Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 6 / Leto 79 / 9. februar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si CELJE DOBJE Str. 8 Str. 2-3 STAVKA ZDRAVNIKOV Str. 9 Str. 6 PRIL OGA SPORED TONE FORNEZZI TOF Ko rečeš 90, pomisli na 100! Nastja Gabor ŠT. 6 7. FEBRUAR 2024 Urška Henigman in Neža Prah Seničar Sprašujeta se, kako odraščanje in puberteto doživljajo mladi PET. 9. 2. SOB. 10. 2. NED. 11. 2. PON. 12. 2. TOR. 13. 2. SRE. 14. 2. ČET. 15. 2. VESELJAKOV VIP PETEK V novo leto zakorakala s poroko in zaroko, toda ... Str. 12-13 NAŠA TEMA Gostinski lokali – odprti za vse ali le za nekatere? Priloga Foto: Andraž Purg V šolo s kombijem, ker je hoja prenevarna Bo marca v celjski bolnišnici katastrofa? Zasijale celjske zvezde in druga priznanja za delo na področju kulture Celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvez- de, najvišjega kulturnega priznanja v občini. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen. Priznanja za delo v kulturi so podelili tudi v drugih občinah naše regije in tako počastili tiste, ki skrbijo za bogastvo našega jezika in narodno identiteto vse dni v letu, ne samo ob kulturnem prazniku. Onesnaženost, prekletstvo Celja? Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 6, 9. februar 2024 AKTUALNO ZADETKI Šentjur: Priznanja vidnejšim ustvarjalcem Osrednja občinska prosla- va ob slovenskem kultur- nem prazniku je bila minulo nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru. Slavno- stna govornica je bila po- slanka Evropskega parla- menta Ljudmila Novak, za kulturni program sta poskr- bela Mladinski pevski zbor OŠ Dramlje z zborovodkinjo Marijo Klančar in Glasbeni kolektiv društva Bum. Na prireditvi, ki jo je pri- pravila šentjurska izpostava Javnega sklada RS za kul- turne dejavnosti v sodelo- vanju s tamkajšnjo občino, so podelili priznanja vidnej- šim ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. Sinja Gračnar je priznanje sveta šentjurske izpostave JSKD prejela za svoj dosežek na državnem tekmo- vanju v diatonični harmoniki v starostni skupini do 12 let. Na omenjenem tekmovanju je namreč prejela zlato pri- znanje. Priznanja sveta JSKD so prejeli Otroški pevski zbor OŠ Dobje, Otroški pevski zbor OŠ Dramlje in Mladinski pevski zbor OŠ Dramlje. Prvi je na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zbo- rov prejel srebrno priznanje, drugi zlato in tretji zlato pri- znanje s pohvalo. Svet JSKD Šentjur je priznanje podelil še gledališki skupini OŠ Fra- nja Malgaja Šentjur Teater (nade)budnih, ki ji je uspela uvrstitev na državno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije, ter Pihalnemu or- kestru Šentjur. Slednji je na 27. tekmovanju godb Slove- nije v zabavnem programu in v kategoriji zasedb, ki imajo več kot 41 članov, prejel zma- govalni pokala Vinka Štrucla. TS »Šola pravzaprav (p)ostaja edini prostor otroškega druženja, ure- jenega sobivanja s pred- videnim potekom dnevne rutine, za nekatere, žal, tudi edini varen prostor.« Črt Močivnik, ravnatelj I. OŠ Celje Sodelovala sem s fantom, ki so ga zanimale pravlji- ce. Pokazal mi je, da se ob njih umiri, in tako sem ugotovila, da se ob pravlji- cah umirim tudi jaz. Bil je moje zrcalo, pomagal mi je priti do novih spoznanj. S pomočjo pravljic sva se našla.« Lidija Šket Kamenšek, so- cialna pedagoginja »Opažamo, da je vedno več povpraševanja tudi po tečajih za osebno rast, zdrav življenjski slog in samooskrbo.« Biserka Neuholt Hlastec, strokovna sodelavka Ljudske univerze Žalec »Centrala učnih podjetij je po mnenju mladih naj- boljša oblika pouka, saj pridejo do izraza njihova ustvarjalnost, podjetnost, sposobnost izražanja v maternem in tujem jezi- ku.« Mateja Kapitler, vodja Cen- trale učnih podjetij Slovenije »Smešno je, da sem v osnovni šoli in potem še na začetku gimnazije imel še največ težav s slovenšči- no, iz katere sem kasneje diplomiral, magistriral in doktoriral.« Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju 13 4 14 7 14 7 9 5 CELJE – Podelili najvišja kulturna priznanja v občini Posegli so po celjskih zvezdah Celjska slovesnost pred praznikom kulture v Naro- dnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Him- melreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledali- ške uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen. TATJANA CVIRN V osrednjem nagovoru je imela glavno vlogo celjska rojakinja Alma M. Karlin. Na njeno ustvarjalno in tragično življenjsko pot je opozorila Jerneja Jezernik (zaradi bo- lezni sama ni mogla prebrati govora), ki je lani prejela lite- rarno nagrado mira za svoje raziskovanje in ohranjevanje dediščine te neodvisne žen- ske, popotnice in avtorice, ki zadnja leta navdihuje nove generacije. Med drugim je dejala, da je bila Alma v prvi vrsti pisa- teljica, ki je morala s svojim delom na mednarodnem knji- žnem trgu preživeti v času dveh svetovnih vojn, dveh velikih svetovnih gospodar- skih kriz in nasilnih ideologij, ki sta jo vsak po svoje izčr- pala do te mere, da je lahko komaj še kaj objavljala. »V težkih časih bi ji vsaj malo pomagalo nekaj takega, kot je danes status samostojne- ga delavca v kulturi, ki bi ji omogočil vsaj osnovno zdra- vstveno in socialno zavarova- nje. Osnovni minimum zrele demokratične družbe pa bi moral za umetnike danes iti še dlje. Vsak umetnik, če je dober, bi moral s svojim de- lom dostojno živeti, ustvarjati v spodbudnih okoliščinah in dobiti priložnosti, da bi lahko v polnosti razvil svoj talent. Koliko od tega danes srečamo v realnosti, je prava mala gro- zljivka, pogosto le goli boj za preživetje. Premalo se zave- damo, kako pomembni so ka- kovostna slovenska literatura in dejstva, da smo se Slovenci kot narod najprej oblikovali prav na temelju knjige in kulture, šele veliko pozneje pa so za to poskrbeli politiki. Tako zgodovino imajo v svetu le redki narodi,« je poudarila Jerneja Jezernik in na Almi- nem primeru opozorila, koli- ko škode, celo tragedije lahko v življenju literata povzroči prav politika. A vsaj zdaj se po njenem bliža čas, ko bomo v celoti prepoznali Almino vrednost in se ji primerno oddolžili. Prejemniki priznanj Letošnje prejemnike pri- znanja celjske zvezde je na podlagi prispelih predlogov izbrala strokovna komisija v sestavi: dr. Zoran Pevec, Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in dr. Aleksan- der Žižek. Priznanje za življenjsko delo je prejel upokojeni dramski igralec SLG Celje Bojan Umek, ki je bil stalni- ca celjskega gledališča, kjer je odigral več kot 90 različnih vlog. V zahvali je dejal, da tretjič stoji na odru Narodne- ga doma. Leta 1988 je prejel nagrado Kulturne skupnosti občine Celje za vlogo Sgana- rela v Molièrovem Zdravniku po sili, 17 let kasneje je dobil srebrni celjski grb za igral- ske dosežke. »Takrat sem se zahvalil z besedami, da bom odslej lahko hodil ›grbast‹ po Celju. 19 let kasneje sem se spet zravnal in posegel celo po zvezdah, a ne po kate- rihkoli zvezdah, temveč po edinih pravih, celjskih zvez- dah.« Pisateljica in pesnica Ka- tja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich sta prejela priznanje za kultur- ne dosežke v preteklih dveh letih. Katja Gorečan deluje v lokalnem in širšem prostoru, saj so njena dela prevedena v številne tuje jezike. Lani se je z delom Materinska knji- žica uvrstila med peterico nominirancev za nagrado kresnik. Dr. Bojan Himmel- reich je že večkrat prispeval k razumevanju in ohranjanju celjske zgodovine, v zadnjih dveh letih pa izstopata pred- vsem dva njegova projekta, in sicer pregledna razstava z naslovom Je bilo v Celju dovolj mostov in razstava z naslovom Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ob 100-letni - ci filatelije v Celju. Nastopili so dramski igralci Lucija Harum, Eva Stražar, Urban Kuntarič in Žan Brelih Hatunić, plesalka Lara Ekar Grlj, glasbenik Martin Vogrin in Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča. Prejemniki priznanja celjske zvezde z županom in predsednikom strokovne komisije. Z leve Matija Kovač, Katja Gorečan, dr. Bojan Himmelreich, Bojan Umek in dr. Zoran Pevec (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 6, 9. februar 2024 AKTUALNO Pisateljica in literarna kri- tičarka Anja Radaljac, pevo- vodja Alenka Štigl ter ljubi- teljski pevec Karel Krašek so letošnji Aškerčevi nagra- jenci. Priznanje za dosežke na področju kulture, ki ga podeljuje Občina Laško, so prejeli na osrednji občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku. Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar pa je na slovesnosti podelil priznanja zlati možnar za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske de- javnosti v občini. Prejela ga je članica Kulturnega dru- štva (KD) Trobni Dol Cvetka Flisek. Vsi nagrajenci so s svojim delovanjem, ustvarjanjem in z dosežki vtisnili izjemen pečat v lokalnem okolju in širše. Anja Radaljac se je v slovenskem literarnem pro- storu uveljavila kot gledališka in literarna kritičarka, vendar je njeno literarno udejstvova- nje precej širše. Je pisateljica in prevajalka ter lanska preje- mnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo sloven- skih pisateljev za izredne do- sežke na področju literarne kritike mlajših generacij. Leta 2014 je izdala svoj knjižni pr- venec, roman Polka s pešče- nih bankin, dve leti zatem esejistični roman Puščava, klet, katakombe. Leta 2022 je izšel njen roman Punčica, ki je bil nominiran za nagrado kresnik ter izbran za Fabulin izbor 2023. Anja Radaljac je Aškerčevo priznanje prejela za svoje vrhunske dosežke na Velenje: Priznanje ilustratorki V velenjski občini je letošnja prejemnica priznanja za dosežke na področju kulture ilustratorka Urška Stropnik Šonc. Ustvarila je številne vrhunske likovne stvaritve za otroke, knjižne ilustracije, revijalne objave v mladinski periodiki, predstavila se je na več samostojnih ter skupin- skih likovnih razstavah ter se trikrat udeležila slovenskega bienala ilustracije. Po izobrazbi je profesorica likovne umetnosti. Kmalu se je podala na samostojno ilustratorsko pot, na kateri je s svo- jimi ilustracijami, ki se znajo dotakniti iskrivega otroške- ga sveta in se močno vtisniti v spomin, obogatila številne otroške slikanice, učbenike in knjige. Kot je še navedeno v obrazložitvi, je Urška Stropnik Šonc lani sodelovala na knjižnem sejmu v Frankfurtu s slikanicami o Levu Rogiju, ki so bile prevedene in izdane v več jezikih. Zelo dejavna je bila tudi v Šaleški dolini, kjer je izvedla dve samostojni likovni razstavi – v Mestni galeriji Šoštanj in Galeriji Vele- nje. BF Vitanje: Nagrada Tomažu Majcnu Priznanje z denarno nagrado je v občini Vitanje prejel Tomaž Majcen, ki mlade že vrsto let poučuje glasbo. Otro- ke prav tako navdušuje za glasbeno ustvarjanje. Njegovi učenci sodelujejo na različnih glasbenih prireditvah, kon- certih in drugih kulturnih dogodkih, ki bogatijo kulturni utrip v vitanjski lokalni skupnosti. Tomaž Majcen je med drugim sodeloval pri obuditvi vitanjske godbe na pihala. Prevzel je dirigentsko palico. Tako so vitanjski godbeniki po večletnem premoru na decembrskem koncertu ponovno navdušili številno občinstvo. BF Slovenske Konjice: Trije nagrajenci V konjiški občini so podelili tri priznanja. Med prejemniki je tudi prevajalka, pisateljica in pesnica Alexandra Na- talie Zaleznik, ki je lani za prevod Zajčkove hiši- ce avtorice Anje Štefan na frankfurtskem sejmu prejela priznanje Fabjana Hafnerja. Predsednica strokovne komisije za po- delitev nagrade dr. Neva Šlibar je ob podelitvi priznanja dejala: »Njeni kakovostni prevodi igrajo izjemno vlogo pri prodi- ranju slovenskih besedil na nemško govoreči trg.« V preteklem letu ji je Javna agencija za knjigo Republike Slovenije podelila delovno štipendijo za prevajalce v tuje jezike. Za prijetne presenečenje v minulem letu so poskrbeli ustvarjalci Pohorske komedije - Je kir ke riku. Od septem- brske premiere do danes si je celovečerni film pogledalo več kot 25 tisoč ljudi, za kar je prejel zlato rolo Zveze slo- venskih društev filmskih ustvarjalcev. Pobuda za film se je porodila Konjičanu Andreju Pratne- merju, ki se je podpisal pod režijo, pomagala sta mu pro- ducent Denis Vengust in tonski mojster Domen Hohler, scenarij je napisala Maja Furman. Gledalce so navdušili igralci, med njimi prevladujejo Konjičani, ki pred tem niso imeli izkušenj pred kamerami. Za izjemno vsestransko umetniško ustvarjanje in uspehe na področju gledališke igre, režije in fotografije je letošnja prejemnica priznanja v konjiški občini tudi Karmen Ku- kovič. Izjemno dobro se počuti na odru, kar je v zadnjih desetih letih, vse od prvega igralskega nastopa v projek- tu Zeleni rožnati časi dokazovala v mnogih predstavah gledališke sekcije Kripl teater. Tudi v vlogi režiserke se je dokazala, in sicer v predstavah Norci iz Helma ter Ljube- zenske in šaljive zgodbe al fresco. Podpisala se je tudi pod režijo uprizoritve ob 500-letnici kmečkega upora 1515 v Slovenskih Konjicah. BF Zreče: Godbenik in pevka Zrečani so se s priznanjema poklonili Dragu Beškovni- ku in Katarini Hren Lajhar. Drago Beškovnik je eden od ustanovnih članov Društva godbenikov Zreče, v katerem igra trobento. Priznanje je prejel za življenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja na Zreškem, kjer je bil dejaven tudi v ansamblu Zreških 6. Pevki Katarini Hren Lajhar so priznanje podelili za dolgoletno petje v zborih, ansamblih in družinskem duetu ter za vodenje otroškega zbora Iskrice, ki deluje v zreškem vrtcu. BF Žalec: Podelili so Savinova odličja Slovenski kulturni praznik so v Žalcu obeležili z osrednjo proslavo, ki je bila v torek v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Slavnostna govornica je bila novinarka in televizijska voditeljica RTV Slovenija Manica Janežič Ambrožič, ki sicer izvira iz Žalca. Občina Žalec je na prireditvi podelila Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2023. Savinovo plaketo z denarno nagrado je prejel folklorist Bojan Pevec, sicer umetniški vodja folklornega festivala Od Celja do Žalca. Dobitnici Savinovih plaket sta postali Biserka Neuholt Hlastec in Maja Bubik Polovšak. Savinovo priznanje je prejela Mojca Uranjek. V kulturnem programu so nastopili kantavtor, pripovedova- lec, pesnik in vizualni umetnik Tomaž Hostnik ter violinist in skladatelj Matija Krečič, Komorni dekliški pevski zbor I. osnovne šole Žalec z zborovodkinjo Samanto Kunšt ter plesalka in plesna pedagoginja Lučka Robič. Na dan slovenskega kulturnega praznika je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec omogočil brezplačen ogled muzejskih zbirk v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu ter Savinove hiše. ŠO Vojnik: Za življenjsko delo nagrajen Tomaž Gorenšek Polzela: Podelili so Prešernov cekin Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazni- ku na Polzeli že tradicionalno podelijo Prešernov cekin za izjemen prispevek k ugledu občine na kulturnem po- dročju. Letošnji prejemnik je mag. Ivan Florjanc. Florjanc, ki je profesor na ljubljanski akademiji za glas- bo, je lani ob svetovnem dnevu učiteljev prejel nagrado za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva. Ivan Florjanc je nadarjenost za glasbo, kot je povedal v enem od intervjujev, najverjetneje podedoval od maminega očeta, po katerem nosi tudi ime. Med odraščanjem na Polzeli sta ga na njegovi glasbeni poti zaznamovala orglanje organista Jožeta Kača in zlasti prepevanje moškega pevskega zbora. Po končanem dodiplomskem študiju na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je odšel na izobraževanje v Rim na Pa- peški inštitut za sakralno glasbo, kjer je še drugič diplomiral ter nato magistriral. Kmalu je začel poučevati na Papeškem inštitutu za sakralno glasbo, kjer je bil ob prelomu tisočletja izvoljen v naziv rednega profesorja. Ob približno istem času je dobil mesto visokošolskega učitelja na svoji prvi almi mater, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi prodekan. Honorarno še vedno predava. Ob pedagoškem delu so pomembni tudi njegov skladateljski opus, raziskovalno delo in delo v številnih strokovnih žirijah in komisijah od akademije do Evrope. ŠO Laško: S svojim delom in z ustvarjalnostjo so pustili pečat Lanska prejemnica Stritarjeve nagrade Anja Radaljac je ob letošnjem kulturnem prazniku nagrajena z Aškerčevim priznanjem, ki ga podeljuje Občina Laško. Prejela ga je za svoje vrhunske dosežke na področju literarne umetnosti in kritike. (Foto: Blaž Lah) področju literarne umetnosti in kritike. Predana zborovstvu Alenka Štigl je zaposlena v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, kjer poučuje glasbo in je zborovodkinja več šol- skih zborov. Je tudi dolgo- letna organistka v župnijski cerkvi Marija Širje v Zidanem Mostu in v župniji sv. Janeza Krstnika na Razborju. Poleg predanega pedagoškega dela svoje znanje deli z različnimi zbori in vokalnimi zasedba- mi, s katerimi se redno udele- žuje območnih pevskih revij v organizaciji JSKD. Alenka Štigl svoje pedagoško delo ra- zume kot poslanstvo in zato svojim učencem nudi po- membno mentorsko podpo- ro na različnih področjih. V minulem letu je minilo 20 let njenega predanega profesio- nalnega posvečanja glasbeni umetnosti in zborovskemu petju. Delovanju na področju zborovskega petja je že vrsto let predan tudi Karel Krašek. V Moškem pevskem zboru Laško prepeva že 60 let. Kot odličen pevec (drugi tenor) je vsa leta delovanja zbora po- membno prispeval h kakovo- sti zbora ter z njim sodeloval na številnih nastopih, prire- ditvah in tekmovanjih tako v lokalnem okolju kot tudi na regijski in državni ravni, kjer je zbor dosegal visoke ocene in priznanja. Na področju pevske kulture je bil Karel Krašek dolga leta dejaven tudi v skupini ljudskih pev- cev Martini, ki je delovala v okviru KUD Rečica. Zlati možnar za obujanje etnografske dejavnosti Cvetka Flisek je že več kot dvajset let članica KD Trobni Dol, kjer vseskozi dejavno so- deluje na vseh področjih lju- biteljske kulture – pri dramski sekciji, pri pevski skupini in pri etnografski dejavnosti. V svoji društveni karieri je spre- jela vrsto zadolžitev, ki jih je predano, odgovorno in uspe- šno opravljala. Je tudi dejav- na članica drugih društev in organizacij v Krajevni sku- pnosti Šentrupert. Vseskozi se posveča etnografski de- javnosti. Znanje in izkušnje na tem področju pridobiva iz prve roke – preko starejših članov in iz prakse pri prika- zovanju in obujanju ljudskih šeg, običajev in delovnih opravil. Že pozabljene vešči- ne prenaša na mlajše rodove in tako tudi skrbi za ohranja- nje spomina, je navedeno v obrazložitvi za priznanje zlati možnar. BA Prevajalka, pisateljica in pesnica Alexandra Natalie Zaleznik (Foto: Matej Nareks) Radeče: Priznanje za Žaba gleda&išče Priznanje Ivana Pešca za posebne dosežke in uspešno de- lovanje na področju kulture v občini Radeče je letos prejela gledališka skupina Žaba gleda&išče Prosvetnega društva Vrhovo. Odlikuje jo izvirno, dovršeno in družbenokritično kulturno ustvarjanje. Skupina Žaba gleda&išče je bila ustanovljena leta 2005. Znana je po tem, da se v svojih avtorskih projektih na humoren, ironi- čen in pronicljiv način loteva aktualnih tem sodobne družbe, s katerimi se igralci lahko poistovetijo. Obenem želi biti skupina v svojem odrskem izrazu čim bolj izvirna. V zadnjem času se člani gledališke skupine lotevajo tudi izvedb zahtevnih del znanih av- torjev, saj menijo, da je treba tudi podeželsko občinstvo vpeljati v zahtevnejše gledališče. Skupina Žaba gleda&išče je znana tudi po tem, da pripravlja odmevne proslave tako v matični dvorani v Vrhovem kot v osrednji občinski dvorani v Radečah. Kakovost gledališke skupine so prepoznali tudi strokovni spremljevalci gledaliških festivalov, na katerih Žaba gleda&išče redno sodeluje in se uvršča v sam vrh ljubiteljskega gledališča. BA V občini ob slovenskem kulturnem prazniku tradicio- nalno podelijo priznanje za življenjsko delo na področju kulture. Letošnji nagrajenec je vsestranski kulturni ustvar- jalec Tomaž Gorenšek. Dolgoletni predsednik Kulturno-umetniškega društva (KUD) Franceta Prešerna Vojnik je velik ljubitelj kulture. Dolga leta je sodeloval kot dejaven član v dramski sekciji omenjenega društva. Vrsto let je s posluhom vodil KUD Fran- ceta Prešerna, ki je s svojimi sekcijami prepoznano tako doma kot zunaj meja Slovenije. V minulem letu je sicer vajeti predal mlajši generaciji, a še naprej ostaja član društva in je v pomoč sedanjemu vodstvu. Je tudi predstavnik vojniške občine v Javnem skladu RS za ljubiteljsko kulturo ter strasten čebelar. BA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 9. februar 2024 GOSPODARSTVO V nedeljo se je v Celju končal sejem kmetijske me- hanizacije Agritech, na katerem se je predstavilo 105 razstavljavcev iz šestih držav. Največ jih je bilo iz Slo- venije, med njimi tudi vsi najpomembnejši proizva- jalci in prodajalci kmetijskih in gozdarskih strojev iz celjske regije. Čeprav večino svojih izdelkov prodajo na tujih trgih in se trudijo, da bi izvoz še povečali, se redno udeležujejo tudi največjega domačega sejma, saj s svojimi najnovejšimi stroji želijo seznaniti tudi domače kmetovalce in gozdarje, a tudi drugo stro- kovno javnost. V družbi Celjski sejem so z letošnjo izvedbo sejma Agritech zelo zadovoljni, tudi zato, ker so zabeležili veliko obiskovalcev. Bilo jih je 22.500. JANJA INTIHAR Proizvajalci kmetijskih in gozdarskih strojev iz celjske regije na sejmu Agritech Na poljih in v gozdovih po vsej Evropi, a tudi v Avstraliji in Čilu Med desetimi največjimi podjetji v Sloveniji, ki izde- lujejo kmetijske in gozdarske stroje, jih je kar pet iz celjske regije. Po obsegu prihodkov si po vrsti sledijo Pišek– Vitli Krpan, Tajfun, Sip, Tehnos in Uniforest. Njihove stro- je je mogoče srečati po vsej Evropi, v Severni in Južni Ameriki, a tudi v Aziji, Afriki in Avstraliji. Za vsa omenjena podjetja je značilno, da ima- jo veliko znanja, da so inova- tivna in se hitro prilagajajo zahtevam kupcev. Redno se uvrščajo na lestvice najbolj- ših hitro rastočih podjetij, lastniki nekaterih od njih pa med najpremožnejše Sloven- ce. Nova generacija vitlov Podjetja Pišek–Vitli Krpan, Tajfun in Uniforest, ki izdelu- jejo gozdarske vitle, imajo v Evropi zelo pomembno vlo- go, saj je delež, ki ga zasedajo na tem trgu, že skoraj 80-od- stoten. Podjetje Pišek–Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah je v Celju predstavilo novo ge- neracijo vitlov, ki jih je preno- vilo tako, da je delo z njimi še bolj varno, stroji pa so bolje izkoriščeni. Poleg vitlov, ki so še ve- dno njegov najpomembnejši izdelek, vedno večji delež v prodaji šmarskega podjetja predstavljajo gozdarske pri- kolice z dvigali. Predlani je na Dolenjskem kupilo družbo HTT, ki se ukvarja z nadgra- dnjo tovornjakov za prevoz lesa, tako da svojo ponudbo širi tudi na področje dvigal. Z gozdarskimi vitli ima na domačem trgu 10-odstotni tržni delež, največ svojih iz- delkov proda v Evropi, deseti- no prihodkov ustvari v Južni Ameriki in Kanadi. Predlani je podjetje, ki zaposluje že več kot tristo ljudi, zraslo za 14 odstotkov in imelo 50 mili- jonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanskih poslovnih rezultatov še ne razkriva. Šmarsko podjetje, ki že pol stoletja deluje po načelu, da je treba vsak evro vrniti v pro- izvodnjo in nenehno razvijati Tako kot večina proizvajalcev kmetijske in gozdarske mehanizacije tudi v Tajfunu vse izdelke razvijajo sami, ino- vativnost ščitijo s patenti. Izdelujejo predvsem gozdarske vitle, rezalno-cepilne stroje in druge naprave, ki lajšajo delo v gozdu. Stroje prodajajo pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. Prisotni so po vsem svetu in v tujino prodajo že več kot 90 odstotkov izdelkov. Podjetje s Planine nenehno povečuje prihodke in dobiček in tudi za letos ter prihodnje leto napoveduje visoko rast. Tehnos iz Žalca, ki je najbolj znan po izdelovanju mulčerjev in večino prihodkov ustvari na evropskih trgih, a tudi v Aziji in Kanadi, je na Agritechu veliko pozornosti požel s svojo zadnjo inovacijo – električnim mulčerjem za električni traktor. Stroj, ki ga je prvič predstavil novembra lani na sejmu Agritechnica v Hannovru, še ni v prodaji. Podjetje Pišek–Vitli Krpan je v Celju predstavilo novo generacijo vitlov, ki jih je prenovilo tako, da je delo z njimi še bolj varno. Na sejmu je razstavilo tudi druge svoje izdelke, med katerimi vedno večji delež v prodaji zasedajo gozdarske prikolice z dvigali. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 6, 9. februar 2024 GOSPODARSTVO V nedeljo se je v Celju končal sejem kmetijske me- hanizacije Agritech, na katerem se je predstavilo 105 razstavljavcev iz šestih držav. Največ jih je bilo iz Slo- venije, med njimi tudi vsi najpomembnejši proizva- jalci in prodajalci kmetijskih in gozdarskih strojev iz celjske regije. Čeprav večino svojih izdelkov prodajo na tujih trgih in se trudijo, da bi izvoz še povečali, se redno udeležujejo tudi največjega domačega sejma, saj s svojimi najnovejšimi stroji želijo seznaniti tudi domače kmetovalce in gozdarje, a tudi drugo stro- kovno javnost. V družbi Celjski sejem so z letošnjo izvedbo sejma Agritech zelo zadovoljni, tudi zato, ker so zabeležili veliko obiskovalcev. Bilo jih je 22.500. JANJA INTIHAR Proizvajalci kmetijskih in gozdarskih strojev iz celjske regije na sejmu Agritech Na poljih in v gozdovih po vsej Evropi, a tudi v Avstraliji in Čilu Med desetimi največjimi podjetji v Sloveniji, ki izde- lujejo kmetijske in gozdarske stroje, jih je kar pet iz celjske regije. Po obsegu prihodkov si po vrsti sledijo Pišek– Vitli Krpan, Tajfun, Sip, Tehnos in Uniforest. Njihove stro- je je mogoče srečati po vsej Evropi, v Severni in Južni Ameriki, a tudi v Aziji, Afriki in Avstraliji. Za vsa omenjena podjetja je značilno, da ima- jo veliko znanja, da so inova- tivna in se hitro prilagajajo zahtevam kupcev. Redno se uvrščajo na lestvice najbolj- ših hitro rastočih podjetij, lastniki nekaterih od njih pa med najpremožnejše Sloven- ce. Nova generacija vitlov Podjetja Pišek–Vitli Krpan, Tajfun in Uniforest, ki izdelu- jejo gozdarske vitle, imajo v Evropi zelo pomembno vlo- go, saj je delež, ki ga zasedajo na tem trgu, že skoraj 80-od- stoten. Podjetje Pišek–Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah je v Celju predstavilo novo ge- neracijo vitlov, ki jih je preno- vilo tako, da je delo z njimi še bolj varno, stroji pa so bolje izkoriščeni. Poleg vitlov, ki so še ve- dno njegov najpomembnejši izdelek, vedno večji delež v prodaji šmarskega podjetja predstavljajo gozdarske pri- kolice z dvigali. Predlani je na Dolenjskem kupilo družbo HTT, ki se ukvarja z nadgra- dnjo tovornjakov za prevoz lesa, tako da svojo ponudbo širi tudi na področje dvigal. Z gozdarskimi vitli ima na domačem trgu 10-odstotni tržni delež, največ svojih iz- delkov proda v Evropi, deseti- no prihodkov ustvari v Južni Ameriki in Kanadi. Predlani je podjetje, ki zaposluje že več kot tristo ljudi, zraslo za 14 odstotkov in imelo 50 mili- jonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanskih poslovnih rezultatov še ne razkriva. Šmarsko podjetje, ki že pol stoletja deluje po načelu, da je treba vsak evro vrniti v pro- izvodnjo in nenehno razvijati Tako kot večina proizvajalcev kmetijske in gozdarske mehanizacije tudi v Tajfunu vse izdelke razvijajo sami, ino- vativnost ščitijo s patenti. Izdelujejo predvsem gozdarske vitle, rezalno-cepilne stroje in druge naprave, ki lajšajo delo v gozdu. Stroje prodajajo pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. Prisotni so po vsem svetu in v tujino prodajo že več kot 90 odstotkov izdelkov. Podjetje s Planine nenehno povečuje prihodke in dobiček in tudi za letos ter prihodnje leto napoveduje visoko rast. Tehnos iz Žalca, ki je najbolj znan po izdelovanju mulčerjev in večino prihodkov ustvari na evropskih trgih, a tudi v Aziji in Kanadi, je na Agritechu veliko pozornosti požel s svojo zadnjo inovacijo – električnim mulčerjem za električni traktor. Stroj, ki ga je prvič predstavil novembra lani na sejmu Agritechnica v Hannovru, še ni v prodaji. Podjetje Pišek–Vitli Krpan je v Celju predstavilo novo generacijo vitlov, ki jih je prenovilo tako, da je delo z njimi še bolj varno. Na sejmu je razstavilo tudi druge svoje izdelke, med katerimi vedno večji delež v prodaji zasedajo gozdarske prikolice z dvigali. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 6, 9. februar 2024 GOSPODARSTVO na delovnem področju vodenja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) in področja vodenja razvojnih projektov na območju Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline. Delovni mesti se razpisujeta za nedoločen čas s polnim delovnim časom in tri- mesečno poskusno dobo. Rok za pisno prijavo obvezno na pravilno izpolnjenem predpripravljenem obrazcu vloge (spletna stran agencije), je 21.02.2024, poslan po pošti ali oddan osebno na sedežu agencije. Podrobni pogoji za izpolnitev zahtev za zasedbo delovnega mesta so objavljeni na povezavi: https://ra-savinja.si/. Razvojna agencija Savinja, GIZ na podlagi internega akta Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in delovnih razmerij, javno objavlja prosto delovno mesto: 1. VIŠJI SVETOVALEC PODROČJA II in 2. PODROČNI SVETOVALEC II V Cetisu najvišje dividende doslej Tako kot Cinkarna Celje bo tudi Cetis bilančni dobi- ček iz leta 2022 razdelil z zamudo. Razlog je državna pomoč za blažitev visokih cen električne energije, za- radi katere dividend v preteklem letu ni smel izplačati. Seja skupščine, na kateri bodo lastniki odločali o višini dividend, bo 5. marca. Podatki, kako je Cetis posloval v letu 2023, javno še niso dostopni. Do prvega polletja je ustvaril 32,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 7,2 milijona evrov čistega dobička. Poslovni izid je bil sicer manjši kot v primerjalnem obdobju leta 2022, vendar je takrat zabeležil izjemno rast dobička. Konec leta 2022 je bilančni dobiček Cetisa znašal 10,6 milijona evrov. Upravni odbor družbe predlaga, da bi del- ničarjem razdelili 6 milijonov evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 30 evrov. To je najvišja dividenda, ki so jo doslej izplačali v Cetisu. Visoka je sicer bila tudi v letu 2022, ko je znašala 29,50 evra bruto in so zanjo namenili 5,9 milijon evrov, v letih prej pa so si lastniki podjetja izplačali le manjši delež bilančnega dobička in je dividenda znašala skromna dva evra. Tolikšna naj bi bila po predlogu upravnega odbora tudi leta 2022, a je Slovenski državni holding, ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov celjske družbe, vložil nasprotni predlog, ki so ga na seji skupščine soglasno podprli tudi drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80-odstotni delež lju- bljanska družba MSIN. Tudi lani rast prodaje Upravni odbor Cetisa meni, da je izplačilo dela bi- lančnega dobička iz leta 2022 primerno, saj podjetje posluje uspešno. Predlani je zabeležilo izjemno rast poslovanja, saj je v primerjavi z letom 2021 podvojilo čiste prihodke od prodaje, čisti dobiček je povečalo za kar petkrat. Prihodki so znašali 62,7 milijona evrov, do- bička je bilo 18,7 milijona evrov. V lanskih prvih šestih mesecih je v primerjavi z enakim predlanskim obdob- jem spet zabeležil rast prodaje. Ustvaril je 32,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več. Delež izvoza je s predlanskih 57 odstotkov povišal na 68 odstotkov. Glavni izvozni trg ostaja Afrika. Sicer je celjsko podjetje, ki se po znanju in inovativnosti uvršča med vodilne evropske izdelovalce varnostnih tiskovin, prisotno že v 22 državah. Lani naj bi na svoj seznam uvrstilo še dve. Čisti dobiček Cetisa je v prvi polovici leta znašal 7,2 milijona evrov, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem času lani. V podjetju so kot razlog za nižji dobiček navedli visoko rast stroškov. Gradijo novo poslovno-proizvodno stavbo Podatki, kako je Cetis posloval v letu 2023, javno še niso dostopni. Sredi leta so v podjetju povedali, da pričakujejo podobne, morda celo nekoliko višje prihodke kot v letu 2022, povečal naj bi se tudi delež izvoza, čisti dobiček naj bi bil v primerjavi s predlanskim nižji. Zaradi dobrega poslovanja v zadnjih letih ter dobrih napovedi za prihodnja leta so se v Cetisu odločili za pove- čanje proizvodnih zmogljivosti. Lani so ob tovarni začeli graditi novo poslovno-proizvodno stavbo. Gradnja naj bi bila končana letos. Kot je povedal izvršni direktor Ro- man Žnidarič, so se za širitev odločili, ker so zmogljivosti podjetja polno zasedene in ker si glede na povpraševanja obetajo intenzivno rast tudi v prihodnje. Celotna naložba, ki je ocenjena na 40 milijonov evrov, naj bi bila končana v treh letih. JI Visoke odpravnine za odpuščene steklarje Napovedi, da naj bi v Steklarni Rogaška še pred koncem leta 2023 delo izgubilo približno 130 ljudi, se niso uresničile. Uradnih informacij o tem sicer v podjetju ne dajejo, neuradno pa naj bi bila številka pol nižja. Tisti, ki so dobili odpoved delovnega razmerja, naj bi dobili zelo visoke odpravnine, zato nezadovoljstva zaradi odpuščanj ni bilo. tisoč oseb, ki se jim je končalo delovno razmerje za določen čas. Štirideset oseb je ostalo brez službe zaradi stečaja ali likvidacije podjetja. JI nove izdelke, se je v zadnjih letih lotilo dveh velikih na- ložb. S prvo, ki je bila vredna 14 milijonov evrov in je že končana, je povečalo svoje proizvodne zmogljivosti in posodobilo opremo, z drugo, katere zaključek je napove- dalo v letu 2024, je postavilo dodatne montažno-skladišč- ne hale, namestilo opremo za predobdelavo in površinsko zaščito kovin ter kupilo samo- vozeče viličarje in enega naj- sodobnejših laserjev za razrez pločevine na svetu. Vrednost te naložbe, za katero je prav tako kot za prvo dobilo več milijonov evrov državne po- moči, je 12 milijonov evrov. Inovativnost gonilo rasti Na sejmu Agritech so letos prvič podelili priznanja za najboljše izdelke, ki so jih izbrali obiskovalci. V katego- riji »gozdarstvo« ga je za vi- soko zmogljiv rezalno-cepilni stroj titan 53/40 premium, namenjen profesionalnim uporabnikom, dobilo podje- tje Uniforest iz Latkove vasi. Preudarno zasnovane in pa- tentirane rešitve odlikujejo stroj, za katerega je veliko zanimanje po vsej Evropi, ZDA in tudi Avstraliji, pravijo v podjetju. Za podjetje Uniforest je slo- venski trg kljub svoji majh- nosti pomemben, saj pred- stavlja blizu 15 odstotkov prodaje. Poleg Slovenije so med najpomembnejšimi trgi Nemčija, Avstrija, Francija, Italija in ZDA. Trenutno izva- ža v 45 držav po vsem svetu. Velika Britanija in Avstralija jih v zadnjem obdobju po- zitivno presenečata kot dva izmed najbolj rastočih trgov, saj je izvoz v ti dve državi bil tudi lani nad pričakovanji. Gonilo rasti Uniforesta je inovativnost. Nenehno iz- boljšuje stare stroje in razvija nove, poleg varnosti, uporab- nosti in kakovosti veliko po- zornost namenja tudi videzu. Sip lani prodrl tudi v Čile Sejemsko priznanje je le- tos dobil tudi šempetrski Sip, in sicer za novo kosilnico s transportnimi trakovi, ki je opremljena z več inovativ- nimi sistemi za varovanje in spremljanje obremenitev na pogonskih sklopih. »Kosilni- ca opravi tri korake naenkrat, saj hkrati pokosi, pospeši su- šenje z gnetenjem in pripravi zgrabke. S sistemom isobus je povezana s traktorjem, zato je njena uporaba varna in za- nesljiva,« je povedal direktor marketinga Mihael Miheljak. Čeprav je Sip v tujini prisoten na večini kmetijskih sejmov, je Agritech za podjetje zelo pomemben. »Tudi domačim kupcem smo želeli predsta- viti našo novo tehnologijo in naše inovacije. Sejem v Celju je bil tudi prvi dogodek, na katerem smo opozorili, da Sip letos praznuje 70-letnico delo- vanja,« je še povedal Miheljak. Lani so v Sipu imeli 43 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je osem milijonov evrov manj kot v letu 2022, a so kljub temu zadovoljni. Razmere na evropskem trgu kmetij- ske mehanizacije so že ne- kaj časa zelo težke, saj ni subvencij za nakup strojev, omejitve pri kmetovanju pa povzročajo velike proteste v Nemčiji in Franciji. Šempetrsko podjetje je lani večji del prihodkov ustvarilo z izvozom. Njegovi največji izvozni trgi so Francija, Av- strija, Italija, Nemčija, Švica in Velika Britanija. V zadnjem obdobju intenzivno razvija- jo nove trge, zlasti na severu Evrope, v baltskih državah in Skandinaviji. Lani so prodrli tudi v Čile, trenutno iščejo strateškega prodajnega par- tnerja v Avstraliji. Kot pravi Miheljak, upajo, da bodo na teh trgih nadomestili zmanj- šanje prodaje v Evropi. Foto: Andraž Purg Sejem Agritech je bil prvi dogodek, na katerem je Sip opozoril, da letos praznuje 70-letnico delovanja. Za svojo novo kosilnico s transportni- mi trakovi, ki hkrati pokosi, pospeši sušenje z gnetenjem in pripravi zgrabke, je dobil sejemsko priznanje. Steklarna Rogaška, ki je od leta 2015 v lasti fi nske multi- nacionalke Fiskars, se uvršča med vodilna in tudi največja podjetja na svetu, ki izdelu- jejo tako imenovano votlo steklo. Včasih so bile njen najpomembnejši trg ZDA, zdaj večino svojih kristalnih izdelkov proda v državah Evropske unije. Prodaja doma predstavlja le 5 odstotkov pri- hodkov. Njeni predlanski čisti prihodki od prodaje so znaša- li 46,5 milijona evrov, poslov- no leto je zaključila z izgubo, ki znašala 5,6 milijona evrov. Razlog zanjo naj bi bila voj- na v Ukrajini, ki je povzro- čila rast cen osnovnih suro- vin, podražitev energentov in višje stroške prevoza. Ker se lani razmere na trgu niso nič izboljšale, so se lastniki odločili za zmanjšanje števila zaposlenih. Najprej naj bi v Fiskarsu razmišljali o odpu- stitvi dvesto ljudi, nato naj bi številko znižali na 144, potem naj bi se na seznam presež- kov uvrstilo 127 delavcev, na koncu pa naj bi tovarno za- pustilo približno 70 ljudi. Po javno dostopnih podatkih je bilo konec leta 2022 v steklar- ni 830 zaposlenih, kar je za sto več kot konec leta 2021. V Rogaški Slatini so lani že dru- gič v zadnjih letih zmanjšali število zaposlenih. Leta 2020 so odpustili približno dvesto ljudi, a so potem ponovno zaposlovali. Lani 777 presežnih delavcev Ne samo steklarna, lani so na Celjskem odpuščala tudi podjetja, ki so povezana z avtomobilsko industrijo. Kot je znano, so število zaposle- nih zmanjšali tudi v Odelu, ki razvija in izdeluje zadnje luči, tretje zavorne luči in smernike za prestižne znam- ke avtomobilov. »Čeprav imajo delodajalci še vedno težave pri zagota- vljanju potrebnega kadra, se srečujemo tudi z odpu- ščanjem delavcev,« pravijo v celjski območni službi za- voda za zaposlovanje. Lani je bilo v njeno evidenco brezposelnih na novo vpisa- nih 6.248 oseb, od tega jih je bilo 777 opredeljenih kot presežni delavci. Številka se od predlanske ne razlikuje veliko, saj se je leta 2022 na zavod prijavilo le 20 prese- žnih delavcev manj. Največji priliv presežnih delavcev je bil lani v decembru, letos za- vod ni dobil še nobene infor- macije o odpuščanju večjega števila delavcev. Med tistimi, ki so lani na Celjskem izgubili delo in so se prijavili na zavodu za za- poslovanje, je bilo več kot 3 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje (Pre)dolgo v noč odprti gostinski lokali so lahko vzrok za slabo voljo ljudi, ki živijo v bližini, saj je to povezano z glasno glasbo in s hrupom. V Mestni četrti Center, kjer je kar nekaj različnih vrst gostinskih lo- kalov, v zadnjem času niso imeli pritožb stanovalcev in kot navajajo v Mestni občini Celje, v zadnjem času ni bilo primera, da bi morali kateremu gostinskemu obratu odvzeti ali skrajšati podaljšan obratovalni čas. TATJANA CVIRN Prevzela je nove naloge Vodovod za 46 hiš CELJE – V približno letu naj bi podjetje Sial GP z Go- milskega zgradilo vodovod Pepelno–Rupe v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Pogodbo z njim je podpisala Mestna občina Celje, vrednost del znaša malo več kot 934 tisoč evrov. Občina bo naložbo izvedla v sodelovanju z javnim pod- jetjem Vo-ka, fi nancirala pa jo bo s sredstvi iz občinskega proračuna. Podjetje Sial GP je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik med šestimi podjetji, ki so oddala ponudbe na raz- pis v sklopu javnega naročila, objavljenega septembra lani. Na novo vodovodno omrežje bo priključenih 46 hiš na območju Rup, Pepelnega in Jezerskega. Prebivalci teh krajev si pitno vodo zdaj zagotavljajo iz lokalnih vodnih zajetij, ki v suši presahnejo. Poleti 2022 je na primer podjetje Vo- -ka krajanom zagotavljalo pitno vodo s pomočjo gasilskih cistern. Težave predstavlja tudi kaljenje vodnih virov ob večjih padavinah. Zato so se krajani odločili predati vaške vodovode v upravljanje podjetju Vo-ka. Novozgrajeno javno vodovodno omrežje Pepelno–Rupe bo omogočilo varno, kakovostno in stabilno vodooskrbo tudi ob izrednih vre- menskih razmerah. TC Župan Matija Kovač meni, da prinaša nova direktorica ZPO Breda Ob- rez Preskar bogate izkušnje, vodstvene sposobnosti in trdno vizijo za posodobitev poslovanja družbe. (Foto: arhiv MOC) CELJE – Konec lanskega septembra je nadzorni svet družbe ZPO Celje za novo direktorico imenoval Bredo Obrez Preskar, ki je 1. fe- bruarja prevzela štiriletno vodenje družbe. Dosedanji dolgoletni direktor Ivan Pfeifer se je upokojil. Kot izvršna direktorica je Breda Obrez Preskar vrsto let uspešno vodila družbo Celjski sejem, zadnjih ne- kaj let pa je bila direktorica Občinske uprave Občine Slovenske Konjice. »S svoji- mi bogatimi izkušnjami bo zagotovo pomembno prispe- vala k uspešnosti poslovanja družbe ZPO Celje,« so zapi- sali v MOC. Gre za številna pomembna področja dela, ki sooblikujejo podobo mesta in življenje občanov. ZPO upravlja parkirišča, športne ter turistične stavbe v mestni občini Celje. Tako skrbi za celjsko drsališče, dvorani Golovec in Zlatorog, keglji- šče, letno in zimsko kopa- lišče, nogometna stadiona Olimp in Z'dežele, športni center na Skalni kleti in tudi za Celjsko kočo in ŠRC Šmar- tinsko jezero. Na omenjenih področjih dela vidi nova direktorica razvojne izzive. Po njenem mnenju bo pomembno od- govorno in učinkovito upra- vljanje športnih objektov, priložnosti pa vidi tudi v di- gitalizaciji, sploh v primeru Centralke. »Verjamem, da bomo tudi v prihodnje po- magali sooblikovati športno in turistično ponudbo v me- stu. Pred nami je tudi nova fi nančna perspektiva, ki bo lahko služila kot osnova za razvoj. Veliko objektov bo namreč treba energetsko prenoviti in jih prilagoditi zahtevam trajnostnega pre- hoda in okoljske odporno- sti,« je dejala Breda Obrez Preskar. TC CELJE – Obratovalni čas gostinskih lokalov v mestu Odprto za vse ali le za nekatere? Za gostinske lokale na ob- močju mestne četrti je redni obratovalni čas med 6. in 22. uro, kasneje pa se šteje, da gre za podaljšan obratovalni čas. Če želi gostinec delati dlje kot do 22. ure, se mora s tem strinjati tudi mestna četrt. Podaljšanje za zaprte družbe A primeri, ki jih obravnava posebna komisija v okviru sveta MČ, so zelo različni, včasih tudi nekoliko neobi- čajni. Kot pravi predsednica sveta MČ Center Alenka Peč- nik, je svet nedavno obrav- naval prošnjo, ki ni bila prva tovrstna. »Nekateri lokali že- lijo določene dneve podaljšati obratovalni čas, a le za zaprto družbo. V teh primerih nismo dali soglasja, saj tovrstno po- daljševanje obratovalnega časa lokala z ničemer ne pri- speva k oživljanju mestnega jedra. Soglasje smo dali pod pogojem, če bo lokal odprt za vse, sicer ne vidimo smisla, da sploh izdajamo tovrstna soglasja,« meni sogovornica. Na osnovi takšnega sklepa so ji nekateri očitali, da je pro- ti oživljanju mestnega jedra, kar odločno zavrača. »V me- stnem jedru želimo čim več dogajanja in čim več odprtih lokalov, a ti naj bodo na vo- ljo vsem, ne le zaprtim druž- bam. Slednje sicer pomeni zapiraje lokalov, ne njihove- ga odpiranja,« je prepričana. Ob tem se ji ne zdi moteče, da imajo nekateri lokali ob koncu tedna dovoljenje za obratovanje do jutranjih ur. »To sicer ni vedno sprejeto z razumevanjem tistih, ki živijo v bližini. A posebnih pritožb ni bilo in mi ne želimo ome- jevati obratovanja lokalov. Če prihaja do hrupa in nemira, mora posredovati policija, kadar je to potrebno.