 3.4906”, 82. Padovan (It.) 83. Dall’Agata (It.), 87. Nascimbe-ne (It.) 3.50’02”, 95. Brenioli (It.), 96. Bafli (It.). Splošni vrstni red po 14. e-tapi: 1. Favero (It.) 64.28’33” 2. Geminiani (CS) z zaostankom 27”, 3. Mahe (Fr.) 3’55”, 4. Graczyk (CS) 4’ 5. Bauvin (Fr.) 5 03", 6. G. Desmet (Bel.) 5’25”, 7. Planckaert (Bel.) 8’27", 8. Anquetil (Fr.) k’46", 9. Bo-tella (Sp.) 9’47”, 10. Gaul (Niz.-Luks.) 1011". 13. Bobet (Fr.) 64.39’25”, 14. Brankart (Bel.) 64.40’01”, 16. Nencini (It.) 64.4F31", 30. Bahamontes (Sp.) 64.52’36”, 39. Ferlenghi (It.) 64.59 46", 43. Cataiano (It.) 65.02’05”, 54. Na-scimbene (It.) 65.10’34”, 55. Bottecchia (It.) 65.10’54”, 57. Bafli (It.) 65.1F40”, 59. Padovan (It.) 65.12’59”, 61. DalTAgata (It.) 65.15T4”, 67. Pintarelli (It.) 65 ur 17* 13”, 76. Brenioli (It.) 65 ur 22’. Ekipni vrstni red: 1. Francija 193.43'23”, 2. Center - jug 193.48’H”, 3. Belgija 193.50’59”, 4. Niz. - Luksemburg 194.04’57”, 5. Italija (Favero, Nencini, Ferlenghi) 194.09’50”, 6. Mednarodno moštvo 194.16’ in 30”, 7. Španija 194.37’, 8. Pariz - severovzhod 194.4F56”, 9. Zahod - jugozahod 194.46T0”, 10. Švica - Nemčija 195.18’35”. Vrstni red za gorsko nagrado: 1. Bahamontes 26 točk, 2. Gaul 16, 3. Robinson 10, 4. Bergaud 9, 5. Bobet, Damen 8 7. Brankart, Geminiani, Ferlenghi 7. 10. Anciuetil, Vlayen 6, 12. Bourles, Privat 5, 14. Bu-sto 4. 15. Schmitz 3, 16. Bauvin 2, 17. Nencini in Graeser 1 točko. Poleg Jugoslavije so zanesljiv finalist samo še ZDA VARNA, 9. — Z današnjim tretjim kolom študentovske šahovske olimpiade v Varni, se je zaključil kvalifikacijski del tekmovanja v skupinah. Ker pa niso bile še končane vse partije, še niso znani vsi štirje finalisti. Doslej so se z gotovostjo kvalificirale samo ZDA in Jugoslavija. Rezultati tretjega kola: I. skupina: Vzh. Nemčija -Romunija 0,5:0,5 (3); Sovjetska zveza - Irska 4:0. II. skupina: Albanija - Island 2:1 (1); ZDA - Bolgarija 3:1. III. skupina: Madžarska - Češkoslovaška republika 2:2; Nizozemska - Mongolija 2:0 (2). IV. skupina: Argentina-šved-ska 3,5:0,5; Poljska - Jugoslavija 0,5:3.5 (Golewitz - Djura-ševič 0:1, Filipovič - Bogdanovič remi, Sidor - Čirič 0:1, Meč-likovsky - Lukič 0:1). Stanje v skupinah: I skupina: SZ 8,5 (2), Vzh. Nemčija 6 (3), Romunija 4,5 (5), Iska 0; II. skupina: ZDA 8 (2), Bol- | garija 6 (1), Albanija 3,5 (4), Island 2,5 (1); III. skupina: CSR 7,5 (1), Madžarska 7 (1), Nizozemska 3 (3), Mongolija 2,5 (3); IV. skupina: Jugoslavija 9, Argentina 8,5, Poljska 4, Švedska 2.5. Pred atletsko revijo najboljših v Stockholma Norme jugoslovanskih atletov za evropsko prvenstvo 1958 Doslej so izpolnili normo samo Lorger, Bezjak, Račič, Lešek in Mihalič Očitno je, da je Nencini prevozil spust zelo hitro, saj je mmillllltllllHIMItltMIttllltlllimilMIIHIHtMMmtmiNMIHimmilHIIMMHIItHMIIIIUIIIIlimHIII Svetovno prvenstvo v telovadbi Moška in ženska vrsta SZ osvojili svet, prvenstvo 6. mesto je za Jugoslavijo uspeh - Čaklin (SZ) prvak, Cerar (Jug.) med