8554 AA 60100200 OSREDNJA K \|JIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER IIVI Mostnina plačana * gotovini OAA ■, am>. postale i gmppo Ciena OUU lir sjAski dnevnik Leto XXXV. Št. 218 (10.437) TRST, petek, 21. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA VČERAJŠNJEM SREČANJU MED SOCIALISTI IN KOMUNISTI POUDARJENA SKUPNA VOLJA ZA URESNIČITEV ENOTNOSTI IN SODELOVANJA LEVIČARSKIH SIL Zanimiv zaključni dokument o vseh najbolj aktualnih družbenih in političnih problemih - Velik poudarek mednarodnemu položaju in perspektivam miru . RIM — «Naši stranki se obvezujte, da bosta v prihodnosti še te-teeje sodelovali in enotno nastopajo za rešitev vseh najnujnejših pro-btemov, ki v tem trenutku neposredno tarejo našo državo.* S tem stevkom, ki je obenem tudi obve-za novo akcijsko politiko italijanske levice, se začenja politični dokument, ki so ga izglasovali na včerajšnjem srečanju med delega-%ma KPI in PSI, ki sta ju vodila tajnika Berlinguer in Craxi. je bilo pričakovati obsega zaključni dokument vse programske točke, ki so v središču pozornosti današnje politične razprave, začenja z gospodarskimi in splošno družbenimi vprašanji, pa vse do problemov, ki zadevajo mednarodni položaj in pa perspektive socializma v svetu. Najmočnejši levičarski stranki Podčrtujeta nujnost gospodarskega Načrtovanja in socialnih reform, ki jih bo treba uresničiti ob tesnem sodelovanju sindikalnega sveta ter Jako potrditi odločen doprinos delavskega razreda za izhod iz seda- nje krize. Samo z enotnim nastopom socialistov in komunistov, poudarja zaključni dokument, se bodo v parlamentu in v drugih, tudi krajevnih, izvoljenih organih, lahko ustvarili novi pogoji, ki jih Krščanska demokracija in druge sredinske stranke ne bodo mogle več prezreti in odklanjati. Tu je torej ves politični smisel včerajšnjega srečanja, to je vprašanja vlade in odnosa s KD in treba je reči, da so ob tem vprašanju socialisti in komunisti našli skupen jezik. Obe stranki si namreč želita v bližnji bodočnosti zavzeti tak odnos, zaradi katerega ne bo mogla stranka relativne večine diskriminirati ne eno in niti ne drugo levičarsko stranko, kar pomeni, da sta KPI in PSI skušali definirati skupno strategijo po Cossigovi vladi. Kljub temu, da je potekel sestanek med delegacijama brez prisotnosti novinarjev, pa se je zvedelo, da ob vprašanju odnosa do vlade, ni manjkalo polemik in različnih gledanj. Vsekakor je bilo ponovno v središču razprave vprašanje socia- PnuHimunnililiinlHii.....................................................im MINISTER SCOTTI POROČAL PRISTOJNI POSLANSKI KOMISIJI Glavne značilnosti pokojninske reforme Od prihodnjega leta naj bi prispevke za pokojnim) plačevali na največ 18,5 milijona lir letne plače Rim — Novih «zlatih» upokojencev, ki bi si na osnovi pripadnosti kateri izmed privilegiranih korporacij na vrhu javnega ali zasebna aparata izposlovali milijonske teesečne pokojnine ne bo več. Vlaha bo namreč bržkone pred koncem oktobra, po posvetovanju s sindikati, predložila parlamentu zakonski osnutek o reformi pokojnin, si v bistvu potrjuje lanski predlog, J katerem so bile že izrekle načelno soglasje tako politične, kot sindikalne sile. 0 smotrih, ki naj jih reforma Pokojnin uresničuje, je včeraj po-Sočal minister za delo Scotti pristojni komisiji poslanske zbornice. Predvsem je treba ustvariti splošen Poenoten sistem zavarovanja, za- PO OSTAVKI BAFFIJA Carlo Ciampi novi guverner državne banke RIM - S formalno ratifikacijo višjega sveta Bance d'I-talia je včeraj stopila uradno v veljavo ostavka guvernerja Paola Baffija, ki jo Je napovedal na majskem občnem zboru osrednjega državnega denarnega zavoda. Baffi ki zapušča izredno odgovorno mesto dejanskega urejevalca italijanske denarne politike po 5 letih, je baje, potem ko je zavrnil vse pritiske, da bi ostavko preklical, sam predlagal vladi in upravnemu svetu banke za svojega naslednika Carla Ciampija, dosedanjega gene ralnega ravnatelja, ki dela pri centralnem zavodu že od leta 1946. Mesto generalnega direk tor j a pa je prevzel Lam-berto Dini, relativno mladi funkcionar (star je 48 let), ki je doslej služboval največ v tujini, od leta 1959 pri Mednarodnem denarnem skladu. V političnih krogih izražajo zadovoljstvo nad takimi »notranjimi* izbirami, ki zagotavljajo zavodu kontinuiteto. Imenovanje Ciampija in Di-nija je sinoči potrdila tudi vlada, potreben je zato le še formalni akt predsednika republike, ki mora podpisati ustrezni odlok. Zato bo novi guverner dejansko prevzel Baffijevo mesto 8. oktobra. uživalcem manjših, ne pa visokih pokojnin. Po novem naj bi tudi dovolili delavcem, ki ob 60. letu ne bi dopolnili 40 let pokojninskih prispevkov, da odložijo upokojitev. Scotti je tudi zatrdil, daje treba strogo pregledati olajšave za pred časno upokojitev, ki jih uživajo nekatere , privilegirane kategorije, kot tudi zajeziti preveliko število invalidnin. Glede finančnih vprašanj, ki jih postavlja reforma, je Scotti dejal, da bo treba kriti veliki primanjkljaj INPS, ki izhaja predvsem iz deficita skladov za pokojnine kmetom, trgovcem in obrtnikom, z delnim zvišanjem prispevkov teh kategorij, največ pa s solidarnostjo vseh delovnih ljudi. Minister je vsekakor zagotovil, da se bo reforma izvajala postopoma in upoštevajoč pridobljene pravice delovnih ljudi in »upravičena pričakovanja*. Ravno zadnje besede so vzbudile nekaj zaskrbljenosti, tako v političnih, kot v sindikalnih krogih, ker bi mogle pomeniti, da je Scotti -saj delno klonil pritiskom nekaterih privilegiranih kategorij, ki so našle zagovornike v vrstah KD in nekaterih drugih strank. Eden med njimi je tajnik PSDI Longo, ki je celo izzval Scottija na javno razpravo o tem vprašanju. Besedni dvoboj bo drevi na televiziji. (Iv) lističnega predsedstva vlade ter diskriminacijska politika KD, ki nasprotuje vstopu komunistov v vlado. Stališča obeh strank o tem so bila že zdavnaj znana, kaže pa, da je vendar Berlinguerju uspelo prepričati socialiste, da je vprašanje vstopa KPI v vlado danes nujna potreba, kar odpira nove možnosti enotnega nastopa proti sedanji vladi, ki se kot znano opira na vzdržanju socialistov v parlamentu. To pa ne pomeni, da bodo socialisti opustili načrt predsedstva vlade in tako imenovano vprašanje »vladanja* države, ampak bodo v bodočnosti imeli pri teh zahtevah trdnejše zaveznike v komunistih. Politični dokument nato obravnava skupne napore v boju proti te- 1. oktobra «sončna ura» RIM — Čez deset dni, ob enih ponoči bomo 30. septembra pomaknili za uro nazaj kazalce na svojih urah. Končalo se bo obdobje tako imenovane legalne ure in se bomo povrnili k srednjeevropskemu času, ki mu zgrešeno pravimo sončna ura. Nadoknadili bomo tako uro spanja, ki smo jo izgubili 27. maja. Legalna ura je postala nekaj vsakdanjega, obred, s katerim se soočamo že vrsto let, da so se začetne poieiruke m nasprotovanja utišila. V dobršni meri smo vsi zadovoljni z uro več sonca, še najbolj pa turistični delavci, ki imajo cd legalne ure največje dobičke. Že prihodnje leto pa bomo po zaslugi energetske krize premikali kazalce na svojih urah že 6. aprila in to ne samo v Italiji temveč v številnih drugih državah Evropske gospodarske skupnosti. Poenotenja hišo še sprejeli vsi, saj nekateri. »bogati*,' vztrajajo pri »sončni uri*. Jeziti naraščanje stroškov za pokojne (primanjkljaj INPS bo dose-Sel prihodnje leto 18 tisoč milijard !‘r> in izboljšati storilnost ustroja, upravlja in izplačuje pokojni-Jte- Novi pokojninski sistem bosta ^°rala označevati odprava nesorazmerij in pa potrditev splošne dolž-9°sti po solidarnosti. »Najpomembnejše novosti, ki jih h1 uvajala reforma, bodo štiri, jedvsem bodo od 1. januarja 1980 upoštevali za pokojnino le največ J® milijonov in pol letnega dohod 'k Srečneži, ki imajo višje plače, rorizmu in prevratniškemu rovarje nju ob upoštevanju temeljnih pravnih in človeških svoboščin, ki jih predvideva ustava. V ta namen delegaciji KPI in PSI zahtevata čimprejšnjo namestitev posebne parlamentarne komisije, ki bi skušala razjasniti javnemu mnenju skrivnostno ozadje umora in ugrabitve predsednika KD Alda Mora. Posebno pozornost posveča zaključni dokument vprašanju krajevnih u-prav in odpira nove možnosti sodelovanja med strankama, tudi v tistih predelih Italije, kjer je prišlo v zadnjem času do nesoglasij in polemik med socialisti in komunisti predvsem glede odnosov s Krščansko demokracijo. Stranki se bosta tudi vnaprej borili za to, da bo Italija po lastnih močeh prispevala k reševanju nekaterih mednarodnih problemov ter dosledno uresničevala politiko miru in popuščanja napetosti v svetu in to v okviru vseh organizmov, v katerih je prisotna. Večje napore bo treba posvetiti krepitvi Evropske gospodarske skupnosti kot neodvisnega sveta v boju za združeno in svobodno Evropo ter razvoju vseh institucij komaj izvoljenega evropskega parlamenta. Gradnja socializma v Evropi ob uveljaviti temeljnih načel svobode in demokracije predstavlja torej za socialiste in komuniste cilj, ki pa je bil v preteklosti večkrat sad sporov Kaj bi lahko še rekli o včerajšnjem srečanju med delegacijama največjih delavskih strank? O u-spehu tega sestanka bodo gotovo najbolje pričali konkretni rezultati in enotni napori, ki jih bosta znali (stranki prikazati v nadaljevanju razburkanega političnega in splošno družbenega življenja v Italiji. Brez dvoma pa predstavlja včerajšnje srečanje koristen začetek u-resničevanja novih odnosov med levičarskimi strankami, ki so bile v preteklosti vse preveč podvržene notranjim polemikam in nesoglasjem. (pp-st) ZAKONSKI OSNUTEK SEN. JELKE GERBEC V SENATNI KOMISIJI Ugoden začetek