« Za zdaj brez skrajševanja Nabor lokalov na območju MČ Center, ki lahko imajo podaljšan obratovalni čas, je širok in tudi ure, do katerih lahko delajo, so različne. Re- stavracije, gostilne in kavarne so lahko odprte do tretje ure zjutraj, slaščičarne, okrepče- valnice in dnevni bari do ene ure zjutraj, diskoteke, nočni bari in bari z izvajanjem dru- žabnega programa do pete ure zjutraj. Gostinski obrati v trgovsko-poslovnih sredi- ščih imajo odprto v skladu z veljavnim hišnim redom, vendar največ do druge ure zjutraj. Podaljšano obratova- nje imajo lahko tudi obrati, ki so prijavili prireditev, med- tem ko imajo hotelske terase in gostinski vrtovi lahko od- prto do enih naslednjega dne. »Ne glede na vrsto gostin- skega obrata se lahko posa- meznemu obratu ob organi- ziranih prireditvah izda do 30 soglasij v koledarskem letu za enodnevni podaljšan obrato- valni čas do pete ure nasle- dnjega dne,« navajajo v MOC. Gostinec mora vlogo za podaljšan obratovalni čas vložiti na Mestni občini Celje, k njej mora priložiti soglasje lastnika stavbe, kjer je lokal, če sam ni njegov lastnik, ter mnenje Mestne četrti Cen- ter. Če je soglasje ali mnenje negativno, pristojni občinski oddelek vlogo za podaljšanje obratovalnega časa deloma ali v celoti zavrne. Če pride do pisnih pritožb bližnjih stanovalcev, zbere jih MČ Center, ali na osnovi zapisnikov ustreznih inšpek- cijskih služb lahko občinski oddelek skrajša podaljšan obratovalni čas lokala. Ena- ko velja, če policija posreduje več kot trikrat v dveh mese- cih, o čemer sestavi poročilo oziroma predlog inšpekcij- skim službam. A ker je sodelovanje z Me- stno četrtjo Center dobro, v zadnjem času ni prišlo do tega, da bi morali kateremu gostinskemu obratu odvzeti ali skrajšati podaljšan obrato- valni čas, pravijo v MOC. Gostinski lokali v Celju so pomemben del ponudbe mesta tako za domačine kot obiskovalce in zato ni vseeno, koliko jih je in kdaj so odprti. Kar nekaj jih vrata zapre že sredi popoldneva. V teh predpustnih dneh bodo ponekod po- skrbeli za času primerno ponudbo in okrasitev. (Foto: TC) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje (Pre)dolgo v noč odprti gostinski lokali so lahko vzrok za slabo voljo ljudi, ki živijo v bližini, saj je to povezano z glasno glasbo in s hrupom. V Mestni četrti Center, kjer je kar nekaj različnih vrst gostinskih lo- kalov, v zadnjem času niso imeli pritožb stanovalcev in kot navajajo v Mestni občini Celje, v zadnjem času ni bilo primera, da bi morali kateremu gostinskemu obratu odvzeti ali skrajšati podaljšan obratovalni čas. TATJANA CVIRN Prevzela je nove naloge Vodovod za 46 hiš CELJE – V približno letu naj bi podjetje Sial GP z Go- milskega zgradilo vodovod Pepelno–Rupe v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Pogodbo z njim je podpisala Mestna občina Celje, vrednost del znaša malo več kot 934 tisoč evrov. Občina bo naložbo izvedla v sodelovanju z javnim pod- jetjem Vo-ka, fi nancirala pa jo bo s sredstvi iz občinskega proračuna. Podjetje Sial GP je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik med šestimi podjetji, ki so oddala ponudbe na raz- pis v sklopu javnega naročila, objavljenega septembra lani. Na novo vodovodno omrežje bo priključenih 46 hiš na območju Rup, Pepelnega in Jezerskega. Prebivalci teh krajev si pitno vodo zdaj zagotavljajo iz lokalnih vodnih zajetij, ki v suši presahnejo. Poleti 2022 je na primer podjetje Vo- -ka krajanom zagotavljalo pitno vodo s pomočjo gasilskih cistern. Težave predstavlja tudi kaljenje vodnih virov ob večjih padavinah. Zato so se krajani odločili predati vaške vodovode v upravljanje podjetju Vo-ka. Novozgrajeno javno vodovodno omrežje Pepelno–Rupe bo omogočilo varno, kakovostno in stabilno vodooskrbo tudi ob izrednih vre- menskih razmerah. TC Župan Matija Kovač meni, da prinaša nova direktorica ZPO Breda Ob- rez Preskar bogate izkušnje, vodstvene sposobnosti in trdno vizijo za posodobitev poslovanja družbe. (Foto: arhiv MOC) CELJE – Konec lanskega septembra je nadzorni svet družbe ZPO Celje za novo direktorico imenoval Bredo Obrez Preskar, ki je 1. fe- bruarja prevzela štiriletno vodenje družbe. Dosedanji dolgoletni direktor Ivan Pfeifer se je upokojil. Kot izvršna direktorica je Breda Obrez Preskar vrsto let uspešno vodila družbo Celjski sejem, zadnjih ne- kaj let pa je bila direktorica Občinske uprave Občine Slovenske Konjice. »S svoji- mi bogatimi izkušnjami bo zagotovo pomembno prispe- vala k uspešnosti poslovanja družbe ZPO Celje,« so zapi- sali v MOC. Gre za številna pomembna področja dela, ki sooblikujejo podobo mesta in življenje občanov. ZPO upravlja parkirišča, športne ter turistične stavbe v mestni občini Celje. Tako skrbi za celjsko drsališče, dvorani Golovec in Zlatorog, keglji- šče, letno in zimsko kopa- lišče, nogometna stadiona Olimp in Z'dežele, športni center na Skalni kleti in tudi za Celjsko kočo in ŠRC Šmar- tinsko jezero. Na omenjenih področjih dela vidi nova direktorica razvojne izzive. Po njenem mnenju bo pomembno od- govorno in učinkovito upra- vljanje športnih objektov, priložnosti pa vidi tudi v di- gitalizaciji, sploh v primeru Centralke. »Verjamem, da bomo tudi v prihodnje po- magali sooblikovati športno in turistično ponudbo v me- stu. Pred nami je tudi nova fi nančna perspektiva, ki bo lahko služila kot osnova za razvoj. Veliko objektov bo namreč treba energetsko prenoviti in jih prilagoditi zahtevam trajnostnega pre- hoda in okoljske odporno- sti,« je dejala Breda Obrez Preskar. TC CELJE – Obratovalni čas gostinskih lokalov v mestu Odprto za vse ali le za nekatere? Za gostinske lokale na ob- močju mestne četrti je redni obratovalni čas med 6. in 22. uro, kasneje pa se šteje, da gre za podaljšan obratovalni čas. Če želi gostinec delati dlje kot do 22. ure, se mora s tem strinjati tudi mestna četrt. Podaljšanje za zaprte družbe A primeri, ki jih obravnava posebna komisija v okviru sveta MČ, so zelo različni, včasih tudi nekoliko neobi- čajni. Kot pravi predsednica sveta MČ Center Alenka Peč- nik, je svet nedavno obrav- naval prošnjo, ki ni bila prva tovrstna. »Nekateri lokali že- lijo določene dneve podaljšati obratovalni čas, a le za zaprto družbo. V teh primerih nismo dali soglasja, saj tovrstno po- daljševanje obratovalnega časa lokala z ničemer ne pri- speva k oživljanju mestnega jedra. Soglasje smo dali pod pogojem, če bo lokal odprt za vse, sicer ne vidimo smisla, da sploh izdajamo tovrstna soglasja,« meni sogovornica. Na osnovi takšnega sklepa so ji nekateri očitali, da je pro- ti oživljanju mestnega jedra, kar odločno zavrača. »V me- stnem jedru želimo čim več dogajanja in čim več odprtih lokalov, a ti naj bodo na vo- ljo vsem, ne le zaprtim druž- bam. Slednje sicer pomeni zapiraje lokalov, ne njihove- ga odpiranja,« je prepričana. Ob tem se ji ne zdi moteče, da imajo nekateri lokali ob koncu tedna dovoljenje za obratovanje do jutranjih ur. »To sicer ni vedno sprejeto z razumevanjem tistih, ki živijo v bližini. A posebnih pritožb ni bilo in mi ne želimo ome- jevati obratovanja lokalov. Če prihaja do hrupa in nemira, mora posredovati policija, kadar je to potrebno.« Za zdaj brez skrajševanja Nabor lokalov na območju MČ Center, ki lahko imajo podaljšan obratovalni čas, je širok in tudi ure, do katerih lahko delajo, so različne. Re- stavracije, gostilne in kavarne so lahko odprte do tretje ure zjutraj, slaščičarne, okrepče- valnice in dnevni bari do ene ure zjutraj, diskoteke, nočni bari in bari z izvajanjem dru- žabnega programa do pete ure zjutraj. Gostinski obrati v trgovsko-poslovnih sredi- ščih imajo odprto v skladu z veljavnim hišnim redom, vendar največ do druge ure zjutraj. Podaljšano obratova- nje imajo lahko tudi obrati, ki so prijavili prireditev, med- tem ko imajo hotelske terase in gostinski vrtovi lahko od- prto do enih naslednjega dne. »Ne glede na vrsto gostin- skega obrata se lahko posa- meznemu obratu ob organi- ziranih prireditvah izda do 30 soglasij v koledarskem letu za enodnevni podaljšan obrato- valni čas do pete ure nasle- dnjega dne,« navajajo v MOC. Gostinec mora vlogo za podaljšan obratovalni čas vložiti na Mestni občini Celje, k njej mora priložiti soglasje lastnika stavbe, kjer je lokal, če sam ni njegov lastnik, ter mnenje Mestne četrti Cen- ter. Če je soglasje ali mnenje negativno, pristojni občinski oddelek vlogo za podaljšanje obratovalnega časa deloma ali v celoti zavrne. Če pride do pisnih pritožb bližnjih stanovalcev, zbere jih MČ Center, ali na osnovi zapisnikov ustreznih inšpek- cijskih služb lahko občinski oddelek skrajša podaljšan obratovalni čas lokala. Ena- ko velja, če policija posreduje več kot trikrat v dveh mese- cih, o čemer sestavi poročilo oziroma predlog inšpekcij- skim službam. A ker je sodelovanje z Me- stno četrtjo Center dobro, v zadnjem času ni prišlo do tega, da bi morali kateremu gostinskemu obratu odvzeti ali skrajšati podaljšan obrato- valni čas, pravijo v MOC. Gostinski lokali v Celju so pomemben del ponudbe mesta tako za domačine kot obiskovalce in zato ni vseeno, koliko jih je in kdaj so odprti. Kar nekaj jih vrata zapre že sredi popoldneva. V teh predpustnih dneh bodo ponekod po- skrbeli za času primerno ponudbo in okrasitev. (Foto: TC) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Življenja brez kakovostnega in hitrega dostopa do spleta si ne moremo več predstavljati. Dostop do di- gitalnih vsebin potrebujemo doma, v službi, šoli, na dopustu … Velike težave s spletom imajo v delu vojni- ške občine, v naseljih Bovše in Razgor, zato so krajani podpisali peticijo za gradnjo optičnega omrežja in jo naslovili na podjetji Rune Enia, ki naj bi na tem območju zgradilo optično omrežje, in Telekom Slovenija, ki je lastnik že položene optične kanalizacije na delih trase. BOJANA AVGUŠTINČIČ Gradnja podaljšana za štiri mesece Gradnja fekalne kanalizacije v Ivenci je bila v minulih dneh zaradi zimskih razmer začasno prekinjena. Dokončanje del se je sicer podaljšalo za več mesecev. (Foto: Jan Knez) VOJNIK – Občina je v mi- nulem letu v Ivenci začela graditi fekalno kanalizaci- jo v dolžini približno 3,3 kilometra. Zaradi izredno zahtevne gradnje in lanskih neugodnih vremenskih raz- mer se je končanje gradnje podaljšalo za predvidoma štiri mesece. »Izvajalec Brahigradnje je do zdaj uspel zgraditi 2.700 metrov kanalizacije skupaj z revizijskimi jaški in s hišnimi priključki, od tega pet podbo- jev čez glavno cesto ter z enim čez potok Tesnico. Prav tako je izvedena zahtevna vrtina z zaščitno cevjo pod kapelo v dolžini 45 metrov v živi skali na globini šestih metrov,« na- vajajo v Občini Vojnik. Zaradi zimskih razmer so bila dela v minulih dneh prekinjena. Gra- dnjo bo izvajalec nadaljeval, ko bodo vremenske razmere to dovoljevale. S kanalizacijskim omrež- jem bodo po končanju del po- vezani celotno naselje Ivenca ter posamične stavbe ob tra- si državne ceste do Vojnika, kjer bo izvajalec novozgraje- no omrežje povezal s kanali- zacijskim sistemom. Naložba je ocenjena na približno 1,3 milijona evrov. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo prispevalo 447 tisoč evrov, drugo bo iz proračuna plača- la Občina Vojnik. Ob gradnji fekalne kana- lizacije so v naselju Ivenca predvideni še obnova vodo- voda s hišnimi priključki ter obnova meteorne kanalizaci- je ter asfaltiranje ceste. BA LAŠKO – Komisija vlade za reševanje vprašanj pri- kritih grobišč je letošnje leto razglasila za leto spo- mina na 15 let od vstopa k umorjenim v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. Komisija pripra- vlja več dejavnosti, ki jih bo po besedah predsednika komisije Jožeta Dežmana podrobneje predstavila v začetku marca. V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca 2009 našli prikrito množič- no grobišče žrtev povojnih pobojev. Približno 800 so jih odkopali in shranili v pla- stične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za nekaj let ustavila, po sprejemu Za- kona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev pa so posmrtne ostanke iz za- časne kostnice v Hudi Jami oktobra 2017 prenesli in po- kopali na pokopališču v spo- minskem parku Dobrava v Mariboru. Spomin na Barba- rin rov je po besedah Jožeta Dežmana potreben, da ne pozabimo, v kakšnih raz- merah so morali posmrtni ostanki umorjenih v Hudi Jami čakati od leta 2009 do 2016, ko je bilo 1416 umor- Letošnje leto razglašeno za leto spomina na odkritje grobišča v Hudi Jami Barbarin rov namerava Občina Laško urediti v muzej rudarske in pietetne dediščine. (Foto: An- draž Purg) jenih končno pokopanih v začasen grob na pokopališču Dobrava. Barbarin rov v Hudi Jami namerava Občina Laško v sodelovanju z obrambnim ministrstvom sicer urediti v muzej. Grobišče je Vlada RS v letu 2022 razglasila za kul- turni spomenik državnega pomena. Do ureditve muzeja bo po besedah župana Obči- ne Laško Marka Šanteja treba narediti še kar nekaj korakov. Najprej bo treba urediti varen vstop v muzejski rov ter po- skrbeti za ustrezno prezrače- vanje in razsvetljavo, ki mora biti primerna za zahtevne pogoje pod zemljo, kjer je visoka vlaga. To sta osnovna pogoja za varen obisk rova. V muzeju bo ob pietetnem delu predstavljena tudi rudarska dediščina. Komisija vlade za reševa- nje vprašanj prikritih grobišč je sicer na januarski seji po- zvala k ponovni razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma. Najpri- mernejši datum naj bi bil 17. maj. STA, BA V naseljih Bovše in Razgor imajo krajani velike težave z internetom, zato so podpisali peticijo za gradnjo optičnega omrežja in jo naslovili na podjetje Rune Enia. V slednjem odgovarjajo, da je gradnja načrtova- na v treh letih. (Foto: Nik Jarh) VOJNIK – Peticija zaradi nevzdržnega stanja glede hitrosti spleta »Hitrost spleta včasih ne dosega niti 8 megabitov na sekundo (Mbit/s), možno je gledati največ dve televiziji v standardni ločljivosti (SD), a še to s stalnimi motnjami. Ostane nekaj prostora za internet, vendar je prenos podatkov izredno počasen, včasih se ustavi. Veliko go- spodinjstev sploh nima stare- ga bakrenega priključka, zato uporabljajo brezžični prenos, ki je odvisen od vremena. Mnogi bi lahko delali od doma, a zaradi težav s sple- tom ne morejo. Naselji Bovše in Razgor na tem področju ne pripadata dobi visoke razvito- sti telekomunikacij, ampak še bakreni dobi,« navaja Matjaž Pečar iz Bovš. Peticijo je podpisalo 141 (več kot 99,5 odstotka) ob- čanov Bovš, Razgorja, Gradi- šča ter Pristave in dela Marija Dobja, kjer optično omrežje tudi še ni zgrajeno. S peticijo so podpisniki seznanili tudi župana občin Vojnik in Šen- tjur, saj od njiju pričakujejo pomoč predvsem v primeru dajanja soglasij in podobne- ga. Gradnja optičnega omrežja v treh letih V podjetju Rune Enia od- govarjajo, da zelo dobro razumejo željo in potrebo krajanov Bovš in Razgorja po boljši, hitrejši in zane- sljivejši spletni povezavi, ki je dandanes nepogrešljiv del vsakdana. »Tudi sami smo že pred leti zaznali, da je na po- deželskih območjih Slovenije dostop do spleta slab ali ga sploh ni, kar je bil tudi razlog, da smo začeli izvajati projekt Rune, v sklopu katerega gra- dimo optično infrastrukturo na podeželskih območjih Slovenije, ki so za osrednje ponudnike manj zanimivi. S tem prebivalcem podeželskih območij omogočamo dostop do boljše, hitrejše in zaneslji- vejše spletne povezave,« pra- vijo. Ob tem pojasnjujejo, da je vseslovenski projekt Rune zasebna naložba. Financira jo evropski investicijski zaseb- ni sklad CEBF (Connecting Europe Broadband Fund), ki vlaga prav v projekte gradnje optične infrastrukture na po- deželju. »Gradnjo omrežja Rune tako izvajamo v skladu s svojim poslovnim načrtom in s sredstvi, ki jih imamo za to na voljo,« dodajajo. Rune Enia v sklopu tega projekta načrtuje gradnjo la- stnega omrežja tudi na obmo- čju občin Vojnik in Šentjur. Ker projekt Rune ni razdeljen po občinah, temveč po projek- tih, sta tako občini del dveh ali več projektov. Nekateri od teh so se že začeli, nekateri se še bodo, pojasnjujejo v podjetju Rune Enia. »V sklo- pu projekta, poimenovanem S31, je tako med drugim načr- tovana gradnja omrežja tudi v naseljih Pristava, Bovše, Razgor in Gradišče. Vključe- nost posameznega naslova v projekt lahko občani preve- rijo na spletni strani www. ruralnetwork.eu, kjer so na voljo tudi vse pomembnej- še informacije o projektu in naročilu priključka.« V pod- jetju Rune Enia dodajajo, da je projekt S31 sicer v končni fazi projektiranja, začetek del je predviden v drugi polovici letošnjega leta. Gradnja op- tičnega omrežja na območju naselij Bovše, Razgor, Prista- va in Gradišče je po navedbah podjetja Rune Enia načrto- vana v treh letih, pri čemer bodo občani naročilo za op- tični priključek lahko oddali približno leto pred gradnjo. Občina že namešča cevi Skozi večji del Bovš je op- tična kanalizacija že polože- na. Ob prenovi ceste in ureja- nju plazu je namreč vojniška občina v zemljo položila tudi cevi, v katere bo nato name- ščena optika. »Predvideno je, da se bo optično omrežje za območje Bovš, Razgorja, Pristave napajalo iz centrale v Dramljah, do tja pa morajo biti zgrajeni vodi. Podjetje Rune Enia je v občini Vojnik tudi že predstavilo načrte gra- dnje,« je dejal župan Občine Vojnik Branko Petre. Optika v vojniški občini se bo sicer napajala iz treh smeri. »Gra- dnja se bo najprej, predvido- ma že letos, začela na delu, ki meji z občino Dobrna. Gre za območje Nove Cerkve, Socke in okoliških vasi, ki se bo na- pajalo iz centrale v Velenju. Območje Frankolovega, Čre- šnjic, Brdc in Rov pa se bo na- pajalo iz centrale v Zrečah. V delu, kjer zdaj gradimo vodo- vod Lindek, tudi že polagamo cevi za optično napeljavo,« je pojasnil Petre. Obstali v »bakreni dobi« Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zakaj na odseku ob glavni cesti med Jezercami in Večjim Brdom še vedno ni pločnika? Starši že vrsto let opozarjajo, da bi njihovi otroci v Osnovno šolo Dobje in v tamkajšnji vrtec radi prihajali peš ali s kolesom, a jim slaba prometna varnost to onemogoča. Župan pravi, da Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pločnika na načrtuje. V DRSI pojasnjujejo, da lahko občina sama pristopi k projektiranju naložbe in od- kupu zemljišč, nato pa lahko pričakuje tudi državno sofi nanciranje. TINA STRMČNIK Načrtujejo turistični inkubator PODČETRTEK – Občina v tem letu v proračunu načr- tuje 9,2 milijona evrov prihodkov in malo več kot deset milijonov odhodkov. Proračun med drugim predvideva začetek urejanja T uristično-rekreativnega centra Vonarje. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je povedal, da je letos za naložbe na voljo približno 6,5 milijona evrov. Ob- čina svojo pozornost že namenja urejanju gradu, poti nanj in kašče pod gradom. Še ena od naložb, ki jo že izvaja, je gradnja podjetniškega centra v Podčetrtku – slednji naj bi bil pod streho še letos. Po besedah Misje so precej visoke postavke namenjene urejanju cestne, vodovodne in kana- lizacijske infrastrukture. Občina bo pridobila še projektno dokumentacijo za razširitev osnovne šole v Podčetrtku. »Čeprav smo šolo že dogradili, je rast prebivalstva izje- mna. Tudi iz števila oddanih vlog za gradbena dovoljenja je razvidno, da se v naši občini obetajo večja vlaganja na področju gradnje stanovanj. Naloga občine je pravoča- sno zagotoviti ustrezne pogoje na področju predšolske in šolske vzgoje.« Med drugim je obnove deležna stara šola v Polju ob Sotli, za katero so predvidene nove vsebine. Kot je povedal Misja, bo občina začela uresničevati svoje načrte na območju tako imenovanega Vonarskega jezera, tam bo namreč uredila kanalizacijo in vodovod, poskrbela bo tudi za zemeljsko temeljenje in ureditev štiri hektarje velikega območja, kjer predvideva turistično-rekreativni center. »Pridobili smo že gradbeno dovoljenje in projek- tno dokumentacijo za izvedbo gradnje. V nadaljevanju se bomo tam lotili še turističnega inkubatorja za območje Obsotelja in Kozjanskega. Radi bi namreč zgradili večji objekt, namenjen dodatnemu izobraževanje na področju turizma in spodbujanju novih zaposlitev.« TS Tokrat s traktorji v znak protesta CELJSKO – Da so proti omejitvam na lastni zemlji, da se brez kmetov ne bosta več cedila med in mleko ter da se bodo zeleni ukrepi odrazili na zara- ščenem podeželju – takšne slogane so na svoje transparente 1. februarja med drugim zapisali kmetje. S približno 50 traktorji so zavzeli ceste in parkirišča v bližini celjskega sejmišča. Obisko- valce sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije so želeli opozoriti na svojo problematiko in svoje zahteve. Kot je povedal eden od udeležencev protesta Rok Terčič iz Šmarja pri Jel- šah, kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč in ostro nasprotujejo postopkom hitrih razlastitev. Menijo na- mreč, da najboljša kmetijska zemljišča ne smejo biti žrtvovana za umeščanje stavb, zadrževalnikov, cest in kolesar- skih stez. Ostro nasprotujejo vzpostavi- tvi vodnih pasov, prepovedi preoravanja teh površin in setve določenih kultur. Nasprotujejo prepovedi zimske brazde na 80 odstotkih ornih površin, ki jih ima posamezno kmetijsko gospodarstvo, in obvezni vključitvi štirih odstotkov ornih površin v neproizvodne površine. Med drugim nasprotujejo tudi novim davkom in obračunom katastrskega dohodka na podlagi novega sistema bonitetnega točkovanja. Zahtevajo še učinkovitejše upravljanje zveri in divjadi. Terčič je pojasnil, da ukrepi, ki jih vlada nalaga kmetom, zmanjšujejo nji- hovo konkurenčnost. »Zaradi tovrstnih ukrepov se bo še razširil uvoz blaga iz drugih držav, ki imajo na področju pri- delave hrane veliko slabše standarde, kot jih imamo v Sloveniji.« Dodal je, da želijo kmetje takojšnje nadaljeva- nje pogajanj z vlado in s kmetijskim ministrstvom. Spomnimo, da kmetje vse od začet- ka letošnjega leta po številnih krajih na Celjskem, predvsem v Savinjski dolini, a tudi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in drugod, prižigajo kresove. To počnejo v znak podpore protestom nemških kme- tov, nestrinjanja s kmetijsko politiko v Sloveniji in neodobravanja imenovanja nove ekipe na kmetijskem ministrstvu. Na svoje nezadovoljstvo v zadnjem času opozarjajo tudi s postavljanjem bal sena v krožišča in s postavljanjem transparen- tov pred svoje kmetije. TS Vrsta traktorjev na Dečkovi cesti v Celju (Foto: RT) V šolo s kombijem, ker je hoja prenevarna DOBJE – Občani že vrsto let pozivajo k ureditvi pločnika ob glavni cesti David Kravina, predsednik sveta staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Dobje, opozarja, da je odsek glavne ceste med Jezercami in Večjim Brdom neurejen in zelo nevaren. »Upam, da ne bo prišlo do smrtnih žrtev. Velikokrat se žal stvari premaknejo, šele ko je prepozno.« Župan Franc Leskovšek je povedal, da je občina DRSI pred dnevi poslala idejno za- snovo za pločnik in prosila, da bi si predstavniki direkcije prišli ogledat stanje. »V dopi- sih, ki smo jih prejeli doslej, je bilo zapisano, da direkcija ne načrtuje gradnje pločnika. Mi bomo pri svojih pobudah vztrajali. Zasnova je pripra- vljena za pločnik ob desni strani cestišča, ob potoku, a potrebujemo tudi soglasje Agencije RS za okolje.« Že v enem od intervjujev ob preteklih občinskih pra- znikih je Leskovšek pojasnil, da večina otrok, ki obiskuje- jo dobjansko osnovno šolo, živi manj kot štiri kilometre stran. Ker za hojo v šolo in iz nje nimajo na voljo pločnika, razdaljo do šole premagujejo s kombijem, ki ga je kupila šola, prevoze plačuje občina. Trajnost ali varnost? Da se ob odseku ceste med Jezercami in Večjim Brdom ne da hoditi varno, saj se pe- šci ne morejo nikamor uma- kniti, vsi vozniki pa ne gle- de na omejitve vozijo veliko prehitro, je dejala ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš. »Še odrasli si ne upamo hoditi ob tej prome- tnici, kaj šele, da bi tja spu- stili otroke. Učiteljica je ob zadnjem tednu mobilnosti drugi dan akcije ugotovila, da je pot ob cesti na odseku Do- bje–Jezerce preveč nevarna. Varnost ima prednost pred tem, da učence spodbujamo h gibanju in k trajnosti. Tudi usposabljanje za vožnjo ko- lesa je pravi izziv. Takrat na pomoč pokličemo policijo in redarje. Razmere pri nas so res posebne. Živimo sredi na- rave, a nikamor ne moremo peš ali s kolesom.« Po besedah ravnateljice so bile že pred leti o problema- tiki tega odseka opravljene študije, na nevarnost že dolgo opozarja občinski svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu. Dodala je, da šola in starši otrok že vsaj desetle- tje občino pozivajo k iskanju rešitev, slednja pa se je vrsto let izgovarjala na direkcijo. »Predstavniki direkcije so po- jasnili, da za gradnjo pločnika denarja ne morejo dati vna- prej. A če bi občina odkupila zemljišča in pripravila načrt, bi direkcija pristopila k sofi - nanciranju. Čeprav smo ime- li skupne sestanke, je nato ponavadi vsak povedal svojo zgodbo. Le upam, da se komu ne bo kaj zgodilo.« Direkcija žogico vrača občini Iz DRSI so sporočili, da je za ureditev pločnikov zno- traj naselja Dobje v skladu z veljavnim Zakonom o cestah pristojna občina. Ureditev pločnika ob državni cesti zu- naj naselja ni upravičena, saj število vozil ne ustreza pogo- ju, določenem v Pravilniku o projektiranju cest. Povprečen letni dnevni promet je po predlanskih podatkih znašal 2.588 vozil na dan, medtem ko je pogoj postavljen pri 3.500 vozilih dnevno. Še en kriterij glede ugotavljanja upravičenosti gradnje ploč- nika je povprečna zgostitev pešcev ob cesti, ki mora zna- šati več kot deset oseb na uro. Direkcija je v odgovoru na naša vprašanja pojasnila, da lahko občina na predlaganem mestu izvede štetje pešcev in ji podatke posreduje z izpol- njenim dokumentom za iden- tifi kacijo investicijskega pro- jekta. »Če se s štetjem izkaže, da je pločnik upravičen, oziro- ma se kako drugače utemeljijo razlogi za njegovo ureditev, lahko občina tudi sama pri- stopi k projektiranju projekta in odkupu zemljišč. Direkcija pa bo v obdobju priprave na gradnjo, ko bodo pridobljena vsa zemljišča, pristopila k so- fi nanciranju, seveda skladno z določili Zakona o cestah in razpoložljivimi fi nančnimi sredstvi.« Ustanovili tudi iniciativo David Kravina, predsednik sveta staršev otrok, ki obi- skujejo OŠ Dobje, upa, da se bodo pristojne državne služ- be čim prej odzvale na idejni projekt za pločnik in določile, kje ga je možno zgraditi. Po- udaril je, da je hoja ob glavni cesti problematična za vse udeležence v prometu, med drugim za dijake, študen- te, delavce, ki v Dobje ali iz njega potujejo z avtobusom, nato pa se gibajo ob glavni ce- sti, kjer vozila, tudi tovornja- ki, vozijo z visoko hitrostjo. Omenil je, da bo umeščanje poti za pešce precejšen izziv v smeri od Dobja proti Šen- tjurju, sploh na odseku, kjer je na eni strani potok in na drugi plazovito zemljišče. »Številne občine ogromno denarja vlagajo v dobre po- goje za pešce in kolesarje, pri nas pa smo glede tega ob- stali v preteklosti. Občina je pločnik uredila le v središču kraja, kjer je bilo to najlažje izvedljivo, vse drugo je v ka- tastrofalnem stanju,« je pove- dal Kravina. Dodal je, da je umeščanje pločnika oz. poti za pešce zaradi različnih ra- zlogov velikokrat obstalo na mrtvi točki. Da bi bilo tokrat vendarle drugače, so občani ustanovili tudi ljudsko inici- ativo. Ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš: »V otrocih je naravna želja po gibanju, želijo hoditi peš. Ko se končajo dejavnosti v sklopu tedna mobilnosti, bi radi še naprej hodili peš. A jim tega ne moremo dovoliti, ker je prenevarno.« Umeščanje pločnika oz. poti za pešce ob glavni cesti je zaradi različnih razlogov velikokrat obstalo na mrtvi točki. Bo tokrat drugače? (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides že četrti teden vztraja pri stavki, v številnih zdravstvenih ustanovah so se ta teden stavkajoči zdravniki spet zbrali na stavkovnih zborih. Bliža se čas, ko bodo preklicana soglasja za nadurno delo številnih zdravnikov stopila v veljavo. Takrat naj bi bolniki posledice stavke še bolj začutili. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Četrti teden stavke Bo marca v bolnišnici katastrofa? V vodstvu Splošne bolni- šnice Celje tako upajo, da bo v tem mesecu vendarle prišlo do dogovora med sindikatom in vlado. V celjski bolnišnici je namreč pretekli teden so- glasja za nadurno delo uma- knilo približno 47 odstotkov zdravnikov. »Umik njihovih soglasij bo stopil v veljavo 30. dan po vročitvi preklicev vodstvu bolnišnice, zato v fe- bruarju večjih vplivov te od- ločitve na organizacijo dela naše bolnišnice še ne bo. Po začetku veljave bodo učin- kovali na organizacijo dela vseh medicinskih oddelkov,« so sporočili iz celjske bolni- šnice. Takrat bo bolnišnica najprej zagotovila delo v Ur- gentnem centru Celje in na vseh deloviščih, na katerih obravnavajo bolnike, ki jih morajo skladno z zakono- dajo obravnavati tudi v času stavke. »Predvidoma takrat bomo lahko zagotavljali de- lovni čas, ki velja ob nedeljah in praznikih, ko v bolnišni- ci ne izvajamo specialistič- no-ambulantnih preiskav, diagnostičnih preiskav in načrtovanih operativnih po- segov. Bolnišnica bo v opisa- ni organizaciji dela opravljala nujne zdravstvene storitve ter storitve, ki jih moramo opra- vljati v času stavke, druge obravnave bodo odpovedane in bodo bolniki prenaročeni,« še dodajajo v bolnišnici. Glede napovedi nekaterih vodstev bolnišnic, da bodo zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, umaknili soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je sindikalna zaupnica Fidesa v celjski bolnišnici Mate- ja Grat dejala, da se s tem strinjajo. Navedla je, da se celjska bolnišnica za ta ko- rak ni odločila. Če pa drugi izvajalci ne bodo prišli na delo v celjsko bolnišnico, bi se delo pri njih v treh dneh ustavilo, je opozorila. Urgenca potegnila kratko V prvih treh tednih stavke zdravnikov in zobozdrav- nikov je v celjski bolnišnici odpadlo približno 25 odstot- kov nenujnih operativnih po- segov in približno 5 odstot- kov nenujnih specialističnih ambulantnih obravnav. Po- večan obisk urgence gre na račun respiratornih obolenj in epidemije gripe. »Če je bilo v letu 2023 povprečno dnevno v urgentnem centru obravnavanih 270 bolnikov, jih je bilo januarja 2024 pov- prečno dnevno obravnavanih 310. Če vzamemo obdobje od začetka stavke zdravnikov in zobozdravnikov, 15. januar- ja, ko se je v urgentne centre prelila še obravnava bolnikov, ki zdravstvene obravnave niso mogli opraviti pri svo- jem osebnem zdravniku, je bilo v urgentnem centru pov- prečno dnevno obravnavanih 325 bolnikov. V urgentnem centru namreč kljub stavki delo poteka nemoteno. Za- radi opisanih razmer so zelo zasedene tudi hospitalne zmogljivosti bolnišnice,« še poudarjajo v bolnišnici. Še vedno se s povečanim obsegom dela, kar smo že poročali, ubadajo v Urgentnem centru Ce- lje, kjer tako ali tako delajo ves čas in opravljajo dežurstva, v enem delu urgence gre predvsem za mlajše zdravnike. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Zdravstvenem domu Celje so dejali, da delo kljub stavki zdravnikov in zobozdravnikov » … poteka tekoče. Ambulante so odprte po običajnem urniku, do večjih odpovedi obravnav ni prišlo. Zaradi porasta respiratornih okužb in s tem povezanih akutnih obravnav v tem obdobju leta v primerjavi z obdobjem pred stavko še niso za- znali padca storitev.« Dodajajo še, da so delovni procesi organizirani in urejeni v skladu z evropsko direktivo o delovnem času, zato zdravniki nimajo soglasij za nadurno delo več kot 8 ur tedensko. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zakaj na odseku ob glavni cesti med Jezercami in Večjim Brdom še vedno ni pločnika? Starši že vrsto let opozarjajo, da bi njihovi otroci v Osnovno šolo Dobje in v tamkajšnji vrtec radi prihajali peš ali s kolesom, a jim slaba prometna varnost to onemogoča. Župan pravi, da Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pločnika na načrtuje. V DRSI pojasnjujejo, da lahko občina sama pristopi k projektiranju naložbe in od- kupu zemljišč, nato pa lahko pričakuje tudi državno sofi nanciranje. TINA STRMČNIK Načrtujejo turistični inkubator PODČETRTEK – Občina v tem letu v proračunu načr- tuje 9,2 milijona evrov prihodkov in malo več kot deset milijonov odhodkov. Proračun med drugim predvideva začetek urejanja T uristično-rekreativnega centra Vonarje. Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je povedal, da je letos za naložbe na voljo približno 6,5 milijona evrov. Ob- čina svojo pozornost že namenja urejanju gradu, poti nanj in kašče pod gradom. Še ena od naložb, ki jo že izvaja, je gradnja podjetniškega centra v Podčetrtku – slednji naj bi bil pod streho še letos. Po besedah Misje so precej visoke postavke namenjene urejanju cestne, vodovodne in kana- lizacijske infrastrukture. Občina bo pridobila še projektno dokumentacijo za razširitev osnovne šole v Podčetrtku. »Čeprav smo šolo že dogradili, je rast prebivalstva izje- mna. Tudi iz števila oddanih vlog za gradbena dovoljenja je razvidno, da se v naši občini obetajo večja vlaganja na področju gradnje stanovanj. Naloga občine je pravoča- sno zagotoviti ustrezne pogoje na področju predšolske in šolske vzgoje.