najboljšimi na svetu MOSKVA, 9. — Moška eki- gal pa SZ je osvojila- svetovno prvenstvo v telovadbi. Kot smo na kratko že včeraj poročali, je zbrala skupno 575,45 točk. Na drugo mesto se je uvrstila vrsta Japonske s 572,60 točkami, na tretje pa vrsta CSR s 547,80 točkami. V plasmaju posameznikov je postal svetovni prvak Rus Caklin s 116,05 točkami pred Japoncem Onom s 115,50 točkami. V zadnji disciplini v prostih vajah na konju je zma- CERAR Caklin z 19.30 točkami, Jugoslovan Cerar pa je bil tretji t 19,10 točkami. V ekipnem plasmaju za Ženske je-zmagala SZ s 199,461 tečk. Jugoslavija je bila predzadnja s 175,439 točk pred Finske Jti je zbrala le 174,127 točk. Najboljši rezultati posameznikov v posameznih vajah: Konj -z ročaji- Caklin- (SZ) 19.30, 2. Stolbov (SZ) 19.25, 8 Cerar (Jug.) -19.10, 4. Lipa-tov (SZ) 19.05, 5. Ono (Jap.) 18.95 6. Azarlan (SZR Shur-lock ' (ZDA) 18.90. Parter: Takemoto (Jap.), O-no (Jap.) 19.50, 3. Titov (SZ), Aihara (Jap.) 19.30, 5. Terai (Jap.) 19.15. Bradlja- 1. Caklin (SZ) 19.70, 2 Ono (Jap.) 19.40, 3 Stolbov (SZ) 19.35 4. Titov (SZ) 19.25, 5. Takemoto (Jap.) 19.20. Preskok konja: 1. Titov (SZ) 19.30, 2. Takemoto (Jap.) 19.20, 3. Ono (Jap.), Caklin (SZ) 19.05, 5. Aihara (Jap.) 18.95, 6. Lipatov (SZ) 18.90. Drog: 1. Stolbov (SZ) 19.60, 2. Ono (Jap.) Caklin (SZ) 19.55, 4. Titov' (SZ) 19.40. 5. Takemoto (Jap.), Azarian (SZ) 19.30. Krogi: Azarian (SZ) 19.85, 2 Aihara (Jap.) 19.65, 3. Caklin (SZ) 19.40, 4. Titov (SZ). Ono (Jap.) 19.35, 5. Tsukavva-ki (Jap.), Takemoto (Jap.) 19 30. BEOGRAD, 9. — Se slabih; pravljenih norm. _ V celoti 7 tednov je do evropskega a-tietskega prvenstva v Stockholmu. Zato je prav, da seznanimo tudi naše športne bralce seznanimo z. minimalnimi nc.rmami, ki jih je že pred meseci postavila Atletska zveza Jugoslavije in ki jih morajo posamezniki atleti doseči, če si hočejo pridobiti pravico do sodelovanja na prvenstvu. Te norme so kombinirano sestavljene iz enega boljšega rezultata ter dveh slabših in kandidat za prvenstvo mora doseči vse tri rezultate, od katerih vsaj enega tudi na državnem prvenstvu, ki bo v Beogradu. Norme in doslej doseženi rezultati so za posamezne discipline naslednji: 100 m 10.5 in dvakrat 10.6, doslej je Lorger dosegel 10.4 in 10.6. 200 m 21.4 in dvakrat 21.6, 400 m 47.8 in dvakrat 48.0. 800 m 1:49.0 in dvakrat 1:49.5, 1500 m 3:44.0 in dvakrat 3:46.0, Murat 3:45.4, 5.000 m 14:10.0 in 14:15.0. Štritof 14:13.2, 10.000 m 29:45.0 in 29:50.0, Štritof 29:36.5, maraton 2:28:00, Mihalič 2:25:45, 110 m ovire 14.3 in dvakrat 14.5, Lorger 14.0. 14.1, 14.1, Petru-šič 14.4, 400 m ovire 52.8 in dvakrat 53.2, 3.000 m zapreke 8:52.0 in 8:55.0, višina 202 in dvakrat 200, daljina 7.40 in dvakrat 7.30, Miler 7.33, 7.30. troskok 15.35 in dvakrat 15.15, palica t 35 in dvakrat 4.30, Lešek 4.41, 4.40, 4.35, Lukman 4.30, 4.30 krogla 16.40 in dvakrat 16.20, disk 52.00 in dvakrat 51.000, Radoševič 52.07, kopje 74.00 in dvakrat 72.00, kladivo 61.00 in dvakrat 60.001 R