razprave o finančni podpori SSG Podporo vlade izrekel podtajnik za turizem in prireditve Fusaro RIM — Predsinočnjim je 7. senatna komisija (za javno izobrazbo in umetnost, znanstveno raziskovanje, prireditve in šport) soglasno pozitivno ocenila zakonski osnutek senatorke Jelke Gerbec o državni finančni podpori Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, ki ga bo morala pred dokončno odobritvijo še proučiti proračunska komisija. Zakonski poročevalec sen. Bog-gio (KD) je v svojem prikazu o-snutka med drugim poudaril pomen Slovenskega stalnega, gledališča za zaščito in razvoj slovenske skupnosti v Italiji ter izrazil upanje, da bo proračunska komisija odobrila tako osnutek kot dopolnila senatorke Gerbec. V razpravo so posegli senatorji Parrino, Gerbec, Mascagni, Mitter-dorfer in Ulianich. Kot rečeno so vsi -podprli zakonski osnutek, senatorka Gerbec je med drugim dejala, da slovenska narodna manjšina s pričakovanjem čaka na odobritev zakonskega osnutka, ki predstavlja pomemben ukrep tako za kulturne in jezikovne potrebe manjšine kot za širjenje italijanske in jugoslovanske kulture. Senatorka je nato poudarila pomen zakonskega določba o finančni podpori Slovenskemu stalnemu gledališču, prikazala neoporečnost u-prave ter vnemo in predanost vseh, ki delajo v Slovenskem stalnem gledališču. Svoj poseg je končala s pozivom, da zakonski osnutek odobrijo čimprej, ker med drugim ni u-streznih zakonov o splošni zaščiti slovenske skupnosti. Senator Ulianich je v svojem posegu ugotovil, da je treba oceniti državno podporo Slovenskemu stalnemu gledališču kot dejanje pravičnosti do slovenske etnične in jezikovne manjšine, zato je nasprotoval morebitni spremembi prvega člena, ki se sklicuje na ustavna določila. Obenem je senator Ulianich vprašal prisotnega podtajnika za turizem in prireditve Fusara, naj mu pove ukrepe v korist etničnih manjšin. Kot zadnji je spregovoril podtajnik Fusaro, ki je napovedal poglobljeni poseg na prihodnji seji, a je obenem izrazil podporo vlade zakonskemu osnutku. TRŽAŠKA LUKA DANES IN JUTRI V prostorih Pomorske postaje | se danes začne dvodnevna konje-' renca o tržaškem pristanišču, ki jo organizira vodstvo Neodvisne luške ustanove in na kateri bodo nastopili predstavniki vseh tukajšnjih dejavnikov, povezanih s pristaniškim delom: sindikatov, porabnikov luških storitev, pristaniške u-prave, gospodarskih in političnih krogov. Pobuda, za katero se je zavzel zlasti predsednik luške ustanove M. Zanetti, zasluži vsekakor vso pohvalo, saj ima sklicanje konference, namenjene obsežni obravnavi tržaške pristaniške problematike, lahko le pozitivne učinke. Odprtih problemov je namreč nič koliko in tudi glede samega razvoja blagovnega prometa si je treba naliti čistega vina: če nam statistika izkazuje, da se je promet v prvem letošnjem polletju povečal za 12,8 odst. v primeri z lanskim, ne smemo pri tem pozabiti, da je ta skok nastal skoraj izključno zaradi tega, ker se je v tem času povečal dovoz surove nafte za čez-alpski naftovod (~ 15,8 na 18 milijonov ton), medtem ko se je promet z rudami, žitaricami, oljčnimi semeni in lesom nasprotno zmanjšal. Če je res, da se stalno veča promet s kontejnerji in trajektnimi la- iiuiiiiiiitiiiittiiiiitiiiiiiiitiia NOVA KATASTROFA Z OGROMNO GMOTNO ŠKODO IN 5 SMRTNIMI ŽRTVAMI ZEMLJA SE JE MOČNO STRESLA VUMBRII IN NA P0DR0ČIU 00 PESCARI 00 RIMA Popolnoma porušene vasi, veliko ranjenih, okoli 1500 ljudi brez strehe Potres ni prizanesel starejšim hišam, posebno kmečkim. Pod ruševina ii so našli tudi veliko število živali. Na sliki ena od porušenih hiš pri N rcii PERTINI OB OBISKU SPOMENIKA NEMŠKEMU ODPORNIŠTVU «Mladina naj pomisli na posledice diktaturen Berlinski zid užalostil italijanskega predsednika ZR Nemčija navdušena nad iskrenostjo gosta BERLIN — Pertinijeva antifaši-stičnr. preteklost in njegova klena, svobodoljubna osebnost sta navdušili nemško ljudstvo in politične predstavnike, s katerimi se je italijanski predsednik srečal med svojim obiskom v ZRN. Nemški tisk poudarja, da polaga ta obisk nove temelje za nemško - italijanske odnose, saj je prišlo do prave »sprave* med obema državama. Župan zahodnega Berlina Dietrich Stobbe je včeraj pospremil Sandra Pertinija do vseh zgodovinskih o-beležij, ki v Berlinu spominjajo na tragično zgodovino nacizma. Perti-ni se je najprej ustavil pri kostnici v Ploetzenseeju, kjer so esesovci 20. julija 1944 ubili pet generalov in 200 talcev zaradi znamenitega poskusa atentata na Hitlerja. Zraven kostnice je zapor, kjer so nacisti pokončali 2.500 nasprotnikov Reicha. Ogledal si je tudi posebno sobo za množične eksekucije, kjer so še vidni kavlji, na katere so obešali trupla, kjer so streljali do zadnjega, tudi ko se je Reichstag rušil nad Hitlerjevim truplom in so sovjetski 8i bodo inogli prosto* doplačevati v vojaki korakah v Berlin To obelež-gseben pokojninski sklad, ampak je je sedaj s.mbol nemškcga^por-morali tudi nekaj prispevati mštva, vsakoletni cilj 200 tisoč mla-J solidarnostni sklad. Druga no- dih.Nemcev »Prav je» je; dejal Per-j°st zadeva seštevanje pokojnin z tim, «da mladi prihajajo sem in dohodki od'dela, kar bo dovoljeno 1 spoznajo, kaj je bila diktatura, da bodo zato vedno branili svobodo in demokracijo.* Ob berlinskem žadu se je italijanski predsednik povzpel na ogledni stolp in se zazrl v to železobetonsko kačo, ki ovija zahodni del mesta za celih 147 kilometrov in je postala simbol nemškega poraza in razcepitve. Na vprašanja novinarjev je Pertini odgovoril, da ne more izreči svojih občutkov, vendar si jih lahko vsak predstavlja. Med brnenjem snemalnih kamer se je zaslišalo petje ptice: »To je kos, on je svoboden, on lahko leti na to ali na ono stran,* je bil predsednikov komentar. Ko je obiskal Reichstag, bivši sedež nacističnega režima, je Pertinija sprejela njegova stara znanka Annemarie Renger, ki je imela pomembno vlogo v nemški povojni socialdemokraciji. Poudarila je, da ta palača obuja žalostne spomine, vendar daje tudi upanje za prihodnost. Na te besede se je Pertini navezal in spomnil, da so pred nastopom tretjega Reicha po tistih sobah odmevale demokratične diskusije ustanovitelja nemške socialdemokracije Augusta Bebela in Rose I.uxemburg, ki je bila ubita v Berlinu med špartakistično vstajo. In spet je pozval mlade naj se .zamislijo. nad zgodovino, da ne bo svoboda nikoli več teptana. Zvečer je predsednik odpotoval na Bavarsko, kjer bo v soboto o-biskal v Flossemburgu nacistični lager, kjer so ubili njegovega brata. (nf) Demokratična Kampučija ohranila predstavništvo v Združenih narodih NEW YORK - Odbor za polnomočja generalne skupščine OZN je včeraj sklenil, da bo delegacija Demokratične Kampučije zastopala to državo na 34. zasedanju generalne skupščine. Poskus vietnamskega veleposlanika Ha Van Laua, da bi Kampučijo zastopali predstavniki provietnamskega režima Henga Samrina, ni uspel. Za zakonito zastopstvo so se zavzeli predstavniki Belgije, Kitajske, Ekvadorja, Pakistana, Senegala in ZDA, proti pa so bili Kongo, Panama in Sovjetska zveza. BONN — Tiskovni urad bonske vlade je napovedal, da bo od 22. do '26. oktobra obiskal Zvezno republiko Nemčijo kitajski predsednik Hua Guofeng. ZAHTEVA PO ČIMPREJŠNJEM ODKRITJU STORILCEV Koroški Slovenci obsojajo atentat Od 12 atentatov, do katerih je prišlo v zadnjem času, so policijske oblasti pojasnile le enega CELOVEC — Kot poroča avstrijska agencija APA, so včeraj spustili iz pripora na psihiatrični kliniki Karla Pečnika, ker ni več osumljen. Pečnik, voznik avtomobila, ki je po divji vožnji iz Velikovca pred Celovcem povzročil prometno nesrečo, je doslej veljal za enega glavnih osumljencev za atentat v Velikovcu. Varnostni direktor za Koroško Pichler je medtem izjavil, da bo proti obema jugoslovanskima državljanoma, ki so ju včeraj priprli, možen logičen dokazni postopek na osnovi indicij. Kot glavni bremenilni moment Pichler še vedno navaja sodnomedicinsko ekspertizo, po kateri naj bi Vidmar v trenutku eksplozije bil sklonjen nad bombo. Bomba je imela tako moč. da je razdejala strop in pod muzeja, Vidmarju pa je odtrgala nogo. Kot nadaljnje indicije navajajo, da sta se Vidmar in Lorgerjeva, čuvaju predstavila kot Italijana, da se je nadalje Vidmar ob ogledu muzeja ločil od obeh ostalih in da se Lorgerjeva spravlja v protislovja z navajanjem drugega imena kot piše v potnem listu. Razen tega so našli lasuljo, ki naj bi jo nosila Lorgerjeva ob ogledu muzeja. Na tiskovni konferenci Koroške enotne liste so včeraj med drugim kritizirali vlogo-koroških varnostnih organov pri pojasnjevanju velikov-škega in tudi prejšnjih bombnih a-tentatov. Doslej so od 12 atentatov razjasnili le enega, in tu so bili storilci ljudje iz nemškonacionalnih krogov. Pri ostalih enajstih pa ni bilo nikoli dokazano, da storilci niso bili iz nemškonacionalnih krogov, koroški tisk je doslej vseskozi skušal ustvarjati mnenje, da za bombami stojijo koroški Slovenci. Nadalje se hoče KEL odzvati prizivu deželnega glavarja Wagnerja po sodelovanju vseh Korošcev pri odkrivanju atentatorjev in v ta namen pričakuje, da ji bo Wagner po sredoval kopije dosedanjih sodnih in policijskih aktov. Razen tega pa zahtevajo ponovno raziskavo vseh dosedanjih bombnih atentatov. V zvezi z osumljenci za velikov-ški atentat pa prvi kandidat KEL Karel Smolle vidi paralele s primerom Warasch, čeprav je še prezgodaj, da bi dajal kakršnekoli izjave v zvezi s storilci, kaže, da oblasti na tekočem traku producirajo storilce in izsledujejo polovične stvari. Predstavniki KEL pa so tudi podčrtali zunanjepolitični spodrsljaj v zvezi s poročanjem časopisov. Če bi se namreč izkazalo, da