« Med drugim je obnove deležna stara šola v Polju ob Sotli, za katero so predvidene nove vsebine. Kot je povedal Misja, bo občina začela uresničevati svoje načrte na območju tako imenovanega Vonarskega jezera, tam bo namreč uredila kanalizacijo in vodovod, poskrbela bo tudi za zemeljsko temeljenje in ureditev štiri hektarje velikega območja, kjer predvideva turistično-rekreativni center. »Pridobili smo že gradbeno dovoljenje in projek- tno dokumentacijo za izvedbo gradnje. V nadaljevanju se bomo tam lotili še turističnega inkubatorja za območje Obsotelja in Kozjanskega. Radi bi namreč zgradili večji objekt, namenjen dodatnemu izobraževanje na področju turizma in spodbujanju novih zaposlitev.« TS Tokrat s traktorji v znak protesta CELJSKO – Da so proti omejitvam na lastni zemlji, da se brez kmetov ne bosta več cedila med in mleko ter da se bodo zeleni ukrepi odrazili na zara- ščenem podeželju – takšne slogane so na svoje transparente 1. februarja med drugim zapisali kmetje. S približno 50 traktorji so zavzeli ceste in parkirišča v bližini celjskega sejmišča. Obisko- valce sejma kmetijske in gozdarske mehanizacije so želeli opozoriti na svojo problematiko in svoje zahteve. Kot je povedal eden od udeležencev protesta Rok Terčič iz Šmarja pri Jel- šah, kmetje zahtevajo takojšnjo zaščito kmetijskih zemljišč in ostro nasprotujejo postopkom hitrih razlastitev. Menijo na- mreč, da najboljša kmetijska zemljišča ne smejo biti žrtvovana za umeščanje stavb, zadrževalnikov, cest in kolesar- skih stez. Ostro nasprotujejo vzpostavi- tvi vodnih pasov, prepovedi preoravanja teh površin in setve določenih kultur. Nasprotujejo prepovedi zimske brazde na 80 odstotkih ornih površin, ki jih ima posamezno kmetijsko gospodarstvo, in obvezni vključitvi štirih odstotkov ornih površin v neproizvodne površine. Med drugim nasprotujejo tudi novim davkom in obračunom katastrskega dohodka na podlagi novega sistema bonitetnega točkovanja. Zahtevajo še učinkovitejše upravljanje zveri in divjadi. Terčič je pojasnil, da ukrepi, ki jih vlada nalaga kmetom, zmanjšujejo nji- hovo konkurenčnost. »Zaradi tovrstnih ukrepov se bo še razširil uvoz blaga iz drugih držav, ki imajo na področju pri- delave hrane veliko slabše standarde, kot jih imamo v Sloveniji.« Dodal je, da želijo kmetje takojšnje nadaljeva- nje pogajanj z vlado in s kmetijskim ministrstvom. Spomnimo, da kmetje vse od začet- ka letošnjega leta po številnih krajih na Celjskem, predvsem v Savinjski dolini, a tudi v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah in drugod, prižigajo kresove. To počnejo v znak podpore protestom nemških kme- tov, nestrinjanja s kmetijsko politiko v Sloveniji in neodobravanja imenovanja nove ekipe na kmetijskem ministrstvu. Na svoje nezadovoljstvo v zadnjem času opozarjajo tudi s postavljanjem bal sena v krožišča in s postavljanjem transparen- tov pred svoje kmetije. TS Vrsta traktorjev na Dečkovi cesti v Celju (Foto: RT) V šolo s kombijem, ker je hoja prenevarna DOBJE – Občani že vrsto let pozivajo k ureditvi pločnika ob glavni cesti David Kravina, predsednik sveta staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Dobje, opozarja, da je odsek glavne ceste med Jezercami in Večjim Brdom neurejen in zelo nevaren. »Upam, da ne bo prišlo do smrtnih žrtev. Velikokrat se žal stvari premaknejo, šele ko je prepozno.« Župan Franc Leskovšek je povedal, da je občina DRSI pred dnevi poslala idejno za- snovo za pločnik in prosila, da bi si predstavniki direkcije prišli ogledat stanje. »V dopi- sih, ki smo jih prejeli doslej, je bilo zapisano, da direkcija ne načrtuje gradnje pločnika. Mi bomo pri svojih pobudah vztrajali. Zasnova je pripra- vljena za pločnik ob desni strani cestišča, ob potoku, a potrebujemo tudi soglasje Agencije RS za okolje.« Že v enem od intervjujev ob preteklih občinskih pra- znikih je Leskovšek pojasnil, da večina otrok, ki obiskuje- jo dobjansko osnovno šolo, živi manj kot štiri kilometre stran. Ker za hojo v šolo in iz nje nimajo na voljo pločnika, razdaljo do šole premagujejo s kombijem, ki ga je kupila šola, prevoze plačuje občina. Trajnost ali varnost? Da se ob odseku ceste med Jezercami in Večjim Brdom ne da hoditi varno, saj se pe- šci ne morejo nikamor uma- kniti, vsi vozniki pa ne gle- de na omejitve vozijo veliko prehitro, je dejala ravnateljica Osnovne šole Dobje Suzana Plemenitaš. »Še odrasli si ne upamo hoditi ob tej prome- tnici, kaj šele, da bi tja spu- stili otroke. Učiteljica je ob zadnjem tednu mobilnosti drugi dan akcije ugotovila, da je pot ob cesti na odseku Do- bje–Jezerce preveč nevarna. Varnost ima prednost pred tem, da učence spodbujamo h gibanju in k trajnosti. Tudi usposabljanje za vožnjo ko- lesa je pravi izziv. Takrat na pomoč pokličemo policijo in redarje. Razmere pri nas so res posebne. Živimo sredi na- rave, a nikamor ne moremo peš ali s kolesom.« Po besedah ravnateljice so bile že pred leti o problema- tiki tega odseka opravljene študije, na nevarnost že dolgo opozarja občinski svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu. Dodala je, da šola in starši otrok že vsaj desetle- tje občino pozivajo k iskanju rešitev, slednja pa se je vrsto let izgovarjala na direkcijo. »Predstavniki direkcije so po- jasnili, da za gradnjo pločnika denarja ne morejo dati vna- prej. A če bi občina odkupila zemljišča in pripravila načrt, bi direkcija pristopila k sofi - nanciranju. Čeprav smo ime- li skupne sestanke, je nato ponavadi vsak povedal svojo zgodbo. Le upam, da se komu ne bo kaj zgodilo.« Direkcija žogico vrača občini Iz DRSI so sporočili, da je za ureditev pločnikov zno- traj naselja Dobje v skladu z veljavnim Zakonom o cestah pristojna občina. Ureditev pločnika ob državni cesti zu- naj naselja ni upravičena, saj število vozil ne ustreza pogo- ju, določenem v Pravilniku o projektiranju cest. Povprečen letni dnevni promet je po predlanskih podatkih znašal 2.588 vozil na dan, medtem ko je pogoj postavljen pri 3.500 vozilih dnevno. Še en kriterij glede ugotavljanja upravičenosti gradnje ploč- nika je povprečna zgostitev pešcev ob cesti, ki mora zna- šati več kot deset oseb na uro. Direkcija je v odgovoru na naša vprašanja pojasnila, da lahko občina na predlaganem mestu izvede štetje pešcev in ji podatke posreduje z izpol- njenim dokumentom za iden- tifi kacijo investicijskega pro- jekta. »Če se s štetjem izkaže, da je pločnik upravičen, oziro- ma se kako drugače utemeljijo razlogi za njegovo ureditev, lahko občina tudi sama pri- stopi k projektiranju projekta in odkupu zemljišč. Direkcija pa bo v obdobju priprave na gradnjo, ko bodo pridobljena vsa zemljišča, pristopila k so- fi nanciranju, seveda skladno z določili Zakona o cestah in razpoložljivimi fi nančnimi sredstvi.« Ustanovili tudi iniciativo David Kravina, predsednik sveta staršev otrok, ki obi- skujejo OŠ Dobje, upa, da se bodo pristojne državne služ- be čim prej odzvale na idejni projekt za pločnik in določile, kje ga je možno zgraditi. Po- udaril je, da je hoja ob glavni cesti problematična za vse udeležence v prometu, med drugim za dijake, študen- te, delavce, ki v Dobje ali iz njega potujejo z avtobusom, nato pa se gibajo ob glavni ce- sti, kjer vozila, tudi tovornja- ki, vozijo z visoko hitrostjo. Omenil je, da bo umeščanje poti za pešce precejšen izziv v smeri od Dobja proti Šen- tjurju, sploh na odseku, kjer je na eni strani potok in na drugi plazovito zemljišče. »Številne občine ogromno denarja vlagajo v dobre po- goje za pešce in kolesarje, pri nas pa smo glede tega ob- stali v preteklosti. Občina je pločnik uredila le v središču kraja, kjer je bilo to najlažje izvedljivo, vse drugo je v ka- tastrofalnem stanju,« je pove- dal Kravina. Dodal je, da je umeščanje pločnika oz. poti za pešce zaradi različnih ra- zlogov velikokrat obstalo na mrtvi točki. Da bi bilo tokrat vendarle drugače, so občani ustanovili tudi ljudsko inici- ativo. Ravnateljica OŠ Dobje Suzana Plemenitaš: »V otrocih je naravna želja po gibanju, želijo hoditi peš. Ko se končajo dejavnosti v sklopu tedna mobilnosti, bi radi še naprej hodili peš. A jim tega ne moremo dovoliti, ker je prenevarno.« Umeščanje pločnika oz. poti za pešce ob glavni cesti je zaradi različnih razlogov velikokrat obstalo na mrtvi točki. Bo tokrat drugače? (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides že četrti teden vztraja pri stavki, v številnih zdravstvenih ustanovah so se ta teden stavkajoči zdravniki spet zbrali na stavkovnih zborih. Bliža se čas, ko bodo preklicana soglasja za nadurno delo številnih zdravnikov stopila v veljavo. Takrat naj bi bolniki posledice stavke še bolj začutili. SIMONA ŠOLINIČ CELJE – Četrti teden stavke Bo marca v bolnišnici katastrofa? V vodstvu Splošne bolni- šnice Celje tako upajo, da bo v tem mesecu vendarle prišlo do dogovora med sindikatom in vlado. V celjski bolnišnici je namreč pretekli teden so- glasja za nadurno delo uma- knilo približno 47 odstotkov zdravnikov. »Umik njihovih soglasij bo stopil v veljavo 30. dan po vročitvi preklicev vodstvu bolnišnice, zato v fe- bruarju večjih vplivov te od- ločitve na organizacijo dela naše bolnišnice še ne bo. Po začetku veljave bodo učin- kovali na organizacijo dela vseh medicinskih oddelkov,« so sporočili iz celjske bolni- šnice. Takrat bo bolnišnica najprej zagotovila delo v Ur- gentnem centru Celje in na vseh deloviščih, na katerih obravnavajo bolnike, ki jih morajo skladno z zakono- dajo obravnavati tudi v času stavke. »Predvidoma takrat bomo lahko zagotavljali de- lovni čas, ki velja ob nedeljah in praznikih, ko v bolnišni- ci ne izvajamo specialistič- no-ambulantnih preiskav, diagnostičnih preiskav in načrtovanih operativnih po- segov. Bolnišnica bo v opisa- ni organizaciji dela opravljala nujne zdravstvene storitve ter storitve, ki jih moramo opra- vljati v času stavke, druge obravnave bodo odpovedane in bodo bolniki prenaročeni,« še dodajajo v bolnišnici. Glede napovedi nekaterih vodstev bolnišnic, da bodo zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, umaknili soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je sindikalna zaupnica Fidesa v celjski bolnišnici Mate- ja Grat dejala, da se s tem strinjajo. Navedla je, da se celjska bolnišnica za ta ko- rak ni odločila. Če pa drugi izvajalci ne bodo prišli na delo v celjsko bolnišnico, bi se delo pri njih v treh dneh ustavilo, je opozorila. Urgenca potegnila kratko V prvih treh tednih stavke zdravnikov in zobozdrav- nikov je v celjski bolnišnici odpadlo približno 25 odstot- kov nenujnih operativnih po- segov in približno 5 odstot- kov nenujnih specialističnih ambulantnih obravnav. Po- večan obisk urgence gre na račun respiratornih obolenj in epidemije gripe. »Če je bilo v letu 2023 povprečno dnevno v urgentnem centru obravnavanih 270 bolnikov, jih je bilo januarja 2024 pov- prečno dnevno obravnavanih 310. Če vzamemo obdobje od začetka stavke zdravnikov in zobozdravnikov, 15. januar- ja, ko se je v urgentne centre prelila še obravnava bolnikov, ki zdravstvene obravnave niso mogli opraviti pri svo- jem osebnem zdravniku, je bilo v urgentnem centru pov- prečno dnevno obravnavanih 325 bolnikov. V urgentnem centru namreč kljub stavki delo poteka nemoteno. Za- radi opisanih razmer so zelo zasedene tudi hospitalne zmogljivosti bolnišnice,« še poudarjajo v bolnišnici. Še vedno se s povečanim obsegom dela, kar smo že poročali, ubadajo v Urgentnem centru Ce- lje, kjer tako ali tako delajo ves čas in opravljajo dežurstva, v enem delu urgence gre predvsem za mlajše zdravnike. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Zdravstvenem domu Celje so dejali, da delo kljub stavki zdravnikov in zobozdravnikov » … poteka tekoče. Ambulante so odprte po običajnem urniku, do večjih odpovedi obravnav ni prišlo. Zaradi porasta respiratornih okužb in s tem povezanih akutnih obravnav v tem obdobju leta v primerjavi z obdobjem pred stavko še niso za- znali padca storitev.« Dodajajo še, da so delovni procesi organizirani in urejeni v skladu z evropsko direktivo o delovnem času, zato zdravniki nimajo soglasij za nadurno delo več kot 8 ur tedensko. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »V visokih položnicah je spomenik kriminala Ter- moelektrarne Šoštanj in velenjskega komunalnega podjetja. Sumimo, da gre za pranje javnega denarja,« je med drugim poudarila Sara Bajec iz Ljudske iniciative Velenje na protestu pred množico ogorčenih občanov. Zneski na januarskih položnicah se v gospodinjstvih gibljejo od 300 do 800 evrov, kar je od 30 do 50 od- stotkov več kot mesec pred tem. V civilni iniciativi se bojijo, da bo zaradi tega še več občanov zdrsnilo pod prag revščine, zato med drugim zahtevajo prepolovi- tev stroškov ogrevanja. In ker domnevajo, da gre pri zaračunavanju stroškov ogrevanja za nepravilnosti, so napovedali pregon odgovornih po pravni poti. BARBARA FURMAN Da bi bili slišani, so ustanovili civilno iniciativo NAZARJE – Krajani Obrtniške ulice in dela Savinjske ceste v občini Nazar- je so ogorčeni, ker jim predstavniki države in lokalne skupnosti, čeprav je od poplav minilo že pol leta, še ve- dno niso povedali, kako bodo zagoto- vili protipoplavno zaščito na območju stanovanjske in obrtne cone, kjer je deroča Savinja povzročila zelo veliko gmotno škodo, ogrožena so bila tudi življenja ljudi. Povezali so se v civil- no iniciativo v upanju, da se bodo pri- stojni naposled le odzvali njihovemu pozivu za ureditev učinkovite protipo- plavne zaščite. Gre za območje, na katerem so poleg 17 stanovanjskih hiš še tovarna BSH ter avtopralnica in delavnica. Kot je pove- dal predstavnik civilne iniciative Ivan Krefl , bodo zahtevali sklic sestanka z županom Občine Nazarje Matejem Pečovnikom, vodjo državne tehnične pisarne Blažem Dolinškom, državnim sekretarjem Boštjanom Šefi cem ter vod- jo sveta za vode Rokom Fazarincem. »Čeprav smo jih že pisno pozivali k re- ševanju pereče problematike, še nismo dočakali njihovega odziva. Dovolj nam je njihovega ignorantskega odnosa. Zato smo se povezali v civilno inicia- tivo, v kateri zahtevamo, da pristojni čim prej zagotovijo poplavno varnost za celotno staro stanovanjsko obrtno cono v Nazarjah.« Zakaj še ni sestanka? Po besedah Ivana Krefl a si želijo, da bi se z vsemi pristojnimi službami na državni in občinski ravni dobili na se- stanku ter pogovorili o protipoplavnih ukrepih ob reki Savinji. Prav tako bi bilo treba urediti varno skladišče hlo- dovine tik ob reki in pred mostom čez reko Savinjo v Nazarjah. Župan Matej Pečovnik pravi, da se- stanka še ni sklical, ker ga predstavniki države še niso seznanili z ukrepi, ki naj bi jih izvedli za izboljšanje poplavne var- nosti. »O tem sem se z občani, ki živijo na tem območju, že pogovarjal in sem jim obljubil, da bom sestanek sklical takoj, ko mi bodo pristojni posredovali vse potrebne informacije. Predstavni- ke direkcije za vode sem že pozval, naj nam posredujejo mnenje o tem, ali so za poplavno ogrožena območja v naši občini predvideni zaščitni ukrepi ali ne. Odgovora še nisem prejel, pričakujem ga v kratkem. Menim, da smo s predstav- niki civilne iniciative na isti strani, saj si vsi želimo izboljšanje poplavne varnosti na območju celotne občine.« Ob tem župan Pečovnik dodaja, da so vrata njegove pisarne vedno odprta. Zato predstavnike civilne iniciative vabi na pogovor. BF Veliko težav je ob lanskih poplavah povzročila tudi naplavljena hlodovina. (Foto: Ivan Krefl) Na Titovem trgu se je zbralo približno dva tisoč protestnikov. (Foto: D. Janežič) Mati samohranilka z dvema otrokoma, ki težko plačuje na- jemnino in sprotne stroške, je januarja prejela položnico za 345 evrov. Petčlansko dru- žino, ki plačuje več kot 500 evrov najemnine, je presene- tila položnica za 441 evrov, upokojenko, ki živi v hiši, pa za 855 evrov. Tako visoke po- ložnice spravljajo v obup šte- vilne prebivalce Velenja. Jasen ultimat Zato so se na pobudo Ljud- ske iniciative Velenje že drugič zbrali na protestu, na katerem so zahtevali preklic januarskih položnic in ustavitev izdaja- nja novih ter vsaj prepolovitev stroškov ogrevanja. Od države zahtevajo znižanje davka za toploto in izključitev kuponov ogljikovega dioksida iz cene toplotne energije. Predstavnik ljudske inici- ative Asmir Bečarević je bil jasen: »Ogrevanje ni razkoš- je. Ne bomo prodajali svojih stanovanj, da bomo plačali vi- soke položnice za ogrevanje. Zato zahtevamo takojšnje zni- žanje cene toplotne energije za polovico. Če tega niste spo- sobni urediti, odstopite. Sicer bomo za vaš odstop poskrbeli mi.« Prepričani so, da gre pri zaračunanju cen ogrevanja za nepravilnosti. To bodo skušali dokazati ob pomoči pravnih in energetskih strokovnjakov. Nočejo drobtinic Velenjski svetniki so na seji sprejeli sklep, da se cena ogrevanja zniža za šest od- stotkov. Prav tako bo občina subvencionirala ceno ogreva- nja in sanitarne tople vode v višini 10 evrov za megavatno uro že januarja in februarja, za marec in april pa v višini pet evrov. Za ranljive skupine občanov ohranja energijsko- -toplotni dodatek, ki bo po no- vem znašal 40 odstotkov stro- škov porabe toplotne energije, z razpisi pa bo sofi nancirala ukrepe za zmanjševanje po- rabe toplote. V ljudski iniciativi pravijo, da jim lokalna oblast ponuja drobtinice, s katerimi jih skuša utišati, saj bo to na primer pri položnici 440 evrov pomenilo le 15 evrov olajšave. »Če niste spustili cene, boste pa spustili stolček,« je zatrdila Miša Ša- vor iz iniciative in dodala, da se bodo bojevali do konca. Prav tako se ne strinjajo z namero občine, ki svojim ob- čanom kot trenutno rešitev ponuja pomoč pri iskanju izredne denarne pomoči iz naslova socialnih transferjev. »Rešitev ni v zagotavljanju do- datnih oblik socialne pomoči. Odgovorni naj uredijo cene ogrevanja tako, da ne bo še več Velenjčanov zdrknilo pod prag revščine,« je na protestnem zboru med drugim poudarila Sara Bajec, Bojana Pustinek je nadaljevala: »Ne pozabimo. Dobrin je dovolj za vse. Bodi- mo sprememba, ki jo želimo v Velenju, delavskem mestu.« Obljube Prejšnji teden so se pred- stavniki iniciative sestali z velenjskim županom Petrom Dermolom in njegovim šo- štanjskim kolegom Borisom Goličnikom. Obljubila sta, da se bosta potrudila, da bi iz cene toplotnega ogrevanja izlo- čili kupone ogljikovega dioksi- da in se s pristojnimi na držav- ni ravni dogovorila za znižanje davka na dodano vrednost z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Kot so še sporočili iz velenj- ske občinske uprave, bodo opravili neodvisen zunanji pregled poslovanja komunal- nega podjetja. Prav tako bodo do konca leta 2027 obnovili sistem daljinskega ogrevanja in toplotne postaje. V ta na- men bo občina zagotovila 20 milijonov evrov. Z Evropsko investicijsko banko pa se dogo- varja o fi nanciranju projektov energetskih obnov stanovanj- skih blokov. V komunalnem podjetju medtem pravijo, da bodo iz- dajo računov za januar za več- stanovanjske stavbe zamaknili za nekaj dni. Ugotovili so, da v večini blokovskih stanovanj ni nameščenih niti termostatskih ventilov niti števcev oziroma delilnikov stroškov ogrevanja za merjenje individualne po- rabe toplote. »Imamo Teš, ki zagotavlja od 30 do 50 odstotkov elektrike. To je 600-megavatna elektrarna. Za ogrevanje v največjem mrazu potrebujemo 100 megavatov, nam zaračunajo 195 megavatov!« je opozoril Asmir Bećarević, protestniki pa so začeli vzklikati: »Lopovi, lopovi…!« VELENJE – Zaradi nevzdržno visokih položnic za ogrevanje Velenjčani že drugič na protestnem shodu »Dovolj nam je energomafije!« Če ne bodo uresničene njihove zahteve, ne izključuje protesta tudi v Ljubljani. (Foto: D. Janežič) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 6, 9. februar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »V visokih položnicah je spomenik kriminala Ter- moelektrarne Šoštanj in velenjskega komunalnega podjetja. Sumimo, da gre za pranje javnega denarja,« je med drugim poudarila Sara Bajec iz Ljudske iniciative Velenje na protestu pred množico ogorčenih občanov. Zneski na januarskih položnicah se v gospodinjstvih gibljejo od 300 do 800 evrov, kar je od 30 do 50 od- stotkov več kot mesec pred tem. V civilni iniciativi se bojijo, da bo zaradi tega še več občanov zdrsnilo pod prag revščine, zato med drugim zahtevajo prepolovi- tev stroškov ogrevanja. In ker domnevajo, da gre pri zaračunavanju stroškov ogrevanja za nepravilnosti, so napovedali pregon odgovornih po pravni poti. BARBARA FURMAN Da bi bili slišani, so ustanovili civilno iniciativo NAZARJE – Krajani Obrtniške ulice in dela Savinjske ceste v občini Nazar- je so ogorčeni, ker jim predstavniki države in lokalne skupnosti, čeprav je od poplav minilo že pol leta, še ve- dno niso povedali, kako bodo zagoto- vili protipoplavno zaščito na območju stanovanjske in obrtne cone, kjer je deroča Savinja povzročila zelo veliko gmotno škodo, ogrožena so bila tudi življenja ljudi. Povezali so se v civil- no iniciativo v upanju, da se bodo pri- stojni naposled le odzvali njihovemu pozivu za ureditev učinkovite protipo- plavne zaščite. Gre za območje, na katerem so poleg 17 stanovanjskih hiš še tovarna BSH ter avtopralnica in delavnica. Kot je pove- dal predstavnik civilne iniciative Ivan Krefl , bodo zahtevali sklic sestanka z županom Občine Nazarje Matejem Pečovnikom, vodjo državne tehnične pisarne Blažem Dolinškom, državnim sekretarjem Boštjanom Šefi cem ter vod- jo sveta za vode Rokom Fazarincem. »Čeprav smo jih že pisno pozivali k re- ševanju pereče problematike, še nismo dočakali njihovega odziva. Dovolj nam je njihovega ignorantskega odnosa. Zato smo se povezali v civilno inicia- tivo, v kateri zahtevamo, da pristojni čim prej zagotovijo poplavno varnost za celotno staro stanovanjsko obrtno cono v Nazarjah.« Zakaj še ni sestanka? Po besedah Ivana Krefl a si želijo, da bi se z vsemi pristojnimi službami na državni in občinski ravni dobili na se- stanku ter pogovorili o protipoplavnih ukrepih ob reki Savinji. Prav tako bi bilo treba urediti varno skladišče hlo- dovine tik ob reki in pred mostom čez reko Savinjo v Nazarjah. Župan Matej Pečovnik pravi, da se- stanka še ni sklical, ker ga predstavniki države še niso seznanili z ukrepi, ki naj bi jih izvedli za izboljšanje poplavne var- nosti. »O tem sem se z občani, ki živijo na tem območju, že pogovarjal in sem jim obljubil, da bom sestanek sklical takoj, ko mi bodo pristojni posredovali vse potrebne informacije. Predstavni- ke direkcije za vode sem že pozval, naj nam posredujejo mnenje o tem, ali so za poplavno ogrožena območja v naši občini predvideni zaščitni ukrepi ali ne. Odgovora še nisem prejel, pričakujem ga v kratkem. Menim, da smo s predstav- niki civilne iniciative na isti strani, saj si vsi želimo izboljšanje poplavne varnosti na območju celotne občine.« Ob tem župan Pečovnik dodaja, da so vrata njegove pisarne vedno odprta. Zato predstavnike civilne iniciative vabi na pogovor. BF Veliko težav je ob lanskih poplavah povzročila tudi naplavljena hlodovina. (Foto: Ivan Krefl) Na Titovem trgu se je zbralo približno dva tisoč protestnikov. (Foto: D. Janežič) Mati samohranilka z dvema otrokoma, ki težko plačuje na- jemnino in sprotne stroške, je januarja prejela položnico za 345 evrov. Petčlansko dru- žino, ki plačuje več kot 500 evrov najemnine, je presene- tila položnica za 441 evrov, upokojenko, ki živi v hiši, pa za 855 evrov. Tako visoke po- ložnice spravljajo v obup šte- vilne prebivalce Velenja. Jasen ultimat Zato so se na pobudo Ljud- ske iniciative Velenje že drugič zbrali na protestu, na katerem so zahtevali preklic januarskih položnic in ustavitev izdaja- nja novih ter vsaj prepolovitev stroškov ogrevanja. Od države zahtevajo znižanje davka za toploto in izključitev kuponov ogljikovega dioksida iz cene toplotne energije. Predstavnik ljudske inici- ative Asmir Bečarević je bil jasen: »Ogrevanje ni razkoš- je. Ne bomo prodajali svojih stanovanj, da bomo plačali vi- soke položnice za ogrevanje. Zato zahtevamo takojšnje zni- žanje cene toplotne energije za polovico. Če tega niste spo- sobni urediti, odstopite. Sicer bomo za vaš odstop poskrbeli mi.« Prepričani so, da gre pri zaračunanju cen ogrevanja za nepravilnosti. To bodo skušali dokazati ob pomoči pravnih in energetskih strokovnjakov. Nočejo drobtinic Velenjski svetniki so na seji sprejeli sklep, da se cena ogrevanja zniža za šest od- stotkov. Prav tako bo občina subvencionirala ceno ogreva- nja in sanitarne tople vode v višini 10 evrov za megavatno uro že januarja in februarja, za marec in april pa v višini pet evrov. Za ranljive skupine občanov ohranja energijsko- -toplotni dodatek, ki bo po no- vem znašal 40 odstotkov stro- škov porabe toplotne energije, z razpisi pa bo sofi nancirala ukrepe za zmanjševanje po- rabe toplote. V ljudski iniciativi pravijo, da jim lokalna oblast ponuja drobtinice, s katerimi jih skuša utišati, saj bo to na primer pri položnici 440 evrov pomenilo le 15 evrov olajšave. »Če niste spustili cene, boste pa spustili stolček,« je zatrdila Miša Ša- vor iz iniciative in dodala, da se bodo bojevali do konca. Prav tako se ne strinjajo z namero občine, ki svojim ob- čanom kot trenutno rešitev ponuja pomoč pri iskanju izredne denarne pomoči iz naslova socialnih transferjev. »Rešitev ni v zagotavljanju do- datnih oblik socialne pomoči. Odgovorni naj uredijo cene ogrevanja tako, da ne bo še več Velenjčanov zdrknilo pod prag revščine,« je na protestnem zboru med drugim poudarila Sara Bajec, Bojana Pustinek je nadaljevala: »Ne pozabimo. Dobrin je dovolj za vse. Bodi- mo sprememba, ki jo želimo v Velenju, delavskem mestu.« Obljube Prejšnji teden so se pred- stavniki iniciative sestali z velenjskim županom Petrom Dermolom in njegovim šo- štanjskim kolegom Borisom Goličnikom. Obljubila sta, da se bosta potrudila, da bi iz cene toplotnega ogrevanja izlo- čili kupone ogljikovega dioksi- da in se s pristojnimi na držav- ni ravni dogovorila za znižanje davka na dodano vrednost z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Kot so še sporočili iz velenj- ske občinske uprave, bodo opravili neodvisen zunanji pregled poslovanja komunal- nega podjetja. Prav tako bodo do konca leta 2027 obnovili sistem daljinskega ogrevanja in toplotne postaje. V ta na- men bo občina zagotovila 20 milijonov evrov. Z Evropsko investicijsko banko pa se dogo- varja o fi nanciranju projektov energetskih obnov stanovanj- skih blokov. V komunalnem podjetju medtem pravijo, da bodo iz- dajo računov za januar za več- stanovanjske stavbe zamaknili za nekaj dni. Ugotovili so, da v večini blokovskih stanovanj ni nameščenih niti termostatskih ventilov niti števcev oziroma delilnikov stroškov ogrevanja za merjenje individualne po- rabe toplote. »Imamo Teš, ki zagotavlja od 30 do 50 odstotkov elektrike. To je 600-megavatna elektrarna. Za ogrevanje v največjem mrazu potrebujemo 100 megavatov, nam zaračunajo 195 megavatov!« je opozoril Asmir Bećarević, protestniki pa so začeli vzklikati: »Lopovi, lopovi…!« VELENJE – Zaradi nevzdržno visokih položnic za ogrevanje Velenjčani že drugič na protestnem shodu »Dovolj nam je energomafije!« Če ne bodo uresničene njihove zahteve, ne izključuje protesta tudi v Ljubljani. (Foto: D. Janežič) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 6, 9. februar 2024 KULTURA pust pust veliko Pikino pustovanje SOBOTA, 10. 2. 2024, OB 10. URI. TOREK, 13. 2. 2024, OB 16. URI. pust SOBOTA, SOBOTA, 10. 2. 2024, OB 10. URI. TOREK, TOREK, 13. 2. 2024, OB 16. URI. Krofi za vse pustne maske. Obiskali nas bodo kurenti! Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Nihče od tistih, ki so sodelovali pri na- stajanju priljubljene Pohorske komedije Je kir ke riku ni skrival veselja in hvaležnosti ob prejemu zlate role, ki jim jo je za pre- seženih 25 tisoč gledalcev podelila Zveza društev slovenskih fi lmskih ustvarjalcev. Sicer si je fi lmsko komedijo doslej ogledalo že več kot 35 tisoč gledalcev in še vedno polni dvorane tudi v krajih zunaj Štajerske. Pod celovečerni fi lmski prvenec v pristnem pohorskem narečju so se podpisali režiser Andrej Pratnemer, scenaristka Maja Fur- man in producent Denis Vengust. Od lanske septembrske premiere v Slovenskih Konjicah polni dvorane po vsej Štajerski, gledalci pa ne skoparijo s pohvalami in z navdušenimi komentarji. Projekcije fi lma se selijo tudi na Koroško in v Prekmurje, kasneje si ga bodo lahko ogledali tudi drugod po Sloveniji. Film za ljudi Kot je na podelitvi v konjiškem domu kul- ture povedal režiser Pratnemer, je zlata rola dokaz, da so 80-minutni fi lm ustvarili za ljudi, ti pa so ga vzeli za svojega. »Zlata rola je velik uspeh za tako majhno ekipo fi lmskih zane- senjakov, saj je v Sloveniji ne podeljujemo zelo pogosto. Čestitam celotni ekipi, ki je s fi lmom med gledalce v severovzhodnem delu Slovenije vnesla veliko smeha in dobre volje,« je med drugim dejal Primož Ledinek iz Zveze društev slovenskih fi lmskih ustvarjalcev. Čestital jim je tudi konjiški župan Darko Ratajc in dodal, da so takšni projekti v dana- šnjih stresnih in zahtevnih časih toliko bolj dobrodošli. »Potrebujemo več smeha, več za- bave in več druženja.« Zbrane je nagovorila tudi pomočnica direktorja Mariboxa Ksenija Arzenšek: »Ponosni smo, da smo lahko pri- spevali k uspehu fi lma Je kir ke riku, ki je na dan premiere v Mariboxu napolnil kar 7 kinodvoran. To se nam še ni zgodilo pri nobe- nem drugem fi lmu. Tudi v tednih po premieri je fi lm še naprej dosegal visoko gledanost v Mariboxu in se uvrstil na 2. mesto po gleda- nosti v preteklem letu.« Del fi lmske ekipe je z mislimi že pri novem projektu. Tudi nasle- dnji fi lm bo v pohorskem narečju in menda se ponovno obeta veliko smeha. BF Zlata rola za Pohorsko komedijo Nasmejana ekipa ustvarjalcev Poharske komedije ob prejemu zlate role (Foto: Matej Nareks) Keiko Miyazaki s prvo večjo samostojno razstavo Soočenje s kapitalizmom in staranjem Galerija sodobne umetnosti Celje bo do 28. aprila gostila prvo večjo samostojno razstavo umetnice Keiko Miyazaki. Prejemnica več mednarodnih nagrad, ki živi in ustvarja v Celju, je razstavo naslovila V hudičevi luknji. Odprtje je bilo prejšnji petek. JANŽE FRIC Umetnica Keiko Miya- zaki in kustosinja Irena Čerčnik na odprtju razstave Keiko Miyazaki se je v svoji do- sedanji samostojni umetniški pra- ksi osredotočala zlasti na intimni svet spominov, želja in skrivnosti, da bi z njimi osvetljevala tudi pra- vila, predsodke in tabuje zahodne- ga sveta. »S tokratno večmedijsko razstavo Keiko sicer nadaljuje z na- našanjem na intimno in osebno, a v kontekstu realnosti, ki jo krojijo interesi sodobnega kapitalizma,« je o prvi letošnji razstavi v Galeriji sodobne umetnosti Celje povedala kustosinja razstave Irena Čerčnik. Razstava je umetničina prva večja samostojna predstavitev in jo se- stavljajo štirje novi posebej za to razstavo pripravljeni projekti. Ku- stosinja je še dodala, da je razstava V hudičevi luknji predvsem zrcalo sveta, v katerem živimo, podoba resničnosti brez utvar. Govori o vedno večji intenzivnosti dela na račun osebnega življenja, o krepi- tvi kulta mladosti in spreminjanju staranja ter starajočega se telesa v potrošniško kategorijo in o vzponu ideologije starizma, ki z odklonil- nim in diskriminatornim odnosom do starejših pravzaprav krepko po- sega v dostojanstvo vsakega od nas, saj se bomo s pozno starostjo slej kot prej večinoma srečali vsi. Prva instalacija razstave je naslo- vljena Ljubezen ne plačuje najemni- ne. Sestavljajo jo štiri animacije, 3D-tiskane fi gurice in fotografska povečava, s katerimi umetnica tema- tizira neizprosno kolesje sodobnega kapitalizma. Razstava se nadaljuje z videoprojekcijo Qudragenarian, ki s svojo velikostjo zaobjema celotno steno prostora, v katerega je ume- ščena, in prikazuje do podrobnosti približan ženski obraz v upočasnje- nem posnetku. Staranje umetnica tematizira tudi v delu Neizogibno. Četrto delo razstave je Ubasuteya- ma, ki izhaja iz stare legende, ki govori o tem, kako so stare ljudi, ko niso bili več koristni, odnesli na goro, da bi jih tam prepustili smrti. Iz Japonske v Celje Keiko Miyazaki je rojena v prefek- turi Ehime na Japonskem. Končala je študij umetnosti na Northumbria University v Angliji. Šolanje je na- daljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljublja- ni ter na Akademiji umetnosti v Krakowu. Njena dela temeljijo na opazovanju družbenih struktur in tabujev. Izraža se skozi različne me- dije, od instalacije, slike, animacije, performansa do videa. Kot umetni- ca deluje samostojno in v različnih zasedbah z umetniki Andrejo Dža- kušič, s Simonom Macuhom in z Ivo Tratnik v umetniških kolektivih IvAnKe, AnKo in Dr. Xenia. Foto: Andraž Purg Detajl ene od instalacij Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 9. februar 2024 NAŠA TEMA Dihamo zelo onesnažen zrak. Vas res ne skrbi za zdravje? Onesnaženost, prekletstvo Celja? Agencija republike Slo- venije za okolje (Arso) ima v Celju dve merilni postaji, ena je pri bolnišnici, druga ob Ljubljanski cesti. O tem, kje jih je najbolj smiselno po- staviti odločajo strokovnjaki, upoštevati morajo tudi zah- teve zakonodaje ter možnost dostopa do elektrike in tele- komunikacijskih storitev. V Sloveniji so zaradi raz- gibanega terena in lege v za- vetrju Alp pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. Izpusti škodljivih sno- vi lahko v hladnih mesecih ostajajo dlje časa. In ob več dni trajajočih temperaturnih obratih se lahko nabere ve- liko onesnaženja. Po naved- bah Arsa so razmere najbolj problematične v poseljenih dolinah in kotlinah, kamor spada tudi Celje. Gostota prebivalstva je največja, zato je tudi izpustov običaj- no največ. V Slovenji izpusti škodljivih snovi v zrak v pri- merjavi z drugimi državami niso posebej visoki, a je zara- di kopičenja onesnaženosti v zaprtih dolinah in kotlinah v zimskem času lahko stopnja onesnaženosti zelo visoka. Ujeti v zračnih plasteh Pozimi so največji viri delcev PM10 individualna kurišča, sekundarni delci in promet. »Ko ob prisotnosti temperaturnega obrata pri- haja do izpustov onesnaže- nja pri tleh, se onesnaženje širi in redči v višje plasti ozračja le, kadar se izpusti dvignejo dovolj visoko, da lahko pride do izmenjave z višjimi plastmi ozračja. Viri onesnaženja, ki ne prebijejo vrha temperaturnega obra- ta, ostajajo ujeti v zračnih plasteh blizu tal,« so poja- snili v Arsu. K zboljšanju kakovosti zraka lahko prispevamo z za- menjavo zastarelih kurilnih naprav, z uporabo ustrezne- ga goriva in s pravilnim kur- jenjem. »Že vrsto let namreč opozarjamo, da je kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah v gospodinjstvih glavni vir onesnaženja z del- ci v zimskem času. Posebej Arso: Problematične so kotline Nehvaležna geografska lega knežjega mesta V Celju je v veljavi tudi odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Ta med dru- gim omenja, da v primeru razglašene čezmerne one- snaženosti z delci PM10 upravljavci cest lahko ome- jijo hitrost motornih vozil na avtocestah in hitrih cestah. Odloku je že vrsto let priložena tudi priloga Podrobnejši program ukre- pov na območju Mestne občine Celje. Analiza pri- loge za obdobje od leta od 2017 do 2019, ko je bilo že znano, da je treba narediti vse za čistejši zrak tudi za- radi podnebnih sprememb, kaže, da bi – sodeč po za- pisanem – takrat lahko občina storila še več, da bi zmanjšala onesnaženost. Priloga med ukrepi ome- nja »svetovanje in infor- miranje občanov za boljše posluževanje malih kuril- nih naprav in za izboljšanje zraka«, »izvajanje poostre- nega nadzora nad kurjenjem v malih kurilnih napravah«, »priročnik in promocijo varčne vožnje za kakovost zraka« in »delovanje poseb- nega spletnega mesta za kakovost zraka«. Vendar pri izračunih stroškov, ki so bili temu namenjeni v navede- nih letih, je zapisana ničla. Drugim ukrepom, kot so zamenjava starih kurilnih naprav z obnovljivimi viri energije, energetska preno- va stavb, izboljšanje cestne infrastrukture, je občina v tistih letih namenila več kot tri milijone evrov. Osvešča- nje ljudi na področju dose- ganja in ohranjanja čistega zraka je bilo precej zaposta- vljeno. Osveščanje Na drugi strani nacionalni dokument Operativni pro- gram ohranjanja kakovosti zunanjega zraka kaže, da so ljudje premalo osveščeni in da bi morala družba temu nameniti še več pozornosti. Ljudje ne uporabljajo me- rilcev vlage drv, ne pozna- jo ali ne upoštevajo navodil za pravilno pripravo drv in pravilno kurjenje. Nekateri ljudje so tudi fi nančno na robu, ne poznajo spodbud države in fi nančnih pomoči pri menjavi kurilnih naprav. Številne hiše niso ustrezno toplotno izolirane, tudi staranje prebivalstva bo pripomoglo k temu, da bo manj denarja namenjenega celovitim obnovam. Vsaka zamujena priložnost pri osveščanju se slej ko prej pozna tudi pri onesnaže- nosti zraka. Celje se skoraj ob vsa- kih meritvah znajde v vrhu po onesnaženosti. Pred tedni je župan Me- stne občine Celje Matija Kovač omenil, da ima knežje mesto specifič- no geografsko lego, je prometno obremenjeno in eno redkih večjih slo- venskih mest brez obvo- znice, zato so še toliko bolj pomembni ukrepi za izboljšanje zraka, ki so v občinski in državni pristojnosti. »Za Slove- Poznate spodbude Eko sklada za boljši zrak? Pred dnevi je ministrstvo za okolje, podnebje in ener- gijo postreglo s podatkom, da zahtev predpisov o emi- sijah po njegovih ocenah ne izpolnjuje od 80 tisoč do 120 tisoč malih kurilnih naprav, kar bi pomenilo približno petino evidentiranih in pri- bližno šestino vsega oce- njenega števila tovrstnih naprav v naši državi. Pribli- žno 150 tisoč naprav v dr- žavi naj namreč sploh ne bi bilo prijavljenih v evidenco. Gre za peči oziroma kotle na vse vrste goriva, torej trdo, tekoče (ekstra lahko kurilno olje) in plinasto (zemeljski plin). Ustrezno stanje malih kurilnih naprav se po poja- snilih ministrstva zagotavlja z rednim izvajanjem vseh predpisanih dimnikarskih storitev, ki obsegajo pregle- dovanje in čiščenje malih ku- rilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, me- ritve dimnih plinov, odstra- njevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov. Prav tako primernost malih kuril- nih naprav za nadaljnje neo- porečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregle- di dimnikarji s pridobljeno licenco. Inšpektorji na delu Inšpektor lahko odredi uporabniku odpravo po- manjkljivosti na mali kurilni napravi le, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih po- manjkljivosti v roku, ki mu ga je določil dimnikar, in o tem dimnikar tudi obvesti inšpekcijo. Za povečanje obsega nad- zora so na ministrstvu usta- novili delovno skupino, ki je določila cilje za spremembo predpisov in njihov prenos v prakso. Zaradi prenizkega deleža oskrbovanih naprav bodo uporabnike, ki nimajo opravljenih storitev, pozvali k naročanju storitev ali zaprosi- li za informacijo, če dejansko stanje vgrajenih naprav ustre- za vpisu v evidenco izvede- nih dimnikarskih storitev ali je bila naprava zamenjana oz. odstranjena. »Iskreno obža- lujemo, da nekaterim ni mar, kaj kurijo, oz. se ne zavedajo posledic za ljudi in okolje ter imajo peči in dimnike, ki jih že dolgo ni očistil oziroma preveril dimnikar,« so še za- pisali na ministrstvu za oko- lje, podnebje in energijo. Subvencije Država se problema one- snaženja loteva tudi s sub- vencijami za zamenjavo za- starelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. Sredstva za ta na- men v zadnjih letih ves čas povečuje. Z zadnjo odločitvi- jo je vlada obseg sredstev v obdobju 2024–27 za projekt Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi tako pove- čala za 79,5 milijona evrov na skupaj približno 194,85 milijona evrov. Po vladnih ocenah naj bi z dodatnimi sredstvi država sofi nancirala nakup približno 4.800 doda- tnih novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Razpisi so objavljeni na strani Eko skla- da. Vprašanje ustreznosti kurilnih naprav je v zadnjih tednih ena od izpostavljenih tem v slovenski javnosti. To je po eni strani posledica organi- zirane kampanje dela politike proti nekaterim določilom iz predloga novega energetske- ga zakona, katerega namen je omejiti primarno ogrevanje z lesno biomaso v novogradnjah v strnjenih naseljih in začeti proces postopnega opuščanja ogrevanja gospodinjstev s pli- nom. Po drugi strani je temati- ka na tapeti tudi zaradi daljšega obdobja slabe kakovosti zraka po vsej državi, ki je sovpadal s stabilnim zimskim vremenom in temperaturnim obratom po nižinah in kotlinah. Država se sicer problema onesnaženja loteva tudi s subvencijami za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. (Foto: Pixabay) Te dni so v večjem delu celinske Slovenije presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM10. Gre za delce, ki vplivajo na onesnaženost, posledično tudi na slabše zdravje ljudi. Medtem ko nekateri poiščejo zdravniško pomoč zaradi težav z dihanjem in menijo, da gre za prehladna obolenja ali poslabšanje osnovne bolezni, se lahko v ozadju skriva tudi vpliv onesnaženosti na zdravje. Celje se na seznamu meritev onesnaženosti skoraj vedno uvršča v sam vrh že vrsto let. Onesnaženost zraka je po opozorilih pristojnih v veliki meri posledica emisij trdnih delcev iz individualnih kurišč. Te so še posebej škodljive v primeru zastarelih in neustreznih naprav ter nepravilnega načina kurjenja. Na tem področju manjka še več osveščanja ljudi, predvsem na lokalni ravni. SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN, TINA STRMČNIK Tudi na področje prometa bo morala Slovenija dodobra »zagristi«, če želi preprečiti onesnaženost … Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 9. februar 2024 NAŠA TEMA Majhni delci v onesna- ženem zraku imajo vpliv tudi na naše zdravje. Katja Triller, dr. med., spec. pnev- mologije, iz Pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje je pojasnila, da so za zdravje najnevarnejši trdni delci, ki vsebujejo težke kovine in ozon. »Te snovi namreč povzročajo ali za- ganjajo vnetje v pljučih in drugod po telesu. Številne snovi v trdnih delcih so tudi rakotvorne,« je dejala. Trdni delci so škodljivi za vse lju- di, po besedah specialistke pnevmologije še posebej ogrožajo bolnike s kronični- mi boleznimi dihal, starejše ljudi in majhne otroke. PM-delci, ki so lahko v tr- dni ali tekoči obliki, pridejo v ozračje iz različnih virov, kot so prometni in industrij- ski izpusti ter izpusti kurišč. Delci so lahko tudi naravne- ga izvora, kar pomeni, da na primer nastanejo ob požarih in vulkanskih izbruhih, pri- sotni so tudi v cvetnem in me- teorskem prahu, je razložila Trillerjeva. Njihova glavna V tem tednu je bil sve- tovni dan osveščanja o raku. Število novih prime- rov rakavih obolenj bo do leta 2050 naraslo na 35 milijonov, kar bo 77 od- stotkov več kot leta 2022. Med glavnimi krivci za porast obolenj z rakom je Svetovna zdravstvena or- ganizacija navedla tudi onesnaženost zraka. Gle- de na to, da si je omenjena organizacija veliko ugleda zapravila v času epidemi- je zaradi »siljenja v cepljenje«, je težko pričakovati, da bi ljudje upoštevali njena navodila. Čeprav to, da nas onesnaženost ubija, popolnoma drži. Za to ljudje ne potrebujejo študij ali teorij zarot. Potrebujejo le en vdih zraka in bodo spoznali, kako onesnažen je. A še tu ne bodo verjeli. Vidijo sledi letal, ki so prav tako izjemna onesnaževala zraka, PM delci pa niso vidni, zato je vanje težje verjeti. Sicer pa – pri pregledu in analizi številnih direktiv, zakonov, uredb in vseh drugih mednarodnih, državnih in lokalnih predpisov o številnih ukrepih v boju proti onesnaženosti je vse lepo zapisano. A papir prenese vse. Vprašanje je, koliko bo preneslo človeško zdravje … problematični sta kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so star papir, karton, vlažen les, plastika, embalaža in drugi odpadki, ter nepravilno kur- jenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja lesne biomase in se pokaže v gostem temnem dimu iz dimnika. »Žal je tako, da lahko v mestu ali na vasi onesnaženje zraka pov- zroči že en sam neosveščen kurjač. Pomembno je, da se izogibamo kurjenju na pro- stem ter omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz pro- meta lahko bistveno zmanj- šamo, če namesto avtomo- bila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispe- vamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom,« še svetujejo v agenciji za okolje. Po besedah dr. Viktorja Grilca, profesorja za teh- nologije varstva okolja, se povprečna letna onesnaže- nost zraka v Sloveniji v za- dnjih desetih letih bistveno ne spreminja, saj so indu- strijski in energetski objekti opremljeni z vedno boljšimi čistilnimi napravami. Kar ne pomeni, da razmere v Celjski kotlini niso zaskrbljujoče. Rešitve čez noč ni OB ROBU Papir prenese vse, kaj pa zdravje? SIMONA ŠOLINIČ »Celje je veliko mesto z močno industrijsko dejav- nostjo in leži v kotlini, sko- zi katero poteka evropsko pomembna prometna os vzhod–zahod. Oskrba pre- bivalstva s toploto iz javne mreže še ne zajema obrob- nih primestnih naselij, zato so individualna kurišča pomemben vir onesnaže- vanja. Prevetrenost mesta je pozimi slaba. Tako so v zimskih mesecih najpogo- steje presežene mejne vre- dnosti za prah.« Kratkoroč- ne možnosti za izboljšanje razmer so po mnenju dr. Grilca razmeroma majhne. Rešitev čez noč ni, saj pro- meta ni mogoče prepoveda- ti ali geografsko preusmeriti drugam, individualnih ku- rišč tudi ni mogoče ugasniti kar takoj. »Zato bi bilo treba skrbno načrtovati rešitve za daljše obdobje. Smiselno bi bilo čim več tovora spravi- ti na železnico, s čimer bi razbremenili cestni promet. Individualno ogrevanje pa priključevati na mestno to- plovodno omrežje oziroma graditi lokalne toplarne, ki bodo opremljene z ustre- znimi čistilnimi naprava- mi.« Ne le na področju odnosa do energetsko obnovljivih virov, tudi na drugih področjih družbo čaka še veliko osveščanja o varovanju narave … (Foto: arhiv NT/Sherpa) nijo velja, da so urbana središča zelo obremenje- na v smislu kakovosti zra- ka, tudi v manjših krajih, kjer to ni merjeno, je zrak slabši zaradi uporabe trdih goriv in individualnih ku- rišč na les. Zato sta med našimi ključnimi cilji pre- mik tranzitne prometnice iz stanovanjskega dela me- sta, spodbujanje uporabe alternativnih oblik mobil- nosti in javnega potniške- ga prometa, tudi sistema Kolesce, ki ga bomo še nadgrajevali. K zmanjša- nju onesnaženosti bodo pripomogle še usmeritve na področju energetike in dostopnosti do toplo- tne energije v stavbah, ki jim že sledimo z razvojem daljinskega ogrevanja. V Celju je to dober in pred- nostni način, saj dosega- mo najugodnejšo ceno za uporabnike v Sloveniji. Spodbujamo k uporabi ob- novljivih virov, ki ne po- slabšujejo stanja zraka.« Mejne vrednosti za delce PM10 so predpisane v Uredbi o kakovosti zra- ka. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 g/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. V letu 2020 ni bilo na nobenem meril- nem mestu zabeleženo preseganje z delci PM10, medtem ko je bilo še v letu 2019 zabeleženo preseganje, in to ravno v Celju. V letu 2018 je bilo merilnih mest s prekoračitvami šest, v letu 2017 kar deset. Vendar podatki za leto 2020 ne pomenijo tako zelo čistejšega zraka, ampak le da je bilo takrat onesnaženosti s tovrstnimi delci manj, ker so veljale omejitve zaradi epidemije, kar je vplivalo tudi na manj prometa na cestah. V nacionalnem Operativnem progra- mu ohranjanja kakovosti zunanjega zraka je zapisano, da raba lesa za ogrevanje v malih kurilnih napravah v Sloveniji prispeva približno tretji- no onesnaženja zraka z delci. (Foto: Pixabay) »Čeprav se ljudje vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje zavedamo, nas ta vpliv ne skrbi dovolj, da bi spremenili naš način življenja,« pravi Katja Triller, Krivci za vnetja v našem telesu Katja Triller, dr. med., spec. pnev- mologije, iz Pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje (Foto: An- draž Purg) sestavina je ogljik, na katere- ga so vezane primesi, kot so med drugim kovine, ozon in organska topila. Poznamo različne preme- re omenjenih delcev, in sicer so to PM10 (premer 10 µm), PM2,5 (premer 2,5 µm), PM1(premer 1 µm). Večji del- ci se v zraku zadržujejo nekaj ur, medtem ko manjši delci v zraku lebdijo tudi več tednov, še posebej, če je vreme suho. Iz ozračja jih sperejo padavi- ne. Za zdravje so po besedah specialistke pnevmologije najbolj škodljivi delci PM10 in PM2,5 zato pristojni redno beležijo njihove koncentraci- je v zraku. Zgornja za zdravje še varna meja PM10 v ozračju je 20µg na kubični meter. Delci pridejo v naše telo skozi dihala. Manjši kot so, lažje pridejo v naše najmanj- še dihalne poti in celo v kri, s katero potujejo po našem te- lesu. »Najnevarnejši so delci, ki so manjši od 2,5 µm. Ti del- ci so bolj strupeni, povzroča- jo več oksidativnega stresa ter posledično močnejši vnetni odziv,« je dejala Katja Triller. Katere bolezni povzročajo? Delci PM10 so eden od povzročiteljev kronične ob- struktivne pljučne bolezni (KOPB). To bolezen najpo- gosteje povzroča kajenje, pogosteje se pojavlja tudi pri prebivalcih velikih mest, kjer je večja količina smoga in tr- dnih delcev. Pojavlja se tudi pri delavcih v težki industri- ji, rudarstvu in podobno. Gre za bolezen spodnjih dihal, za kronično vnetje v pljučih, ki povzroča zoženje dihalnih poti ter propad pljučnih me- šičkov. »Bolniki s KOPB ima- jo težave s težko sapo ter s kašljem z izmečkom. Najprej so te težave blage, vendar se z leti stopnjujejo. Bolezen označujejo bolj ali manj po- gosta poslabšanja, ki vodijo v hitrejši upad pljučne funkci- je. Sčasoma to lahko privede do zdravljenja s kisikom na domu. Kakovost in dolžina življenja sta pri bolnikih s KOPB zmanjšani,« je dejala sogovornica. Bolniki imajo na voljo raz- lična zdravila v obliki vpiho- valnikov, ki blažijo simpto- me omenjene bolezni (težko sapo, kašelj) ter nižajo število poslabšanj. Ko zdravniki ugo- tovijo to bolezen, jim med drugim svetujejo izogibanje poslabševalcem bolezni, med drugim tudi smogu in onesnaženemu zraku na de- lovnem mestu, kar ponavadi zahteva premestitev na drugo delovno mesto. V času višjih koncentracij trdnih delcev imajo več težav še bolniki z astmo, bolezni- jo preobčutljivosti dihalnih poti. Trdni delci povzroča- jo poslabšanje astmatskega vnetja, kar vpliva na zoženje dihalnih poti ter povečano iz- ločanje sluzi v dihalnih po- teh. Pojavijo se težka sapa, piskanje v prsnem košu, ti- ščanje oziroma občutek teže na prsnem košu ter dražeč kašelj. Delci PM, ki med drugim vsebujejo tudi rakotvorne snovi, vplivajo tudi na ra- zvoj pljučnega raka. Slednji se pogosteje pojavlja v najbolj onesnaženih svetovnih pre- stolnicah. Kako se zaščitimo? Kako naj ljudje ravnamo, ko so koncentracije trdnih delcev v zraku povišane? Takrat Katja Triller svetuje manj gibanja na prostem. »To seveda ne pome- ni, da moramo biti ves čas v za- prtem prostoru. Na sprehod ali po opravkih se odpravimo, ko so koncentracije nekoliko niž- je, to je predvsem v času zunaj prometnih konic. Pomembno je tudi, da ne izbiramo poti ob prometnicah, sprehajamo se v parku ali gozdu ob mestu.« Ob višjih koncentracijah trdnih delcev v zraku priporoča še omejitev večjih fi zičnih dejav- nosti na prostem. Stanovanje prezračimo zgodaj zjutraj, ko je prisotnost trdnih del- cev v zraku nižja. Če imamo prezračevalni sistem, naj ima ta nameščen fi lter, ki zajema majhne delce. Pomembno je tudi, da v stanovanju ne kadi- mo, ne prižigamo sveč in ne kurimo v odprtih ognjiščih (kaminih), ki so prav tako vir trdnih delcev. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 6, 9. februar 2024 NAŠA TEMA Dihamo zelo onesnažen zrak. Vas res ne skrbi za zdravje? Onesnaženost, prekletstvo Celja? Agencija republike Slo- venije za okolje (Arso) ima v Celju dve merilni postaji, ena je pri bolnišnici, druga ob Ljubljanski cesti. O tem, kje jih je najbolj smiselno po- staviti odločajo strokovnjaki, upoštevati morajo tudi zah- teve zakonodaje ter možnost dostopa do elektrike in tele- komunikacijskih storitev. V Sloveniji so zaradi raz- gibanega terena in lege v za- vetrju Alp pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. Izpusti škodljivih sno- vi lahko v hladnih mesecih ostajajo dlje časa. In ob več dni trajajočih temperaturnih obratih se lahko nabere ve- liko onesnaženja. Po naved- bah Arsa so razmere najbolj problematične v poseljenih dolinah in kotlinah, kamor spada tudi Celje. Gostota prebivalstva je največja, zato je tudi izpustov običaj- no največ. V Slovenji izpusti škodljivih snovi v zrak v pri- merjavi z drugimi državami niso posebej visoki, a je zara- di kopičenja onesnaženosti v zaprtih dolinah in kotlinah v zimskem času lahko stopnja onesnaženosti zelo visoka. Ujeti v zračnih plasteh Pozimi so največji viri delcev PM10 individualna kurišča, sekundarni delci in promet. »Ko ob prisotnosti temperaturnega obrata pri- haja do izpustov onesnaže- nja pri tleh, se onesnaženje širi in redči v višje plasti ozračja le, kadar se izpusti dvignejo dovolj visoko, da lahko pride do izmenjave z višjimi plastmi ozračja. Viri onesnaženja, ki ne prebijejo vrha temperaturnega obra- ta, ostajajo ujeti v zračnih plasteh blizu tal,« so poja- snili v Arsu. K zboljšanju kakovosti zraka lahko prispevamo z za- menjavo zastarelih kurilnih naprav, z uporabo ustrezne- ga goriva in s pravilnim kur- jenjem. »Že vrsto let namreč opozarjamo, da je kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah v gospodinjstvih glavni vir onesnaženja z del- ci v zimskem času. Posebej Arso: Problematične so kotline Nehvaležna geografska lega knežjega mesta V Celju je v veljavi tudi odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. Ta med dru- gim omenja, da v primeru razglašene čezmerne one- snaženosti z delci PM10 upravljavci cest lahko ome- jijo hitrost motornih vozil na avtocestah in hitrih cestah. Odloku je že vrsto let priložena tudi priloga Podrobnejši program ukre- pov na območju Mestne občine Celje. Analiza pri- loge za obdobje od leta od 2017 do 2019, ko je bilo že znano, da je treba narediti vse za čistejši zrak tudi za- radi podnebnih sprememb, kaže, da bi – sodeč po za- pisanem – takrat lahko občina storila še več, da bi zmanjšala onesnaženost. Priloga med ukrepi ome- nja »svetovanje in infor- miranje občanov za boljše posluževanje malih kuril- nih naprav in za izboljšanje zraka«, »izvajanje poostre- nega nadzora nad kurjenjem v malih kurilnih napravah«, »priročnik in promocijo varčne vožnje za kakovost zraka« in »delovanje poseb- nega spletnega mesta za kakovost zraka«. Vendar pri izračunih stroškov, ki so bili temu namenjeni v navede- nih letih, je zapisana ničla. Drugim ukrepom, kot so zamenjava starih kurilnih naprav z obnovljivimi viri energije, energetska preno- va stavb, izboljšanje cestne infrastrukture, je občina v tistih letih namenila več kot tri milijone evrov. Osvešča- nje ljudi na področju dose- ganja in ohranjanja čistega zraka je bilo precej zaposta- vljeno. Osveščanje Na drugi strani nacionalni dokument Operativni pro- gram ohranjanja kakovosti zunanjega zraka kaže, da so ljudje premalo osveščeni in da bi morala družba temu nameniti še več pozornosti. Ljudje ne uporabljajo me- rilcev vlage drv, ne pozna- jo ali ne upoštevajo navodil za pravilno pripravo drv in pravilno kurjenje. Nekateri ljudje so tudi fi nančno na robu, ne poznajo spodbud države in fi nančnih pomoči pri menjavi kurilnih naprav. Številne hiše niso ustrezno toplotno izolirane, tudi staranje prebivalstva bo pripomoglo k temu, da bo manj denarja namenjenega celovitim obnovam. Vsaka zamujena priložnost pri osveščanju se slej ko prej pozna tudi pri onesnaže- nosti zraka. Celje se skoraj ob vsa- kih meritvah znajde v vrhu po onesnaženosti. Pred tedni je župan Me- stne občine Celje Matija Kovač omenil, da ima knežje mesto specifič- no geografsko lego, je prometno obremenjeno in eno redkih večjih slo- venskih mest brez obvo- znice, zato so še toliko bolj pomembni ukrepi za izboljšanje zraka, ki so v občinski in državni pristojnosti. »Za Slove- Poznate spodbude Eko sklada za boljši zrak? Pred dnevi je ministrstvo za okolje, podnebje in ener- gijo postreglo s podatkom, da zahtev predpisov o emi- sijah po njegovih ocenah ne izpolnjuje od 80 tisoč do 120 tisoč malih kurilnih naprav, kar bi pomenilo približno petino evidentiranih in pri- bližno šestino vsega oce- njenega števila tovrstnih naprav v naši državi. Pribli- žno 150 tisoč naprav v dr- žavi naj namreč sploh ne bi bilo prijavljenih v evidenco. Gre za peči oziroma kotle na vse vrste goriva, torej trdo, tekoče (ekstra lahko kurilno olje) in plinasto (zemeljski plin). Ustrezno stanje malih kurilnih naprav se po poja- snilih ministrstva zagotavlja z rednim izvajanjem vseh predpisanih dimnikarskih storitev, ki obsegajo pregle- dovanje in čiščenje malih ku- rilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, me- ritve dimnih plinov, odstra- njevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov. Prav tako primernost malih kuril- nih naprav za nadaljnje neo- porečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregle- di dimnikarji s pridobljeno licenco. Inšpektorji na delu Inšpektor lahko odredi uporabniku odpravo po- manjkljivosti na mali kurilni napravi le, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih po- manjkljivosti v roku, ki mu ga je določil dimnikar, in o tem dimnikar tudi obvesti inšpekcijo. Za povečanje obsega nad- zora so na ministrstvu usta- novili delovno skupino, ki je določila cilje za spremembo predpisov in njihov prenos v prakso. Zaradi prenizkega deleža oskrbovanih naprav bodo uporabnike, ki nimajo opravljenih storitev, pozvali k naročanju storitev ali zaprosi- li za informacijo, če dejansko stanje vgrajenih naprav ustre- za vpisu v evidenco izvede- nih dimnikarskih storitev ali je bila naprava zamenjana oz. odstranjena. »Iskreno obža- lujemo, da nekaterim ni mar, kaj kurijo, oz. se ne zavedajo posledic za ljudi in okolje ter imajo peči in dimnike, ki jih že dolgo ni očistil oziroma preveril dimnikar,« so še za- pisali na ministrstvu za oko- lje, podnebje in energijo. Subvencije Država se problema one- snaženja loteva tudi s sub- vencijami za zamenjavo za- starelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. Sredstva za ta na- men v zadnjih letih ves čas povečuje. Z zadnjo odločitvi- jo je vlada obseg sredstev v obdobju 2024–27 za projekt Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi tako pove- čala za 79,5 milijona evrov na skupaj približno 194,85 milijona evrov. Po vladnih ocenah naj bi z dodatnimi sredstvi država sofi nancirala nakup približno 4.800 doda- tnih novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Razpisi so objavljeni na strani Eko skla- da. Vprašanje ustreznosti kurilnih naprav je v zadnjih tednih ena od izpostavljenih tem v slovenski javnosti. To je po eni strani posledica organi- zirane kampanje dela politike proti nekaterim določilom iz predloga novega energetske- ga zakona, katerega namen je omejiti primarno ogrevanje z lesno biomaso v novogradnjah v strnjenih naseljih in začeti proces postopnega opuščanja ogrevanja gospodinjstev s pli- nom. Po drugi strani je temati- ka na tapeti tudi zaradi daljšega obdobja slabe kakovosti zraka po vsej državi, ki je sovpadal s stabilnim zimskim vremenom in temperaturnim obratom po nižinah in kotlinah. Država se sicer problema onesnaženja loteva tudi s subvencijami za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. (Foto: Pixabay) Te dni so v večjem delu celinske Slovenije presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM10. Gre za delce, ki vplivajo na onesnaženost, posledično tudi na slabše zdravje ljudi. Medtem ko nekateri poiščejo zdravniško pomoč zaradi težav z dihanjem in menijo, da gre za prehladna obolenja ali poslabšanje osnovne bolezni, se lahko v ozadju skriva tudi vpliv onesnaženosti na zdravje. Celje se na seznamu meritev onesnaženosti skoraj vedno uvršča v sam vrh že vrsto let. Onesnaženost zraka je po opozorilih pristojnih v veliki meri posledica emisij trdnih delcev iz individualnih kurišč. Te so še posebej škodljive v primeru zastarelih in neustreznih naprav ter nepravilnega načina kurjenja. Na tem področju manjka še več osveščanja ljudi, predvsem na lokalni ravni. SIMONA ŠOLINIČ, BARBARA FURMAN, TINA STRMČNIK Tudi na področje prometa bo morala Slovenija dodobra »zagristi«, če želi preprečiti onesnaženost … Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 6, 9. februar 2024 NAŠA TEMA Majhni delci v onesna- ženem zraku imajo vpliv tudi na naše zdravje. Katja Triller, dr. med., spec. pnev- mologije, iz Pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje je pojasnila, da so za zdravje najnevarnejši trdni delci, ki vsebujejo težke kovine in ozon. »Te snovi namreč povzročajo ali za- ganjajo vnetje v pljučih in drugod po telesu. Številne snovi v trdnih delcih so tudi rakotvorne,« je dejala. Trdni delci so škodljivi za vse lju- di, po besedah specialistke pnevmologije še posebej ogrožajo bolnike s kronični- mi boleznimi dihal, starejše ljudi in majhne otroke. PM-delci, ki so lahko v tr- dni ali tekoči obliki, pridejo v ozračje iz različnih virov, kot so prometni in industrij- ski izpusti ter izpusti kurišč. Delci so lahko tudi naravne- ga izvora, kar pomeni, da na primer nastanejo ob požarih in vulkanskih izbruhih, pri- sotni so tudi v cvetnem in me- teorskem prahu, je razložila Trillerjeva. Njihova glavna V tem tednu je bil sve- tovni dan osveščanja o raku. Število novih prime- rov rakavih obolenj bo do leta 2050 naraslo na 35 milijonov, kar bo 77 od- stotkov več kot leta 2022. Med glavnimi krivci za porast obolenj z rakom je Svetovna zdravstvena or- ganizacija navedla tudi onesnaženost zraka. Gle- de na to, da si je omenjena organizacija veliko ugleda zapravila v času epidemi- je zaradi »siljenja v cepljenje«, je težko pričakovati, da bi ljudje upoštevali njena navodila. Čeprav to, da nas onesnaženost ubija, popolnoma drži. Za to ljudje ne potrebujejo študij ali teorij zarot. Potrebujejo le en vdih zraka in bodo spoznali, kako onesnažen je. A še tu ne bodo verjeli. Vidijo sledi letal, ki so prav tako izjemna onesnaževala zraka, PM delci pa niso vidni, zato je vanje težje verjeti. Sicer pa – pri pregledu in analizi številnih direktiv, zakonov, uredb in vseh drugih mednarodnih, državnih in lokalnih predpisov o številnih ukrepih v boju proti onesnaženosti je vse lepo zapisano. A papir prenese vse. Vprašanje je, koliko bo preneslo človeško zdravje … problematični sta kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so star papir, karton, vlažen les, plastika, embalaža in drugi odpadki, ter nepravilno kur- jenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja lesne biomase in se pokaže v gostem temnem dimu iz dimnika. »Žal je tako, da lahko v mestu ali na vasi onesnaženje zraka pov- zroči že en sam neosveščen kurjač. Pomembno je, da se izogibamo kurjenju na pro- stem ter omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz pro- meta lahko bistveno zmanj- šamo, če namesto avtomo- bila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispe- vamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom,« še svetujejo v agenciji za okolje. Po besedah dr. Viktorja Grilca, profesorja za teh- nologije varstva okolja, se povprečna letna onesnaže- nost zraka v Sloveniji v za- dnjih desetih letih bistveno ne spreminja, saj so indu- strijski in energetski objekti opremljeni z vedno boljšimi čistilnimi napravami. Kar ne pomeni, da razmere v Celjski kotlini niso zaskrbljujoče. Rešitve čez noč ni OB ROBU Papir prenese vse, kaj pa zdravje? SIMONA ŠOLINIČ »Celje je veliko mesto z močno industrijsko dejav- nostjo in leži v kotlini, sko- zi katero poteka evropsko pomembna prometna os vzhod–zahod. Oskrba pre- bivalstva s toploto iz javne mreže še ne zajema obrob- nih primestnih naselij, zato so individualna kurišča pomemben vir onesnaže- vanja. Prevetrenost mesta je pozimi slaba. Tako so v zimskih mesecih najpogo- steje presežene mejne vre- dnosti za prah.« Kratkoroč- ne možnosti za izboljšanje razmer so po mnenju dr. Grilca razmeroma majhne. Rešitev čez noč ni, saj pro- meta ni mogoče prepoveda- ti ali geografsko preusmeriti drugam, individualnih ku- rišč tudi ni mogoče ugasniti kar takoj. »Zato bi bilo treba skrbno načrtovati rešitve za daljše obdobje. Smiselno bi bilo čim več tovora spravi- ti na železnico, s čimer bi razbremenili cestni promet. Individualno ogrevanje pa priključevati na mestno to- plovodno omrežje oziroma graditi lokalne toplarne, ki bodo opremljene z ustre- znimi čistilnimi naprava- mi.« Ne le na področju odnosa do energetsko obnovljivih virov, tudi na drugih področjih družbo čaka še veliko osveščanja o varovanju narave … (Foto: arhiv NT/Sherpa) nijo velja, da so urbana središča zelo obremenje- na v smislu kakovosti zra- ka, tudi v manjših krajih, kjer to ni merjeno, je zrak slabši zaradi uporabe trdih goriv in individualnih ku- rišč na les. Zato sta med našimi ključnimi cilji pre- mik tranzitne prometnice iz stanovanjskega dela me- sta, spodbujanje uporabe alternativnih oblik mobil- nosti in javnega potniške- ga prometa, tudi sistema Kolesce, ki ga bomo še nadgrajevali. K zmanjša- nju onesnaženosti bodo pripomogle še usmeritve na področju energetike in dostopnosti do toplo- tne energije v stavbah, ki jim že sledimo z razvojem daljinskega ogrevanja. V Celju je to dober in pred- nostni način, saj dosega- mo najugodnejšo ceno za uporabnike v Sloveniji. Spodbujamo k uporabi ob- novljivih virov, ki ne po- slabšujejo stanja zraka.« Mejne vrednosti za delce PM10 so predpisane v Uredbi o kakovosti zra- ka. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 g/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. V letu 2020 ni bilo na nobenem meril- nem mestu zabeleženo preseganje z delci PM10, medtem ko je bilo še v letu 2019 zabeleženo preseganje, in to ravno v Celju. V letu 2018 je bilo merilnih mest s prekoračitvami šest, v letu 2017 kar deset. Vendar podatki za leto 2020 ne pomenijo tako zelo čistejšega zraka, ampak le da je bilo takrat onesnaženosti s tovrstnimi delci manj, ker so veljale omejitve zaradi epidemije, kar je vplivalo tudi na manj prometa na cestah. V nacionalnem Operativnem progra- mu ohranjanja kakovosti zunanjega zraka je zapisano, da raba lesa za ogrevanje v malih kurilnih napravah v Sloveniji prispeva približno tretji- no onesnaženja zraka z delci. (Foto: Pixabay) »Čeprav se ljudje vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje zavedamo, nas ta vpliv ne skrbi dovolj, da bi spremenili naš način življenja,« pravi Katja Triller, Krivci za vnetja v našem telesu Katja Triller, dr. med., spec. pnev- mologije, iz Pulmološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje (Foto: An- draž Purg) sestavina je ogljik, na katere- ga so vezane primesi, kot so med drugim kovine, ozon in organska topila. Poznamo različne preme- re omenjenih delcev, in sicer so to PM10 (premer 10 µm), PM2,5 (premer 2,5 µm), PM1(premer 1 µm). Večji del- ci se v zraku zadržujejo nekaj ur, medtem ko manjši delci v zraku lebdijo tudi več tednov, še posebej, če je vreme suho. Iz ozračja jih sperejo padavi- ne. Za zdravje so po besedah specialistke pnevmologije najbolj škodljivi delci PM10 in PM2,5 zato pristojni redno beležijo njihove koncentraci- je v zraku. Zgornja za zdravje še varna meja PM10 v ozračju je 20µg na kubični meter. Delci pridejo v naše telo skozi dihala. Manjši kot so, lažje pridejo v naše najmanj- še dihalne poti in celo v kri, s katero potujejo po našem te- lesu. »Najnevarnejši so delci, ki so manjši od 2,5 µm. Ti del- ci so bolj strupeni, povzroča- jo več oksidativnega stresa ter posledično močnejši vnetni odziv,« je dejala Katja Triller. Katere bolezni povzročajo? Delci PM10 so eden od povzročiteljev kronične ob- struktivne pljučne bolezni (KOPB). To bolezen najpo- gosteje povzroča kajenje, pogosteje se pojavlja tudi pri prebivalcih velikih mest, kjer je večja količina smoga in tr- dnih delcev. Pojavlja se tudi pri delavcih v težki industri- ji, rudarstvu in podobno. Gre za bolezen spodnjih dihal, za kronično vnetje v pljučih, ki povzroča zoženje dihalnih poti ter propad pljučnih me- šičkov. »Bolniki s KOPB ima- jo težave s težko sapo ter s kašljem z izmečkom. Najprej so te težave blage, vendar se z leti stopnjujejo. Bolezen označujejo bolj ali manj po- gosta poslabšanja, ki vodijo v hitrejši upad pljučne funkci- je. Sčasoma to lahko privede do zdravljenja s kisikom na domu. Kakovost in dolžina življenja sta pri bolnikih s KOPB zmanjšani,« je dejala sogovornica. Bolniki imajo na voljo raz- lična zdravila v obliki vpiho- valnikov, ki blažijo simpto- me omenjene bolezni (težko sapo, kašelj) ter nižajo število poslabšanj. Ko zdravniki ugo- tovijo to bolezen, jim med drugim svetujejo izogibanje poslabševalcem bolezni, med drugim tudi smogu in onesnaženemu zraku na de- lovnem mestu, kar ponavadi zahteva premestitev na drugo delovno mesto. V času višjih koncentracij trdnih delcev imajo več težav še bolniki z astmo, bolezni- jo preobčutljivosti dihalnih poti. Trdni delci povzroča- jo poslabšanje astmatskega vnetja, kar vpliva na zoženje dihalnih poti ter povečano iz- ločanje sluzi v dihalnih po- teh. Pojavijo se težka sapa, piskanje v prsnem košu, ti- ščanje oziroma občutek teže na prsnem košu ter dražeč kašelj. Delci PM, ki med drugim vsebujejo tudi rakotvorne snovi, vplivajo tudi na ra- zvoj pljučnega raka. Slednji se pogosteje pojavlja v najbolj onesnaženih svetovnih pre- stolnicah. Kako se zaščitimo? Kako naj ljudje ravnamo, ko so koncentracije trdnih delcev v zraku povišane? Takrat Katja Triller svetuje manj gibanja na prostem. »To seveda ne pome- ni, da moramo biti ves čas v za- prtem prostoru. Na sprehod ali po opravkih se odpravimo, ko so koncentracije nekoliko niž- je, to je predvsem v času zunaj prometnih konic. Pomembno je tudi, da ne izbiramo poti ob prometnicah, sprehajamo se v parku ali gozdu ob mestu.« Ob višjih koncentracijah trdnih delcev v zraku priporoča še omejitev večjih fi zičnih dejav- nosti na prostem. Stanovanje prezračimo zgodaj zjutraj, ko je prisotnost trdnih del- cev v zraku nižja. Če imamo prezračevalni sistem, naj ima ta nameščen fi lter, ki zajema majhne delce. Pomembno je tudi, da v stanovanju ne kadi- mo, ne prižigamo sveč in ne kurimo v odprtih ognjiščih (kaminih), ki so prav tako vir trdnih delcev. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 6, 9. februar 2024 NAŠE AKCIJE Ponovno je na poti naša radijska karavana, zdaj že 10. sezone akcije Otroci po- jejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je začela potovanje po občinah naše regije in izbira največje pevske talente. Prva polfi nalista smo tokrat iskali na Polzeli, kjer so prepevali učenke in učenci iz OŠ Polzela in podružnične OŠ Andraž. Med nastopi 30 mladih pevcev in pevk so izstopale slednje, saj je nastopilo pet fantov. LUKA ŽERJAV Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V polni športni dvorani na Polzeli odmevala pesem otrok V športni dvorani na Polzeli smo pred sko- raj nabito polnimi tribunami videli in slišali 18 glasbenih točk. Prisluhnili smo solističnim točkam, a tudi šestim duetom in trem triom, torej je skupaj nastopilo 30 otrok. Kot vedno so bili tudi tokrat razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 1. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Vsi so seveda kot vedno prepe- vali slovenske pesmi. So pa verjetno zato, ker je bila večina nastopajočih deklet, pri otro- škem izboru skladb prevladovale uveljavljene slovenske pevke. Največkrat je bilo mogoče slišati skladbe Nine Pušlar in Maraaye. Ob večni uspešnici skupine Pop design Na božič- no noč je zapela tudi dvorana. Vsi nastopi so bili izvedeni srčno in z veliko mero poguma. Dokaz so nasmejana otroška lica po nasto- Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdi- ja Winder Pantner, Aljoša Bončina in Dalibor Bedenik, je tudi tokrat izbrala dva polfi nali- sta, iz vsake starostne skupine enega. V mlajši kategoriji so jih najbolj navdušile Lili Petrič, Mojca Ortl in Evelin Uratnik iz 2.-b razreda, ki so zapele uspešnico Pop design Na božično noč. V starejši kategoriji pa so izbrali nastop Tie Novak iz 6.-a razreda, ki je komisijo nav- dušila s svojo izvedbo skladbe 1000 let, ki jo sicer izvaja Maraaya. Foto: Andraž Purg Pomembnosti projekta se poleg Občine Polzela, ki je bila tokratna gostiteljica, za- vedajo tudi pokrovitelji Vivapen, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši ra- dijski karavani. Zmagovalke mlajše kategorije: Lili Petrič, Mojca Ortl in Evelin Uratnik iz 2.-b razreda V starejši kategoriji je komisijo najbolj navdušila Tia Novak iz 6.-a razreda. Pokrovitelji: pih in bučni aplavzi obiskovalcev, učiteljic in mentorjev. Župana Občine Polzela Jožeta Kužnika zelo veseli, da otroci prepevajo. Še posebej da prepevajo slovenske pesmi. Po njegovem mnenju je to ena pomembnejših stvari pri utr- jevanju slovenske identitete. »Hvaležen sem tako otrokom kot tudi osnovni šoli za sodelo- vanje v tem projektu. Ne nazadnje hvala tudi vaši medijski hiši za idejo,« je še dodal župan. 