Jugoslovana nista storilca, avstrijski tisk pa jih že obsoja kot krivca, bi to lahko privedlo do poslabšanja odnosov z Jugoslavijo. (Sindok) - PERUGIA — Močan potres, prvi razdiralni sunek so zabeležili okoli 23.30, je predvčerajšnjim ponoči stroMi Umbrio: središče naj bi bilo na področju od Monte Lago do A-matrice in Accumuli Norcia. Po zadnjih podatkih je potres zahteval pet smrtnih žrtev, ranjenih je nekaj desetih oseb, nad 1000 ljudi je ostalo brez strehe, poškodovanih stanovanj, javnih zgradb, cerkva pa je ogromno. Nekateri zaselki in tudi večja središča so namreč do tal porušeni. Prvi nočni sunek, kateremu so sledili v krajših ali daljših presledkih drugi, na srečo manjši, komaj zaznavni in celo taki, ki so jih zabeležile samo naprave seizmoloških postaj (sunkov je bilo baje nad 300). je spravil pa noge oe samo prebivalstvo Umbrie, temveč tudi sosedne Marehe m Lazia. Občutili so ga v Rimu, Perugii. Terniju, Rietiju pa vse do Pescare. Spočetka je kazalo, da sunek ni povzročil škode, vendar so kmalu začele stekati v Rim vesti o škodi in celo r j; : o žrtvah, ||p j Razdiralni sunek je posebno ; i i strahovito razmajal temelje hiš, ‘ ki so se sesule do tal v S. Marcu pri Norcii, Norcii sami, Chiavanu pri Chiasciju in sploh v vseh zaselkih okolj Norcie. V S. Marcu so izpod rušenin potegnili trupla dveh zakoncev in 86-letnega starca, v Chiavanu pa sta izgubila življenje dva zakonca. Ljudje, ki so morali na prosto, so se kmalu lotili reševanju ranjer.eev, ki so jih sproti napotili v bolnišnico v Spoleto, kamor šo morali premestiti tudi bolnike iz popolnoma uničene bolnišnice v Norcii. Že po prvih, še netočnih vesteh, o katastrofi, ki je zajela številne vasi Umbrie, so se v prizadete kraje podajali predvsem policijski in karabinjerski oddelki, gasilci in tudi osebje Rdečega križa. Spotoma so morali očistiti ceste ogromnih skal in zemeljskih usadov, ki so zgrmeli s hribov ob prvem sunku. Reševalcem se je nudil grozen prizor: povsod razvaline, preplašeni ljudje pa so brezmočno tavali po poljih in se niso upali, v strahu pred novimi sunki, v vasi. Prvi obračun je tragičen, saj je župan Norcie javil, da je samo na tem področju nad 1.450 ljudi brez strehe. 4 vasi so do tal porušene, 14 pa je utrpelo ogromno škodo. Popolnoma porušeno je tudi znano svetišče posvečeno Mariji snežni. Od vsepovsod prihajajo šotori, tudi stanovanjske prikolice, hrana in druge nujne potrebščine. Včeraj si je te kraie ogledal tudi notranji minister Rognoni ki je obljubil vse pomoč vlade, deželna uprava Umbrie pa je za Drve potrebe namenila pol milijarde lir. Predsednik Pertini .je iz Berlina brzojavno izrazil solidarnost prizadetemu prebivalstvu, kar je storila tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Potres so občutili tudi v Markah, kjer so Zabeležili nekaj gmotne škode in na področju Lazia. Sunek, posebno prvi, je vrgel s postelj tudi Rimljane. Ljudi, posebno v prizadetih krajih, čaka nova, hladna noč na prostem: domov nimajo več in kdor ga še ima, se boji novih močnih sunkov, ki pa jih izvedenci izključujejo. djami, je prav tako res, da se struktura prometa čez našo luko sicer izboljšuje in posodablja, ne pa tudi, da se zaradi tega količinsko veča. Nadaljnji statistični pokazatelj, ki bi moral pritegniti pozornost pristojnih krogov, je nazadovanje tranzitnega prometa z Avstrijo (za 16 odst.) in s Češkoslovaško (za 17 odst.). Kje so vzroki za to stagnacijo? Nedvomno je tudi teh nič koliko. Sem spadajo ustrezne prometne zveze z zaledjem, živahna prizadevanja konkurenčnih pristanišč na samem Jadranu, predvsem pa na severu Evrope, pomanjkljiva propaganda za naše pristanišče v tujini (ta propaganda se izvaja vse preveč šablonsko, skoraj vedno brez novih idej in prijemov, in sicer skoraj izključno v nemško govorečih državah), in ne nazadnje neurejeno pristaniško delo, kjer prihaja občasno do konfliktov glede pristojnosti nameščencev luške ustanove, kompanij pristaniščnikov in zasebnih podjetnikov. Sodeč po pripravah na današnjo konferenco, bo prav to zadnje vprašanje, to je problem izravnave konfliktov med dejavniki, ki se konkretno ukvarjajo z delom v luki, glavni argument dvodnevne razprave. To je vsekakor važno vprašanje, ki zasluži vso pozornost naših gospodarskih in socialnih krogov, saj je tržaška luka edina v Italiji v veliki meri odvisna od tega zaledja, stalno podvržena pritisku poslovne klientele, ki ima na izbiro za svoj izvoz in uvoz več morskih poti in ki s te močne pozicije neprizadeto (in upravičeno) zahteva hitro dostavljanje blaga in sprejemljive tarife. Vsi si moramo torej prizadevati, da bo delo v luki teklo kolikor mogoče brez zastojev in da bo tuja klientela zadovoljna z našimi pristaniškimi storitvami. Zato bo današnja in ju-trjšnja konferenca dosegla velik uspeh, če bo konkretno pripomogla k odpravi zastojev, ki izvirajo i* sedanje neurejenosti na področju pristaniškega dela. Znatno korist bo lahko imela tudi razprava • zamudah, ki nastajajo v luki zaradi ozkih grl v prometnih zvezah z zaledjem, čeprav si ni mogoče pričakovati, da bi konferenca lahko prinesla kaj bistveno novega na tem področju. Vsi vemo, da so načrti za odpravo teh ^zamaškov» kar obsežni: podvojitev pomola VII, nova cesta čez prelaz Monte Croce Camico, podvojitev pontebske železniške proge, avtocesta Videm -Trbiž, tovorna postajališča pri Rokovem, Štandrežu in Fernetičih, ranžirana železniške postaje pri Červinjanu, nova železniška zveza Tolmeč - Hermagor. Uresničitev teh novih infrastruktur bo seveda zahtevala svoj čas, ni pa nobenega dvoma, da bo tržaška luka v prihodnje znatno bolje povezana z zaledjem kakor danes. Poleg teh problemov nedvomnega pomena za nadaljnje uveljavljanje Trsta v mednarodnem blagovnem prometu — pri tem ne smemo pozabiti na nove dejavnike, ki utegnejo odločilno vplivali na razvoj prometnih tokov na Jadranskem morju, kot sta zlasti energetska kriza in skorajšnji pristop Grčije v EGs — pa bi se morala današnja konferenca po našem mnenju lotiti tudi širšega vprašanja primerne kolokacije naše luke v sklopu ožjih in širših načrtov o sodelovanju. Dejstvo je namreč, da še vedno ni dovolj jasno definirana vloga, ki naj jo naše pristanišče odigrava v okviru zveze jadranskih pristanišč, deželnega pristaniškega načrta, novega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob Severnem Jadranu, ki ga predvideva člen 7 osimskega sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med sosednima državama, da ne omenim0 najnovejše zamisli o «vključitvi Severnega Jadrana v proces integracije med tržaško in tržiško luko*, ki jo bo šele danes obširneje objavil avtor, tržaški župan in evropski poslanec Cecovini. Če bo današnja konferenca pripomogla k jasnejši definiciji te vloge našega pristanišča, bo njen uspeh prav gotovo daljnosežen. Zato bi bil0 res škoda, če bi se razprava omejila le na vprašanje reorganizacije dela v luki in na druge specifične probleme, ki so sicer lahko še tako važni, a ki vendar predstavljajo le del zapletene problematike tržaškega pristanišča. E. FORNAZARIČ Po smrti Agostinha Neta Jose Eduardo Dos Santos novi predsednik Angole LUANDA — Jose Eduardo Dos Santos je novi predsednik Ljudske republike Angole. Prevzel je mesto Agostinha Neta, ki je umri 11. t.m. v Moskvi. Dos Santos je bil doslej minister za načrtovanje v N*-tovi vladi. - TRŽAŠKI DNEVNIK NA POMORSKI POSTAJI Danes začetek dvodnevne razprave o pristanišču V ospredju zlasti vprašanje izboljšanja pristaniškega dela ■ Razprava o luki na sedežu KD Na pomorski postaji se danes ob 9. uri začne dvodnevna konferenca o tržaškem pristanišču, ki jo organizira vodstvo Neodvisne ustanove za tržaško luko. Na konferenci, ki je bila napovedana že za letos spomladi, a so jo pozneje prenesli na september, bodo obravnavali vsa važnejša vprašanja v zvezi z delovanjem luke, njeno konkurenčnostjo in učinkovitostjo glede na potrebe in zahteve domače in tuje klientele. Pozdravni nagovor bo imel predsednik luške ustanove dr. M. Za-netti, nakar bodo nastopili tržaški župan Cecovini, predsednik pokrajinske uprave Ghersi. deželni odbornik za industrijo Rinaldi, ravnatelj Instituta za preučevanja gospodarskih problemov Vzhodne Evrope Favaretto, docent s tržaške univerze Sartorati ter predstavnike tržaške luke v Munchnu Granser, v Hamburgu Francescon m na Dunaju Pelikan. Popoldne z začetkom ob 15.30 bodo na vrsti posegi glavnega ravnatelja luške ustanove Colaultija, predsednika združenja tržaških špediterjev Marzarija ter predstavnikov tržaških avtoprevoznikov, pristaniških kompanij ter pokrajinske sindikalne zveze ČGIL CISL, UIL. Konferenca se bo nadaljevala v soboto, ko bosta za pristaniško upravo nastopila še izvedenca Longo-bardi in Rovelli. Glavne zaključke iz uradnih poročil in iz razprave bo ob koncu povzel predsednik luške ustanove Zanetti. O današnji pristaniški konferenci in njenih smotrih so včeraj obširno razpravljali na tukajšnjem sedežu KD v palači Diana. Razprave so se udeležili pokrajinski tajnik No dari, poslanec Tombesi, ravnatelj dnevnika «H Popolo* Belci, podpredsednik deželnega odbora Colo-ni, odbornik za industrijo Rinaldi ter predsednik in ravnatelj pristaniške ustanove Zanetti in Colautti. Na seji s0 poudarili pomen te pobude luške ustanove, ki naj bi pripomogla k boljši organizaciji dela v pristanišču. KD meni, da je to neobhodno potrebno za našo luko, katere zmogljivost je treba izkoristiti v največji možni meri. Boljšo organizacijo dela v luki — pravi poročilo, ki ga je stranka izdala po seji — je moč doseči na krajevni ravni, demokristjanski parlamentarci pa se bodo v Rimu zavzeli za to, da se odpravijo zakonske zapreke, ki še zavirajo sodobno in racional no upravljanje luke. stu dr. Stefana Lombardija, kasneje pa še poveljnika vojaškega prezi-dija v Trstu, generala Antonia Rea-leja, ki zapušča dosedanje delovno mesto. Kitajska delegacija v našem mestu Delegacija kitajskih izvedencev na področju pomorskih prevozov, ki jo vodi minister za komunikacije Zengh Sengh in ki je na obisku v Italiji, je včeraj zapustila Rim in odpotovala proti Trstu. Naše mesto predstavlja prvo etapo obiska v raznih italijanskih mestih, ki pobli-že zanimajo razvoj odnosov med Kitajsko in Italijo. 