10. sezono projekta smo pričeli v skoraj polni športni dvorani na Polzeli. Skupinska fotografija vseh nastopajočih Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 6, 9. februar 2024 KRONIKA So ga spremljali dlje časa? Kamenik v priporu, tokrat »kriva« droga Zanemarjala otroka in psa Celjski kriminalisti bodo zaradi suma kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ovadili 47-letno Celjanko. Pogled na nevzdržne stanovanjske razmere, v katerih je bivala z mladoletnim otrokom, so presenetile tudi policiste. »Pri hišni preiskavi stanovanja smo našli in zasegli manj- šo količino prepovedanih drog, več uporabljenih igel za vbrizgavanje drog, ki so bile na dosegu otroka in bi se lahko z njimi poškodoval. Osumljena in otrok sta živela v neprimernem, neogrevanem, zanemarjenem prostoru, neprimernem za bivanje otroka s posebnimi potrebami,« so zapisali celjski policisti. Zaradi nevzdržnih življenjskih razmer, v katerih je bival otrok, je policija obvestila Center za socialno delo Celje, pristojne službe so otroka začasno odvzele materi in ga namestile v varno okolje. »Pri hišni preiskavi smo v stanovanju našli še pasjega mladička, ki ni imel ustreznih listin in ni bil primerno ne- govan, zaradi česar sta na kraj prišla zaposlena Uprave RS za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter psa začasno odvzela in ga namestila v karanteno,« še dodajajo na poli- ciji, kjer so zoper žensko uvedli tudi prekrškovni postopek zaradi kršitev določil zakona o zaščiti živali. Alarm zaradi požara V nedeljo popoldne se je v Celju oglasila sirena za alarmi- ranje. Razlog je bil požar v enem od stanovanjskih blokov v Škapinovi ulici. Požar so pogasili celjski poklicni gasilci in gasilci iz PGD Lokrovec-Dobrova. V požaru ni bil po- škodovan nihče. Isti dan dopoldne je požar izbruhnil še v stanovanjski hiši v Ulici bratov Frecetov v Celju. Ogenj je izbruhnil v kurilnici, kjer naj bi lastnica med čiščenjem peči stresla pepel v vedro, kjer so bile smeti, ki so se vnele. Ogenj se je razširil še na drva, ki so bila zložena v kuril- nici stanovanjske hiše. Tudi v tem primeru ni bil nihče poškodovan. V nedeljo je gorelo tudi v Zgornjih Gorčah pri Braslovčah, kjer so ognjeni zublji zajeli kuhinjo go- stinskega objekta. Občani so že pred prihodom gasilcev sami pogasili požar. Divjal po Mariborski Celjski prometni policisti so pred dnevi med opravlja- njem meritev hitrosti na Mariborski cesti v Celju ustavili voznika avtomobila, ki je vozil 111 km/h. To pomeni, da je vozil 55 km/h (upoštevajoč dovoljen odklon) več, kot je dovoljena hitrost vožnje v naselju. Zoper vozni- ka bodo policisti na Okrajno sodišče v Celje podali ob- dolžilni predlog s predlogom za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zagrožena globa za ta prekršek je 1.200 evrov in izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V zaključni akciji je sodelovalo približno 250 kriminalistov in policistov sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave in drugih enot drugih policijskih uprav. Kristijan Kamenik, ki so ga kriminalisti pretekli teden prijeli v odmevni in obsežni preiskavi kaznivih dejanj, ki se nanašajo na pečanje z drogo, je v družbi šesterice, ki ji je preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil pripor. Kot je znano, je bil lani oproščen v primeru štirikratnega umora v Tekačevem leta 1997. V okviru tokratne preiskave so razbili organizirano kriminalno združbo, ki naj bi na področju prometa s prepovedanimi drogami imela lovke razpredene tudi v drugih državah. SIMONA ŠOLINIČ Kriminalisti so ovadili 36-letnega moškega. Po do zdaj zbranih podatkih naj bi 36-letnik z vsaj še dvema znanima sostorilcema storil najmanj 56 kaznivih dejanj goljufij, tatvin ter poneverbe in neupravičene uporabe tujega pre- moženja. Skupna materialna škoda, ki so jo povzročili oškodovanim osebam, presega 112 tisoč evrov. O sumu goljufije so policijo obvestili iz ene od celjskih po- slovalnic, kjer se ukvarjajo s prodajo mobilnih telefonov in sklepanjem naročniških razmerij. Policiji so dejali, da jih je v zadnjem obdobju za najmanj 30 tisoč evrov oškodoval moški, ki je v imenu pravnih oseb, nekatere od njih so že v stečaju, sklepal naročniške pogodbe in s tem pridobil ugodnosti za nakup mobilnih telefonov višje cenovne vrednosti. V preiskavi so policisti ugotovili, da je dejanja osumljen ravno 36-letnik, ki biva na območju Žalca. Poleg tega, da je v imenu pravnih oseb sklepal naročniška razmerja in pridobival ugodnosti za nakup dražjih telefonov, naj bi zlorabil osebne podatke več oseb ter v njihovem imenu v spletnem podjetju najemal kredite. Za plačilo kreditnih obveznosti je podjetje v nadaljevanju bremenilo oškodovance. Zaseženi telefoni (Foto: PUC) Prijeli goljufa z žalskega območja Vstopila v hišo in ukradla denar Celjski policisti iščejo neznanca, ki sta okradla in ogo- ljufala lastnika hiše v Taboru. Ob prihodu sta se mu pred- stavila kot predstavnika telekomunikacijskega podjetja, vstopila v hišo in ukradla gotovino. Policija zato ponovno opozarja občane, naj neznancev, ki prihajajo pod različ- nimi pretvezami, ne spuščajo v hiše in stanovanja. Če se zgodi podoben primer, naj o tem obvestijo policijo. Migranti v Žalcu V zadnjem tednu so policisti na vlaku prijeli dva moška, ki sta v Slovenijo vstopila na nezakonit način. Preiskava je pokazala, da je šlo za državljana Afganistana. O njiju je policijo obvestila sprevodnica na vlaku. Na območju Žalca so policisti izsledili sedem državljanov Sirije. Ti so pred tem samovoljno zapustili azilni dom. Vsi so podali ponovno namero za mednarodno zaščito. Divjak. (Foto: PUC) kaina, vendar zaenkrat še ni točno znano, kakšno vlogo je Kamenik imel v celotni veri- gi članov združbe, neuradne govorice sicer potrjujejo, da naj bi bil glavni osumljenec, kar pomeni, da je imel tudi vodilno vlogo. Preiskava je trajala več let, začela se je na podlagi anonimne prijave. Pestra »kariera« Kristijana Kamenika so že aprila 2004 zaradi preprodaje heroina prijeli v Srbiji in ga obsodili na sedem let zapora. Leto kasneje je srbsko vrhov- no sodišče sodbo razveljavilo in še isto leto je bil ponovno obsojen. Takrat so mu pri- sodili le dve leti in pol zapo- ra. Nato so razveljavili tudi drugo sodbo. Nadaljevanje sodnega postopka je padlo v vodo, saj je Kamenik odšel v Hrvaško, kjer je »padel« v drugi sodni postopek, ki se je končal z zaporom na Reki. Tam je, ko so ga obsodili, do- bil še dosmrtni izgon iz Hr- vaške. Mnogi so domnevali, da bo zaprosil za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji. A tega ni storil. V času, ko je prestajal zaporno kazen na Hrvaškem, je namreč v Ce- lju zastaral sodni postopek, kjer so mu očitali napad na policista. Že kot mladeniču so mu sodili zaradi domnevnega ponarejanja dokumentov in spričeval. Obtožen je bil tudi preprečitve uradnega dejanja. Leta 1997, tik po tragediji v Tekačevem, naj bi namreč po- skušal povoziti policista, a je ta primer zastaral. Omenjeni je bil zaradi pečanja z drogo obsojen tudi v Italiji. Sodišče v Milanu ga je, ko je krivdo pred leti priznal, obsodilo na osem let zapora. Kazen je prestal v Italiji. A v primeru prijetja v Italiji naj bi se izka- zalo, da je bil le »prevoznik« droge brez vodilne vloge v takrat prijeti združbi. Tokrat je očitno drugače. Preiskava je trajala več me- secev, samo hišne preiskave so policisti izvajali na 20 lo- kacijah po Sloveniji, najprej so prostost odvzeli 20 ose- bam, sedem jih je po prijetju ostalo v policijskem pridr- žanju, šest zatem v priporu. Kamenik naj bi v tem prime- ru imel celo vodilno vlogo v združbi, vendar podrobnosti niso znane. Prijeli naj bi ga v sklepni akciji na območju Slovenske Bistrice, pri njem naj bi – gre za neuradne podatke – našli več kot kilogram kokaina. Preiskovalni sodnik naj bi ga zaslišal v nedeljo, a kaj veliko naj ne bi izvedel, saj naj bi se Kamenik branil z molkom. Do zdaj je znano, da naj bi policistom uspelo prestreči več kilogramov ko- Kristijan Kamenik kljub lanski oprostitvi v primeru Tekače- vega očitno ni končal serije svojih prihodov na sodišča. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 6, 9. februar 2024 ŠPORT Tekme v alpski ligi se bodo nadaljevale po reprezentančnem premoru Zmaga in poraz za celjske hokejiste Hokejisti RST Pellet Celja so v preteklem tednu odigra- li peto in šesto tekmo kvalifikacijske skupine A v alpski ligi, obe na domačem ledu. Prejšnji četrtek so gostili Steel Wings Linz in v soboto hokejiste Merana. Na prvi tekmi proti Avstrijcem so po podaljšku s 4 : 3 zmagali, na drugi, proti Južnim Tirolcem pa izgubili s 3 : 6. Po porazu so se varovanci Gala Korena močno oddaljili od možnosti za napredovanje. JANŽE FRIC Na lestvici skupine A sta zdaj trdno na vrhu Sij Acroni Jesenice in Merano. Ti dve mesti vodita v nadaljevalne izločilne boje. Celjani so s šestimi odigranimi tekmami in z osmimi točkami trenutno na četrtem mestu. Vsaka od ekip bo v kvali- fikacijskih skupinah A in B odigrala po osem tekem, naj- boljši iz vsake se bosta za me- sto v končnici oziroma v četr- tfinalu pomerili med seboj v seriji na dve zmagi. Preosta- lih šest ekip končnice igra v skupini master, kjer najboljše ekipe iz rednega dela igrajo za čim boljše izhodišče. Naslednjo tekmo bodo Ce- ljani v alpski ligi igrali šele po reprezentančnem premoru, ko bodo 17. februarja gosto- vali na Jesenicah. Gorenjce že dva dni prej čaka gostova- nje v Val Gardeni. Podaljšek in zmaga proti Linzu Celjani so na četrtkovi tek- mi povedli v osmi minuti z golom Jureta Povšeta. V dru- gi tretjini so v razmaku 37 sekund padli kar trije goli. V devetih sekundah so gosti zadeli dvakrat, strelca sta bila Maximilian Theirich in Willi- am Persson. Vsega 28 sekund kasneje je celjska zasedba iz- enačila po golu Marka Čepo- na v 37. minuti. V zadnji tretjini so domači drugič na tekmi povedli, ko je bil v 48. minuti natančen Jure Sotlar. Vodstvo ni trajalo dolgo, saj so 181 sekund ka- sneje gosti izenačili po dru- gem golu Perssona. Tekmo je odločil petminutni podaljšek, v katerem je po 95 sekundah z igralcem več na ledu zadel Mikus Mintautiškis. Merano Celjanom zadal boleč poraz Hokejisti Celja so po zmagi nad Linzem v kvalifikacijski skupini v domači dvorani do- živeli boleč poraz proti Me- ranu. Celjski hokejisti so bili slabši v prvem delu tekme, v drugih dveh tretjinah so bili Celjska športnica leta zmagala v Ostravi Tina Šutej, druga naj- boljša slovenska športnica lanskega leta, je na dvoran- skem atletskem mitingu v Ostravi na Češkem z zma- go odprla svojo letošnjo zimsko sezono. V skoku s palico je preskočila 4,73 metra in s tem napovedala novo izjemno sezono, ki se bo v začetku marca končala na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Druga je bila Čehinja Ama- lie Švabikova, bronasta na lanskem dvoranskem evrop- skem prvenstvu, preskočila je 4,63 m. Tretja je bila ita- lijanska rekorderka Roberta Bruni, četrta pa nekdanja dvoranska evropska prvaki- nja, Švicarka Angelica Moser. Obe sta preskočili 4,53 m. Težave s tetivo in palico »Priprav na sezono nismo opravili po načrtih. Teža- ve s tetivo so se prenesle na mečno mišico. Obdobje okrevanja je bilo kar zahtev- no. Odločili smo se, da bo Tina nastopila na tej tekmi, da bomo videli, ali bo noga zdržala. Ni bil tisti običajen ritem nastopa, kot bi moral biti,« je težave pred tekmo strnil trener Milan Kranjc. Šutejeva je kljub težavam in odličnim nasprotnicam na tekmi zmagala. »Konku- renca je bila zelo dobra. Pri višini 4,53 m je Tina morala zamenjati palico in je imela nekaj težav. Ne glede na vse je zmagala. Ampak ta tekma je bila nekako tudi trening, ker drugače nismo mogli videti, kje smo. Posledice tekme bomo videli šele v prihodnosti. V načrtu ima- mo tekmi v Franciji, a da ne bi ogrozili Tininega nastopa v Glasgowu, bomo še vide- li, ali bo nastopila,« je dodal Kranjc. Trikrat poskusila izboljšati slovenski rekord Petintridesetletna Šutejeva je s prvim poskusom uspešno začela na višini 4,33 metra, nato je naslednjo višino 4,43 m izpustila. Na 4,53 m je bila uspešna v tretjem, zadnjem skoku. 4,63 m je preskočila v prvem poskusu in s tem pre- vzela vodstvo. V konkurenci je ostala le še Švabikova po preskočeni letvici v tretjem poskusu. Tina Šutej in trener Milan Kranjc (Foto: Andraž Purg) Slovenska rekorderka je nato naslednji višini 4,68 m in 4,73 m zmogla prvič. Šva- bikovi je po dveh neuspešnih skokih na 4,73 m in 4,78 m ostalo le, da je poskusila v boju za zmago na 4,83 m, a ji tudi te višine ni uspelo pre- skočiti. Šutejeva je nato sama nada- ljevala na 4,83 m, a je letvico trikrat podrla. Napoved nadgraditve prejšnjih sezon Celjska športnica lanskega leta si lahko obeta novo odlič- no sezono. V ameriškem Eu- genu je lani 16. septembra na finalu diamantne lige zasedla drugo mesto, ko je s 4,81 me- tra postavila slovenski rekord na prostem, absolutnega pa s 4,82 m 2. februarja lani v dvorani v Ostravi. Trenutno zaseda 21. mesto vseh časov na prostem in 13. v dvorani. V prejšnjih dveh letih je osvojila štiri odličja na ve- likih atletskih tekmovanjih, po dve srebrni in bronasti na evropskih prvenstvih, k temu je dodala še dve četrti mesti na svetovnem prven- stvu na prostem lani in pre- dlani. JF enakovredni favoriziranim Južnim Tirolcem. Po porazu so se močno oddaljili od mo- žnosti za napredovanje. Tekma je bila izgubljena v 27. minuti, ko je Joseph Ya- suo Garreffa zadel za vodstvo Južnih Tirolcev s 4 : 0. Mikus Mintautiškis in Gal Sodja Za- lokar sta Celjane v srednjem delu približala na 1 : 4 in 2 : 5. Nekaj upanja je domačim v 51. minuti z golom za 3 : 5 vrnil Jure Povše, a so bili gostitelji daleč od preobrata. Zmago gostov je v zadnji mi- nuti z drugim golom v prazna celjska vrata na tekmi potrdil Garreffa. Foto: Andraž Purg Celjski hokejisti so tekmo proti Meranu izgubili v prvi tretjini. Za Celjane so na sobotni tekmi zadeli Mikus Mintautiškis, Gal Sodja Zalokar in Jure Povše. Trener Gal Koren nima več veliko možnosti, da bi se s svojo ekipo uvrstil v nadaljevanje tekmovanja. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 6, 9. februar 2024 ŠPORT Zmaga in poraz za celjske hokejiste Gorenje prehitelo Celje Pivovarno Laško Celjski rokometaši zdrsnili na tretje mesto lige NLB Celje Pivovarna Laško je v soboto v 14. krogu lige NLB izgubilo proti rokometašem trebanjskega Trima s 33 : 29. Osrednja tekma kroga med vodilnimi Trebanjci in do takrat drugouvrščenimi Celjani se je po dolgem premoru zaradi reprezentančnega evropskega prvenstva v Nemčiji konča- la z zmago Dolenjcev. Izbranci slovenskega selektorja in stratega Trima Uroša Zormana imajo po zmagi nad Celjani dve točki prednosti pred drugouvrščenimi Velenjčani, ki so v soboto zmagali na Škofljici, celjski rokometaši pa so po današnjem porazu nazadovali na tretje mesto in zao- stajajo za tri točke. JANŽE FRIC Celjane že danes čaka nova tekma, v Dvorano Zlatorog prihajajo rokometaši Ivanč- ne Gorice, ki so jim na prvi medsebojni tekmi v tej sezo- ni odščipnili točko. Trebnje čaka še ena zahtevna tekma, popoldne bo gostovalo v ve- lenjski Rdeči dvorani pri Go- renju. Tri točke zaostanka za prvim mestom Večji del prve polovice tekme je minil v znamenju Trebanjcev, ki so ves čas bili v prednosti in so nekajkrat povedli za štiri gole. Prvič v 21. minuti, ko je Jan Jurečič zadel za 13 : 9, lepo prednost Celjske rokometaše danes ob 18. uri čaka tekma proti Ivančni Gorici. štirih zadetkov so imeli tudi dve minuti pred koncem pol- časa, ko so vodili z 18 : 14. A varovanci trenerja Ale- ma Toskića, ki je pred dnevi ostal brez občasnega repre- zentanta Grege Krečiča, ta je okrepil nemško prvoligaško ekipo Bergischer, niso vrgli puške v koruzo. Na odmor po prvem polčasu so se odpravili z najmanjšim možnim zao- stankom 17 : 18. V drugem polčasu Celjani do vodstva V začetku drugega polčasa so Celjani po golu Mitje Janca prvič na dvoboju izenačili na 18 : 18. V 38. minuti je Janc soigralce popeljal do prve- ga vodstva na tekmi, bilo je 21 : 20. Trebanjci so se po zaostanku dobro odzvali, njihova igra je postala po- dobna tisti iz prve polovice tekme. Po delnem izidu 6 : 0 so v 50. minuti po golu Mar- ka Kotarja povedli z 28 : 22. Toskićeva minuta odmo- ra ni spremenila razmerja moči na igrišču. Trebanjci so imeli v zadnjih desetih minutah popoln nadzor nad domačo ekipo. Po vodstvu Dolenjcev s 30 : 22 je bilo vsem jasno, da bosta obe točki ostali na Dolenjskem. V trebanjski ekipi je bil najbolj učinkovit Jan Ju- rečič, v celjski Mitja Janc. Oba sta dosegla po 11 go- lov. Foto: Andraž Purg Prijateljski tekmi v futsalu Slovenska futsalska re- prezentanca je v soboto na pripravljalni tekmi v Štorah tesno izgubila pro- ti hrvaški z 1 : 2. Edini gol za Slovenijo je dosegel Je- remy Bukovec. Ekipi sta se ponovno pomerili že nekaj dni kasneje, v torek v Pod- četrtku, ko so zmagali XX. Hrvaška se pripravlja na dodatne kvalifikacije za le- tošnje svetovno prvenstvo, Slovenija je z mislimi že pri kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2026. Selektor slovenske reprezen- tance Tomislav Horvat je po- mladil izbrano vrsto, zaradi po- škodb so manjkali Nejc Hozjan, Jure Suban, Nejc Berzelak, Ti- len Gajser, odsotna sta bila tudi Igor Osredkar in Matej Fideršek. Pred začetkom tekme v Što- rah je Vlado Močnik, predse- dnik komisije za futsal in član izvršnega odbora NZS, trem igralcem, Teu Turku, Žigi Čehu in Denisu Totoškoviću, izročil priznanja za 50. odigrano tek- mo v dresu članske reprezen- tance. Prva tekma v Štorah Hrvaška je 33 sekund pred koncem polčasa povedla po strelu Josipa Jurline. Gostje so zadeli po izgubljeni žogi Slovenije na hrvaški polovi- ci. Sledil je hiter protinapad, pri čemer je levji delež opra- vil Antonio Sekulić, zadel je Jurlina. Gosti so prednost povišali v 28. minuti, ko so izvedli hiter protinapad, ki ga je s strelom zaključil Niko Vukmir. Odgo- vor Slovenije je bil hiter, za izenačujoči zadetek je minu- to kasneje poskrbel Bukovec. Slovenska reprezentanca je v Štorah morala priznati premoč hrvaški. Slovencem v Štorah kljub priložnostim ni uspelo izenačiti. Po levi strani je preigraval Max Vesel, ki je zmogel še toliko moči, da je podal do Bukovca, ki je s peto spravil žogo v hrvaško mrežo. Rezul- tat se do konca kljub nekaj lepim priložnostim ni več spremenil. Hrvaško reprezentanco vodi selektor Marinko Ma- vrović, njegov pomočnik je Kujtim Morina, trener ak- tualnega državnega prvaka Slovenije Dobovca. Celjan v finalu avstralskega odprtega prvenstva V Avstraliji se na olimpijske igre, ki jih poleti čakajo v francoski prestolnici, pripravljajo najboljši svetovni kajakaši. Med njimi je tudi član Kajak kanu kluba Nivo Celje Martin Srabotnik, ki se je na južno poloblo odpravil na sedemtedenske priprave. Med njimi se je udeležil Odprtega prvenstva Avstralije v slalomu na divjih vodah. Prvenstvo so priredili v bližini Sydneyja, na olimpijski progi iz leta 2000 v Perthu. V slalomu se je Srabotnik s sedmim časom uvrstil v finale, kjer je zgrešil vratca in si prislužil 50 sekund kazni. S tem je osvojil deseto mesto, uvrščen je bil na rep finalistov. Celjanu so naproti stali skoraj vsi najboljši svetovni kajakaši, tudi olimpijska zmagovalca, ki sta zlati medalji osvojila v Riu de Janeiru in Tokiu, Anglež Joseph Clarke in Čeh Jiří Prskavec. V konkurenci je manjkal le tretji s svetovne jakostne le- stvice, Peter Kauzer, ki je za priprave namesto Avstralije izbral Združene arabske emirate. JF Brez napake bi bil Martin Srabotnik uvrščen veliko višje. (Foto: arhiv Kajak kanu kluba Nivo Celje) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 9. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve PETEK, 9. 2. 9.00 Tehnopark Celje Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Gledališka igra. Igrata: Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Iznenada Salomé Avtorski stand up kabaret 19.00 MC Patriot Slovenske Konjice Tovarna ljudi Gledališka predstava 19.30 Plesni forum Celje Plesno po Prešernu: Femine Plesni diptih SOBOTA, 10. 2. 10.30 Dom kulture Velenje Kako zorijo ježevci Lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Maribor 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.00 eMCe plac Velenje Prebujanje Odprtje razstave Nine Purg 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Kar hočete SNG Drama Ljubljana, otvoritev festivala Dnevi komedije 19.30 Gledališče Celje Marijan Mirt: Homo lepus sive imbecilis Odprtje razstave Foyer, festival Dnevi komedije, spremljevalni program 19.30 Celjski dom Plesno po Prešernu: Lend me your ears Performativna akcija NEDELJA, 11. 2. 17.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Kvartet Svit z Marino in Tomažem Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle 19.00 Športna dvorana Polzela Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 19.30 Plesni forum Celje Plesno po Prešernu: Ono Mladinska plesna predstava PONEDELJEK, 12. 2. 17.00 Osrednja knjižnica Celje S(m)prt na obroke Komedija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje 19.30 Gledališče Celje Salto animato Opera za telo v petih dejanjih, Kulturna organizacija NIIT(HR), festival Dnevi komedije, spremljevalni program TOREK, 13. 2. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Dobrna 19.30 Gledališče Celje Jelena Kajgo: Lunapark Mestno gledališče Ljubljansko, festival Dnevi komedije 19.30 Glasbena šola Velenje Pavao Mašić, orgle Abonma Klasika in izven, ob 19.00 predkoncertni klepetek s Pavaom Mašićem SREDA, 14. 2. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda 17.00 Gledališče Celje Matija Solce in Karel Čapek: Življenje na psu Teatro Matita in MCLU Koper, festival Dnevi komedije, spremljevalni program 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnost v mavričnem mestu Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovne skupine Pika-Poka, primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 17.00 Hiša generacij Laško Ljubezen je ena sama pesem Razstava ljubezenske poezije 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Iskrenje v jeseni Kulturni program učencev II. OŠ Rogaška Slatina v spomin ob 100-letnici smrti velikega slovenskega literata Ivana Tavčarja 17.00 Titov trg Velenje Otvoritveni valentinov koncert Nine Pušlar Velenje, nosilec naziva evropski zeleni list 2024 19.00 Športna dvorana Vransko Modrijani osebno, najlepše ljubezenske Koncert 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Bravo za klovna Narodno gledališče Subotica (RS), festival Dnevi komedije, spremljevalni program 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Iznenada Salomé Avtorski stand up kabaret 20.00 Celjski dom Žan Serčič Koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kriza srednjih let Monokomedija Ranka Babića 20.00 Kulturni dom Šoštanj Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem Pustovanja SOBOTA, 10. 2. 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Tradicionalni otroški pustni karneval Glasbeni nastop, otroške karaoke, poslikava obraza, kurenti, pustna povorka … 10.00 do 13.00 Krekov trg Celje Celjski pust Pustna povorka in rajanje z Ireno Vrčkovnik, privlačne nagrade za »naj maske«, nagradna igra Zlati krof, pustni fotostop, sladkanje s slastnimi krofi 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pustovanje z mačkom Murijem in muco Maco Interaktivna predstava z rajanjem, Zavod Enostavno prijatelji, za Elin abonma in izven 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 14.00 Dom krajevne skupnosti Stara vas Pustno rajanje za mlade in starejše krajane 15.00 Ulice Laškega Pustna povorka 17.00 Dom Svobode Zidani Most Otroška maškarada 17.00 Dvorana Društva upokojencev Velenje Pustovanje 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Gremo mi na morje! Tradicionalno tematsko pustovanje; lepe nagrade za najizvirnejše maske; vstop prost 20.00 eMCe plac Velenje Pustovanje Noč odbitih mask in dobrega žura na plesišču 20.00 Špital za prjatle Celje Pust '24: Punk is not dead Z vami bodo Slovinjen in DJ Mohor 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Pustna sobota s Kokosy NEDELJA, 11. 2. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Pustovanje 14.00 POŠ Trje Galicija Otroško pustno rajanje s čebelico Majo 15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada 15.00 Športno igrišče Vinska Gora Pustna nedelja v Vinski gori: Pustovanje v kurniku 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Pustna nedelja na Jožefovem hribu Gostovanje ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija z uprizoritvijo Nušićevega Analfabeta PONEDELJEK, 12. 2. 18.00 Kulturni center Laško Pustni nastop Glasbene šole Laško – Radeče Oder bodo zasedle maškare in vam tudi nekaj zaigrale. 18.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Pustni družinski nastop Predstavile se bodo pustne šeme, ki bodo izvajale zabaven glasbeni program. TOREK, 13. 2. 9.30 Športna dvorana Rogatec Otroško pustovanje otrok iz Vrtca Rogatec 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen pustni zajtrk 10.00 do 12.00 Krekov trg Celje Celjski pust Maksi pustovanje za mini šeme, otroške pustne delavnice 12.00 do 14.00 Krekov trg Celje Celjski pust Pustni koncert za maksi šeme, privlačne nagrade za »naj maske« 14.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Pustna poslikava obraza 14.00 do 17.00 Staro mestno jedro Celja Celjski pust Obisk kurentov 15.30 Od OŠ Rogatec po pešpoti do Grajske pristave Pustna povorka Sledi predstavitev mask in podelitev bogatih nagrad 15.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Pustna povorka 15.30 Pred Domom kulture Slovenske Konjice Tradicionalno pustno rajanje 16.00 Petrovče Pustovanje 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroško pustovanje 16.00 do 18.00 Titov trg Velenje Pust, pust, krivih ust Družinsko pustno rajanje z Romano Krajnčan, M dance, 2party … 16.30 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje za otroke Zabava s čarovnikom Gregom, slastni pustni krofi … 17.00 Podeželska tržnica v Žalcu Žalski pust hrust Pustne vragolije s čarodejem Janijem, poslikava obraza, krofi … SREDA, 14. 2. 13.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija v Šaleku 16.00 Na Zvezdi v Celju Celjski pust Pokop pusta Druge prireditve SOBOTA, 10. 2. 7.00 Zbor Gasilski dom Dramlje 41. Pohod po Drameljski planinski poti V spomin na pohod XIV. divizije 8.00 Tržnica Laško Mestna tržnica Laško 10.00 Stara Slemena 19 Dramlje Spominska slovesnost ob 80. obletnici prihoda XIV. Divizije na drameljsko območje 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Maska iz Krapine Hermanova otroška pustna ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 13.30 Gasilski dom Dobrina 26. Valentinov pohod Po pohodu sledi druženje s čarodejem. 17.00 Dvorana gasilskega doma Škale Borut Pahor Pogovor ob kaminu bo vodila Eva Kumer. 20.00 Dom krajanov Tabor 25. tradicionalni valentinov ples PONEDELJEK, 12. 2. 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Valentinova ustvarjalna delavnica TOREK, 13. 2. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Arheološka dediščina grofov Celjskih Predavanje dr. Jureta Krajška 18.00 Celjski dom Uvod v učenje Bruna Gröninga – za mlade 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vzhodna Turčija – v vratih narodov Potopisno predavanje Oskarja Savarina SREDA, 14. 2. 11.00 Celjski dom Zdrav spanec Predavanje Nine Kovačič 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Stran pa ne bomo metal' O pogubnih navadah in boljših praksah; do februarja 2024, sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: ne- znani France Prešeren; do 29. 2. Na nabrežju Savinje v Celju: go- stujoča panojska razstava Tehni- škega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tujini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Pra- znična voščilnica, razstava naj- lepših voščilnic 19. natečaja Pra- znična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra 2024 Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centra Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografije 2023, najboljše foto- grafije natečaja do 15. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti sloven- skih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi fotografski objektiv Miroslava Brešarja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolonija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bral- ka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentino- vem; od 12. 2. dalje; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domo- znansko razstavišče: razstava o Francetu Prešernu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitve- nih tablah avtorjev, ki so ustvar- jali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelu- šić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, raz- stava del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 9. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Žalost se nikoli ne konča, samo spremeni se. Žalost je cena ljubezni … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta in brata ANDREJA JEZOVŠKA iz Bezovja 20b, Šentjur (25. 9. 1972–2. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, stisk roke, darove za svete maše, sveče in cvetje ter izražena pisna in ustna sožalja. Vsem še enkrat lepa hvala. V žalosti: vsi njegovi 54 … Takrat ponudi mu bližino, mu kaj lepega povej, podari upanje, toplino, pomagaj mu korak naprej … (N. O. Novak) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage JOŽICE POGLADIČ iz Tomaža nad Vojnikom nam dovolite, da se vam zahvalimo za vso podporo, iz- rečena sožalja in darove, ki smo jih prejeli od vseh vas. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili k več- nemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Viki, hči Karmen s Petrom, sin Robi z Mojco ter vnuki Nina, Neža, Ana in Anže p ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, babica in prababica LJUDMILA OŽEK s Pečovja 5a, Štore (21. 4. 1937–27. 1. 2024) Ob boleči izgubi drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za izrečene poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 64 ZAHVALA V 99. letu nas je zapustila draga teta AGICA LORBEK iz Celja (11. 1. 1926–27. 1. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala osebju Doma ob Savinji Celje za dolgoletno oskrbo in nesebično pomoč pokojnici ter go- spodu župniku Vladu Bizantu iz župnije sv. Jožefa za opravljen obred in maševanje, ki ga opravlja v Domu ob Savinji Celje. Hvala pogrebnemu podjetju Veking, kvartetu Eros in tro- bentaču za odigrano pesem Tišina. Žalujoči: vsi njeni 67 Trpljenje kratko skoro se konča, ko v večni pokoj sprejme dušo grob, in po viharjih in čereh morja je smrt pristan, po boju mir, po delu sen sladak. (Edmund Spenser, 1552-1599) ZAHVALA KONRAD RADO FRECE iz Šentjurja (6. 1. 1942–21. 1. 2024) Za vse besede podpore, sočutje, pisna in ustna sožalja ter darovane maše vsem in vsakemu iskrena hvala! Vsi njegovi p Od nas se je poslovil ljubljeni mož, oče, dedi, pradedi in srčni prijatelj ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi brat in stric DANI KAJTNA iz Brodnic pri Rimskih Toplicah (1961–2024) Ob zadnjem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali za svete maše in sveče. Še posebej se zahvaljujemo domu Čučnik iz Razborja ter Domu starejših Laško za lepo oskrbo. Hvala govorcu Vinku za ganljive besede ob slovesu. Hvala tudi gospodu župniku Klemnu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi 68 STROJI PRODAM MUTO z mulčerjem, fi 80, zelo dobro ohranje- no, motor Acme, kot nov, prodam. Cena 1.550 EUR. Telefon 031 490 822. 56 CEPILEC na sveder, zelo lepo ohranjen, malo rabljen, prodam. Telefon 041 980-188. L 3 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Smrti Celje Umrli so: Martin REMIC iz Šmartnega ob Dreti, 94 let, An- gela KOŠMRLJ s Polzele, 103 leta, Štefan HAN iz Celja, 76 let, Marija JAMNIKAR iz Ce- lja, 92 let, Matjaž PLESNIČAR iz Celja, 80 let, Veronika GRO- BELNIK iz Zabukovice, 87 let, Bronislava NOV AČAN iz Vojni- ka, 93 let, Katica ANTOLOVIĆ iz Celja, 86 let, Vera PETEK iz Celja, 87 let, Rotrant ŽNIDAR iz Celja, 81 let, Vilibalda MA- GAJNE iz Petrovč, 86 let, Kri- stina KOŽELJ iz Bukovžlaka, 89 let, Cvetko ROGL iz Pongra- ca, 86 let, Stanislav KORELC iz Petrovč, 91 let, Miroslav GRAČ- NER iz Rimskih Toplic, 60 let, Ljudmila ŠTEFANČIČ iz Celja, 91 let, Pavel KRAGOLNIK iz Košnice pri Celju, 92 let. Velenje Umrli so: Marta HROVAT iz Velenja, 92 let, Ciril Ivan CESAR iz Velenja, 101 leto, Helena PETEK iz Velenja, 84 let, Stanislav GRUBER iz Ve- lenja, 73 let, Ivan TOPLIŠK iz Šoštanja, 87 let, Marija LESJAK iz Velenja, 86 let, Mihael URA- TNIK iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Janez MOČIVNIK iz Velenja, 86 let, Zofija ŠRAML iz Velenja, 88 let. POSEST ODDAM HIŠO na deželi oddam brezplačno (z doma- čo hrano) za manjšo pomoč. Zaželeni so malo starejši (Slovenci). Telefon 031 406- 327. 70 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodam. Naročila po telefonu 040 531-246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. p ŽREBCA ponija, starega 2 leti, ugodno pro- dam. Telefon 041 892-244. 63 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, pasme ls, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 384-488. 66 KRAVO simentalko, staro 3 leta, navajeno na pašo in ročno molžo, ponovno brejo, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KOZO, molzno, navajeno ročne molže, visoko brejo ali s svežim mlekom, kupim. Telefon 041 980-188. L 3 OSTALO PRODAM TELEVIZOR Gorenje (diagonala 80 cm) za 50 EUR in dva črna ženska plašča št. 44 (iz blaga) ugodno prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 068 628-655. 47 KLINKER kotne ploščice ugodno prodam. Telefon 031 687-043. 59 Poroke Laško Poročila sta se: Metka PRAŽNIKAR in Nejc LAPOR- NIK, oba iz Laškega. Šentjur Poročila sta se: Eva Evelina ZAMERNIK iz Krnice – Luče in David BEVC iz Platinovca. Žalec Poročila sta se: Tjaša RO- ŽIČ iz Trnave in Urban ARA- VS iz Podkraja pri Velenju. DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 SUHA bukova drva in rezan smrekov les, debelina 8 in 5 cm, prodam. Telefon 041 945-422. 62 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNO seno in otavo v kockah pro- dam. Cena 3 EUR. Telefon 051 206-189. 53 KORUZO, po 0,22 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 61 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 6, 9. februar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve PETEK, 9. 2. 9.00 Tehnopark Celje Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Gledališka igra. Igrata: Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Iznenada Salomé Avtorski stand up kabaret 19.00 MC Patriot Slovenske Konjice Tovarna ljudi Gledališka predstava 19.30 Plesni forum Celje Plesno po Prešernu: Femine Plesni diptih SOBOTA, 10. 2. 10.30 Dom kulture Velenje Kako zorijo ježevci Lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Maribor 19.00 Glavni trg 8 Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.00 eMCe plac Velenje Prebujanje Odprtje razstave Nine Purg 19.30 Gledališče Celje William Shakespeare: Kar hočete SNG Drama Ljubljana, otvoritev festivala Dnevi komedije 19.30 Gledališče Celje Marijan Mirt: Homo lepus sive imbecilis Odprtje razstave Foyer, festival Dnevi komedije, spremljevalni program 19.30 Celjski dom Plesno po Prešernu: Lend me your ears Performativna akcija NEDELJA, 11. 2. 17.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Kvartet Svit z Marino in Tomažem Koncert za citrarski abonma in izven 18.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Razočarana gospodinja pri seksologu Komedija za odrasle 19.00 Športna dvorana Polzela Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem 19.30 Plesni forum Celje Plesno po Prešernu: Ono Mladinska plesna predstava PONEDELJEK, 12. 2. 17.00 Osrednja knjižnica Celje S(m)prt na obroke Komedija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje 19.30 Gledališče Celje Salto animato Opera za telo v petih dejanjih, Kulturna organizacija NIIT(HR), festival Dnevi komedije, spremljevalni program TOREK, 13. 2. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev dislociranega oddelka v občini Dobrna 19.30 Gledališče Celje Jelena Kajgo: Lunapark Mestno gledališče Ljubljansko, festival Dnevi komedije 19.30 Glasbena šola Velenje Pavao Mašić, orgle Abonma Klasika in izven, ob 19.00 predkoncertni klepetek s Pavaom Mašićem SREDA, 14. 2. 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda 17.00 Gledališče Celje Matija Solce in Karel Čapek: Življenje na psu Teatro Matita in MCLU Koper, festival Dnevi komedije, spremljevalni program 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Skrivnost v mavričnem mestu Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovne skupine Pika-Poka, primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 17.00 Hiša generacij Laško Ljubezen je ena sama pesem Razstava ljubezenske poezije 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Iskrenje v jeseni Kulturni program učencev II. OŠ Rogaška Slatina v spomin ob 100-letnici smrti velikega slovenskega literata Ivana Tavčarja 17.00 Titov trg Velenje Otvoritveni valentinov koncert Nine Pušlar Velenje, nosilec naziva evropski zeleni list 2024 19.00 Športna dvorana Vransko Modrijani osebno, najlepše ljubezenske Koncert 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Bravo za klovna Narodno gledališče Subotica (RS), festival Dnevi komedije, spremljevalni program 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Iznenada Salomé Avtorski stand up kabaret 20.00 Celjski dom Žan Serčič Koncert 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kriza srednjih let Monokomedija Ranka Babića 20.00 Kulturni dom Šoštanj Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem Pustovanja SOBOTA, 10. 2. 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Tradicionalni otroški pustni karneval Glasbeni nastop, otroške karaoke, poslikava obraza, kurenti, pustna povorka … 10.00 do 13.00 Krekov trg Celje Celjski pust Pustna povorka in rajanje z Ireno Vrčkovnik, privlačne nagrade za »naj maske«, nagradna igra Zlati krof, pustni fotostop, sladkanje s slastnimi krofi 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pustovanje z mačkom Murijem in muco Maco Interaktivna predstava z rajanjem, Zavod Enostavno prijatelji, za Elin abonma in izven 14.00 Kulturni dom Ponikva Pustovanje za otroke 14.00 Dom krajevne skupnosti Stara vas Pustno rajanje za mlade in starejše krajane 15.00 Ulice Laškega Pustna povorka 17.00 Dom Svobode Zidani Most Otroška maškarada 17.00 Dvorana Društva upokojencev Velenje Pustovanje 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Gremo mi na morje! Tradicionalno tematsko pustovanje; lepe nagrade za najizvirnejše maske; vstop prost 20.00 eMCe plac Velenje Pustovanje Noč odbitih mask in dobrega žura na plesišču 20.00 Špital za prjatle Celje Pust '24: Punk is not dead Z vami bodo Slovinjen in DJ Mohor 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Pustna sobota s Kokosy NEDELJA, 11. 2. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Pustovanje 14.00 POŠ Trje Galicija Otroško pustno rajanje s čebelico Majo 15.00 Dom krajanov Tabor Otroška maškarada 15.00 Športno igrišče Vinska Gora Pustna nedelja v Vinski gori: Pustovanje v kurniku 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Pustna nedelja na Jožefovem hribu Gostovanje ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija z uprizoritvijo Nušićevega Analfabeta PONEDELJEK, 12. 2. 18.00 Kulturni center Laško Pustni nastop Glasbene šole Laško – Radeče Oder bodo zasedle maškare in vam tudi nekaj zaigrale. 18.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Pustni družinski nastop Predstavile se bodo pustne šeme, ki bodo izvajale zabaven glasbeni program. TOREK, 13. 2. 9.30 Športna dvorana Rogatec Otroško pustovanje otrok iz Vrtca Rogatec 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen pustni zajtrk 10.00 do 12.00 Krekov trg Celje Celjski pust Maksi pustovanje za mini šeme, otroške pustne delavnice 12.00 do 14.00 Krekov trg Celje Celjski pust Pustni koncert za maksi šeme, privlačne nagrade za »naj maske« 14.00 do 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Pustna poslikava obraza 14.00 do 17.00 Staro mestno jedro Celja Celjski pust Obisk kurentov 15.30 Od OŠ Rogatec po pešpoti do Grajske pristave Pustna povorka Sledi predstavitev mask in podelitev bogatih nagrad 15.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Pustna povorka 15.30 Pred Domom kulture Slovenske Konjice Tradicionalno pustno rajanje 16.00 Petrovče Pustovanje 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Otroško pustovanje 16.00 do 18.00 Titov trg Velenje Pust, pust, krivih ust Družinsko pustno rajanje z Romano Krajnčan, M dance, 2party … 16.30 Mestni trg Šentjur Pustno rajanje za otroke Zabava s čarovnikom Gregom, slastni pustni krofi … 17.00 Podeželska tržnica v Žalcu Žalski pust hrust Pustne vragolije s čarodejem Janijem, poslikava obraza, krofi … SREDA, 14. 2. 13.00 Pod Šaleškim gradom Pokop pusta Pepija v Šaleku 16.00 Na Zvezdi v Celju Celjski pust Pokop pusta Druge prireditve SOBOTA, 10. 2. 7.00 Zbor Gasilski dom Dramlje 41. Pohod po Drameljski planinski poti V spomin na pohod XIV. divizije 8.00 Tržnica Laško Mestna tržnica Laško 10.00 Stara Slemena 19 Dramlje Spominska slovesnost ob 80. obletnici prihoda XIV. Divizije na drameljsko območje 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Maska iz Krapine Hermanova otroška pustna ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 13.30 Gasilski dom Dobrina 26. Valentinov pohod Po pohodu sledi druženje s čarodejem. 17.00 Dvorana gasilskega doma Škale Borut Pahor Pogovor ob kaminu bo vodila Eva Kumer. 20.00 Dom krajanov Tabor 25. tradicionalni valentinov ples PONEDELJEK, 12. 2. 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Valentinova ustvarjalna delavnica TOREK, 13. 2. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Arheološka dediščina grofov Celjskih Predavanje dr. Jureta Krajška 18.00 Celjski dom Uvod v učenje Bruna Gröninga – za mlade 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vzhodna Turčija – v vratih narodov Potopisno predavanje Oskarja Savarina SREDA, 14. 2. 11.00 Celjski dom Zdrav spanec Predavanje Nine Kovačič 16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje od 1. do 4. razreda Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Stran pa ne bomo metal' O pogubnih navadah in boljših praksah; do februarja 2024, sple- tne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: večmedijska razstava japon- ske umetnice Keiko Miyazaki V hudičevi luknji; do 28. 4. Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Antika knjigana in antikvariat Celje: razstava Bori Zupančič: ne- znani France Prešeren; do 29. 2. Na nabrežju Savinje v Celju: go- stujoča panojska razstava Tehni- škega muzeja Slovenije, Slovenski mostovi doma in v tujini; do 29. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: kiparska razstava Leopolda Methansa »Halštat« ali železna doba; do 7. 4. Knjižnica Šentjur: fotografska razstava natečaja »Biodiverzite- ta – umetnost življenja 2022; do 29. 2. Avla Doma II. Slovenskega ta- bora Žalec: razstava Na krilih domišljije in pisanih barv z ga- silci v lepšo prihodnost; do 3. 3. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture Velenje; do maja 2024 Galerija Velenje: Proti sebi, raz- stava akademske kiparke Tejke Pezdirc; do 17. 2. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Pra- znična voščilnica, razstava naj- lepših voščilnic 19. natečaja Pra- znična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra 2024 Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centra Velenje; do 29. 2. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 29. 2. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografije 2023, najboljše foto- grafije natečaja do 15. 2. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 29. 2. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 29. 2. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Alfa: portreti sloven- skih igralcev, fotografska razstava Jerneja Jelena; do 16. 3.; Sončna stena: Velenje skozi fotografski objektiv Miroslava Brešarja; do 29. 2.; Mladinska soba: 50. mala Napotnikova kiparska kolonija; do 29. 2.; Steklena dvojčka: Bral- ka meseca: Karmen Ledinek; do 29. 2.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 29. 2. Pravljice in pesmice o pustu in valentino- vem; od 12. 2. dalje; Oddelek za odrasle: Poezija; do 29. 2.. Domo- znansko razstavišče: razstava o Francetu Prešernu; do 29. 2. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 29. 2.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 29. 2.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 29. 2.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitve- nih tablah avtorjev, ki so ustvar- jali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelu- šić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 29. 2.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 29. 2.; Avla Mestne občine Velenje: Umetniška razstava ljubiteljske ustvarjalke Karin Konečnik; do 29. 2. Galerija eMCe plac Velenje: Prebujanje, razstava likovnih del Nine Purg; do 6. 3. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Na poti v abstrakcijo, raz- stava del članov DŠL v počastitev kulturnega praznika, do 29. 2. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 6, 9. februar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Žalost se nikoli ne konča, samo spremeni se. Žalost je cena ljubezni … ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta in brata ANDREJA JEZOVŠKA iz Bezovja 20b, Šentjur (25. 9. 1972–2. 1. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, stisk roke, darove za svete maše, sveče in cvetje ter izražena pisna in ustna sožalja. Vsem še enkrat lepa hvala. V žalosti: vsi njegovi 54 … Takrat ponudi mu bližino, mu kaj lepega povej, podari upanje, toplino, pomagaj mu korak naprej … (N. O. Novak) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage JOŽICE POGLADIČ iz Tomaža nad Vojnikom nam dovolite, da se vam zahvalimo za vso podporo, iz- rečena sožalja in darove, ki smo jih prejeli od vseh vas. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili k več- nemu počitku in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Viki, hči Karmen s Petrom, sin Robi z Mojco ter vnuki Nina, Neža, Ana in Anže p ZAHVALA Zapustila nas je draga žena, mama, babica in prababica LJUDMILA OŽEK s Pečovja 5a, Štore (21. 4. 1937–27. 1. 2024) Ob boleči izgubi drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za izrečene poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 64 ZAHVALA V 99. letu nas je zapustila draga teta AGICA LORBEK iz Celja (11. 1. 1926–27. 1. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnjo pot, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala osebju Doma ob Savinji Celje za dolgoletno oskrbo in nesebično pomoč pokojnici ter go- spodu župniku Vladu Bizantu iz župnije sv. Jožefa za opravljen obred in maševanje, ki ga opravlja v Domu ob Savinji Celje. Hvala pogrebnemu podjetju Veking, kvartetu Eros in tro- bentaču za odigrano pesem Tišina. Žalujoči: vsi njeni 67 Trpljenje kratko skoro se konča, ko v večni pokoj sprejme dušo grob, in po viharjih in čereh morja je smrt pristan, po boju mir, po delu sen sladak. (Edmund Spenser, 1552-1599) ZAHVALA KONRAD RADO FRECE iz Šentjurja (6. 1. 1942–21. 1. 2024) Za vse besede podpore, sočutje, pisna in ustna sožalja ter darovane maše vsem in vsakemu iskrena hvala! Vsi njegovi p Od nas se je poslovil ljubljeni mož, oče, dedi, pradedi in srčni prijatelj ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi brat in stric DANI KAJTNA iz Brodnic pri Rimskih Toplicah (1961–2024) Ob zadnjem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali za svete maše in sveče. Še posebej se zahvaljujemo domu Čučnik iz Razborja ter Domu starejših Laško za lepo oskrbo. Hvala govorcu Vinku za ganljive besede ob slovesu. Hvala tudi gospodu župniku Klemnu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi 68 STROJI PRODAM MUTO z mulčerjem, fi 80, zelo dobro ohranje- no, motor Acme, kot nov, prodam. Cena 1.550 EUR. Telefon 031 490 822. 56 CEPILEC na sveder, zelo lepo ohranjen, malo rabljen, prodam. Telefon 041 980-188. L 3 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Smrti Celje Umrli so: Martin REMIC iz Šmartnega ob Dreti, 94 let, An- gela KOŠMRLJ s Polzele, 103 leta, Štefan HAN iz Celja, 76 let, Marija JAMNIKAR iz Ce- lja, 92 let, Matjaž PLESNIČAR iz Celja, 80 let, Veronika GRO- BELNIK iz Zabukovice, 87 let, Bronislava NOV AČAN iz Vojni- ka, 93 let, Katica ANTOLOVIĆ iz Celja, 86 let, Vera PETEK iz Celja, 87 let, Rotrant ŽNIDAR iz Celja, 81 let, Vilibalda MA- GAJNE iz Petrovč, 86 let, Kri- stina KOŽELJ iz Bukovžlaka, 89 let, Cvetko ROGL iz Pongra- ca, 86 let, Stanislav KORELC iz Petrovč, 91 let, Miroslav GRAČ- NER iz Rimskih Toplic, 60 let, Ljudmila ŠTEFANČIČ iz Celja, 91 let, Pavel KRAGOLNIK iz Košnice pri Celju, 92 let. Velenje Umrli so: Marta HROVAT iz Velenja, 92 let, Ciril Ivan CESAR iz Velenja, 101 leto, Helena PETEK iz Velenja, 84 let, Stanislav GRUBER iz Ve- lenja, 73 let, Ivan TOPLIŠK iz Šoštanja, 87 let, Marija LESJAK iz Velenja, 86 let, Mihael URA- TNIK iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Janez MOČIVNIK iz Velenja, 86 let, Zofija ŠRAML iz Velenja, 88 let. POSEST ODDAM HIŠO na deželi oddam brezplačno (z doma- čo hrano) za manjšo pomoč. Zaželeni so malo starejši (Slovenci). Telefon 031 406- 327. 70 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodam. Naročila po telefonu 040 531-246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. p ŽREBCA ponija, starega 2 leti, ugodno pro- dam. Telefon 041 892-244. 63 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BIKCA, pasme ls, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 384-488. 66 KRAVO simentalko, staro 3 leta, navajeno na pašo in ročno molžo, ponovno brejo, prodam. Telefon 031 515-187. 707 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KOZO, molzno, navajeno ročne molže, visoko brejo ali s svežim mlekom, kupim. Telefon 041 980-188. L 3 OSTALO PRODAM TELEVIZOR Gorenje (diagonala 80 cm) za 50 EUR in dva črna ženska plašča št. 44 (iz blaga) ugodno prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 068 628-655. 47 KLINKER kotne ploščice ugodno prodam. Telefon 031 687-043. 59 Poroke Laško Poročila sta se: Metka PRAŽNIKAR in Nejc LAPOR- NIK, oba iz Laškega. Šentjur Poročila sta se: Eva Evelina ZAMERNIK iz Krnice – Luče in David BEVC iz Platinovca. Žalec Poročila sta se: Tjaša RO- ŽIČ iz Trnave in Urban ARA- VS iz Podkraja pri Velenju. DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 65 SUHA bukova drva in rezan smrekov les, debelina 8 in 5 cm, prodam. Telefon 041 945-422. 62 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KAKOVOSTNO seno in otavo v kockah pro- dam. Cena 3 EUR. Telefon 051 206-189. 53 KORUZO, po 0,22 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 61 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 9. februar 2024 INFORMACIJE Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Kurentovanje 2024 3. 2.–13. 2. 2024 7. 2. | 19.00 DAN KURENTOVIH IN KORANTOVIH SKUPIN 10. 2. 10.00 EX-TEMPORE 11.00 SOBOTNI PUSTNI KORZO IN KURENTI/KORANTI 15.00 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE 17.00 NOČNI SPEKTAKEL IN KURENTI/KORANTI 11. 2. | 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 13. 2. | 13.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA PRIZORIŠČE | LOCATION: PTUJ, STARO MESTNO JEDRO Pod pokroviteljstvom Zapeli nam bodo učenci OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Tržišče. Vidimo se v četrtek, 15. 2. 2024, ob 17. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Sevnica. Družba NT&RC skupaj z Občino Sevnica in osnovnimi šolami v občini Sevnica vabi na prireditev KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ VSTOPNICE: 2. 2. – 12. 2. Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji karneval karneval pustni karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval pustni vSloveniji! Največji 2. 2. PETEK OTVORITVENI KONCERT 3. 2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7. 2. SREDA PUSTNA SREDA 8. 2. CETRTEK POLI ŽUR 9. 2. PETEK KURENTANC 10. 2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA 12. 2. PONEDELJEK OTROŠKA MAŠKARADA Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 5, 1. februar 2024 To je nekaj podatkov iz ne- davno objavljenega razpisa za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2024/25. Objavilo ga je mini- strstvo za vzgojo in izobra- ževanje, ki je na svoji spletni strani navedlo vse podatke in navodila, povezana z vpisom. Za razliko od lani, ko so imeli mladi na voljo nova programa biotehniške gimnazije in far- macevtskega tehnika v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, po novem SIC Alme M. Karlin Celje, v regiji letos ni novosti. Podrobnosti o vsem, kar mlade in njihove starše Pred vrati je vpis v srednje šole V prihodnjem šolskem letu se bo v slovenske srednje šole vpisalo nekoliko manj otrok kot lani, saj je generacija, ki končuje osnovno šolo, manjša (letos je 21.300 otrok, med- tem ko jih je bilo lani skoraj 21.600). Na voljo jim bo še več vpisnih mest kot lani (več kot 26 tisoč), kar pomeni, da se bodo srednje šole morale potruditi za vsakega dijaka. Po- dobno velja tudi za našo regijo, kjer bo prostor v srednjih šolah izbiralo 2.630 učencev, za katere je razpisanih več kot 3.300 mest. Najkasneje do 2. aprila imajo čas, da se odločijo, v katero srednjo šolo bi se radi vpisali. TATJANA CVIRN V dijaških domovih je za šolsko leto 2024/25 predvide- nih 2.094 mest, kar je 70 mest manj kot v tem letu, vendar je to še vedno 97 prostih mest več, kot je bilo lani sprejetih novin- cev. Za vpis v dijaški dom so roki enaki kot za srednje šole, kar velja tudi za informativne dneve. V regiji so na voljo do- movi v Celju (70 mest), Roga- ški Slatini (33 mest) ter Šen- tjurju in Velenju (po 26 mest). Str. 22–23 Str. 24–25 Str. 29 Črt Močivnik, od učitelja slovenščine do ravnatelja O težavah s pozornostjo in hiperaktivnostjo Zakaj še vedno rada sede v šolske klopi? POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 79 Celje, 9. februar 2024 zanima v zvezi s šolo in pro- grami, bodo lahko izvedeli na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 16. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 17. febru- arja, ob 9. uri. Veliko možnosti Devetošolci se lahko po končani osnovni šoli vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo s pri- lagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom ozi- roma z opravljeno osnovno- šolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje. Tudi letos je največ razpisa- nih mest v programih srednje- ga strokovnega izobraževanja, sledijo mesta na splošnih in strokovnih gimnazijah, nato v programih srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno- -tehniškega izobraževanja (PTI), poklicne tečaje (PT) in maturitetni tečaj (MT). V njih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili nek poklic oziroma so že končali neko srednješolsko izobraževanje, vendar želijo svoje izobraževanje še nadgra- diti ali opraviti splošno maturo. Vajeniška oblika T udi letos bodo nekatere šole nekatere programe izvajale v vajeniški obliki. Mreža teh šol se ne spreminja, tovrstno iz- obraževanje bo mogoče v 21 programih v 18 šolah. V regiji bo vajeniška oblika na voljo v programu steklar v Šolskem centru Rogaška Slatina in v pro- gramih strojni mehanik, zidar in elektrikar v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževa- nja se od obstoječe tako imeno- vane šolske oblike izobraževa- nja razlikuje samo po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu v obliki praktič- nega usposabljanja z delom, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna me- sta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje pod ru- briko Vpis v srednje šole (Učna mesta) ter na povezavi www. mojaizbira.si. Preizkusi nadarjenosti Za vpis v nekatere programe bodo morali učenci opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti in se zanj prijaviti najkasneje do 4. marca v šoli, v katero se želijo vpisati. V regiji to velja za program fotografske- Čas zahtevnih odločitev Višje strokovne šole ... ... ponujajo več kot enajst tisoč mest. V 45 javnih višjih strokovnih šolah in šolah s koncesijo v Slove- niji je za prihodnje študijsko leto razpisanih več kot štiri tisoč mest za redni in več kot tri tisoč mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopol- njujejo še zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo dodatnih več kot štiri tisoč mest. Študentom je na voljo 34 študijskih programov. Kar nekaj višjih strokovnih šol, tako javnih kot zaseb- nih, je na voljo tudi v regiji, in sicer v Celju, Šentjurju in Velenju. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih: prvi prijavni rok bo od 20. februarja do 15. marca, dru- gi od 23. do 29. avgusta. Prijave sprejema Višješolska prijavna služba, ki ima sedež v Šolskem centru Celje. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dne- va organizirana v petek, 16. februarja, ter v soboto, 17. februarja. Podrobnejše informacije bodo objavljene na spletnih straneh višjih strokovnih šol in Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. ga tehnika v Šoli za hortikultu- ro in vizualne umetnosti Celje, za program umetniške gimna- zije likovne smeri na Gimna- ziji Šolskega centra Velenje in Gimnaziji Celje – Center ter za program umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in na Gimnaziji Šolskega centra Velenje. Roki Za vpis v prvi letnik srednje- šolskega izobraževanja morajo učenci prijavnico oddati najka- sneje do 2. aprila. Ministrstvo bo najkasneje do 8. aprila na svojih spletnih straneh objavilo podatke o številu prijav za vpis v programe po šolah. Na osnovi teh podatkov ali drugih razlo- gov si bodo učenci lahko pre- mislili in svojo prijavo do 23. aprila prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati brez upravičenih ra- zlogov, dokler postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 2. julija. Če bo število prijavljenih za vpis v posamezni program sre- dnjega izobraževanja tudi po 23. aprilu večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra sprejela sklep o omejitvi vpi- sa. O tem bodo šole obvestile učence najpozneje do 29. maja. Ministrstvo bo sicer na svojih spletnih straneh že 24. maja objavilo, kje bo omejen vpis. Katero srednjo šolo izbra- ti, ni preprosta odločitev za mlade. (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 6, 9. februar 2024 INFORMACIJE Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net Kurentovanje 2024 3. 2.–13. 2. 2024 7. 2. | 19.00 DAN KURENTOVIH IN KORANTOVIH SKUPIN 10. 2. 10.00 EX-TEMPORE 11.00 SOBOTNI PUSTNI KORZO IN KURENTI/KORANTI 15.00 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE 17.00 NOČNI SPEKTAKEL IN KURENTI/KORANTI 11. 2. | 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 13. 2. | 13.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA PRIZORIŠČE | LOCATION: PTUJ, STARO MESTNO JEDRO Pod pokroviteljstvom Zapeli nam bodo učenci OŠ Blanca, OŠ Boštanj, OŠ Krmelj, OŠ Sava Kladnika Sevnica, OŠ Milana Majcna Šentjanž in OŠ Tržišče. Vidimo se v četrtek, 15. 2. 2024, ob 17. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Sevnica. Družba NT&RC skupaj z Občino Sevnica in osnovnimi šolami v občini Sevnica vabi na prireditev KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ VSTOPNICE: 2. 2. – 12. 2. Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji Največji karneval karneval karneval karneval karneval karneval Največji Največji Največji Največji karneval karneval pustni karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval karneval pustni karneval pustni vSloveniji! Največji 2. 2. PETEK OTVORITVENI KONCERT 3. 2. SOBOTA BALKAN NIGHT 7. 2. SREDA PUSTNA SREDA 8. 2. CETRTEK POLI ŽUR 9. 2. PETEK KURENTANC 10. 2. SOBOTA PUSTNA SOBOTA 12. 2. PONEDELJEK OTROŠKA MAŠKARADA Novi TEDNIK št. 5 1. 2. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 5, 1. februar 2024 To je nekaj podatkov iz ne- davno objavljenega razpisa za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2024/25. Objavilo ga je mini- strstvo za vzgojo in izobra- ževanje, ki je na svoji spletni strani navedlo vse podatke in navodila, povezana z vpisom. Za razliko od lani, ko so imeli mladi na voljo nova programa biotehniške gimnazije in far- macevtskega tehnika v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, po novem SIC Alme M. Karlin Celje, v regiji letos ni novosti. Podrobnosti o vsem, kar mlade in njihove starše Pred vrati je vpis v srednje šole V prihodnjem šolskem letu se bo v slovenske srednje šole vpisalo nekoliko manj otrok kot lani, saj je generacija, ki končuje osnovno šolo, manjša (letos je 21.300 otrok, med- tem ko jih je bilo lani skoraj 21.600). Na voljo jim bo še več vpisnih mest kot lani (več kot 26 tisoč), kar pomeni, da se bodo srednje šole morale potruditi za vsakega dijaka. Po- dobno velja tudi za našo regijo, kjer bo prostor v srednjih šolah izbiralo 2.630 učencev, za katere je razpisanih več kot 3.300 mest. Najkasneje do 2. aprila imajo čas, da se odločijo, v katero srednjo šolo bi se radi vpisali. TATJANA CVIRN V dijaških domovih je za šolsko leto 2024/25 predvide- nih 2.094 mest, kar je 70 mest manj kot v tem letu, vendar je to še vedno 97 prostih mest več, kot je bilo lani sprejetih novin- cev. Za vpis v dijaški dom so roki enaki kot za srednje šole, kar velja tudi za informativne dneve. V regiji so na voljo do- movi v Celju (70 mest), Roga- ški Slatini (33 mest) ter Šen- tjurju in Velenju (po 26 mest). Str. 22–23 Str. 24–25 Str. 29 Črt Močivnik, od učitelja slovenščine do ravnatelja O težavah s pozornostjo in hiperaktivnostjo Zakaj še vedno rada sede v šolske klopi? POSEBNA PRILOGA Št. 6 / Leto 79 Celje, 9. februar 2024 zanima v zvezi s šolo in pro- grami, bodo lahko izvedeli na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 16. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 17. febru- arja, ob 9. uri. Veliko možnosti Devetošolci se lahko po končani osnovni šoli vpišejo v srednje poklicno, srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje in gimnazijo, z zaključeno osnovno šolo s pri- lagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom ozi- roma z opravljeno osnovno- šolsko obveznostjo pa v nižje poklicno izobraževanje. Tudi letos je največ razpisa- nih mest v programih srednje- ga strokovnega izobraževanja, sledijo mesta na splošnih in strokovnih gimnazijah, nato v programih srednjega in nižjega poklicnega izobraževanja. Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno- -tehniškega izobraževanja (PTI), poklicne tečaje (PT) in maturitetni tečaj (MT). V njih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili nek poklic oziroma so že končali neko srednješolsko izobraževanje, vendar želijo svoje izobraževanje še nadgra- diti ali opraviti splošno maturo. Vajeniška oblika T udi letos bodo nekatere šole nekatere programe izvajale v vajeniški obliki. Mreža teh šol se ne spreminja, tovrstno iz- obraževanje bo mogoče v 21 programih v 18 šolah. V regiji bo vajeniška oblika na voljo v programu steklar v Šolskem centru Rogaška Slatina in v pro- gramih strojni mehanik, zidar in elektrikar v Šolskem centru Velenje. Vajeniška oblika izobraževa- nja se od obstoječe tako imeno- vane šolske oblike izobraževa- nja razlikuje samo po tem, da je večji del izobraževanja izpeljan pri delodajalcu v obliki praktič- nega usposabljanja z delom, medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna me- sta, lahko kandidati najdejo na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje pod ru- briko Vpis v srednje šole (Učna mesta) ter na povezavi www. mojaizbira.si. Preizkusi nadarjenosti Za vpis v nekatere programe bodo morali učenci opraviti preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti in se zanj prijaviti najkasneje do 4. marca v šoli, v katero se želijo vpisati. V regiji to velja za program fotografske- Čas zahtevnih odločitev Višje strokovne šole ... ... ponujajo več kot enajst tisoč mest. V 45 javnih višjih strokovnih šolah in šolah s koncesijo v Slove- niji je za prihodnje študijsko leto razpisanih več kot štiri tisoč mest za redni in več kot tri tisoč mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopol- njujejo še zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo dodatnih več kot štiri tisoč mest. Študentom je na voljo 34 študijskih programov. Kar nekaj višjih strokovnih šol, tako javnih kot zaseb- nih, je na voljo tudi v regiji, in sicer v Celju, Šentjurju in Velenju. Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih: prvi prijavni rok bo od 20. februarja do 15. marca, dru- gi od 23. do 29. avgusta. Prijave sprejema Višješolska prijavna služba, ki ima sedež v Šolskem centru Celje. Tudi v višjih strokovnih šolah bosta informativna dne- va organizirana v petek, 16. februarja, ter v soboto, 17. februarja. Podrobnejše informacije bodo objavljene na spletnih straneh višjih strokovnih šol in Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije. ga tehnika v Šoli za hortikultu- ro in vizualne umetnosti Celje, za program umetniške gimna- zije likovne smeri na Gimna- ziji Šolskega centra Velenje in Gimnaziji Celje – Center ter za program umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju in na Gimnaziji Šolskega centra Velenje. Roki Za vpis v prvi letnik srednje- šolskega izobraževanja morajo učenci prijavnico oddati najka- sneje do 2. aprila. Ministrstvo bo najkasneje do 8. aprila na svojih spletnih straneh objavilo podatke o številu prijav za vpis v programe po šolah. Na osnovi teh podatkov ali drugih razlo- gov si bodo učenci lahko pre- mislili in svojo prijavo do 23. aprila prenesli v drugo srednjo šolo oziroma drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati brez upravičenih ra- zlogov, dokler postopek za vpis kandidatov v šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 2. julija. Če bo število prijavljenih za vpis v posamezni program sre- dnjega izobraževanja tudi po 23. aprilu večje od razpisanega števila mest v tem programu, bo šola s soglasjem ministra sprejela sklep o omejitvi vpi- sa. O tem bodo šole obvestile učence najpozneje do 29. maja. Ministrstvo bo sicer na svojih spletnih straneh že 24. maja objavilo, kje bo omejen vpis. Katero srednjo šolo izbra- ti, ni preprosta odločitev za mlade. (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE S 540 učenci in z 80 zaposlenimi delavci je I. OŠ Celje največja osnovna šola v celjski občini. Leta 2018 so se razveselili sodobne športne dvorane. Zdaj načrtujejo obnovo zu- nanje podobe skoraj 100-letne matične stavbe v Vrunčevi ulici, ki jo obiskujejo učenci od 4. razreda. Prvo triletje deluje kot dislocirana enota v Kosovelovi ulici oziroma v nekdanjem pionirskem domu. Kateri so glavni izzivi, s katerimi se v zadnjih letih soočate tisti, ki zagotavljate osnovnošolsko izobraževanje? Izzivi so čisto življenjski in se pojavljajo vzporedno z družbenimi spremembami. Pri- ča smo silovitemu tehnološkemu napredku, spremembi družbenih vrednot, zlasti je opa- zen upad neposrednih družbenih stikov, šola pravzaprav (p)ostaja edini prostor otroškega druženja, urejenega sobivanja s predvidenim potekom dnevne rutine, za nekatere, žal, tudi edini varen prostor. Seveda so izzivi povezani predvsem s tre- nutno sistemsko ureditvijo šolskega sistema, ki že nekaj časa kliče po prepotrebnih spre- membah. Gre za dolgotrajen proces iskanja rešitev na številnih področjih: pomanjkanje ustreznih pedagoških kadrov, varno in spod- budno učno okolje, zagotavljanje ustrezne kakovosti, proces vključevanja vedno večje- ga števila učencev priseljencev, vzpostavitev šolskega okolja kot središča skupnosti, ki se povezuje z gospodarstvom in negospodar- stvom, lokalnim in globalnim okoljem. Celodnevno počitniško varstvo, javna kuhinjo, bolnišnična šola … To je le ne- kaj vsebin, po katerih ste znani. I. osnovna šola Celje je vzgojno-iz- obraževalna ustanova s tradicijo in z duhom sodobnega časa, ki bo v pri- hodnjem letu obeležila 150. obletnico delovanja. Izjemno ponosni smo na svojo predanost vzgoji in izobraževa- nju številnih generacij in na vključe- nost v širše družbeno okolje, za kar nam je Mestna občina Celje leta 2016 podelila zlati celj- ski grb. Šolske in druž- bene Črt Močivnik, ravnatelj I. OŠ Celje Šola (p)ostaja edini prostor otroškega druženja Črt Močivnik je ravnatelj I. OŠ Celje od aprila lani. Letos spomladi bo torej minilo leto, odkar je na čelu te največje celjske osnovne šole, ki bo prihodnje leto obeležila 150 let. V njej je kot učitelj slovenščine zaposlen od leta 2012. Ob tem je zadnjih pet let pred nastopom ravnateljevanja opravljal naloge pomočnika ravnatelja. Poučevanja tudi zdaj, ko ima obilo drugih organizacijskih in poslovnih obveznosti, ni opustil. »Pomembno se mi zdi, da ravnatelj tudi poučuje, saj tako lažje razume izzive in s sodelavci poišče ustrezne rešitve,« je jasen Močivnik. ŠPELA OŽIR »Razkoraki v znanju in razgledanosti so bili vedno prisotni. Opazno je upadanje splošne razgledanosti v družbi, saj lahko na vsakem koraku pridobimo informacije, ki pogosto ne pomenijo tudi znanja.« »Seveda so izzivi povezani predvsem s trenutno sistemsko ureditvijo šolskega sistema, ki že nekaj časa kliče po prepotrebnih spremembah.« »Šola pravzaprav (p)ostaja edini prostor otroškega druženja, urejenega sobivanja s predvidenim potekom dnevne rutine, za nekatere, žal, tudi edini varen prostor.« reforme so nas ves čas spodbujale k obogatitvi našega dela in preseganju klasičnih šolskih okvirjev. Več kot trideset let smo edina bol- nišnična šola v regiji, že deseto leto zapored ponujamo organizirano celodnevno pole- tno počitniško varstvo za vse mlajše celjske osnovnošolce. Imamo tudi status edine šole v Sloveniji, ki deluje vse dni v letu, saj izvajamo program javne kuhinje, s čimer prispevamo k odgovornemu odnosu do lokalne skupnosti. Seveda so izzivi povezani predvsem s tre- nutno sistemsko ureditvijo šolskega sistema, ki že nekaj časa kliče po prepotrebnih spre- membah. Gre za dolgotrajen proces iskanja rešitev na številnih področjih: pomanjkanje ustreznih pedagoških kadrov, varno in spod- budno učno okolje, zagotavljanje ustrezne kakovosti, proces vključevanja vedno večje- ga števila učencev priseljencev, vzpostavitev šolskega okolja kot središča skupnosti, ki se povezuje z gospodarstvom in negospodar- stvom, lokalnim in globalnim okoljem. Celodnevno počitniško varstvo, javna kuhinjo, bolnišnična šola … To je le ne- kaj vsebin, po katerih ste znani. I. osnovna šola Celje je vzgojno-iz- obraževalna ustanova s tradicijo in z duhom sodobnega časa, ki bo v pri- hodnjem letu obeležila 150. obletnico delovanja. Izjemno ponosni smo na svojo predanost vzgoji in izobraževa- nju številnih generacij in na vključe- nost v širše družbeno okolje, za kar nam je Mestna občina Celje leta 2016 podelila zlati celj- ski grb. Šolske in druž- bene splošne razgledanosti v družbi, saj lahko na vsakem koraku pridobimo informacije, ki pogosto ne pomenijo tudi znanja.« »Seveda so izzivi povezani predvsem s trenutno sistemsko ureditvijo šolskega sistema, ki že nekaj časa kliče po prepotrebnih spremembah.« Sedanjost in prihodnost predstavljajo ljudje, učenci in učitelji, ki sooblikujejo podobo da- našnje I. osnovne šole Celje. Izredno ponosni smo na samostojni muzikal Popolni načrt, s katerim smo v oktobru 2023 kar šestkrat napolnili dvorano Celjskega doma, k ogledu smo povabili vse celjske osnovne šole. V ta muzikal ste spretno vključili umetno inteligenco. Kako pomembno je, da že v osnovni šoli otroke seznanjamo z napredno tehnologijo? S pomočjo umetne inteligence oz. okolja Midjourney smo oblikovali slike, ki smo jih prikazovali v ozadju. Kot šola stremimo k znanju, ki ga bodo učenci potrebovali pri svo- jih poklicih – poklicih prihodnosti – čeprav še danes ne obstajajo. Tako v šoli v okviru pouka in pri interesnih dejav- nostih spodbujamo kompetence STEAM (znanost, tehnolo- gija, inženirstvo, umetnost in mate- matika). Izvajamo ure robotike, kjer so v ospredju sesta- vljanje (inženirstvo), raziskovanje, sodelo- vanje z lokalnim oko- ljem, programiranje … V sklopu pou- ka želimo orodja, ki so v na- stajanju, približati učencem in jih osvestiti o varni rabi in primerni uporabi. Se vam zdi, da je razkorak v znanju in razgledanosti med enimi in drugimi učenci vedno večji? Razkoraki v znanju in razgledanosti so bili vedno prisotni. Opazno je upadanje splošne razgledanosti v družbi, saj lahko na vsakem koraku pridobimo informacije, ki pogosto ne pomenijo tudi znanja. Celota podatkov, razumevanje nečesa se vtisne v zavest z uče- njem – branjem. Generacije, ki jih trenutno poučujemo, berejo in pišejo več kot njihovi predhodniki, vendar z uporabo elektronskih medijev in vsrkavanjem »prazne« vsebine (pretirana uporaba družbenih omrežij in aplikacij). Učenci v višjih razredih obisku- jejo knjižnico samo, ko potrebujejo čtivo za domače branje, prostori druženja pa se selijo v virtualno okolje. Knjiga v fi zični obliki že nekaj časa izgublja boj s sodobno tehnologijo in s tem tudi svoj temeljni namen – bralcu ponuditi estetsko doživljanje prebranega. In ker tega ne ozavestimo v primarni družini in kasneje v precejšnjem deležu tudi v šoli, se pojavijo učne težave in velike razlike med otroki. Pravzaprav so učenci ujeti v past in- dividualizma, čustev in permisivne vzgoje. Vedno večje razlike najverjetneje med otroki nastajajo tudi zaradi vedno več pri- seljencev. S kakšnim znanjem se vključijo v osnovno šolo? Kaj njihovo pomanjkljivo znanje slovenščine pomeni za učni proces celotnega razreda? Z učenci priseljenci sem se najpogosteje družil v vlogi učitelja slovenščine. Njihovo po- manjkljivo znanje slovenščine pomeni pred- vsem velik napor za učitelje in druge strokov- ne delavce. Ne gre samo za jezik, vstopijo v drugačen šolski sistem in med neznane vr- stnike. Potrebujejo čas za prilagoditev, pred- vsem pa nenehno spodbudo. Njihovo vključe- vanje v šolski sistem postaja vedno večji izziv. Znanje, ki ga pridobivajo v različnih šolskih sistemih, je zelo različno, praviloma so pri učenju slovenščine uspešnejši mlajši učenci, saj se s pomočjo igre in ustreznih didaktič- nih pristopov hitreje naučijo jezika. Učenci priseljenci zagotovo vplivajo na pripravo in potek pouka, enako kot učenci s posebnimi potrebami in nadarjeni. Vsaka skupina je svo- jevrsten izziv in narekuje dinamiko dela v razredu. Neposrednega vpliva na razkorak v znanju med učenci nima nobena skupina, vzroki so številni in težko je posploševati. Pomembni sta vloga in podpora staršev oz. domačega primarnega okolja. Večkrat kdo predlaga, da bi rešitev predstavljalo prehodno ob- dobje, torej čas, ko bi se otrok naučil slovenskega jezika, šele nato bi vstopil v redno izobraževanje. Kaj kot rešitev za vključevanje priseljencev vidite vi? Zadnje čase se najpogosteje omenja idejo o pripravljalnicah, o nekem prehodnem obdo- bju, v katerem bi se otroci učili slovenščino in spoznavali slovensko kulturo. Družili bi se tudi z vrstniki, saj bi obiskovali nekatere predmete, kot so šport, glasbena in likov- na umetnost, ki bi krepili njihovo socialno vključenost. Ministrstvo za vzgojo in izobra- ževanje pripravljalnicam ni naklonjeno. Sam menim, da bi ob ustreznem načrtovanju in strokovni podpori uvajalno obdobje prineslo več koristi kot škode. Zdaj se od učenca pri- seljenca pričakuje, da bo nekako sledil pou- ku, v praksi to pomeni, da morajo za dosego uspeha vložiti veliko dodatnega napora. Žal je učencev priseljencev, ki bi bili uspešni že v prvem letu šolanja, zelo malo. Zanje se pripra- vi individualiziran program, prvo leto šolanja so lahko tudi neocenjeni. Šola seveda evalvira njihov napredek, a dodatne ure slovenščine, ki jih šolam odobri ministrstvo, ne prinesejo takojšnjih rezultatov. V Celju je kar nekaj priseljencev. Koliko odstotkov jih imate v vaši šoli? Od kod jih prihaja glavnina? Trend povečevanja učencev priseljencev se bo najbrž zaradi družbenih okoliščin in potrebe po delovni sili tudi še povečeval. Na državni ravni je v osnovne šole vključe- nih približno devet odstotkov tujejezičnih otrok, v nekaterih predelih države, zlasti v mestih, se ta odstotek podvoji ali celo potroji. V naši šoli je učencev priseljencev približno dvanajst odstotkov, največ otrok je z območja naše geografske bližine – s Kosova, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore. Za njihovo dobro vključevanje je po- memben tudi dobro usposobljen kader, predvsem je pomembno, da ga je dovolj. Kakšna je kadrovska slika v vaši šoli? Je dandanes res težko najti učitelje? Kadrovska slika je zaenkrat stabilna, ve- čjih težav nimamo, tudi usposobljenost je ustrezna. K sreči zaenkrat nimamo težav, kot jih imajo šole v osrednji slovenski regiji, kjer je stanje s kadri alarmantno. Trenu- tno smo v vseh šolah po državi priča veliki fl uktuaciji delavcev, saj vsak išče boljše mo- žnosti zase. Nekateri zaradi bližine svojega doma, drugi zaradi prenapornega dela in izgorelosti. Najbolj iskani so trenutno uči- telji naravoslovnih predmetov, predvsem matematike in fi zike, a tudi računalničarji. Na žalost ne moremo mimo medvrstni- škega nasilja. Kaj opažate na tem podro- čju? Je res, da je po obdobju epidemije v velikem razmahu? Medvrstniško nasilje je prisotno, spremi- nja samo svojo pojavno obliko. Fizičnega nasilja je zelo malo, stopnju- jejo se verbalni napa- Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Knjiga v fizični obliki že nekaj časa izgublja boj s sodobno tehnologijo in s tem tudi svoj temeljni namen – bralcu ponuditi estetsko doživljanje prebranega. In ker tega ne ozavestimo v primarni družini in kasneje v precejšnjem deležu tudi v šoli, se pojavijo učne težave in velike razlike med otroki.« di in obračunavanja na družbenih omrežjih. Šola je skoraj edini prostor, kjer se akterji nasilja srečujejo in po navadi stopnjujejo konflikt, v reševanje pa se vključujejo pe- dagoški delavci, šolska svetovalna služba in po potrebi pristojne službe. Težave imamo predvsem s prikritim nasiljem, odkrijemo ga že v akutni fazi, zato so potrebni veliki napori za reševanje težav. Precej lažje je, če sodelujejo tudi starši in ravnanje svojih otrok tudi kritično presojajo. Kako po vašem mnenju na učence vpli- vajo pametni telefoni in podobno? Kakšna pravila imate glede tega v vaši šoli? Pametni telefoni sami po sebi predstavlja- jo orodje, s katerim si lahko olajšamo življe- nje in pridobivamo informacije na vsakem koraku. Žal na večino učencev vplivajo ne- gativno, saj jih uporabljajo za neprimerne vsebine in uporabo številnih aplikacij, ki jim krajšajo čas. Posredno se z uporabo pa- metnih telefonov v družbi nehote uveljavlja tudi nov bonton vedenja, ki je za številne moteč. Raba mobilnih telefonov oziroma pametnih naprav je v šolskih prostorih pre- povedana, z internimi pravili pa dopuščamo njihovo uporabo v učnem procesu. Seveda se vse začne in konča pri oce- njevanju. Se vam zdi takšen način, kot je sedaj ustrezen? Preverjanje in ocenjevanje znanja ureja pravilnik, ki je bil sprejet leta 2013. Glede na spremenjene družbene okoliščine in iz- zive, ki se pojavljajo v šolskem prostoru, velja razmisliti o nekaterih spremembah. Učenci so po trenutno veljavnem pravilniku seznanjeni z vsemi načini in roki ocenjeva- nja, a vendar raven znanja na višjih takso- nomskih stopnjah upada. Ni toliko težava v pomnjenju, ampak v uporabi znanja. Tega ne bo uredil noben pravilnik, gre preprosto za sistem vrednot in kakšno znanje si kot družba prihodnosti želimo. Foto: Andraž Purg KONTAKT: Kadrovska služba Fiskars group STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o., Ulica talcev 1, SI-3250 Rogaška Slatina, Slovenija Tel + 386 3 81 80 436, Fax + 386 3 81 80 325 kadri.rogaska@fiskars.com fiskarsgroup.com, steklarna-rogaska.si • Samo 1 šola v Sloveniji in le nekaj šol v svetu • Velik deficit steklarskih poklicev v svetu in veliko povpraševanje • Možnosti kariere tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru • Možnosti napredovanja po delovnih mestih • Raznolikost dela, umetniki na svojem področju Ugodnosti v času šolanja na Šolskem centru Rogaška Slatina poklic Steklar / Steklarski tehnik Kadrovska štipendija | Praktično usposabljanje, vajeniška praksa | Osebna varovalna oprema | Malica in potni stroški v času praktičnega usposabljanja, vajniške prakse | Vajeniška nagrada (za vajence) Steklarski tehnik - štipendija • 1 leto (osnova) 240 € • 2 leto do 270 € • 3 leto do 290 € • 4 leto do 310 € Glede na uspeh in opravljeno prakso Štipendija - S svojo prizadevnostjo vlagam v prihodnost Steklar vajenec - štipendija • 1 leto 240 € • 2 leto do 290 € • 3 leto do 310 € + Vajeniška nagrada v času prakse. Steklopihalec Steklobrusilec Strojnik JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si za šolsko leto 2024 / 25 Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: od 12. 