25. t. m. stavka v javni upravi V okviru razčlenjenih stavk na vsedržavni ravni v javni upravi, je tajništvo enotne federacije CGIL CISL-UIL oklicalo štiriumo stavko tudi v naši deželi. Stavka bo 25. t.m. in se je bodo udeležile vse kategorije uslužbencev v javni u-pravi razen železničarjev in šolskega osebja. Predvidene so tudi razne manifestacije v posameznih pokrajinah. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Srečanje industriji o « in okolja Na pobudo mladih tržaških operaterjev, vključenih v Zvezo indu strijcev, bo danes ob 16. uri na trgovinski zbornici srečanje — debata o «industriji in okolju*. Poleg splošnih vprašanj bodo vzeli v pretres tudi nekatere probleme, kj se nanašajo na perspektive in položaj nekaterih krajeynih objektov. • Tržaški župan Cecovini je v sredo sprejel na poslovilnem obisku načelnika tržaškega vojaškega prezidija gen. Realeja. ROK ZAPADE V TOREK, 23. SEPTEMBRA Samo še pet dni časa za vpis v tečaje 150 ur v slovenščini Kako bodo potekali tečaji in končni izpiti za diplomo nižje srednje šole Čez pet dni se zaključi vpisovanje v tečaje «150 ur* v slovenščini za diplomo nižje srednje šole. Intervjuji, ki jih oddaja slovenski tržaški radio (še danes in jutri ob 16.30 ter v nedeljo po poročilih ob 14. uri) dokazujejo, da to diplomo Iščejo mladi, ki niso dopolnili obvezne šole, delovni ljudje za boljšo kvalifikacijo na delu, gospodinje, da lažje sledijo otrokom v šolskih problemih, slovenski ljudje, ki so dovršili italijanske šole, da osvežijo znanje slovenskega jezika in kulture; vzroki so tudi splošno izobraževanje in boljše razumevanje problemov današnje stvarnosti. Sindikat slovenske šole je ta in prejšnji ponedeljek imel srečanji s predstavniki prosvetnih društev na Tržaškem, v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo, da bi se dogovorili o akciji na terenu. Ponovno se UlinilMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIinilllltllllllllllllMIIIIIHIIMIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIimtlllllllllllllllllllll PO OCENI POKRAJINSKEGA VODSTVA KPI Cecovini jev odbor pokazal popolno upravno nesposobnost Že šest zamenjav v odboru v zadnjem letu PSI o «programskem preverjanju« na deželi Ob obnovi politične in upravne dejavnosti v našem mestu — danes se sestane občinski svet, prihodnji petek pa pokrajinski — je vodstvo tržaške federacije KPI proučilo politični položaj s posebnim poudarkom na občini. Ocena, ki jo dajejo komunisti o dosedanjem delovanju Cecovinijevega odbora, kot izhaja iz tiskovnega poročila, ki so ga objavili po seji, je naravnost katastrofalna. Vodstvo KPI ugotavlja, da naraščajoča pasivnost in nesposobnost občinskega odbora vzbuja veliko zaskrbljenost. Odstopili so še trije občinski odborniki, s čimer je število odstopov iz odbora v zadnjem letu naraslo kar na šest. Odstopi so posledica notranjih sporov 'v Listi za Trst ter dokazujejo nesposobnost številnih od kandidatov LpT, da bi opravljali upravne funkcije. Stalne zamenjave pa seveda nikakor ne koristijo kontinuiteti upravljanja, niti sposobnosti upravljavcev. Visokodoneče izjave župana Cecovini ja, ki ideolo-gizira «sposobnost tehnikov*, tega stanja ne morejo prikriti. Sicer pa je tudi samo breme, ki ga je prevzel Cecovini po izvolitvi v evropski parlament, v škodo upravni u-činkovitosti odbora in samega ob- činskega sveta, kot se je že konkretno pokazalo. Skratka, meni KPI, je danes položaj tak, kakršen ni bil niti, ko so občino upravljali najbolj pasivni demokrščanski odbori. Številna kočljiva, če ne celo dramatična vprašanja, pa terjajo nujnih rešitev: zato KPI poziva vse partijske organizacije ter svetovalsko skupino v občini ter one v rajonskih svetih, naj s kar najbolj enotnimi pobudami izsilijo od odbora, da se resno loti reševanja vseh odprtih vprašanj. Še posebno pa je potrebno nadaljevati akcijo na področju stanovanjske politike in izgonov ter poseči za dodelitev resničnih pooblastil rajonskim svetom, za pobude proti naraščanju cen, za probleme šole in mladine, za definicijo urbanističnih instrumentov, za načrt o uporabi področja bivše psihiatrične bolnišnice in za spoštovanje zakona proti onesnaženju voda. Politični položaj na deželni ravni pa sta na nedavni skupščini čla-' nov obravnavala deželni tajnik PSI Bravo in namestnik tajnika Carbo-ne. Oba sta v zvezi s «programskim preverjanjem*, ki je v teku med strankami deželne večine, poudarila enotno linijo stranke, ki je strnjena okrog predlogov dokumenta struje Craxi - Signorile, odobrenega na zadnjem deželnem kongresu. Bravo in Carbone sta poudarila tudi posebnost položaja na deželi tako zaradi navzočnosti avtonomističnih list, kot tud: zaradi drugačne linije KPI, ki je pri nas sestavni del večine. Na pogajanjih med večinskimi strankami — poudarja tiskovno poročilo PSI — je socialistom pri srcu reševanje konkretnih problemov, ne pa število odbomištev ali kaj podobnega. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Obiska pri Comclliju Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel na obisk novega finančnega intendanta v Tr- •liliiiiiiiniii........■miiiMiHiiiimiiimlllliiiiililiiiii.mn..................... NOVI POZITIVNI PREMIKI V MIUSKI ZADEVI Danes na občini v Miljah srečanje s slovenskimi in italijanskimi starši Predlog, da bi otroke italijanskega otroškega vrtca začasno namestili v prostorih osnovne šole v Miljah Četrti dan zasedbe v slovenskem šolskem centru v Miljah in nov korak na poti razvozlavanja zadrgnjenega vozla te kočljive miljske zadeve ter nov korak na poti popuščanja napetosti, ki se je bila nakopičila v prejšnjih dneh. Vzdušje v šolskem centru je bilo včeraj bolj optimistično in tudi vesti, ki so prihajale od zunaj, so bile spod-budnejše. Ne samo, da so italijanski starši, kot vse kaže, pristali na predlog, da se njihovi otroci namesto v prostore Fonderia preselijo v poslopje socialnega centra «1 Mulini*. ki stoji le kakih petdeset metrov od slovenskega šolskega centra, temveč se govori celo o tem, da bi jih začasno, to se pravi dokler ne bodo prostori v poslopju «1 Mulini* urejeni, namestili v prostorih italijanske osnovne šole v miljskem središču. Ta predlog je prišel od samega didaktičnega ravnatelja za miljsko okrožje dr. Zamole. Odgovor na vse te nove predloge in možnosti bi se moral izoblikovati na današnjem srečanju na občini, ki se ga bodo udeležili tako slovenski kot italijanski starši. Od tega srečanja vsi pričakujejo novih razjasnitev, čeprav to še ne pomeni, da bo problem dokončno rešen. Velika neznanka so roki reševanja vsega problema. Prav tako še ni povsem razčiščen pojem pristojnosti glede slovenskega centra. Četudi .je za to pristojno rimsko ministrstvo, kot zatrjujejo na šolskem skrbništvu, ostaja vprašanje, kdaj bo ministrstvo blagovolilo odgovoriti. Za rešitev tega vprašanja se je Včeraj zavzel tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro, ki je sku-IMj z odbornikom Nicolinijem in miljskim županom Bordonom obiskal -/.a se deni šolski center. Zagotovil je, Ob uspešno opravljeni diplomi na živilsko-tehnološkem oddelku biotehniške fakultete v Ljubljani čestita ALEXU ŠTREKLJU ŠD Primorje da bo posredoval pri šolskem skrbniku, pri tem pa dostavil, da bi se vsa zadeva ne smela tako zavleči, ko pa v bistvu ne gre za ustanavljanje nove šole ali pa za ukinitev obstoječe, pač pa le za premestitev prostorov. Spadaro je dejal, da je tudi pokrajina imela več takšnih problemov (n.pr. Volta ali Galvani), ki jih je rešila brez rimskega poseganja. Tudi včeraj so slovenski starši iz Milj prejeli več izrazov solidarnosti, Obiskala sta jih tudi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Karel šiškovič, ki sta se v podrobnostih seznanila z vso problematiko slovenske šole v miljski občini ter zagotovila vso podporo v boju za njeno popolno uveljavitev. O tej zadevi se je izrazil tudi odbor Sindikata slovenske šole, ki se je sestal predvčerajšnjim. Odbor je ugotavljal, da pristojni periferni organi prosvetnega ministrstva niso storili s potrebno odločnostjo in pravočasno vseh korakov, ki bi rešili problem ustanovitve šolskega centra pred začetkom šolskega leta in s tem preprečili nastanek spora o prostorih. Odbor je ponovno izrazil svoje popolno soglasje z zamislijo o slovenskem centru za občino Milje in podporo prizadetim staršem in šolnikom. Obenem je ugotovil, da so homa-tije okrog ustanovitve slovenskega šolskega centra in prostorov zanj ponoven dokaz o nujnosti, da se pristojnost za spreminjanje slovenske šolske mreže prepusti, v skladu z osnovnimi načeli demokracije, sami slovenski narodnostni skupnosti preko primernih organov šolske samouprave, kot so šolski o-kraj in drugi zborni organi Tudi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje je izrazilo slovenskim staršem svojo solidarnost. Slovenski šolski center so zvečer obiskali še predstavniki miljskega vodstva krščanske demokracije. Prišli sc na povabilo samih slovem skih staršev, ki so jim obrazložili svoja stališča in potrebe. Po vsem tem lahko že sedaj po- tegnemo nekaj zaključkov. Predvsem