2. do 23. 2. 2024 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Knjiga v fizični obliki že nekaj časa izgublja boj s sodobno tehnologijo in s tem tudi svoj temeljni namen – bralcu ponuditi estetsko doživljanje prebranega. In ker tega ne ozavestimo v primarni družini in kasneje v precejšnjem deležu tudi v šoli, se pojavijo učne težave in velike razlike med otroki.« di in obračunavanja na družbenih omrežjih. Šola je skoraj edini prostor, kjer se akterji nasilja srečujejo in po navadi stopnjujejo konflikt, v reševanje pa se vključujejo pe- dagoški delavci, šolska svetovalna služba in po potrebi pristojne službe. Težave imamo predvsem s prikritim nasiljem, odkrijemo ga že v akutni fazi, zato so potrebni veliki napori za reševanje težav. Precej lažje je, če sodelujejo tudi starši in ravnanje svojih otrok tudi kritično presojajo. Kako po vašem mnenju na učence vpli- vajo pametni telefoni in podobno? Kakšna pravila imate glede tega v vaši šoli? Pametni telefoni sami po sebi predstavlja- jo orodje, s katerim si lahko olajšamo življe- nje in pridobivamo informacije na vsakem koraku. Žal na večino učencev vplivajo ne- gativno, saj jih uporabljajo za neprimerne vsebine in uporabo številnih aplikacij, ki jim krajšajo čas. Posredno se z uporabo pa- metnih telefonov v družbi nehote uveljavlja tudi nov bonton vedenja, ki je za številne moteč. Raba mobilnih telefonov oziroma pametnih naprav je v šolskih prostorih pre- povedana, z internimi pravili pa dopuščamo njihovo uporabo v učnem procesu. Seveda se vse začne in konča pri oce- njevanju. Se vam zdi takšen način, kot je sedaj ustrezen? Preverjanje in ocenjevanje znanja ureja pravilnik, ki je bil sprejet leta 2013. Glede na spremenjene družbene okoliščine in iz- zive, ki se pojavljajo v šolskem prostoru, velja razmisliti o nekaterih spremembah. Učenci so po trenutno veljavnem pravilniku seznanjeni z vsemi načini in roki ocenjeva- nja, a vendar raven znanja na višjih takso- nomskih stopnjah upada. Ni toliko težava v pomnjenju, ampak v uporabi znanja. Tega ne bo uredil noben pravilnik, gre preprosto za sistem vrednot in kakšno znanje si kot družba prihodnosti želimo. Foto: Andraž Purg KONTAKT: Kadrovska služba Fiskars group STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o., Ulica talcev 1, SI-3250 Rogaška Slatina, Slovenija Tel + 386 3 81 80 436, Fax + 386 3 81 80 325 kadri.rogaska@fiskars.com fiskarsgroup.com, steklarna-rogaska.si • Samo 1 šola v Sloveniji in le nekaj šol v svetu • Velik deficit steklarskih poklicev v svetu in veliko povpraševanje • Možnosti kariere tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru • Možnosti napredovanja po delovnih mestih • Raznolikost dela, umetniki na svojem področju Ugodnosti v času šolanja na Šolskem centru Rogaška Slatina poklic Steklar / Steklarski tehnik Kadrovska štipendija | Praktično usposabljanje, vajeniška praksa | Osebna varovalna oprema | Malica in potni stroški v času praktičnega usposabljanja, vajniške prakse | Vajeniška nagrada (za vajence) Steklarski tehnik - štipendija • 1 leto (osnova) 240 € • 2 leto do 270 € • 3 leto do 290 € • 4 leto do 310 € Glede na uspeh in opravljeno prakso Štipendija - S svojo prizadevnostjo vlagam v prihodnost Steklar vajenec - štipendija • 1 leto 240 € • 2 leto do 290 € • 3 leto do 310 € + Vajeniška nagrada v času prakse. Steklopihalec Steklobrusilec Strojnik JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2023/24 od 27. 2. 2023 do 10. 3. 2023. Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter davčno in EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ZARJA CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 Telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-zarja.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: GABERJE, Mariborska cesta 43/a Telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletna stran: www.vrtec-toncke-ceceve.si VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE vsak delovni dan od 7. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI: LUNA, Ljubljanska cesta 48 Telefon: 428 64 70 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletna stran: www.vrtec-ac.si za šolsko leto 2024 / 25 Starši naj prinesejo s seboj EMŠO za otroka ter EMŠO številko za oba starša. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: od 12. 2. do 23. 2. 2024 Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Priključi se tudi ti! Informativni dnevi v Krškem in Velenju: 16. in 17. februar 2024 ! www.fe.um.si Energetika (VS) Energetika (UN) Fakulteta za energetiko visoka zaposljivost diplomantov redni in izredni študij osebni pristop Da bi bolje razumeli težave s pozornostjo in/ali hiperaktivnostjo Iskanje močnih področij je eden od bistvenih načinov, kako lahko vzgojitelj ali učitelj vzpostavi odnos z učencem, ki ima težave s pozornostjo ali hiperaktivnostjo (ADHD). Tako v svojem priročniku z naslovom Ampak danes hočem drugače ugotavlja mag. Lidija Šket Kamenšek. Socialna pe- dagoginja, ki izvira iz Šmarja pri Jelšah, je v svojem delu, ki ga je pred časom predstavila na psihološkem večeru v šmarski knjižnici, opisala, kako prepoznati, razumeti in sprejeti posebnosti oseb z ADHD. »Takšni otroci še zdaleč niso nevzgojeni ali hudobni,« je poudarila. Če bodo starši, učitelji in vzgojitelji prepoznali njihove posebnosti in jim bodo ponudili ustrezno podporo, bodo po njenih izkušnjah mladi lažje »zdrseli« skozi izobraževalni sistem. Družbo bodo kasneje najverjetneje obogatili s katero od svojih nadarjenosti, če ne celo genialnosti. TINA STRMČNIK »Sodelovala sem s fantom, ki so ga zanimale pravljice. Pokazal mi je, da se ob njih umiri, in tako sem ugotovila, da se ob pravljicah umirim tudi jaz. Bil je moje zrcalo, pomagal mi je priti do novih spoznanj. S pomočjo pravljic sva se našla.« Ko pravljice in dinozavri blažijo notranji nemir Mag. Lidija Šket Kamenšek, profesorica razrednega pouka, socialna pedagoginja in avtorica priročnika Ampak danes hočem drugače Lidija Šket Kamenšek je bila sedem let zaposlena v Osnovni šoli Šmarje pri Jel- šah. Nato se je vrnila v svoje študijsko mesto Maribor, kjer živi zadnjih 16 let. Trenutno kot socialna pedagoginja dela v dveh šolah, kjer se posveča izključno otrokom s posebni- mi potrebami. Pri opravljanju tega dela čuti svojo poklica- nost. Zanimivo je, da je v otro- štvu sama imela težave s po- zornostjo, čeprav ni vedela, kaj se dogaja z njo. »Zmotil me je vsak dražljaj. Večkrat sem se spraševala, ali sem normalna. Šele na fakulte- ti mi je mag. Aco Prosnik pomagal do spoznanja, da sem se nemirnim otrokom v diplomski in magistrski na- logi posvečala zato, ker sem iskala odgovore tudi zase,« je dejala avtorica priročnika, ki jo je voditeljica večera Jana Turk Šulc iz Knjižnice in kulturnega doma Šmarje pri Jelšah opisala tudi kot stra- stno pripovedovalko pravljic, učiteljico, ustvarjalko, pisate- ljico in predano mamo štirih šolarjev. Tako se začne … Avtorica priročnika, ki je lani izšel pri Celjski Mohor- jevi družbi, je pojasnila, da imajo otroci, pri katerih ka- sneje diagnosticirajo ADHD, nekatere posebnosti že kot dojenčki – so jokavi, nemirni, plašni, občutljivi na svetlobo in zvoke, pestijo jih težave z nespečnostjo. Zaradi vsega naštetega so njihove mame v obdobju, ko z otroki pridejo iz porodnišnice, zelo utrujene in izčrpane. V predšolskem obdobju predvsem vzgojiteljice opa- žajo posebnosti pri tem, kako se otroci vedejo v skupini, o čemer lahko povedo staršem. Lidija Šket Kamenšek je po- vedala, da so takrat nekateri starši zelo žalostni ali priza- deti. Sprejemanje tega, da je otrok drugačen, je težko. »Čeprav mame opažajo, da je nekaj drugače, traja nekaj časa, da si priznajo,« je dejala. V predšolskem obdobju imajo otroci z ADHD dva večja pre- poznavna znaka. Nekateri imajo potrebo po zelo moč- nih dražljajih – tekajo, skače- jo, plezajo, ne morejo biti pri miru in ustvarjajo hrup. Ko iščejo močne dražljaje, se na- mreč umirijo. Druga skupina otrok je zelo občutljiva, zmoti jo vsak dražljaj. Deklice so pogosto prezrte Omenjene posebnosti vča- sih sčasoma izzvenijo in nato v šolskem obdobju otroci nima- jo težav. Če posebnosti ne iz- zvenijo, se v šolskem obdobju pokažejo težave s pozornostjo. »Takšni otroci se morajo v šoli močno osredotočati, da lahko sledijo. To je zanje zelo napor- no. To zmorejo morda prvo in drugo šolsko uro, tretjo in če- trto uro pa ne več. Fantje takrat povzročajo hrup in jih učitelj opazi. Dekleta se umaknejo v svet zasanjanosti in učitelji njihove posebnosti v razredu pogosto ne opazijo,« je dejala gostja psihološkega večera. Dodala je, da lahko učitelji pri deklicah težave s pozornostjo prepoznajo po tem, da imajo učenke precej nižje ocene, kot bi jih pričakovali glede na njihove intelektualne sposob- nosti. Impulzivnost je še eden od znakov otrok z ADHD, ko se otrok burno odzove, preden razmisli. Lahko vpije, grdo go- vori, včasih postane nasilen. Kadar težave (hiperaktivnost, težave s pozornostjo in impul- zivnost) niso prepoznane ter otrok nima ustrezne podpore in pomoči, se pojavijo še učne in čustvene težave ter vedenj- ske posebnosti. Pri otroku je Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Imam senzorje – ko pridem v razred, mi ni treba povedati, kdo so otroci s težavami s pozornostjo. Prepoznam jih in oni mene.« VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA INFORMATIVNI DAN Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje petek, 16. in sobota, 17. februarja - Aranžerski tehnik - Fotografski tehnik - Hortikulturni tehnik - Cvetličar - Vrtnar - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja www.hvu.si 8 mogoče zaznati nizko samo- podobo. Poiskati pomoč ADHD izzivov ne prinaša le otrokom in njihovim staršem, temveč tudi učiteljem. Slednji namreč težko nemoteno izve- dejo učno uro. »Otrok ne na- gaja nalašč, ampak ne zmore drugače. Naloga odraslih je, da mu pomagamo,« je dejala avtorica priročnika. Če se pri učencu kažejo simptomi ADHD, ki ga zelo ovirajo v vsaj dveh socialnih okoljih (doma, v šoli, na po- poldanskih dejavnostih) in šol- ske obveznosti zanj postajajo vedno večji izziv, je smiselno razmisliti o vložitvi zahteve za začetek postopka usmerjanja na Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tam pa na podlagi prejetih dokumentov pripravijo odločbo o usmeritvi. Marsika- teri starši se po opažanju Šket Kamenškove za te korake ne odločijo, ker se bojijo, da bo otrok z odločbo dobil tudi na- lepko. A prav odločba je podla- ga za to, da lahko šola otroku zagotovi strokovnjake, ki mu pomagajo pri njegovih izzi- vih in pri odkrivanju močnih področij ter so v podporo tudi učitelju. Iskanje močnih področij Najpomembnejše med učencem z ADHD in učite- ljem je vzpostavljanje pristne- ga odnosa. Eden od načinov, s pomočjo katerega lahko učitelj vzpostavi učinkovit odnos je, da se iskreno zanima za otroka in skupaj z njim raziskuje in odkriva njegova močna podro- čja. Gre za področja, ki otroka zelo zanimajo in se zmore v njih poglobiti. »Ko mu učitelj omogoča omenjene aktivno- sti, dejavnosti, ki jih otrok rad počne, v katerih uživa, učenec ne kaže izrazitih simptomov ADHD. Hkrati pa učenec pre- pozna, da učitelju ni vseeno. S tem se gradi zaupanje, učitelj otroka dobi na svojo stran in lažje izpelje šolsko uro. Učitelj zdaj ve, kdaj je učenec z ADHD v slabi koži in mu takrat pride naproti. Ko otrok začuti, da mu je učitelj naklonjen, postane ta odnos obojestranski. Učenec se še bolj trudi in je pripravljen naredit več kot sicer.« Odnos med učiteljem in učencem z ADHD je pomem- ben tudi za to, ker je vzorec in hkrati tudi model, kako se bodo do tega otroka vedli vr- stniki v razredu. Vzgojitelj v vrtcu, ki je do otroka s poseb- nostmi spoštljiv, potrpežljiv, spodbuden, je vzor in model za ostale otroke v igralnici. Pa tudi starš, ki sprejme otroka takšnega kot je, ima spodbuja- joč učinek na druge sorojence. Starši, učitelji in vzgojitelji ima- jo zato po prepričanju gostje psihološkega večera največji vpliv na to, če otrok s poseb- nostmi v socialnih okoljih čuti sprejetost, podprtost, spošto- vanost in ljubljenost. Na krilih pravljic Področja, ki zanimajo otro- ke, so zelo različna. Nekatere na primer zanimajo dinozavri, druge spet kaj drugega. Avto- rica priročnika je pri svojem delu spoznala, da se številni pogosto umirijo ob pravljicah in zgodbah. Zakaj? Povedala je, da so junaki podobni ne- mirnim otrokom – so vztrajni, radovedni, vedno pa se srečajo z neko prepreko. Ko otroci po- slušajo zgodbe, odložijo svoje izzive in se posvetijo temu, kaj se dogaja z glavnim junakom. »Otroci podoživljajo občutenja glavnega junaka, na poti sreča- jo izzive. Nato pridejo naproti glasniki dobrega, ki junaku pomagajo. Čeprav je zgodba razburljiva, otroci vedo, da bo konec srečen in bo glavni junak zmogel rešiti težavo. Otrok, ki spremlja pravljico, čuti občute- nja zmage, vere, moči, zaupa- nja in z njimi zapusti zgodbo. S tem lažje premaguje tudi svoje izzive.« Če otroci z ADHD ostanejo prezrti in ne dobijo pomoči, se lahko njihove številne vrli- ne in pozitivne lastnosti zabri- šejo pod težavami in izzivi, ki jih še bolj obremenjujejo. Ko so otroci z ADHD prepoznani, ustrezno obravnavani in pod- prti, so težave obvladljive, vr- line in pozitivne lastnosti se še bolj izrazijo, močna področja pa se lahko razvijejo v talenti- ranost in celo v genialnost, je še dejala socialna pedagoginja. »Otroci s težavami pozornosti in/ali hiperaktivnostjo so zelo prisrčni, iskreni, čustveni, pri- stni. Pripravljeni so pomagati, vživijo se v druge, začutijo so- človeka in so polni domišljije.« Foto: Andraž Purg Mladostniki lahko brezplačni program obiskujejo 10 mesecev. V času vključitve jim pripadajo pravice skladne s pogodbo, ki jo sklenejo z zavodom za zaposlovanje. Dolžina posamezne vključitve je odvisna od mladostnikovih potreb oz. od tega, kako dosega zastavljene cilje. Ob zaključku programa mladostnik prejme potrdilo o pridobljenih kompetencah in veščinah. Opis programa Program PUM-O+ je neformalni izobraževalni program, ki je projektno zasnovan, kar pomeni, da sodelovanje v njem omogoča delo v skladu z mladostnikovimi željami, zanimanjem in sposobnostmi. To prispeva k pridobitvi pozitivne izobraževalne izkušnje, izboljšanju samopodobe in učenju odgovornosti zase in za druge. Mladostniku nudi spodbudo in pomoč pri učenju ter iskanju zaposlitve in pri pridobivanju veščin ter spretnosti, uporab- nih pri izobraževanju, zaposlovanju in V vsakdanjem življenju. V času programa mladostniki spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob čemer s pomočjo projektnega dela odkrivajo lastne interese. Program vključuje: ·Individualno delo: vsak udeleženec si zastavi cilj, ki bi ga rad dosegel – se odloči o nadaljnjem izobraževanju in se ponovno vpiše v šolo ali si poišče zaposlitev. ·Izbirno projektno delo: izdaja časopisa PUMefekt, urejanje skupnostnega vrta, poslikava jumbo plakata ob prazniku MOC, dnevi odprtih vrat, medpumovski turnir in drugi projekti, ki jih skupaj načrtujemo. ·Interesne dejavnosti: debate, izleti in pohodi, športne in družabne igre, ogledi filmov, ustvarjalne delavnice in podobno. KONTAKTNI PODATKI: Zavod Za vas živim, program PUM-O, Don Boskov trg 1, 3000 Celje TEL.: 03 428 29 61, 031 832 404, E-POŠTA: info@zavodzavaszivim.si, najdete nas tudi na FB in Instagramu: Pum-o Celje www.zavodzavaszivim.si PUM-O CELJE Potek dneva Mladostnik se lahko vključi kadarkoli med šolskim letom. Program traja od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure. Dnevni urnik: 7.00 – zbiranje (kava, klepet, druženje) 8.00 – uvod v dan (skupinsko delo – načrtovanje; razmišljanje ali pogovor o neki temi) 8.45 – individualno delo (učni ali zaposlitveni cilj) 11.00 – malica, dejavni odmor 11.45 – projektno delo, delo v različnih delavnicah, interesne dejavnosti 13.30 – vrednotenje dneva in zaključek Vključitev V program PUM-O+ se lahko vključijo: - mladi od 15. do 29. leta, ki še ne vedo, kje bodo nadaljevali izobraževanje, - mladi, ki so zapustili šolo ali imajo z njo težave, - mladi, ki niso sprejeti v želeno šolo in - mladi brez poklica ali zaposlitve. PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE Mladi so povedali … »Razvil sem svoje sposobnosti in se veliko naučil.« »Ustvarila sem lasten izdelek.« »Uresničil sem svoje želje.« »Predlagal sem svoje ideje in bil slišan.« »Oblikovala sem svoj osebni načrt in ga uresničila.« »Spoznal sem nove prijatelje.« »Ugotovil sem, da čas teče hitreje in bolj zabavno.« Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE INFORMATIVNI DNEVI 16. in 17. februar 2024 2024 Pod okriljem Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin deluje tudi srednja poklicna in strokovna šola. Ravnatelj Iztok Leskovar pra- vi, da so ponosni na bogato tradicijo, desetletja vrhunskih uspehov v stroki ter strokov- nost in prijaznost učiteljev. Veselijo jih uspehi nekdanjih dijakov, ki so ustvarili izjemne kariere – z nekaterimi poslov- no sodelujejo, drugi jih obiš- čejo, tretji se vrnejo k njim kot učitelji. Ob koncu preteklega leta se je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje preimenovala v Strokovni izobraževalni cen- ter Alme M. Karlin. Kaj vas je privedlo do tega koraka? Korenine našega zavoda se- gajo v leto 1958, ko je bil v Celju vpisan prvi oddelek prihodnjih gostinskih delavcev. Leta 1960 so nato ustanovili samostojno gostinsko šolo. Ves čas se je raz- vijala, prilagajala potrebam oko- lja ter posodabljala in dopolnje- vala svoje programe. Leta 2014 smo priključili Dijaški dom Celje, da smo sledili potrebam okolja v svoji mlajši zgodovini. Vendar dosedanje ime šole ni pove- zovalo vseh naših programov v smiselno celoto, zato smo se odločili poiskati nove temelje za novo zgodbo o uspehu. Od kod ideja, da ste šolo poimenovali po znani Celjan- ki Almi Maksimiljani Karlin? Z imenom smo želeli povzeti vse naše programe v Kosov- elovi ulici 2 – gastronomske in hotelske storitve, gastrono- mija, gastronomija in turizem, farmacevtski tehnik ter bioteh- niška gimnazija. Ob tem imamo na Ljubljanski cesti 21 dijaški in študentski dom, učno kavarno Erasmus cafe, sobo mojtim v povezavi z igriščem Mavs in Luko Dončićem. Hkrati smo že- leli počastiti omenjeno Celjan- ko Almo Maksimiljano Karlin, ki je bila pogumna in odločna v svojih prizadevanjih ter je pre- potovala svet, odkrivala nove kulture, kraje in ljudi. Njena daljnovidnost in drznost sta nas navdihnili, zato smo ponosni, da lahko nosimo njeno ime. Lani ste vpisali prvo gene- racijo farmacevtskih tehnikov in biotehniške gimnazije. Kakšno je zanimanje za ome- njena programa? Z veseljem ugotavljamo, da je povpraševanje po teh progra- mih veliko. Potreba po tovrstno izobraženih kadrih se nenehno povečuje, kar kaže na uspešnost naših predlogov za razširitev programov. Naravoslovne vede so od nekdaj zanimivo področje izobraževanja, poleg tega so ti poklici izjemno iskani. Ena naj- bolj rastočih panog je farmacija, ki že vrsto let beleži povpraševa- nje po tovrstnih strokovnjakih. Kariera v farmaciji ponuja razno- like možnosti in velik potencial Iztok Leskovar, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin za razvoj ter stalnega vseživljenj- ska strokovnega usposabljanja. Tudi biotehnologija je panoga, ki se v zadnjem obdobju izjemno hitro razvija, saj se pogledi na pre- hranjevalne navade spreminjajo in od nas zahtevajo nove pristope. Tudi na področju gastronomije in turizma se razmere izboljšujejo, kar nam omogoča zapolniti vsa razpisana vpisna mesta. Vaši dijaki opravljajo praktič- no usposabljanje tudi v tujini. Kakšne so izkušnje s tovrstnim sodelovanjem? Mobilnost dijakov in zapo- slenih je čudovita priložnost za nadgradnjo znanja in veščin. So- delovanje s tujimi partnerji nam omogoča izmenjavo novih idej ter spoznavanje drugačnih pris- topov in kultur. Dijaki in profesorji hitro osvojijo nove veščine ter jih vključijo v naš izobraževalni pro- gram. Prav tako se lahko primer- jajo s sovrstniki v tujini ter dobijo povratno informacijo o svojem znanju. Te izkušnje nam omogo- čajo tudi vzpostavitev poslovnih stikov in sodelovanje z drugimi državami EU. Torej se tudi vaši partnerji odločajo za obisk vaše šole? Da, sodelovanje je koristno za obe strani. Razlike v kulturi in pristopu niso ovira, saj pravi par- tnerji cenijo izmenjavo znanja in izkušenj. Sodelovanje s tujimi strokovnjaki nam omogoča med- narodno dimenzijo tudi za dijake, ki ne potujejo v tujino z progra- mom Erasmus+. Naša širina, ki jo ponujamo s svojimi programi, dejavnostmi ter dijaškim in štu- dentskim domom, igra ključno vlogo pri privabljanju partnerjev. Kakšno vlogo ima dijaški in študentski dom pri izmenja- vah? Dijaški in študentski dom je pomemben del našega izobra- ževalnega sistema. V njem ima- mo nastanjene dijake, ki v Celju obiskujejo srednje šole in zaradi oddaljenosti ali urnika ne bi us- peli opraviti vseh obveznosti. V njem nastanimo tudi dijake in profesorje partnerskih šol ter jim nudimo bivanje in prehra- no. V tem okolju dijaki iz tujine opravljajo tudi praktično uspo- sabljanje. Poleg tega se sezna- njajo s kulturnimi razlikami ter se medsebojno učijo in izme- njujejo delovne izkušnje. Ta del izmenjav je izjemnega pomena, saj prispeva k socialni mreži ter ponuja dodatne možnosti za zaposlovanje in sodelovanje z državami EU. Omenili ste obiske tujih strokovnjakov. Kaj je tisto, kar jih zanima in pripelje v Celje? Naša širina, strokovnost profe- sorjev, odnos do dijakov in par- tnerjev ter izjemni gospodarski partnerji so tisto, kar navdušuje obiskovalce. Prav tako jih očarajo lepota naše dežele in kultura na- ših ljudi. Te lastnosti so odločilne pri trajnosti naših projektov in sodelovanju z našimi partnerji. Z Z novim imenom povezali vse njihove programe obojestranskim sodelovanjem vedno najdemo nove izzive in motivacijo za nadaljnje delo, kar nas dela močnejše in boljše. Trenutno se sliši ropot in rohnenje vrtalnih strojev. Kaj se dogaja v dijaškem in štu- dentskem domu? V dijaškem in študentskem domu potekajo štirje gradbeni projekti, medtem ko se naša redna dejavnost nadaljuje. Pre- navljamo kopalnice in sobe ter pripravljamo vse potrebno za energetsko sanacijo. Ta na- ložba nam bo omogočila po- nuditi dijakom boljše bivalne pogoje. Veselim se, da bo po dolgem delu dom ponovno zasijal v novi podobi, poln mladih nadebudnih ljudi z energijo in vizijo. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Na področju temeljnih kom- petenc za odrasle je od konca lanskega leta zelo bogata po- nudba. UPI – ljudska univerza Žalec se je v sodelovanju s par- tnerjema Ljudsko univerzo Ro- gaška Slatina in Šolskim cen- trom Celje uspešno prijavila na projket Temeljne kompetence 2023–29. V sklopu projekta, ki smo mu nadeli ime Odrasli na poti do znanja, bomo lahko naslednjih šest let razpisovali različne brezplačne programe, namenjene vsem odraslim. Gre sicer za vseslovenski projekt, v katerega so vključeni tudi drugi konzorcijski partnerji,« je pojasnila Biserka Neuholt Hlastec. Za različne ciljne skupine Vsebine programov so zelo različne. V ospredju so javno veljavni programi, ki so name- njeni različnim ciljnim skupi- nam. »Most do izobrazbe je Brezplačni tečaji in izobraževanja so priložnost, da naredite nekaj zase Ni razloga, da bi sedeli doma Ni pomembno, koliko ste stari, kakšen je vaš poklic in kakšno imate predznanje. Na voljo so vam številni brez- plačni tečaji in izobraževanja. Ena od ustanov, ki jih izvaja, je UPI – ljudska univerza Žalec. Kaj vse vam je na voljo v tej osrednji savinjski izobraževalni ustanovi za odrasle, smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Biserko Neuholt Hlastec. ŠPELA OŽIR »Lepota tega projekta je, da smo mi tisti, ki lahko skladno s povpraševanjem pripravljamo nove programe. Z vsebino se bomo odzivali na potrebe podjetij in posameznikov.« »V izobraževanje bomo s pomočjo projekta Odrasli na poti do znanja vključili približno 2.500 ljudi.« na primer primeren za tiste odrasle, ki želijo nadaljevati izobraževanje, a je od konca njihovega prejšnjega izobra- ževanja minilo že mnogo let. Progam Izzivi podeželja je na- menjen vsem, ki v podeželju vidijo podjetniško priložnost in želijo svojo idejo razvijati,« je dva takšna izpostavila Neuholt Hlastečeva. Biserka Neuholt Hlastec Utrinek z enega izmed tečajev Priljubljeni so jezikovni tečaji Na voljo so tudi druge vse- bine. UPI – ljudska univer- za Žalec v sklopu programa nudi tečaje jezikov, računal- ništva, digitalne pismenosti, umetne inteligence, zdra- vega življenjskega sloga in programa za samooskrbo. V ponudbi žalske ljudske uni- verze so tudi priprave na iz- pit iz upravnega postopka, iz načel HACCP in tujih jezikov. »Izpostavila sem zgolj nekaj programov. Lepota tega pro- jekta je, da smo mi tisti, ki lah- ko skladno s povpraševanjem pripravljamo nove programe. Z vsebino se bomo odzivali na potrebe podjetij in posame- znikov,« še pravi sogovornica in dodaja, da je glede na izku- šnje iz preteklega podobnega projekta še vedno največ za- nimanja za jezikovne tečaje. »Opažamo pa, da je vedno več povpraševanja tudi po tečajih za osebno rast, zdrav življenj- ski slog in samooskrbo.« Odskočna deska je spletna stran In kako postanemo ude- leženci takšnih programov? Biserka Neuholt Hlastec sve- tuje, da posameznik najprej obišče spletno stran UPI – ljudske univerze Žalec, kjer najde podrobnejše in- formacije in kontakte oseb, ki jih lahko pokliče ali jim piše. Kmalu naj bi bila pri- java možna tudi s pomočjo e-obrazca na njihovi spletni strani. Foto: osebni arhiv Od leta 2023 do 2029 ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz Evropskega socialnega sklada plus sofinancira izvajanje izobraževalnih programov za odrasle za pridobitev temeljnih kompetenc. V savinjski regiji projekt izvajamo partnerji UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. V okviru projekta bomo do leta 2029 izvajali programe za pridobivanje temeljnih kompetenc: JAVNOVELJAVNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME: Javnoveljavni programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, namenjeni razvoju pismenosti (programi UŽU): UŽU Beremo in pišemo skupaj UŽU Most do izobrazbe UŽU Moj korak UŽU Izzivi podeželja UŽU Delovno mesto UŽU Razgibajmo življenje z učenjem 2. Javnoveljavni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik 3. Javnoveljavni program Začetna integracija priseljencev 4. Javnoveljavni program Računalniška pismenost za odrasle 5. Javnoveljavni program Digitalna pismenost za odrasle NEFORMALNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME za odrasle za: 1. sporazumevanje v slovenskem jeziku 2. sporazumevanje v tujih jezikih na ravneh A1–B2 3. pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti, temeljnih zmožnosti in izboljšanje splo- šne izobraženosti 4. pridobivanje digitalnih kompetenc 5. programi za uporabo načel sistem HACCP2 6. programi priprave na opravljanje izpitov iz slovenskega jezika Projekt sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus. Operacija je sofinancirana v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Program 2021–2027), cilja politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in specifičnega cilja ESO4.7.: Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. 7. programi priprave na opravljanje izpitov iz tujih jezikov 8. programi priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka OPRAVLJANJE IZPITOV: udeležencem, ki v okviru projekta uspešno zaključijo program priprav na strokovna izpita iz upravnega postopka, lahko sofinanciramo tudi stroške za enkratno opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. V izobraževalne programe se lahko vključite vsi odrasli, posebno pozornost pa namenjamo ran- ljivim skupinam odraslih (nižje izobraženi, aktivni, stari 55 let ali več, tujci, zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora). Udeležba v programih je za vse udeležence brezplačna. Programe, razpisane v spomladanskem semestru, si lahko ogledate na naših spletnih straneh. Z vami na poti do znanja smo ODRASLI NA POTI DO ZNANJA ŠOLSKI CENTER CELJE Špela Kumer spela.kumer@sc-celje.si LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA info@lu-rogaska.si UPI – LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Biserka Neuholt Hlastec biserka.neuholt@upi.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE INFORMATIVNI DNEVI 16. in 17. februar 2024 2024 Pod okriljem Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin deluje tudi srednja poklicna in strokovna šola. Ravnatelj Iztok Leskovar pra- vi, da so ponosni na bogato tradicijo, desetletja vrhunskih uspehov v stroki ter strokov- nost in prijaznost učiteljev. Veselijo jih uspehi nekdanjih dijakov, ki so ustvarili izjemne kariere – z nekaterimi poslov- no sodelujejo, drugi jih obiš- čejo, tretji se vrnejo k njim kot učitelji. Ob koncu preteklega leta se je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje preimenovala v Strokovni izobraževalni cen- ter Alme M. Karlin. Kaj vas je privedlo do tega koraka? Korenine našega zavoda se- gajo v leto 1958, ko je bil v Celju vpisan prvi oddelek prihodnjih gostinskih delavcev. Leta 1960 so nato ustanovili samostojno gostinsko šolo. Ves čas se je raz- vijala, prilagajala potrebam oko- lja ter posodabljala in dopolnje- vala svoje programe. Leta 2014 smo priključili Dijaški dom Celje, da smo sledili potrebam okolja v svoji mlajši zgodovini. Vendar dosedanje ime šole ni pove- zovalo vseh naših programov v smiselno celoto, zato smo se odločili poiskati nove temelje za novo zgodbo o uspehu. Od kod ideja, da ste šolo poimenovali po znani Celjan- ki Almi Maksimiljani Karlin? Z imenom smo želeli povzeti vse naše programe v Kosov- elovi ulici 2 – gastronomske in hotelske storitve, gastrono- mija, gastronomija in turizem, farmacevtski tehnik ter bioteh- niška gimnazija. Ob tem imamo na Ljubljanski cesti 21 dijaški in študentski dom, učno kavarno Erasmus cafe, sobo mojtim v povezavi z igriščem Mavs in Luko Dončićem. Hkrati smo že- leli počastiti omenjeno Celjan- ko Almo Maksimiljano Karlin, ki je bila pogumna in odločna v svojih prizadevanjih ter je pre- potovala svet, odkrivala nove kulture, kraje in ljudi. Njena daljnovidnost in drznost sta nas navdihnili, zato smo ponosni, da lahko nosimo njeno ime. Lani ste vpisali prvo gene- racijo farmacevtskih tehnikov in biotehniške gimnazije. Kakšno je zanimanje za ome- njena programa? Z veseljem ugotavljamo, da je povpraševanje po teh progra- mih veliko. Potreba po tovrstno izobraženih kadrih se nenehno povečuje, kar kaže na uspešnost naših predlogov za razširitev programov. Naravoslovne vede so od nekdaj zanimivo področje izobraževanja, poleg tega so ti poklici izjemno iskani. Ena naj- bolj rastočih panog je farmacija, ki že vrsto let beleži povpraševa- nje po tovrstnih strokovnjakih. Kariera v farmaciji ponuja razno- like možnosti in velik potencial Iztok Leskovar, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra Alme M. Karlin za razvoj ter stalnega vseživljenj- ska strokovnega usposabljanja. Tudi biotehnologija je panoga, ki se v zadnjem obdobju izjemno hitro razvija, saj se pogledi na pre- hranjevalne navade spreminjajo in od nas zahtevajo nove pristope. Tudi na področju gastronomije in turizma se razmere izboljšujejo, kar nam omogoča zapolniti vsa razpisana vpisna mesta. Vaši dijaki opravljajo praktič- no usposabljanje tudi v tujini. Kakšne so izkušnje s tovrstnim sodelovanjem? Mobilnost dijakov in zapo- slenih je čudovita priložnost za nadgradnjo znanja in veščin. So- delovanje s tujimi partnerji nam omogoča izmenjavo novih idej ter spoznavanje drugačnih pris- topov in kultur. Dijaki in profesorji hitro osvojijo nove veščine ter jih vključijo v naš izobraževalni pro- gram. Prav tako se lahko primer- jajo s sovrstniki v tujini ter dobijo povratno informacijo o svojem znanju. Te izkušnje nam omogo- čajo tudi vzpostavitev poslovnih stikov in sodelovanje z drugimi državami EU. Torej se tudi vaši partnerji odločajo za obisk vaše šole? Da, sodelovanje je koristno za obe strani. Razlike v kulturi in pristopu niso ovira, saj pravi par- tnerji cenijo izmenjavo znanja in izkušenj. Sodelovanje s tujimi strokovnjaki nam omogoča med- narodno dimenzijo tudi za dijake, ki ne potujejo v tujino z progra- mom Erasmus+. Naša širina, ki jo ponujamo s svojimi programi, dejavnostmi ter dijaškim in štu- dentskim domom, igra ključno vlogo pri privabljanju partnerjev. Kakšno vlogo ima dijaški in študentski dom pri izmenja- vah? Dijaški in študentski dom je pomemben del našega izobra- ževalnega sistema. V njem ima- mo nastanjene dijake, ki v Celju obiskujejo srednje šole in zaradi oddaljenosti ali urnika ne bi us- peli opraviti vseh obveznosti. V njem nastanimo tudi dijake in profesorje partnerskih šol ter jim nudimo bivanje in prehra- no. V tem okolju dijaki iz tujine opravljajo tudi praktično uspo- sabljanje. Poleg tega se sezna- njajo s kulturnimi razlikami ter se medsebojno učijo in izme- njujejo delovne izkušnje. Ta del izmenjav je izjemnega pomena, saj prispeva k socialni mreži ter ponuja dodatne možnosti za zaposlovanje in sodelovanje z državami EU. Omenili ste obiske tujih strokovnjakov. Kaj je tisto, kar jih zanima in pripelje v Celje? Naša širina, strokovnost profe- sorjev, odnos do dijakov in par- tnerjev ter izjemni gospodarski partnerji so tisto, kar navdušuje obiskovalce. Prav tako jih očarajo lepota naše dežele in kultura na- ših ljudi. Te lastnosti so odločilne pri trajnosti naših projektov in sodelovanju z našimi partnerji. Z Z novim imenom povezali vse njihove programe obojestranskim sodelovanjem vedno najdemo nove izzive in motivacijo za nadaljnje delo, kar nas dela močnejše in boljše. Trenutno se sliši ropot in rohnenje vrtalnih strojev. Kaj se dogaja v dijaškem in štu- dentskem domu? V dijaškem in študentskem domu potekajo štirje gradbeni projekti, medtem ko se naša redna dejavnost nadaljuje. Pre- navljamo kopalnice in sobe ter pripravljamo vse potrebno za energetsko sanacijo. Ta na- ložba nam bo omogočila po- nuditi dijakom boljše bivalne pogoje. Veselim se, da bo po dolgem delu dom ponovno zasijal v novi podobi, poln mladih nadebudnih ljudi z energijo in vizijo. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Na področju temeljnih kom- petenc za odrasle je od konca lanskega leta zelo bogata po- nudba. UPI – ljudska univerza Žalec se je v sodelovanju s par- tnerjema Ljudsko univerzo Ro- gaška Slatina in Šolskim cen- trom Celje uspešno prijavila na projket Temeljne kompetence 2023–29. V sklopu projekta, ki smo mu nadeli ime Odrasli na poti do znanja, bomo lahko naslednjih šest let razpisovali različne brezplačne programe, namenjene vsem odraslim. Gre sicer za vseslovenski projekt, v katerega so vključeni tudi drugi konzorcijski partnerji,« je pojasnila Biserka Neuholt Hlastec. Za različne ciljne skupine Vsebine programov so zelo različne. V ospredju so javno veljavni programi, ki so name- njeni različnim ciljnim skupi- nam. »Most do izobrazbe je Brezplačni tečaji in izobraževanja so priložnost, da naredite nekaj zase Ni razloga, da bi sedeli doma Ni pomembno, koliko ste stari, kakšen je vaš poklic in kakšno imate predznanje. Na voljo so vam številni brez- plačni tečaji in izobraževanja. Ena od ustanov, ki jih izvaja, je UPI – ljudska univerza Žalec. Kaj vse vam je na voljo v tej osrednji savinjski izobraževalni ustanovi za odrasle, smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Biserko Neuholt Hlastec. ŠPELA OŽIR »Lepota tega projekta je, da smo mi tisti, ki lahko skladno s povpraševanjem pripravljamo nove programe. Z vsebino se bomo odzivali na potrebe podjetij in posameznikov.« »V izobraževanje bomo s pomočjo projekta Odrasli na poti do znanja vključili približno 2.500 ljudi.« na primer primeren za tiste odrasle, ki želijo nadaljevati izobraževanje, a je od konca njihovega prejšnjega izobra- ževanja minilo že mnogo let. Progam Izzivi podeželja je na- menjen vsem, ki v podeželju vidijo podjetniško priložnost in želijo svojo idejo razvijati,« je dva takšna izpostavila Neuholt Hlastečeva. Biserka Neuholt Hlastec Utrinek z enega izmed tečajev Priljubljeni so jezikovni tečaji Na voljo so tudi druge vse- bine. UPI – ljudska univer- za Žalec v sklopu programa nudi tečaje jezikov, računal- ništva, digitalne pismenosti, umetne inteligence, zdra- vega življenjskega sloga in programa za samooskrbo. V ponudbi žalske ljudske uni- verze so tudi priprave na iz- pit iz upravnega postopka, iz načel HACCP in tujih jezikov. »Izpostavila sem zgolj nekaj programov. Lepota tega pro- jekta je, da smo mi tisti, ki lah- ko skladno s povpraševanjem pripravljamo nove programe. Z vsebino se bomo odzivali na potrebe podjetij in posame- znikov,« še pravi sogovornica in dodaja, da je glede na izku- šnje iz preteklega podobnega projekta še vedno največ za- nimanja za jezikovne tečaje. »Opažamo pa, da je vedno več povpraševanja tudi po tečajih za osebno rast, zdrav življenj- ski slog in samooskrbo.