bi lahko označili za pozitivno dejstvo, da se je širša miljska javnost le seznanila s problemom ter končno spoznala, da obstaja tudi slovensko vprašanje, ki ga je doslej tako ali drugače ignorirala. Italijanska javnost je skratka spoznala, da Slovenci živijo tudi v mestnem središču, da se spopadajo z določenimi problemi, ki so včasih tudi problemi vseh, in da želijo vse te probleme enotno in prijateljsko reševati, (dk) Center za izpopolnjevanje in vežbanje pomorščakov V soboto so se na pokrajini sestali člani prve stalne pokrajinske komisije ter ravnatel>,tehničnega zavoda. »Nautico* prof. Raffaele Cassia. Namen sestanka je bil orisati značilnosti novega Centra za izpopolnjevanje, vežbanje in kvalifikacijo pomorščakov, ki ga bodo kmalu ustanovili v našem mestu in za katerega sta se pozanimali že ministrstvi za trgovinsko mornarico in za šolstvo. Poleg tega so se pogovarjali tudi o mednarodnem simpoziju na temo »Pomorsko šolanje v Sredozemlju*, ki bo predvidoma prihodnjega februarja v našem mestu. PRI ASSICURAZIONI GENERALI Finančna operacija za zvišanje kapitala Včeraj se je začela finančna operacija, na osnovi katere bodo zvišali kapital zavarovalna druž be Assicurazioni Generali od sedanjih 78 milijard in 996 milijonov lir na 100 milijard. S tem je stopil v veljavo sklep skupščine delničarjev, ki so ga sprejeli meseca junija. Operacija poteka tako, da bodo delničarji brezplačno prejeli po štiri nove delnice za vsakih 15, ki jih že imajo od meseca januarja dalje. Celotna operacija zanima približno 36 tisoč delničarjev, število delnic pa se bo tako povišalo od sedanjih 19.749.052 na 25 milijonov: nominalna vrednost vsake delnice bo 4,000 lir. obračamo na vsa prosvetna društva, da osebno opozorijo ljudi v svojem okolju ter pobirajo vpise in jih najkasneje v torek, 25. septembra, dostavijo v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol ali na sedežu Sindikata slovenske šole. Za vsak tečaj je potrebnih 20 do 25 udeležencev; nam je ministrstvo za šolstvo dodelilo dva tečaja. Te enkratne prilike izobraževanja za o-drasle, ki se nam nudi, ne smemo zamuditi. Tečaji so odprti vsem odraslim od 16. leta dalje, so brezplačni, trajajo eno šolsko leto, obsegajo tri učne ure dnevno v popoldanskih ali v večernih urah, sobote so proste. Delavci se jih udeležujejo delno v delovnem času. Ta šola za odrasle nudi bolj splošno znanje, potrebno v vsakdanji stvarnosti. Ministrski osnutek programa obsega materin jezik, zgodovino, zemljepis, tuj jezik, matematiko in prirodoslovne vede. Točnejši program pa določijo udeleženci tečaja skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij. Izven učnih ur ni potrebno posvetiti prostega časa vsakdanjemu u-čenju. Pri učenju jezika npr. ni prostora toliko za slovnico, kolikor za pogovore, diskusijo, čitanje in pisanje. Prostor pa lahko najdejo najrazličnejše aktualne teme, kot npr. zdravstvo na delu, ali stanovanjske najemnine ali jedrska e-nergija ipd. kdo zmotil, saj so malopridneži med begom »pozabili* na tleh nekaj srebrnine. Golobradca pred sodnike Pred približno dvema mesecema in pol, 7. julija letos, sta si hotela mladoletnika G. M. (14. let) in E. F. (15 let) iz Ul. Porta na nezakonit način prisvojiti karburator vespe 125, ki je bila parkirana na gradbišču na vogalu ulic Porta in Leo. Pri njunem opravilu ju je zasačil 65-letni upokojenec Umberto Centi •iz Ul. Leo 9, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad gradbiščem. Čentiju je uspelo zadržati mlajšega huligana, policija pa je pozneje izsledila še E. F. Včeraj so oba prijavili sodniku za mladoletnike. Upokojenec podlegel poškodbam hude nesreče Na oddelku za oživljanje glavne bolnice je v včerajšnjih jutranjih urah podlegel poškodbam prometne nesreče 73-letni upokojenec Antonio Lopretaio iz Ul. Ginnastica 3. Nesrečnež se je hudo ponesrečil 14. septembra v Ul. Roma, ko je iz neznanih razlogov (domnevajo zaradi slabosti) v višini hišne številke 18/3 izgubil ravnotežje ter s pločnika omahnil na cesto, po kateri je prav tedaj privozil, namenjen proti Ul. Mazzini, mestni avtobus št. 5. Upokojenec je z vso Končni izpit poteka v obliki pogo- ,udari2 ŽSj ... „ ! del avtobusa ter se onesvestil. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikom m uspelo, da bi mu rešili življenje. vora o obravnavanih temah, pred j komisijo, ki jo sestavljajo isti profesorji, ki so proučevali med šolskim letom. Tečaji protekajo na nižjih srednjih šolah, za katere bo največ povpraševanja. Rok za vpis zapade v torek, 25. septembra. Vpisovanje poteka na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini, v Tržaški knjigami v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, in na sedežu Sindikata slovenske šole, Ulica F. Filzi 8 visoko pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. V teh uradih lahko izprolnite in izročite obrazce za vpis, skupno z rojstnim listom na navadnem papirju. Za osebe, ki niso še doprolnile 23 let, je potrebno tudi protrdilo o opravljenem šolanju. ■ namizni parmezan I 10 dkg. Iit."349. j ; ..... I stegna purana I kg. lit. 2090. I jaboljka jonathan ■ kg. lit. Stanovanjske miši spet na delu Neznani tatovi so v sredo vlomili v stanovanje 35-letnega Gvida Neubauerja v Ul. Rossetti 89, ga dobro prebrskali in odnesli s sabo več dragocenih verižic, zapestnic,-prstanov in ur za skupno vrednost približno enega milijona lir. Stanovanjske miši so izvršile tatvino med 8.30 in 15. uro, ko ni bilo v stanovanju nikogar. Po vsej verjetnosti jih je med stikanjem po prostorih Mladenič podlegel poškodbam 13 dni po prometni nesreči Po trinajstih dneh zdravljenja na nevrokirurškem oddelku glavne bol- i niče je včeraj preminil za posiedi-1 cami prometne nesreče 19-letni Giu-seppe Galante iz Drevoreda Čampi1 Elisi'44. Mladeniča so prepeljali v bolnico po hudi prometni nesreči v Ul. Combi v višini hišne številke 7. maslo optimus ■ or. 246 lit. T625. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so od 10. do 16. septembra zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: astma 3 primeri, norice 3, nalezljivo obolenje z visoko vročino 1 (izven občine), ošpice 2, garje 6. virusno vnetje jeter 8 (1 izven občine), srbečica 2, salmoneloza 2 (1 smrten primer), infekcijska mononukleoea 2. • V dneh 22. in 23. .decembra letos bo v Trstu mednarodna in med-deželna revija mladinskih pevskih zborov, ki jo, pod okriljem dežele Furlanije - Julijske krajine, prireja že drugič «Fondazione Istituto d'arte drammatica* iz Trsta. PRAZNIK OTROK OB NJIHOVEM MEDNARODNEM LETU ZA BOLJŠE SOŽITJE V času ponovne oživitve nacionalne mržnje, ki se vse pogosteje kaže z izbruhi določenih političnih krogov, združenih okrog vedno bolj strupenega pisanja melonarskega glasila »La voce liber at, nam lahko dajo najboljši zgled prav otroci. V nedeljo, 23. septembra, se bodo namreč tržaški slovenski in italijanski otroci skupno podali na pot skozi pet celin sveta do šeste celine, to je tržaške stvarnosti, kjer ni več prostora za mržnjo, diskriminacije in napetost, temveč vlada j stegna pisanca >|580{ ! mladi piščanci I kg. lit.Tm 1080{ ANGEL SLAVEC se je po 50 letih povzpel na goro življenja. Da bi še dolgo užival ob jasnih razgledih ter da bi bil povratek enako dolg mu želijo sestre z družinami. Prevrnjen velikan oviral promet Težak tovornjak s kontejnerjem se je včeraj pozno popoldne prevrnil na križišču ulic D’Alviano in Doda in je za nekaj ur povzročil velik zastoj v prometu v tem delu mesta. Tovornjak avstrijske registracije podjetja Bilitz je prevažal 24-tonski kontejner poln bal papirja in se je prevrnil na bok, medtem ko je hotel zaviti na državno cesto 202. Na srečo se ni prepetilo šoferju nič hudega, tako da ga niso niti prepeljali v bolnico. Več dela kot osebje Rdečega križa pa so i-meli gasilci in policaji. Kljub velikim trudom, prvim ni uspelo odstraniti velike ovire s cestišča, saj njihov premični žerjav ne zmore dvigniti tolikšnega tovora. Zaradi tega so gasilci po dveurnem delu pustili tovornjak in kontejner kar na cesti, prometna policija pa je poskrbela za ograditev težkega vozila. Tovornjak in kontejner bodo odstranili s ceste danes. Na sliki: prevrnjeni tovornjak za prevoz kontejnerjev. sožitje in prijateljstvo, ki ju različna govorna jezika ne moreta skaliti. V mislih imamo veliko otroško prireditev s simpatičnim naslovom «Ringaringaraja ghiringhiringaiax>, ki jo na stadionu el. maj» prirejajo slovenski organizaciji Slovenska prosvetna zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ter italijanska sorodna organizacija ARC1 z osnotmim namenom, da bi prispevali k zbližanju in boljšemu medsebojnemu poznavanju med slovenskimi in italijanskimi otroki ter med slovenskim in italijanskim prebivalstvom sploh v tem bitnost-no neudobnem prostoru. Program prireditve je zelo pester in bogat. Zbirališče bo že ob 10. uri pri ljudskem vrtu, od koder bodo otroci in njihovi starši krenili v sprevodu proti stadionu «1. maj*, kjer bodo že v dopoldanskih urah predvajali razne risanke in druge otroške filme. Ogledali pa si bodo ! lahko še druge zanimivosti. Otroci j bodo imeli skratka široke možnosti izbire, tako da se bodo lahko zabavali in se istočasno tudi česa naučili. Osrednji del prireditve bo animacija: skupina animatorjev bo pod vodstvom znanega mirna Andresa Valdesa tki je za slovenske otroke V zamejstvu že star znanec, saj je večkrat nastopil tako na. šolah kot po društvih) vodila otroke skozi skrivnosti in zanimivosti šestih »celin - kioskov*, kjer bodo otroci lahko sprostili svojo ustvarjalnost in domišljijo. Koncept tega potovanja si je zamislil Saša Kump. likovni umetnik m uodja lutkovnega gledališča iz Kranja. Praznik bodo dopolnili razni nastopi. že na samem začetku popoldanskega dela prireditve bodo nastopile otroške folklorne skupine, ki delujejo v okviru okoliških društev. Po animaciji pa bodo nastopile folklorne skupine «Primavere» iz Humina, *Jože Stupnik* in učenci iz Svečine, ki bodo izvajali gorenjske plese, ter folklorna skupina italijanske narodnostne skupnosti iz Vodnjana v hrvaški Istri. Kulturni program se bo končal s skupnim nastopom vseh otrok, ki bodo pod vodstvom članov folklorne skupine «Stu ledi* zapeli tako v slovenščini kot v italijanščini refren »Rtn-garaja*. ki daje naslov vsej prireditvi. ■ parmezan regino J prastar 10 dkg. lit. 868( I parmezan | prastar 10 dkg. lit. sir provolone sladki 10 dkg. lit. t ; ovčji sir ■ za ribanje 10 dkg. lit. j brandv don rodrigo 2990 j »hisfcT cuttv sam ! Whisky black & wtiite Z|280^ • Pokrajinski konzorcij za boj proti tuberkulozi je razpisal natečaj za mesto vodje upravne službe. Vse nadaljnje informacije posreduje tajništvo konzorcija. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1979-80 ' VPISOVANJE ABONENTOV DO SOBOTE, 29. SEPTEMBRA, OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 9. DO 14. URE, TELEFON 734265. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Mihail Bulgakov IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih dveh delih Jutri, 22. t.m., ob 20.30 SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA TRST priredi jutri, 22. septembra, in v nedeljo, 23. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah II. RAZSTAVO SVEŽIH GOB Ogled od 9. do 19. ure. VABLJENI! Gledališča Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 20. SEPTEMBRA 1979 Povrtnina Min. Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl. Česen 1200 2500 1500 Smokve 575 748 690 Radič zelen 2500 3000 2800 Banane 825 990 990 Cikorija 240 420 360 Hruške 633 805 690 Čebula 320 575 403 Jabolka Fižol jonathan 403 575 518 v stročju 690 805 748 Melone 230 805 575 Melancane Breskve dolge 288 518 345 (bele I) 690 863 748 Krompir bea 220 350 280 Grenivke — 880 — Zelena Limone paprika 345 460 403 zelene 345 805 690 Paradižniki 173 288 230 Grozdje Peteršilj 300 600 500 pergolana I 288 403 345 Zelena 300 600 500 Pomaranče 633 805 690 SE PRED KONCEM MESECA RAZPRAVA V OBČINSKIH SVETIH Socialisti podpirajo predlog dežele o eni sami zdravstveni enoti na Goriškem Stališče so sprejeli na seji pokrajinskega in deželnega vodstva - KPI želi razdeliti Goriško v dve enoti f Čestitke Danes praznuje svoj 20. rojstni dan VESNA PETAROS iz Boršta. Obilo zdravja, sreče in uspeha v študiju ji želijo mama, oče in sestra Nevenka. Izleti KOSSETT, Pri osrednji blagajni ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni» do 6. oktobra. VERDI Pred oktobrsko premiero Verdijevega Rigoletta se bo sezona gledališča Verdi pričela s tremi, koncerti. Prvi koncert bo 26. septembra ob 20.30 z nastopom violinistke Fernan-de Selvaggio. Sledila bosta koncerta Andrea Giorgiju in orkestra gledališča pod vodstvom Amadija. Kino Ariston 17.30 «Harold e Maude». B. Cort, R. Gordon. Ritz 18.00 «Un dramma borghese*. Režija Florestano Vancini. Franco Nero, Dalila Di Lazzaro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Eden ' 18.00 «Zombi 2». Prepovedan .mladini pod 18. ietom. Excelsior 16.00—22.00 «Hair». Barvni film za vsakogar. "" ” ~ Grattacielo 16.30—22.15 «1 guerrieri della notte». Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 16.00 «Rocky II.» Silvester Stallone. Barvni film. Mignon 14.30—22.00 «La misteriosa pantera rosa e il diabolico ispet-tore Closeau* Barvni film za vsa- _ kogar. Filodrammatico 15.30—22.00 «Erotic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Al Pačino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Splendori e miserie di Madame Royale». Ugo Tognaz-zi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Caro papa*. Vittorio Gassman. Barvni film. Canitol 16.30 «Uno sparo nel buio*. P. Sellers. vittorio Veneto 16.30 «L’amico sco-nosciuto*. Prepovedan mladini Id lpfo»T| Koncerti Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 23. t.m. eno dnevni izlet na Pohorje. Vpis pri odbornikih N. Gruden, O. Žbogar in M. Carli. Zruženje Union priredi 23. septembra enodnevni izlet v Bohinj ob priliki Kravjega bala. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdiri-vo 30 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure. Ob četrtkih od 17.30 do 19.30 in sobotah od 10.30 do 12. ure. Telefon 64459. SPDT prireja v nedeljo, 30. septembra, avtobusni izlet v Karnijo na Monte Tinisa (2115 m). Izlet je primeren za vse, planinci imajo 2 in pol ure hoje do vrha medtem ko je za ostale predviden krajši izlet okoli sedla Passo Pura. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, do vključno jutri, 22. t.m. PD Tabor Opčine priredi v ponedeljek, 1. oktobra 1979, enodnevni izlet v Pastrengo (Verona) na ogled zoološkega parka Safari. Živali od slona, leva in tigra so na prostem, tako da je vstop v park možen samo v dobro zaprtem avtomobilu ali avtobusu. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od 17. do 19. ure. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST" sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure do vključno 29. t.m. kjer bodo dobili vse potrebne informacije. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Nevia in Franko Vitez 10.000 lir, družina Bandelj 10.000, družina Vitez Grdina 10.000, družina Karlo Čok (Lonjer) 15.000, Almira Krmec 5.000 lir. Ob 39. obletnici smrti Rudolfa Glaviča daruje žena Marija 10.000 lir. Zbrano na sekciji KPI «Zorko Kralj* v Trebčah: Giovanni Predonzan 5.000 lir, prispevki v «škrinicah» 55.000, Branko 10.000, Riccardo in Silvija Sossi 5.000, Daneu 5.000, Guido in Milka Sossi 6.000, Renzo Balletti 5.000, Mercenaro 1.000, Niko Sirk 10.000, Santa Kralj 5.000, N. N. 4.000, Ludvik in Berta Carli 5.000, Armanda Gregoretti 10.000, Nerina Carli 5.000, Roberto Dragono 5.000, Marta Hrovatin 5.000, Emil in Olga Stuckler 10.000, Rudi in Nada Vilhem 10.000, Aleksandra Kralj 5.000, Silva Puri-ni 1.000, N.N. 1.000, Rudi Šuber 10.000, Carmela Kralj 5.000, družina Sivitz 20.000, Justina Kralj 5.000, Eugen Čuk 5.000, Guštin, in Clara Kralj 5.000, Jožef in Ljudmila Jogan 5.000, Pepi Cibiz 10.000, Klavdij Levec 20.000, družina Krt (Fer-neče) 50.000, Viktorija Carli 10.000, Marino Čuk 10.000, Zdravko Škabar 10.000, Verica Škabar 5.000, Lucijan in Anica Malalan 10.000, Marčelo Žerjal 10.000, družina Vidal 10.000, družina Bukavec 10.000. Danilo Kralj 5.000, Antonija Carli (Uršič) 50.000, družina Albert Zerjau 20.000, Sandro Čuk 5.000, Marija Kralj 5.000, Bogdan Čuk 5.000, družina Kralj 5.000, Severino Kralj 2.000, N. N. (Avstrija) 2.000 in Aldo Kralj 20 tisoč lir. Zbrano v uredništvu Primorskega dnevnika. Družini Levak in Budal 50.000 lir, Regina Markon 10.000, N. N. 10.000, E. Co. 10.000, družina Zlobec 10.000, Aldo Rupel 10.000, družini Cetin 15 tisoč, Albert in Vojko Šemec z družinama 10.000, Franc Udovič 10.000, N. N. 30.000, Germano in Nevija Švara 10.000, Majda Stubelj 10.000, Rudi, Miloš in Gabrijela Jugovič 10.000 lir Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Najbrž se bodo občinski sveti še pred koncem septembra spoprijeli s predlogom deželne vlade o porazdelitvi deželnega ozemlja v področne zdravstvene enote. Kar zadeva občinski svet v Gorici je bil problem na dnevnem redu že na prejšnji seji 10. septembra, pa so ga odložili, da bi nekateri svetovalci bolj poglobili to vprašanje. Prihodnja občinska seja bo v petek 28. septembra. Kot smo že omenili v našem časopisu načrt deželne vlade predvideva eno samo tako zdravstveno enoto za vso goriško pokrajino. Vse občine, tudi Gradež, ki v zdravstvenem pogledu teži bolj na Palmanovo kot na Tržič, spadajo v to zdravstveno enoto. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da je hotela deželna vlada potrditi tudi celovitost goriške pokrajine, proti kateri smo v letošnji pomladi čuli toliko nasprotnih glasov. Nekateri krogi v Trstu in v Vidmu so hoteli in seveda še hočejo razkosanje goriške pokrajine v dvoje. Stališče deželne vlade o ustanovitvi ene same zdravstvene enote za vso Goriško je izrednega političnega pomena. Socialistična stranka Italije sprejema to razdelitev vsaj kar zadeva goriško pokrajino. Deželna zdravstvena komisija PSI je namreč-preučila predlog deželne vlade o razdelitvi deželnega ozemlja v zdravstvene enote. Socialisti so zelo kritični do kriterijev, ki so privedli do razdelitve v videmski pokrajini in v deželnem svetu bodo zahtevali drugačno razmejitev. Pozitivno pa ocenjuje deželna zdravstvena komisija PSI razdelitev na področju Goriške. Zaradi tega so stvar vzeli v pretres tudi na seji pokrajinskega vodstva socialistične stranke in sprejeli stališče, ki odobrava predlog deželne vlade za eno samo področno zdravstveno enoto v go-riški pokrajini. To stališče bodo. oo sklepu pokrajinske federacije PSI, zagovarjali socialistični svetovalci v vseh občinskih svetih. Tudi krščanska demokracija na Goriškem je pozitivno vzela na znanje že omenjeni predlog deželnega odbora. Manjše stranke se niso še o tem izrazile, čisto drugačno stališče pa so zavzeli komunisti, kot smo poročali že včeraj. KPI se namreč ogreva za to, da bi goriško pokrajino razdelili v dve področni zdravstveni enoti s sedežema v Gorici in Tržiču. Zaradi tega bo prišlo v izvoljenih občinskih svetih do različnega tolmačenja tega predloga deželne vlade. ^a prvem ou jescnsiuh Koncertov v gledališču Verdi bodo v okviru Proslav ob 100-letnici rojstva Otto-rina Respighija izvajali tudi Gregorijanski koncert za violino in orkester italijanskega skladatelja. Na sporedu koncerta, ki bo prihodnjo sredo, bosta tudi skladbi Clemen-tija in Schuberta. Prodaja vstopnic ort sobote Halle v Pasaži Protti Razna obvestila OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse zainteresirane, da bo podjetje, ki opravlja dela bencinovoda (A-quila) v tržaški pokrajini, v kratkem končalo z deli. Zato KZ vabi vse prizadete, katerim podjetje ni uredilo zemljišč po dogovoru, da se čimprej javijo na sedežu Kmečke zveze (Ul. Cicerone 8/b) ali naj telefonirajo na tel. štev. 629448. Tajništvo kmečke zveze Tržaška sekcija Italijanskega ^druženja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni, razen sobote in nedelje, od 17.00 do 20.00 ure, Ul. Torrebianca M. 13/1. nadstropje. "■imimunmmmin..... Včeraj - danes GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi glasbeni tečaj za mladino Vpisovanje na sedežu na Proseku od 24. do 29. septembra 1979 od 19. do 20. ure. Odbor PRODAM avto mini 120 letnik 1977 zaradi družinskih razmer. Telefon 727259. IŠČEM pristen slovenski par za najem 90 kvadratnih metrov apartmaja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr., tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267. DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko - nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne. IŠČEM dvosobno stanovanje v najem v Trstu ah okolici. Telefon 229263. IŠČEM žensko za takojšnjo zaposli tev za varstvo otroka 2 let in malo pomoč v družini, samo v dopoldanskih urah. Gorica, telefon 86622, od 12. do 14. ter od 20. do 22. ure. NUJNO potrebujem osebje za instalacije centralnega ogrevanja in vode. Telefonirati na št. 226216 od 12. do 13. ure. PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242. Danes, PETEK, 21. septembra MATEJ Sence vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06. — Dolžina dneva 12.16. — Lu-ha vzide ob 6.39 in zatone ob 19.18. Jutri, SOBOTA, 22. septembra MAVRICIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,8 stopinje, najnižja 17,8, ob 18. uri 22,4 stopinje, zračni, tlak 1017,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mir-ho, temperatura morja 21,7 stopinje ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Barbara Ste vabi Rita Cirello, Carlo Tius, Ste-fano Balbo di Vinadio, Max Bra-Sagnolo, Luca Rodella. UMRLI SO: 69-letni Gaetano Murgolo, 82-letna Eugenia Kanobel Vd. Kladnig, 82-letna Teresa Brai-rta vd. Kravania, 50-letni-Aldo Zap-Petti, 79-letni Mario Vjdari. 67-let-ba Ida Destradi por. Pregarz, 84 letna Maria Sivi 77-letna Maria Rattisti vd. Franco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE v OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211-001 Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271-124. Na isti seji občinskega odbora so sprejeli tudi osnutek načrta za gradnjo greznic v Ločniku. Občinskemu svetu, ki se bo sestal 28. septembra, bodo predlagali tudi nakup ene stavbe v Ulici Ascoli. Zamenjave v občinski upravi v Ronkah V kratkem pride v občinskem svetu v Ronkah do zamenjave dveh odbornikov, Lilijane Vižintin por. Tonzar, ki odgovarja za šolska vprašanja in ing. Eugenia Garga-taglija, ki je odgovarjal za urbanistična vprašanja. Oba sta bila izvoljena na Usti komunistične partije in bosta ostala v občinskem svetu kot svetovalca. Ni še znano, kdo bo zasedel njuni mesti v odboru. Vi-žintinova je kot odgovorna za šolstvo precej napravila, da je prišlo do odprtja slovenskega vrtca v tem kraju. Prav bi bilo, da bi bil sedaj izvoljen v odbor drugi slovenski svetovalec prof. Robert Pahor. Občinski svet pa dokončno zapušča en svetovalec, komunist Giau-co Boscarolli. Zamenjal ga bo naj- brž prvi med neizvoljenimi Ermi-nio Signorelli. Odstopi in volitve novih odbornikov bodo na dnevnem redu občinske seje 28. septembra. Jutri šesto srečanje mladih v Bovcu Jutri bo v Bovcu šesto mladinsko obmejno srečanje med delegacijami vseh štirih obmejnih Občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije (Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Koper) ter predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Prireditelj šestega srečanja je tokrat OK ZSMS iz Tolmina. Program srečanja predvideva v jutranjih urah obisk sedežev slovenskih organizacij v Čedadu (Kulturno društvo «Ivan Trinko* in u-redništvo Novega Matajurja), nato pa bo sledil v Bovcu delovni sestanek. Obmejne OK ZSMS in Mladinski odbor SKGZ pripisujejo jutrišnjemu srečanju posebno pomembnost, saj bo predstavljalo vsekakor važen korak v razvoju mladinskega in širšega obmejnega sodelovanja. KLJUB NAVODILOM SINDIKATOV NA SLOVENSKIH ŠOLAH STAVKA LE DELNO USPELA V veliki večini osnovnih šol je bil reden pouk, medtem ko so se na srednjih šolah v znatno večji meri odzvali pozivu sindikatov Stavka na vseh šolah v državi, ki so jo včeraj proglasih tako konfederalni kot avtonomni sindikati, je v Gorici le delno uspela. Nimamo podatkov o udeležbi v tukajšnjih italijanskih šolah, najbrž je stavkala večina profesorjev na srednjih šolah, manjša je bila udeležba učiteljev, vemo pa, da so v številnih šolah mnogi profesorji bili prisotni in pouk se je redno vršil. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na slovenskih šolah. Medtem ko je bila udeležba na srednjih šolah kar precejšnja, je bila zelo majhna na osnovnih šolah. Na klasičnem liceju «Primož Trubar* je stavkalo sedem profesorjev, dva nista stavkala, trije včeraj niso imeli pouka. Nimamo podatkov o učiteljišču «Simon Gregorčič*, kjer je najbrž stavkalo tudi neučno osebje in zaradi tega nismo dobili telefon ske zveze. Na trgovinskem zavodu se je pouk vršil skoro povsod. V doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu je od 43 učiteljskih in u-radniških moči stavkalo 19 oseb, v goriškem didaktičnem ravnateljstvu pa je od 58 učiteljskih in u-radniških moči stavkala le ena o-seba. Iz teh rezultatov je očitni., da stiki med sindikalno organizacijo in šolskim osebiem niso najboljši, saj so tako Sindikat slovenske šole kot konfederalni sindikat za včeraj proglasili celodnevno stavko. V PRIREDBI SDVODENJCEV Kolesarski izlet po poteh sovodenjske in doberdobske občine , V nedeljo, 23. tega meseca, pri-«Ivan Cankar* pa je osem profe- ; - ;a mladinski odsek Prosvetnega sorjev stavkalo, šest jih ni stavka- šiva Sovodnje kolesarski izlet lo. Nekoliko drugačen je bil položaj na nižji srednji šoli «Ivan Trin-ko», kjer je stavka zajela večino, profesorjev. Pouka ni bilo v drugih in tretjih razredih, nestavka-joči profesorji so prvi dve uri pouka zadržali v šoli novopečene dijake prvih razredov. V slovenskih osnovnih šolah pa niitiiiiiMiiiiiluiiitiiiimliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimilHHimimimmimmHiiiimiiliiillminuiimmniiiitiiiiiiiiiniliiiiiitillitiililHHtiiiiiliilluiiiiiiliHlliiiiiiiitiiltill Trikotna razstava slik v avditoriju V Tržiču krepijo pristaniške naprave V Tržiču so včeraj zastopniki občine, industrijskega konzorcija, pristaniške ustanove in državne uprave, podpisali sporazum o razširitvi pristanišča. Občinska uprava in industrijski konzorcij sta predala državni upravi 40.000 kvadratnih metrov površine, na katerih bodo u-redili nove pristaniške naprave. Tr-žiško občino je zastopal župan Lui-gi Blasig, ki je poudaril važnost, ki jo imajo vsa ta razširitvena dela v pristanišču za vse tržiško gospodarstvo. Uredili bodo pločnik do vrtca v Pevmi Na zadnji seji goriškega občinskega odbora so sprejeli sklep, da postavijo pločnik ob cesti, ki pelje od pevmskega mosta do otroškega vrtca v Pevmi. S tem bi zagotovili varnost pešcem, ki gredo po tej cesti, saj je pešačenje tu zelo nevarno zaradi zelo gostega avtomobilskega prometa. Za pločnik se je ogrevala tudi krajevna konzul-ta. Iz poročila občinske tiskovne službe je razvidno, da bo delo stalo 54 milijonov lir. Zdi se nam, da je označba vsote nekoliko pretirana. Najbrž so v to vsoto zajeta tudi druga dela na tem področju. V nedeljo bodo v razstavni dvorani goriškega avditorija odprli trikotno fotografsko razstavo, ki se vrši letos že sedmič in na kateri razstavljajo fotoamaterji iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Razstava se vrši izmenoma v e-nem kraju omenjenih treh dežel, letos je pristala v Gorici; za organizacijo skrbi Circolo fotografi-co isontino v Gorici. Razstavo bodo odprli ob 11 uri, prisotni bodo predstavnik; občine, dežele ni drugih oblasti, zastopniki fotoklubov iz sosednjih dežel. Odprta bo do naslednje nedelje. Večer prej bodo na sedežu krožka Circolo fotografico isontino v Ulici S. Chiara 15 odprli razstavo fotografskih del pred kratkim u-mrlega predsednika tega krožka Luigija Cargnela. Tudi ta bo odprta teden dni. Pokojni Cargnel je bil duša tega fotografskega krožka, precej si je prizadeval da se je fotografija razvila v Gorici, skrbel .je tudi za povezavo s fotografskimi krotki v Sloveniji. Na naši sliki je ena izmed Car-gnelovih slik, ki bo na razstavi. iiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiMitiMniniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiuiin SPET KONCERT SODOBNE GLASBE V nedeljo v UGG koncert kitarista Berta Janscha Pred njim nastopijo še nekateri drugi izvajalci moderne glasbe po slovenskih vaseh na Goriškem. Proga bo dolga približno 30 km; slednjo bodo morale ekipe, katere sestavljajo od 2 do 4 člani, prevoziti v čim bolj točnem času treh ur in pol. Med vožnjo bodo tekmovalci reševali tudi razna vprašanja, ki jih bodo dobili pred odhodom. Prijave za «dirko» se sprejemajo od 8.30 do starta, ki bo ob 9.30 izpred kulturnega doma v Sovodnjah. Vpisnina znaša 2000 lir na osebo. Ob 19. uri bo na trgu pri cerkvi praznik s plesom ob zvokih ansambla «Briški slavček* in nagrajevanje jutranje tekme. Nagrajeni bodo med drugim najoriginalnejše kolo. najstarejša in najmlajša ekipa ter naistarejši tekmovalec. V primeru slabega vremena tekmovanje in praznik odpadeta. Organizator si ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli na progi, in jim priporoča pazljivo vožnjo ob upoštevanju pravil prometnega zakonika. Dva madžarska zbora danes in jutri na gradu V dvorani deželnih stanov na go-riškem gradu bosta drevi in jutri koncerta dveh različnih madžarskih vokalnih skupin. Drevi nastopi zbor madrigalistov iz Budimpešte, ki ga vodi F. Szekeres. Izvajal bo glasbo madžarskih klasičnih skladateljev. Jutri zvečer pa nastopi komorni zbor tNevelok Haza» it Pecsa, ki ga‘vodi Aurel Tillai. Zbor deluje že dvajset let. Na programu ima dela svetovnih in madžarskih avtorjev. Oba koncerta se bosta pričela ob 20.30. Koncerti iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHimiiii(iiiHUiiiviiiiifiiiiiiiM*-Miiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«fniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiiniiiN Mladi na seminarju v Bohinju '.DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. Na naši sliki je nekaj udeležencev mladinskega seminarja, ki ga je ob koncu prejšnjega tedna pri- redil v Bohinju Mladinski krožek Gorica. Na seminarju so se mladi soočali z današnjo problematiko na raznih področjih. Daljše poročilo o seminarju bomo objavili v nedeljski številki. V' nedeljo bo v organizaciji Oid Swan Musič Centra nastop znanega britanskega glasbenika Berta Janscha. Kot že Fairfield festival se bo tudi ta koncert vršil v veliki dvorani UGG. pričel se bo ob 21. uri. Kitarist bo nastopil z zelo obširnim repertoarjem, saj je začel pesniti že v začetku šestdesetih let istočasno z Dyla-nom, Donovanom, Cohenom in drugimi znanimi popevkarji. Jansch je bil z Johnom Rendbournom na vrhu akustičnih kitaristov. Najprej sta zečela z nastopi v londonskih folk-klubih in nadaljevala s koncerti v širšem svetu. Po uspeli plošči sta sestavila folk skupino, ki je bila zelo znana in uspešna. Bertove skladbe so zelo cenjene v Ameriki, kjer se na njegovih koncertih kar tre ljudi. Nad izvajanjem skladb Berta Janscha so se navdušili mnogi, med njimi tudi Donovan in tedaj nepozabni Jim-my Page, kitarist skupine Led Zeppelin, ki sodi danes v svetovno elito. Zadnja njegova plošča, ki je izšla lani. nosi naslov *Avo-cet». Vsega skupaj je Bert .lanosch posnel preko deset albumov in prepričani smo, da bomo na njego- vem koncertu poslušali dobro folk glasbo. Na koncertu v Gorici bo z njim sodeloval z raznimi inštrumenti Martin Jenkins. Pred njima bosta nastopila nizozemski kitarist Leo Wijnkamp, ki kralja rag-tima in blusman Sam Mit- ga imajo za tudi angleški chell, ki je eden izmed najbolj izrazitih sodobnih izvajalcev te glasbene zvrsti v Evropi, Sam Mitchell je več let spremljal enega izmed očetov british bluesa Long Johna Baldrgja. Vstopnica na nedeljski koncert velja 3.000 lir. Na plakatih piše, da sprejmejo tudi dinarje (75 dinarjev). (al) Umrl je Rudi Selič V Ljubljani bo danes pogreb pokojnega Rudija Seliča, ki je po rodu iz Gorice in ki je pred nekaj dnevi umrl zaradi zahrbtne bolezni v Piranu. Pokojni 55-letni Rudi Selič se je kot mladenič aktivno vključil v narodnoosvobodilni boj in bil med najbolj delovnimi mladinci v goriškem severnem kvartu v letih nacistične okupacije. Takoj po osvoboditvi je nekaj časa delal na okrožju v Ljudskem domu, po razmejitvi v letu 1947 je zapustil rodno mesto, kjer so ostali njegovi ožji sorodniki. V Ljubljani je študiral ekonomijo, kasneje je delal pri nekaterih podjetjih v Piranu, v zadnjem času je zastopal neko jugoslovansko podjetje v Milanu. Njegovim sorodnikom, med temi sestri Mariji, ki i je znana sindikalna aktivistka v Gorici, naše sožalje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Vidussi, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Pokrajinski odbor GORICA prireja JUTRI, 22. septembra, ob 20. uri v vseh prostorih doma »ANDREJ BUDAL* v Štandrežu ______:____. 1»» AE . 1 1 ‘JA TT'_____c___:__ c;: 16.30 Rezervirano za . . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Poje Mario Unger; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glas- Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertz in 256,4 metra ali 1170 kilohertz UKVV — Beli križ 97,7 megahetz, UKW — Koper 89,3 megahertz UKW — Nanos 101,0 megahertz V resnici pa je to zelo zanimiva goba. Značilna je za sredozemske kraje (v Italiji poznamo poleg Krasa štiri najdišča); v severnih deželah je sploh ne poznajo, v svetovnem merilu pa jo prištevajo med izredno redke gobe. Pri nas raste v velikih količinah in morali bi pazili, da ne izgine, ker bi bila to izredna izguba za kraško floro.* »Večkrat smo omenili pravilno ravnanje z gobami. Bi nam razložili, kaj to pomeni?* «Nabirati moramo samo mlade in čvrste gobe in sicer iz dveh razlogov: predvsem zaradi tega, ker je starejša goba polna trosov in potem, ker tudi najboljša goba je lahko škodljiva, ko začne razpadati. Ko stara goba oozori, pusti na milijarde in milijarde trosov, ki jih razprši veter tudi na velike razdalje. En-sam tros je dovolj, da se lahko tvori novo gobišče, na žalost pa bodo gobe prej ali slej izginile. Pomagajo si lahko samo tako, da se mimetizirajo z okoljem. Naravi pa preti huda nevarnost, če gobe izginejo. Gobe so namreč smetarji gozda, ker napadejo na primer razpadajoče štore in jih takoj uničijo, medtem ko bi štor sam uporabil desetine in desetine let, preden bi strohnel. Na zdravili drevesih goba ne raste. Edinole štorovka napada tudi zdrava drevesa in gozdarji se je izredno bojijo.* «Prej ste nam povedali, da vsaka goba raste ob določenem drevesu in da je ne najdemo nikjer drugje. Potemtakem mora biti gobar izreden naturalist?* «Da, seveda. Gobar se mora razumeti na drevesa in na različno sestavo terena: najvažnejši pogoj pa je ljubezen d0 narave. Večino ljudi skrbi, ko dobi gobo v roke, ali je užitna ali ne. Njihova prva misel je kozica, mene pa to ne zanima. Ko najdem gobo, hočem najprej izvedeti kakšne vrste je in kakšno je njeno ime, vse ostalo pride potem.* r \ Šj * \ / i ____________________________ _________________________________________________________________________ iitiiiiiaiaiiiiiiiiiiiauitiiiibiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiBiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiBtaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiibisiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiM1111 Svečanost v miljskem «centru» ba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor Erms Grion; 15.33 Mini juke box; 16.00 Kultura in družba: 16.10 Srečanje z orkestrom Les Red in pevcem Claudiom Lippijem; 16.55 Izletniki; 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Crash; 18.00 Glasba in glasovi: 18.32 Nepoznane melodije; 19.00 Plošče, KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertz UKVV — Beli križ 102,0 megahertz UKVV — Koper 98,1 megahertz UKVV — Nanos 88,6 megahertz Prenos RL: 14.05 Jugoslovanska pop scena: 14.37 Primorska poje 79; 15.00 S polnimi jadri; 15.30 poletje; 14!30 Europrofessioni; 15.03 Rally; 15.35 Errepi 1 - poletje; 16.40 Resna glasba; 17.00 Današnja dekleta; 17.30 Neander-thova žena; 18.00 Donna canzona ta; 18.30 Glasbena oddaja z Ornel-lo Vanoni; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.30 Claudio Baglioni in skupina I Collages; 20.35 Poletne noči; 21.03 Lahka glasba; 23.00 Preden zaspiš, draga. <HIIIMIIHll svojo solidarnost delavcem bivše tovarne Vetrobel, ki so z omikan® zasedbo deželnega sveta ponovno m odločno zahtevah, da se po 53 tuf secih dopolnilne blagajne zaključil® njihova prizadevanja za ohranite” delovnega mesta. Tržaška federacija PSI med drugim poudarja, d* je treba rešiti vprašanje bivše t®" vame Vetrobel tako na deželni, kot na državni ravni, da bi ind®' strijska cona ponovno zaživela Pa so potrebni drugačni, programski posegi, ne pa podporna politika, * katero ni mogoče rešiti teh probl®' mov. Delavci imajo vse pravice, da se borijo za ohranitev delovni® mest, zaključuje federacija PSI, ta*1 primeri pa ne smejo postati r,e' kakšni alibiji za finančne posege^ ki so se večkrat izkazali za nega' tivne. V okviru ciklusa koncertov «Glas-beni september» b0 jutri ob 20.30 nastopil v luteranski cerkvi na Trgu Panfili mladinski pevski zbor »Cit-td di Trieste», ki ga vodi Edda Cal vam. Predstavnika prometnega bazena obiskala Dolino V sredo sta se na dolinskem ili' panstvu predsednik 4. prometne#3 bazena profesor Ferrari in podpre®' sednik Millo sestala z županom š'a' bom, podžupanom Pečenikom in °®' bomikom Sancinom. Prisotni s razpravljali o problemih javnih Pjf*j vozov v dolinski občini in prou®1^ možnost funkeionalnejše struktura®’' je le-teh. Na koncu sta si predstav nika prometnega bazena še ogledr la kraje in prometne zveze v obči®- Leva struja SSk o slovenski šoli Položaj slovenske šole jč bila ^ srednja tema ponedeljkove seje vršnega odbora leve struje Odbor je izrekel kritično oceno z _ sti na račun tržaške občinske upra' ve in njenega reševanja problem®^ otroških vrtcev na tržaškem Kr3' su. Solidarnost pa je izvršni odb®* leve struje SSk izrazil slovensk*® šolnikom pri njihovem nesebičnem boju za izboljšanje življenjskih P®* gojev našega šolstva. Posebej J obravnaval pereč položaj šole v Miljah, o čemer poročamo na dr’1' gem mestu. • Na pobudo pristojnega odbornj* ka Bombena bo deželna upi'3',* Furlanije - Julijske krajine odpf’* deželni turistični urad v Rimu.