« Odskočna deska je spletna stran In kako postanemo ude- leženci takšnih programov? Biserka Neuholt Hlastec sve- tuje, da posameznik najprej obišče spletno stran UPI – ljudske univerze Žalec, kjer najde podrobnejše in- formacije in kontakte oseb, ki jih lahko pokliče ali jim piše. Kmalu naj bi bila pri- java možna tudi s pomočjo e-obrazca na njihovi spletni strani. Foto: osebni arhiv Od leta 2023 do 2029 ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz Evropskega socialnega sklada plus sofinancira izvajanje izobraževalnih programov za odrasle za pridobitev temeljnih kompetenc. V savinjski regiji projekt izvajamo partnerji UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. V okviru projekta bomo do leta 2029 izvajali programe za pridobivanje temeljnih kompetenc: JAVNOVELJAVNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME: Javnoveljavni programi usposabljanja za življenjsko uspešnost, namenjeni razvoju pismenosti (programi UŽU): UŽU Beremo in pišemo skupaj UŽU Most do izobrazbe UŽU Moj korak UŽU Izzivi podeželja UŽU Delovno mesto UŽU Razgibajmo življenje z učenjem 2. Javnoveljavni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik 3. Javnoveljavni program Začetna integracija priseljencev 4. Javnoveljavni program Računalniška pismenost za odrasle 5. Javnoveljavni program Digitalna pismenost za odrasle NEFORMALNE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME za odrasle za: 1. sporazumevanje v slovenskem jeziku 2. sporazumevanje v tujih jezikih na ravneh A1–B2 3. pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti, temeljnih zmožnosti in izboljšanje splo- šne izobraženosti 4. pridobivanje digitalnih kompetenc 5. programi za uporabo načel sistem HACCP2 6. programi priprave na opravljanje izpitov iz slovenskega jezika Projekt sofinancirata ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada plus. Operacija je sofinancirana v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Program 2021–2027), cilja politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela in specifičnega cilja ESO4.7.: Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti. 7. programi priprave na opravljanje izpitov iz tujih jezikov 8. programi priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka OPRAVLJANJE IZPITOV: udeležencem, ki v okviru projekta uspešno zaključijo program priprav na strokovna izpita iz upravnega postopka, lahko sofinanciramo tudi stroške za enkratno opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. V izobraževalne programe se lahko vključite vsi odrasli, posebno pozornost pa namenjamo ran- ljivim skupinam odraslih (nižje izobraženi, aktivni, stari 55 let ali več, tujci, zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora). Udeležba v programih je za vse udeležence brezplačna. Programe, razpisane v spomladanskem semestru, si lahko ogledate na naših spletnih straneh. Z vami na poti do znanja smo ODRASLI NA POTI DO ZNANJA ŠOLSKI CENTER CELJE Špela Kumer spela.kumer@sc-celje.si LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA info@lu-rogaska.si UPI – LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Biserka Neuholt Hlastec biserka.neuholt@upi.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE »Takšna oblika pouka je po mnenju mladih najboljša, saj pridejo do izraza njihova ustvarjalnost, podjetnost, sposobnost izražanja v ma- ternem in tujem jeziku. V UP se običajno pokažejo kot dobri organizatorji, vodje, komercialisti, tajniki in ra- čunovodje ravno tisti dijaki, ki jih pri klasičnem pouku ni mogoče opaziti. V slehernem mladem človeku lahko men- tor odkrije skrite zmožnosti,« pojasnjuje vlogo tovrstnega pouka Mateja Kapitler, vodja Centrale učnih podjetij Slove- nije. Ravnateljica Ekonomske šole Celje Marjeta Nosan do- daja, da je to priložnost, da mladi razvijejo podjetnost in odgovornost do svoje karie- re. »Teoretičnih znanj imajo precej, prava vrednost UP v povezavi s CUPS je konkre- ten stik z resničnostjo in s pravimi podjetniki. Dijaki se vživijo v vse poslovne naloge podjetja in tako poslujejo kot v pravem podjetju.« Dvajset let delovanja Centrale učnih podjetij Slovenije Kot bi bili v pravem podjetju Centrala učnih podjetij Slovenije (CUPS), ki ima sedež v Ekonomski šoli Celje, beleži letos dvajset let delovanja. Po- vezuje približno sto učnih podjetij, ki jih vsako leto ustano- vijo v 37 šolah ekonomske usmeritve v Sloveniji. V okviru CUPS vzpostavljajo ta podjetja medsebojne poslovne od- nose, trgujejo, poravnavajo fi nančne in davčne obveznosti, se vključujejo v mednarodno mrežo učnih podjetij (UP) in se na sejmih tudi srečujejo. Gre torej za učinkovito obliko pouka, s pomočjo katerega se mladi seznanijo z resničnim poslovnim okoljem ter spoznajo svoje sposobnosti. TATJANA CVIRN »Takšna oblika pouka je po mnenju mladih najboljša, saj pridejo do izraza njihova ustvarjalnost, podjetnost, sposobnost izražanja v maternem in tujem jeziku,« pravi Mateja Kapitler. Na odprtju mednarodnega sejma UP v dvorani Golovec bodo 13. marca mlade med drugim nagovorili minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda, minister za go- spodarstvo turizem in šport Matjaž Han, župan MOC Matija Kovač, predsednik Skupno- sti ekonomskih, trgovskih in upravnih šol Dušan Štolfa, vodja Centrale učnih podjetij Slovenije Mateja Kapitler, sejem pa bo odprla ravnateljica Ekonomske šole Celje Marjeta Nosan. V Modri dvorani bo nato okrogla miza na temo razvoja učnih podjetij in Centrale učnih podjetij Slovenije. To, da ima CUPS sedež prav v Ekonomski šoli Celje, ima po mnenju ravnateljice dodatne prednosti za šolo in dijake, ki lahko dobijo in- formacije iz prve roke in ob tem vadijo poslovno komu- niciranje, bolje sodelujejo z lokalnim poslovnim okoljem in pri projektih in tudi na Mosu, kjer se lahko predsta- vijo najboljša slovenska učna podjetja. »Ne nazadnje je šola tako bolj prepoznavna,« meni Marjeta Nosan, k čemur pri- spevajo tudi UP v šoli, ki da- jejo poudarek dobrodelnosti. Kot v resničnem poslovnem svetu Dijaki tretjih letnikov eko- nomskih šol se s pomočjo mentorjev, ki morajo imeti široko znanje, v začetku šol- skega leta odločijo, kakšno podjetje bodo ustanovili. V vsakem razredu dijaki usta- novijo dve UP in razdelijo vse vloge, ju registrirajo in nato poslujejo. CUPS usklajuje njihovo delovanje in jim na spletni strani nudi številne storitve, od registracije učnih podjetij do storitev davčnega urada, banke in elektronskega plačilnega prometa, računo- vodstva, zavoda za zaposlo- vanje, zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, gospodarske zbornice, carine, spletne trgovine, usposablja- nja učiteljev in strokovnih de- lavcev, organizacije in izvedbe mednarodnih sejmov … Kot prvi Mateja Kapitler, je nudenje pomoči slovenskim UP pri vključevanju v med- narodno poslovno okolje ena pomembnejših nalog CUPS, ki je polnopravna članica med- narodne mreže učnih podjetij Pen Woldwide network, ki po- vezuje 37 držav sveta, kjer de- luje osem tisoč učnih podjetij. Centrala učnih podjetij Slo- venije tako s svojim delova- njem dijakom omogoča, da bolje dojemajo resnično go- spodarsko okolje. »Pomem- ben je tudi vzgojno-izobraže- valni del, saj dijaki s pomočjo CUPS osvojijo večino kompe- tenc in znanj, ki jih morajo izkazati na poklicni maturi,« poudarja Kapitlerjeva. Mednarodni sejem UP Najpomembnejši dogodek leta za CUPS je enodnevni mednarodni sejem UP v dvo- rani Golovec v Celju, kjer dijaki iz domovine in tuji- ne trgujejo, komunicirajo v Začetki učnih podjetij sega- jo v leto 1993, ko so v Srednji ekonomski šoli Maribor po- skusno izvajali projekt Učna fi rma in na osnovi dobrih rezultatov je bila nekaj let kasneje oblikovana Centrala učnih podjetij Slovenije kot ustanove, ki bo opravljala sto- ritve za učna podjetja. Ta so bila namreč leta 2000 uvršče- na v izobraževalne programe šol na področju ekonomske, trgovske in upravne dejavno- sti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je CUPS v šol- skem letu 2003/04 umestilo v Ekonomsko šolo Celje. Predstavitev učnih podjetij Ekonomske šole Celje na enem od mednarodnih sejmov v dvorani Golovec v Celju v minulih letih (Foto: arhiv CUPS) Mateja Kapitler: »Za uspeh mla- dih bodo poleg znanja pomembne njihova ustvarjalnost, sposobnost dostopanja do informacij in povezo- vanja znanja, da se ne bodo ustavili pri težavah, temveč iskali rešitve. Prav to mladim ponujamo v učnih podjetjih in Centrali učnih podjetij Slovenije.« (Foto: TC) Marjeta Nosan: »Koncept učnega podjetja v programu ekonomski tehnik je odličen za dijake, saj med drugim razvijajo občutek odgovor- nosti za opravljeno delo, razvijajo sposobnost za skupinsko delo in komuniciranje, natančnost pri delu, podjetniško razmišljanje, soli- darnost in moralno-etične kvalitete, pridobivajo občutek pripadnosti ko- lektivu …« (Foto: TC) slovenskem in tujih jezikih, preizkušajo svoje pogajalske veščine, opravljajo indivi- dualne poslovne razgovore, oglašujejo na sejemskem radiu, predstavljajo svoja podjetja pred ocenjevalno komisijo (pitchi) in tekmu- jejo v kategorijah najboljša poslovna ideja in najboljši sejemski nastop. »Glede na omejen prostor lahko na osnovi predhodnih šolskih tekmovanj razstavlja 60 do- mačih in tujih učnih podjetij. Vsako leto je tudi veliko obi- skovalcev, večinoma dijakov ekonomskih šol iz domovine in tujine, za katere je obisk sejma prav tako enkratna izkušnja,« pravi Mateja Ka- pitler in dodaja, da je med obiskovalci sejma vsako leto veliko gospodarstvenikov, podjetnikov, politikov ter drugih, ki podpirajo tak kon- cept predstavitve dijakov. Se- jem je namreč prava valilni- ca najrazličnejših poslovnih idej in nekatere od teh so bile v preteklih letih že uspešno uresničene (na primer ideja UP iz Nove Gorice, ki je iz- delalo aplikacijo za merjenje vodostaja Soče, ideja o jakni za polnjenje mobitela s po- močjo sončnih celic, ideja o čeladi za kolesarje, v prime- ru padca povezani s klicnim centrom …). Letos bo sejem še bolj slo- vesen, saj bodo na njem obe- ležili tudi 20-letnico CUPS. vabi k vpisu v srednješolske in višješolske programe. GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA izvaja naslednje programe EKONOMSKA GIMNAZIJA, EKONOMSKI TEHNIK, TEHNIK VAROVANJA, TRGOVEC, EKONOMSKI TEHNIK PTI, MATURITETNI TEČAJ. Vabljeni na informativni dan 16. februarja ob 9. in 15. uri ter 17. februarja ob 9. uri. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2024/2025 bo od 20. 8. 2024 do zapolnitve prostih mest. Informacije: srednja.escelje.si, 03 54 82 930 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA izvaja programa EKONOMIST in ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE kot redni in izredni študij. Informativni dan bo v petek, 16. februarja 2024, ob 10. in 17. uri ter v soboto, 17. februarja 2024, ob 10. uri na Višji strokovni šoli v Celju, Mariborska cesta 2, ter istočasno na daljavo prek videokonferenčnega sistema Zoom. Informacije: visja.escelje.si, 03 42 85 450 VLJUDNO VABLJENI! Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Zakaj še vedno rada sede v šolske klopi? »Po dveh letih od vpisa lahko rečem, da je bila odločitev za izobraževanje v Ljudski univerzi Celje ena najbolj koristnih v mojem življenju, saj vedoželjnost v meni še zdaleč ni ugasnila,« pravi upokojena Romana Sernec z Izlak, ki je na tečajih poleg raznovrstnega znanja pridobila tudi nove znance in prijatelje. Tiste, ki se poigravajo z mislijo, da bi si tako popestrili jesen življenja, zato poziva, naj ne oklevajo. BARBARA FURMAN »Ko sem se nekega dne sprehajala po Celju, sem videla objavo, da v Ljudski univerzi Celje organizirajo široko paleto tečajev in izobraževanj. To bi bilo nekaj zame, sem si rekla. In nisem se zmotila,« pravi Romana Sernec. Romana Sernec je med drugim ljubiteljica knjig. (Foto: Andraž Purg) Upokojena Romana Sernec rada pridobiva nova znanja in poznanstva Ko se je nekega dne sprehajala po Celju, je videla objavo, da v ljudski univerzi organizira- jo široko paleto tečajev in izobraževanj. »To bi bilo nekaj zame, sem si rekla. Zato sem vsto- pila in predstavniki Ljudske univerze Celje so me lepo sprejeli. Predstavili so mi dejavnosti univerze in me povabili, naj se jim pridružim. Sploh nisem oklevala. Vpisala sem se v tečaj računalništva, na katerem sem pridobila ve- liko koristnega znanja. To je bilo pred dvema letoma in še danes ostajam njihova učenka, saj sem zadovoljna z učitelji in načinom po- učevanja. V skupinah nas ni veliko, zato se nam učitelj lahko v večji meri posveti,« poja- sni in doda, da tečaji oziroma izobraževanja trajajo nekaj mesecev, srečujejo se približno dvakrat na teden. Lani se je vpisala še v ob- novitveni tečaj angleškega jezika in zatem še v nadaljevalnega. Tudi učenja nemščine se je lotila. »Menim, da za učenje tujih jezikov ni nikoli prepozno. Sploh za tiste, ki tudi v jeseni življenja radi potujejo.« »Vpisala sem se v tečaj računalništva. To je bilo pred dvema letoma in še danes ostajam njihova učenka. Obiskujem tudi tečaja angleščine in nemščine.« Nova poznanstva Zato je bila toliko bolj vesela izleta oziro- ma ekskurzije v Italijo v sklopu projekta vse- življenjsko učenje. »Obiskali smo Palermo, prestolnico Sicilije. Mesto je bogato z zgodo- vino, s kulturo, z umetnostjo, glasbo. Da ne omenjam čudovite pokrajine. Obiskali smo tamkajšnjo univerzo, na kateri študirajo mla- di z vsega sveta. Poslušali smo predavanje v angleščini in se nato še družili. Domov smo se vrnili z zelo prijetnimi vtisi.« Sicer Romana še pravi, da je v Ljudski uni- verzi Celje stkala nova poznanstva, tudi pri- jateljstva. »S sošolkama Ivanko s Frankolove- ga in Julijo iz Ormoža smo se zelo povezale, zato se družimo tudi zunaj šolskih dejavnosti. Hvaležna sem, da smo se srečale, saj nam je skupaj res lepo. Želim si, da bi prijateljski odnos negovale še vrsto let.« Nikoli ji ni dolgčas Romana Sernec, ki živi na Izlakah, je vrsto let službovala na pošti. Pred tremi leti se je upokojila. Pravi, da ji ni dolgčas, saj si upoko- jenske dneve zapolni z različnimi dejavnostmi. »Odprta sem za nova doživetja, spoznanja, po- znanstva. Še vedno rada potujem, se družim s prijatelji. Moj konjiček je zbiranje starin, do katerih gojim spoštljiv odnos, saj v njih pre- poznavam dragoceno dediščino preteklosti. Kar nekaj časa mi vzame urejanje hiše in nje- ne okolice. Pogosto vzamem v roke knjigo. Še posebej rada se poglobim v vsebine s po- dročja duhovnosti oziroma osebnostne rasti. Tako spoznavam sebe in izboljšujem odnose z drugimi,« pravi nasmejana Romana, ki ji tudi rekreacija ni tuja. Kot pravi, ima med rekrea- tivnimi dejavnostmi najraje plavanje, tudi v savni se pogosto sprošča. »Dosledno skrbim za vitalnost, za zdrav duh v zdravem telesu, kar se odraža pri zdravju in dobrem počutju.« Priložnosti za učenje Ko jo vprašam, kako se spominja svojih osnovnošolskih in srednješolskih let, pravi, da se je v šoli vedno dobro počutila, rada se je učila, za šolske uspehe je prejela tudi republi- ško priznanje. »Po končani osnovni šoli sem se vpisala v srednjo šolo za poštne storitve v Ljubljani, ki sem jo leta 1977 uspešno končala in se zaposlila. Čeprav sem formalno izobraže- vanje končala, sem vedela, da mi bo življenje ponudilo še veliko priložnosti za učenje. Kot vidite, sem jih našla tudi v upokojenskih letih. Ljudje smo različni, nekateri na jesen življe- nje najdejo zadovoljstvo v kakšnem konjičku, rekreaciji, ukvarjanju z vnučki, spet drugi v tem, da širijo svoja obzorja z udeleževanjem najrazličnejših tečajev. Pomembno je, da tudi v starejših letih ostanemo dejavni in se družimo, saj to pripomore k dobremu počutju in posle- dično tudi zdravju,« je prepričana Romana. Program osnovne šole za odrasle Srednješolske programe Nacionalne poklicne kvalifikacije Jezikovne tečaje Izpite iz slovenskega jezika Tečaje krepitve digitalnih veščin Tečaje računovodstva Priprave na NPK posrednik za nepremičnine Priprave na strokovni izpit ZUP Šolo risanja in slikanja Spletna predavanja za starše in individualna svetovanja za družine Počitniško varstvo za otroke Mladinske delavnice Izobraževanja za podjetja Svetovanje in karierno orientacijo Izobraževanja za podjetja Svetovanje in karierno orientacijo Ljudska univerza Celje Cankarjeva ulica 1 3000 Celje Kontakt in informacije: ZA VAS IZVAJAMO: AKTUALNO V MARCU: 5. marec ob 16.00 Osnovni tečaj računovodstva in knjigovodstva (120 ur) 5. marec ob 16.00 Priprave NPK Posrednik za nepremičnina (60 ur) V okviru projekta Le korak do novih kompetenc 2023-2029, ki ga sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropski socialni sklad plus (ESS+), ponujamo BREZPLAČNA IZOBRAŽEVANJA: 22. februar ob 16.00 Delavnice o zeliščarstvu (40 ur) 4. marec ob 16.00 Začetni tečaj angleščine (40 ur) 5. marec ob 16.00 Tečaj računalništva (40 ur) 8. april ob 16.00 Nadaljevalni tečaj angleščine (40 ur) 03 428 67 52 info@lu-celje.si www.lu-celje.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Informativna dneva: 16. in 17. februar 2024 Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovic@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Gimnazija: svetovalna.gim@scv.si, erina.zukic@scv.si, sara.brezovnik@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si https://informativni.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje https://www.instagram.com/scvelenje https://www.youtube.com/user/scvvideo Oglas_Novi_tednik_informativni_2024.indd 1 29. 01. 2024 13:07:29 Čas informativnih dnevov in vpisov v nadaljnje izobraževanje pri odraslih prebudi marsikateri spomin na čas osnovne in srednje šole. Takšne in drugačne spomine na to obdobje imajo seveda tudi ravnatelji s Celjskega. Preverili smo, kateri predmet jim je kot učencem oziroma dijakom povzročal največ sivih las. Konec koncev so bili tudi oni nekoč zgolj dijaki v najstniškem svetu. NT, foto: arhiv NT, osebni arhiv Edini »šus« je dobil ravno pri slovenščini Dr. Anton Šepetavc, ravna- telj I. gimnazije v Celju »Smešno je, da sem v osnovni šoli in potem še na začetku gimnazije imel še največ težav s slovenščino, iz kate- re sem kasneje diplo- miral, magistriral in doktoriral. V osnovni šoli mi v prvem razredu pisanje nikakor ni šlo od rok, zato me je dobrosrčna učiteljica Ljudmila Slemenšek večkrat imela – tako se je temu takrat reklo – po pouku. Še vedno sem ji globoko hvaležen, dopovedala mi je, kaj je glas in kaj je črka, in postalo mi je jasno celo to, kar danes še mnogo starejšim ni: da sta v besedi oddaja dva d, in to ne brez razloga. V gimnaziji sem – nevajen učenja – naletel na neprizanesljivo strogega, a odličnega profe- sorja Martina Silvestra. Preden sem se dobro zavedel, mi je stisnil ›šus‹, ki je bil – kolikor se spomnim – moj edini, dobil pa sem ga pri ›kontrolki‹ iz določanja verznih struktur. Saj veste: jamb, trohej, anapest, amfi brah, laški enajsterec in takšne čisto nič preproste reči, ki se danes v gimnaziji sploh ne obravnava- jo več ali samo tako bolj mimogrede. ›Šus‹ sem popravil ob prvi priložnosti, nisem bil edini, naš razrednik, takrat rosno mlad prof. Slavko Deržek, se ob tem tudi ni najbrž pre- več vznemirjal; podpiral nas je, usmerjal in imel rad. Do polletja smo bili vsi ›ta resni‹ na zeleni veji, neizprosna selekcija pa je poskrbela, da je naš 1. e- -razred v nekaj mesecih zapustilo več sošolcev, kot se jih da prešteti na prste ene roke. Slovenščino sem v osnovni šoli imel pet, v gimnaziji pa štiri, saj sem vsa štiri leta trmasto vztra- jal pri učenju po potrebi, profesor Silvester pa tudi ni ka- zal kakšnega velikega razumevanja za moj literarni talent, ki ga mogoče nekaj imam in sem ga podedoval po že davno po- kojni naši ljubi mamici. Mature mi ni bilo treba opravljati, ker sem bil odličen. Za mojo študijsko odločitev (francoščina, slovenšči- na) je ›kriv‹ profesor Deržek, ki me je ob za- poslitvi leta 1985 tudi priporočil ravnatelju profesorju Jožetu Zupančiču, s katerim sem potem delal 22 let, preden sem ga leta 2007 nasledil na tem vročem stolu. Slovenščina mi je še vedno najbolj ljubi jezik tega sveta. Če je bilo kdaj kaj narobe, sem si sam kriv. To sem vedel že takrat in to vem danes še toliko bolj. Kaj pa matemati- ka? Nisem blestel, a ›po potrebi‹ sem vedno zmogel in nikoli mi ni bila zoprna, res pa je, da sem jo imel malo manj rad kot jezike, ge- ografi jo, zgodovino ali Kl(j)ub. Da telovadbe in nogometa sploh ne omenjam.« Med ravnatelji Kaj jim je kot dijakom povzročalo največ sivih las? Dr. Anton Šepetavc Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Ni si bila blizu s kemijo, z biologijo in s fiziko Katja Esih, direkto- rica Regijskega študij- skega središča v Celju: »Tako v osnovni kot v srednji šoli nisem imela velikih težav s predmeti ali z učitelji, sem pa ime- la veliko raje družboslovne predmete, s kemijo, z biologijo in s fi ziko si nismo bili preveč blizu. Čeprav imam rada številke, nekaj časa sem tudi poučevala statistiko in poslovno matematiko na ljudski univerzi, še zdaj včasih sanjam, da nisem naredila izpita iz matematike 2 na ekonomski fakulteti. Ko se prebujam, razmišljam, kako sem lahko diplomirala, če nisem naredila izpita. In ko se zdani, je mojih nočnih mor z neo- pravljenim izpitom iz matematike na srečo konec.« Med risanjem je bil čisto prepoten Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava »V osnovni šoli je bila zame največja nočna mora likovna umetnost, ker nikoli nisem znal risati ničesar, kar ni bilo pove- zano z geometrijo. Ob nalogi, naj nari- šem psa, sem bil čisto prepoten. V srednji šoli nisem bil ljubi- telj zgodovine. Slednja me zdaj, v odrasli dobi, veli- ko bolj zanima. Doma so me vzgojili, da je treba učitelje spoštovati, da imajo vedno prav. Še posebej sem cenil po- štene in človeške učite- lje, ki so znali pogledati na vse tudi z drugega zor- nega kota in so nas vseeno veliko naučili. Bal se nisem nikogar, morda le učitelji- ce v tretjem razredu, ki je kdaj dala tudi kakšno vzgojno. Enkrat me je med malico hranila z ričetom. Zaradi tega (in sramu pred sošolci) sem ga začel celo jesti in ga imam rad še danes. Šolske izzive sem večinoma pre- magoval sam. Starši so morali poseči v učenje le pri nemščini v srednji šoli, ker je bila podlaga iz osnovne šole zelo slaba in sem potreboval nekaj mesecev, da sem se utiril ter nadoknadil. Iz obdobja izobra- ževanja se spomnim tudi ne- kaj anekdot. V srednji šoli smo vsi iz razreda hoteli ›špricati‹ pouk, a smo na stopnišču srečali profe- sorico. Ta se je zaradi razočaranja nad nami skoraj razjokala. Vsi smo se lepo obrnili in tega nismo več ponovili. Spomnim se tudi prigode, ko sem pri spraševanju fi - zike dobil negativno oceno. Profesor me je vprašal, zakaj se nisem učil. Povedal sem mu, da sem se učil zgodovino. Odvrnil mi je, da bo moj ›cvek‹ naslednji dan tudi že zgodo- vina.« Kot bi sedel v kinu in gledal film Iztok Leskovar, ravna- telj SIC Alme M. Karlin »Z veseljem ugota- vljam, da sem očitno imel srečo in občutka, da bi me bilo zelo strah katerega predmeta, v osnovni in srednji šoli ni- sem bil deležen. Je pa res, da sem vse majhne stiske in težave odpravljal sproti ter se ravnal po nasvetih učiteljev in staršev. Raje bi rekel, da sem neznansko užival pri zgodovini, ki jo je učite- ljica tako slikovito učila, da sem imel občutek, kot da sedim v kinu in gledam fi lm. Učitelj matematike je spodbudil dinamiko, tekmoval- nost in delovno vzdušje, profesori- ca fi zike je vsak dan prišla na dan z novo težavo, ki so jo fi zikalna orodja zelo preprosto rešila. Športniki so nas navdušili za pohode, no- gomet, tenis, namizni tenis in še bi lahko našteval. Po- grešal sem ples. V mislih se z veseljem vračam v osnovno in srednjo šolo, na fakulteto in v službo, kjer sem srečal vrhun- ske strokovnjake in se učil od njih. Očitno sta moja starša odlično opra- vila svoje delo in se jima za to iskreno zahvaljujem. Seveda pa je po mojem mne- nju odločilno vlogo odigral odnos ali – bolj konkretno – spoštovanje do njih.« Pri matematiki so bili v temi Helena Zupanc, ravna- teljica Šole za storitvene dejavnosti Velenje »Niti v času osnovno- šolskega izobraževanja niti v gimnazijskih letih ni bilo pravzaprav no- benega predmeta, ki bi mi povzročal težave. Bili so samo tisti, ki so mi bili bolj oziroma manj pri srcu. Med slednjimi so bili na- ravoslovni predmeti, zato sem tako kot moji sošolci v gimnaziji izbrala jezi- kovno smer. Spominjam se razredne ure, ko nas je razredničarka povpra- šala, kako kaže našim ocenam v redovalnici. In ji je en izmed sošolcev od- govoril: »Pri matematiki smo v temi, pri fi ziki in kemiji v megli, jeziki in drugi predmeti so v soncu.« In razredničarka je komentirala, da je vreme res nestanovitno zadnje čase.« Razmišljala je o smiselnosti matematike Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC »Spomini na osnovno- in srednješolska leta so zelo prijetni. Kljub temu me je vedno razveselilo, kadar je odpadla kakšna ura matematike, ob kateri sem kot ljubiteljica družboslovja in jezikov seveda kdaj razmi- šljala tudi o njeni smiselnosti. To ni bistveno vplivalo na moj odnos do predmeta. Naredila sem kakšno vajo več, prosila za pomoč in tako krepila svojo vztrajnost in delavnost ter ne nazadnje tudi ob matematiki razvijala kritično mišljenje in svoje socialne veščine. Bilo je zelo preprosto, z veseljem se spominjam svojih nekdanjih učiteljev. Tudi danes si s sodelavci prizadevamo pripraviti naše mlade čim bolje, ne samo na zaposlitev in študij, ampak tudi na življenje. Ne pozabimo, da kjer- koli najdemo nekaj izje- mnega, bomo vedno našli sledi odličnega učitelja.« Peter Juvančič Katja Esih Iztok Leskovar Helena Zupanc Simona Črep Bi se radi naučili variti? Lepo naličiti? Govoriti francosko, osvežiti znanje angleščine? Urejati fotografije? Vas mika svet umetne inteligence? Pridružite se nam na BREZPLAČNIH tečajih: Informacije: spela.kumer@sc-celje.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Informativna dneva: 16. in 17. februar 2024 Šola za strojništvo, geotehniko in okolje: nina.gosniksimeonovic@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Elektro in računalniška šola: urska.koletnik@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Šola za storitvene dejavnosti: karmen.mikek@scv.si, polonca.kunstelj@scv.si Gimnazija: svetovalna.gim@scv.si, erina.zukic@scv.si, sara.brezovnik@scv.si Višja strokovna šola: vss@scv.si https://informativni.scv.si https://www.facebook.com/scvelenje https://www.instagram.com/scvelenje https://www.youtube.com/user/scvvideo Oglas_Novi_tednik_informativni_2024.indd 1 29. 01. 2024 13:07:29 Čas informativnih dnevov in vpisov v nadaljnje izobraževanje pri odraslih prebudi marsikateri spomin na čas osnovne in srednje šole. Takšne in drugačne spomine na to obdobje imajo seveda tudi ravnatelji s Celjskega. Preverili smo, kateri predmet jim je kot učencem oziroma dijakom povzročal največ sivih las. Konec koncev so bili tudi oni nekoč zgolj dijaki v najstniškem svetu. NT, foto: arhiv NT, osebni arhiv Edini »šus« je dobil ravno pri slovenščini Dr. Anton Šepetavc, ravna- telj I. gimnazije v Celju »Smešno je, da sem v osnovni šoli in potem še na začetku gimnazije imel še največ težav s slovenščino, iz kate- re sem kasneje diplo- miral, magistriral in doktoriral. V osnovni šoli mi v prvem razredu pisanje nikakor ni šlo od rok, zato me je dobrosrčna učiteljica Ljudmila Slemenšek večkrat imela – tako se je temu takrat reklo – po pouku. Še vedno sem ji globoko hvaležen, dopovedala mi je, kaj je glas in kaj je črka, in postalo mi je jasno celo to, kar danes še mnogo starejšim ni: da sta v besedi oddaja dva d, in to ne brez razloga. V gimnaziji sem – nevajen učenja – naletel na neprizanesljivo strogega, a odličnega profe- sorja Martina Silvestra. Preden sem se dobro zavedel, mi je stisnil ›šus‹, ki je bil – kolikor se spomnim – moj edini, dobil pa sem ga pri ›kontrolki‹ iz določanja verznih struktur. Saj veste: jamb, trohej, anapest, amfi brah, laški enajsterec in takšne čisto nič preproste reči, ki se danes v gimnaziji sploh ne obravnava- jo več ali samo tako bolj mimogrede. ›Šus‹ sem popravil ob prvi priložnosti, nisem bil edini, naš razrednik, takrat rosno mlad prof. Slavko Deržek, se ob tem tudi ni najbrž pre- več vznemirjal; podpiral nas je, usmerjal in imel rad. Do polletja smo bili vsi ›ta resni‹ na zeleni veji, neizprosna selekcija pa je poskrbela, da je naš 1. e- -razred v nekaj mesecih zapustilo več sošolcev, kot se jih da prešteti na prste ene roke. Slovenščino sem v osnovni šoli imel pet, v gimnaziji pa štiri, saj sem vsa štiri leta trmasto vztra- jal pri učenju po potrebi, profesor Silvester pa tudi ni ka- zal kakšnega velikega razumevanja za moj literarni talent, ki ga mogoče nekaj imam in sem ga podedoval po že davno po- kojni naši ljubi mamici. Mature mi ni bilo treba opravljati, ker sem bil odličen. Za mojo študijsko odločitev (francoščina, slovenšči- na) je ›kriv‹ profesor Deržek, ki me je ob za- poslitvi leta 1985 tudi priporočil ravnatelju profesorju Jožetu Zupančiču, s katerim sem potem delal 22 let, preden sem ga leta 2007 nasledil na tem vročem stolu. Slovenščina mi je še vedno najbolj ljubi jezik tega sveta. Če je bilo kdaj kaj narobe, sem si sam kriv. To sem vedel že takrat in to vem danes še toliko bolj. Kaj pa matemati- ka? Nisem blestel, a ›po potrebi‹ sem vedno zmogel in nikoli mi ni bila zoprna, res pa je, da sem jo imel malo manj rad kot jezike, ge- ografi jo, zgodovino ali Kl(j)ub. Da telovadbe in nogometa sploh ne omenjam.« Med ravnatelji Kaj jim je kot dijakom povzročalo največ sivih las? Dr. Anton Šepetavc Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Ni si bila blizu s kemijo, z biologijo in s fiziko Katja Esih, direkto- rica Regijskega študij- skega središča v Celju: »Tako v osnovni kot v srednji šoli nisem imela velikih težav s predmeti ali z učitelji, sem pa ime- la veliko raje družboslovne predmete, s kemijo, z biologijo in s fi ziko si nismo bili preveč blizu. Čeprav imam rada številke, nekaj časa sem tudi poučevala statistiko in poslovno matematiko na ljudski univerzi, še zdaj včasih sanjam, da nisem naredila izpita iz matematike 2 na ekonomski fakulteti. Ko se prebujam, razmišljam, kako sem lahko diplomirala, če nisem naredila izpita. In ko se zdani, je mojih nočnih mor z neo- pravljenim izpitom iz matematike na srečo konec.« Med risanjem je bil čisto prepoten Peter Juvančič, ravnatelj Gimnazije Lava »V osnovni šoli je bila zame največja nočna mora likovna umetnost, ker nikoli nisem znal risati ničesar, kar ni bilo pove- zano z geometrijo. Ob nalogi, naj nari- šem psa, sem bil čisto prepoten. V srednji šoli nisem bil ljubi- telj zgodovine. Slednja me zdaj, v odrasli dobi, veli- ko bolj zanima. Doma so me vzgojili, da je treba učitelje spoštovati, da imajo vedno prav. Še posebej sem cenil po- štene in človeške učite- lje, ki so znali pogledati na vse tudi z drugega zor- nega kota in so nas vseeno veliko naučili. Bal se nisem nikogar, morda le učitelji- ce v tretjem razredu, ki je kdaj dala tudi kakšno vzgojno. Enkrat me je med malico hranila z ričetom. Zaradi tega (in sramu pred sošolci) sem ga začel celo jesti in ga imam rad še danes. Šolske izzive sem večinoma pre- magoval sam. Starši so morali poseči v učenje le pri nemščini v srednji šoli, ker je bila podlaga iz osnovne šole zelo slaba in sem potreboval nekaj mesecev, da sem se utiril ter nadoknadil. Iz obdobja izobra- ževanja se spomnim tudi ne- kaj anekdot. V srednji šoli smo vsi iz razreda hoteli ›špricati‹ pouk, a smo na stopnišču srečali profe- sorico. Ta se je zaradi razočaranja nad nami skoraj razjokala. Vsi smo se lepo obrnili in tega nismo več ponovili. Spomnim se tudi prigode, ko sem pri spraševanju fi - zike dobil negativno oceno. Profesor me je vprašal, zakaj se nisem učil. Povedal sem mu, da sem se učil zgodovino. Odvrnil mi je, da bo moj ›cvek‹ naslednji dan tudi že zgodo- vina.« Kot bi sedel v kinu in gledal film Iztok Leskovar, ravna- telj SIC Alme M. Karlin »Z veseljem ugota- vljam, da sem očitno imel srečo in občutka, da bi me bilo zelo strah katerega predmeta, v osnovni in srednji šoli ni- sem bil deležen. Je pa res, da sem vse majhne stiske in težave odpravljal sproti ter se ravnal po nasvetih učiteljev in staršev. Raje bi rekel, da sem neznansko užival pri zgodovini, ki jo je učite- ljica tako slikovito učila, da sem imel občutek, kot da sedim v kinu in gledam fi lm. Učitelj matematike je spodbudil dinamiko, tekmoval- nost in delovno vzdušje, profesori- ca fi zike je vsak dan prišla na dan z novo težavo, ki so jo fi zikalna orodja zelo preprosto rešila. Športniki so nas navdušili za pohode, no- gomet, tenis, namizni tenis in še bi lahko našteval. Po- grešal sem ples. V mislih se z veseljem vračam v osnovno in srednjo šolo, na fakulteto in v službo, kjer sem srečal vrhun- ske strokovnjake in se učil od njih. Očitno sta moja starša odlično opra- vila svoje delo in se jima za to iskreno zahvaljujem. Seveda pa je po mojem mne- nju odločilno vlogo odigral odnos ali – bolj konkretno – spoštovanje do njih.« Pri matematiki so bili v temi Helena Zupanc, ravna- teljica Šole za storitvene dejavnosti Velenje »Niti v času osnovno- šolskega izobraževanja niti v gimnazijskih letih ni bilo pravzaprav no- benega predmeta, ki bi mi povzročal težave. Bili so samo tisti, ki so mi bili bolj oziroma manj pri srcu. Med slednjimi so bili na- ravoslovni predmeti, zato sem tako kot moji sošolci v gimnaziji izbrala jezi- kovno smer. Spominjam se razredne ure, ko nas je razredničarka povpra- šala, kako kaže našim ocenam v redovalnici. In ji je en izmed sošolcev od- govoril: »Pri matematiki smo v temi, pri fi ziki in kemiji v megli, jeziki in drugi predmeti so v soncu.« In razredničarka je komentirala, da je vreme res nestanovitno zadnje čase.« Razmišljala je o smiselnosti matematike Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC »Spomini na osnovno- in srednješolska leta so zelo prijetni. Kljub temu me je vedno razveselilo, kadar je odpadla kakšna ura matematike, ob kateri sem kot ljubiteljica družboslovja in jezikov seveda kdaj razmi- šljala tudi o njeni smiselnosti. To ni bistveno vplivalo na moj odnos do predmeta. Naredila sem kakšno vajo več, prosila za pomoč in tako krepila svojo vztrajnost in delavnost ter ne nazadnje tudi ob matematiki razvijala kritično mišljenje in svoje socialne veščine. Bilo je zelo preprosto, z veseljem se spominjam svojih nekdanjih učiteljev. Tudi danes si s sodelavci prizadevamo pripraviti naše mlade čim bolje, ne samo na zaposlitev in študij, ampak tudi na življenje. Ne pozabimo, da kjer- koli najdemo nekaj izje- mnega, bomo vedno našli sledi odličnega učitelja.« Peter Juvančič Katja Esih Iztok Leskovar Helena Zupanc Simona Črep Bi se radi naučili variti? Lepo naličiti? Govoriti francosko, osvežiti znanje angleščine? Urejati fotografije? Vas mika svet umetne inteligence? Pridružite se nam na BREZPLAČNIH tečajih: Informacije: spela.kumer@sc-celje.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE V okviru javnega zavoda Regijsko študijsko središče v Celju, ki so ga ustanovile občine ter gospodarske in obrtne zbornice Saviniske regije, delujejo Fakulteta za varstvo okolja v Velenju, Fakulteta za zdravstvene vede in Visoka šola za proizvodno inženirstvo, obe s sedežem v Celju. OKOLJE, ZDRAVSTVO IN TEHNIKA E: info@rss-ce.si | T: 03/42 87 900 | www.rss-ce.si Odločite se za pravo študijsko smer! Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Sodobno proizvodno inženirstvo ZNANJE, KI GA BOSTE LAHKO UPORABILI. E: info@vspi.si | T: 06/555 64 79 | www.vspi.si Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Varstvo okolja in ekotehnologije OKOLJE VARUJEMOZ ZNANJEM. E: info@fvo.si | T: 03/898 64 10 | www.fvo.si #192D3C Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega RADIMO SKUPAJ ZNANJE, SKRBIMO SKUPAJ ZA ŽIVLJENJE. E: info@fzvce.si | T: 03/428 79 00 | www.fzvce.si Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Od prejšnjega četrtka gre za enajst nadebudnih pod- jetnikov zares. Takrat so v Inkubatorju Savinjske regi- je v Celju podpisali štirimesečne pogodbe o zaposlitvi. V tem času bodo storili vse, da bodo konec pomladi lahko ustanovili svoje podjetje. Projekt, katerega del so, je poimenovan PONI Savinjska – Podjetno nad izzive. Omenjenih enajst predstavlja prvo skupino v projektu in bo oralo ledino za vse, ki se bodo projek- ta udeležili v prihodnosti. Prejšnji četrtek jih je ob začetku nagovoril župan Mestne občine Celje Matija Kovač in jim zaželel uspešno podjetniško prihodnost. Uspešno prihodnost je enajstim pionirjem zaželela tudi direktorica Razvojne agencije savinjske regije Bojana Stopinšek. Projekt PONI Savinjska je del do- govora za razvoj savinjske razvojne regije. JANŽE FRIC Vseh enajst prihodnjih podjetnikov v družbi direktorice Bojane Stopinšek in celjskega župana Matije Kovača (Foto: Andraž Purg) Cilj projekta je, da udele- ženci po usposabljanju posta- nejo podjetniki in ustanovijo lastno podjetje. Organizatorji projekta načrtujejo, da bo do vključno leta 2028 v ta projekt vključenih 106 udeležencev. Projekt PONI Savinjska je sicer v celoti vreden približno mili- jon in pol evrov, fi nancirata ga tako Republika Slovenija kot tudi Evropska unija, in sicer iz sklada za regionalni razvoj. Prva skupina zagrizla v delom »PONI Savinjska je vseslo- venski projekt. Vključene smo vse regionalne razvojne agencije v državi, kar znese 12 razvojnih agencij. Gre za prvi projekt dogovora za razvoj re- gije. V nadaljevanju bomo raz- vijali še za 55 milijonov evrov projektov. Šlo bo za vodovode, kanalizacije, podjetniške inku- batorje, prometne strategije, zeleno infrastrukturo in kole- sarske povezave,« je povedala direktorica Razvojne agencije savinjske regije Bojana Stopin- šek. Za razliko od preostalih de- lov države se bodo v savinjski regiji selili med kraji. Začeli so v Celju, kjer bodo nadebudni podjetniki štiri mesece razvijali svoje podjetniške ideje. Temu bo sledil mesec počitka, pro- jekt bodo nadaljevali v začetku julija v Podjetniškem inkuba- torju Aurea v Gorici pri Slivni- ci. Sledil bo enak vzorec, torej štirje meseci razvijanja idej in en mesec premora, konec leta se bodo preselili na sedež Ra- zvojne agencije savinjsko-šale- ške regije v Nazarje. »Selitve projekta so name- njene temu, da bomo čim bliž- je udeležencem. Prva skupina je torej v Celju, kamor se bomo enkrat še vrnili,« je razložila di- rektorica. Prvi razpis je bil, tako kot bodo vsi naslednji, javen, nanj se je prijavilo malo več kot 20 nadebudnih podjetnikov, za sodelovanje v projektu so jih izbrali enajst. Ocenjevalna ko- misija je kandidate povabila na krajše razgovore, na podla- gi katerih je nato izbrala tiste, ki so predstavili podjetniške ideje, ki po mnenju komisije največ obetajo. Prva skupina je tako pričela projekt, prijave za drugo in nadaljnje še niso objavljene. Štirimesečno razvijanje idej Bojana Stopinšek je projekt PONI Savinjska opisala kot model podjetniškega uspo- sabljanja, v okviru katerega udeleženci v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. To v času programa dosežejo s celostnim programom podjetniških uspo- sabljanj in z mentorstvom ter nudenjem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničeva- nju njihovih poslovnih idej. Pomembno vlogo bo igrala tudi medsebojna pomoč med udeleženci programa. Udeleženci v projektu bodo v času trajanja tudi zaposleni v Razvojni agenciji savinjske re- gije, kar je posebnost tega pro- jekta. To bo vsem razvijalcem lastnih poslovnih idej poleg fi nančne podpore med izvaja- njem programa dalo tudi čas, ki ga bodo lahko bodo nameni- li izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi na samostojno podjetniško pot. Plača, ki jo bodo udeleženci prejemali v tem času, bo sicer minimalna, a jim bo zaposlitev omogočila tudi nekaj dodatnih prednosti, kot je na primer do- pust. Projekt PONI Savinjska bo Razvojna agencija savinjske regije izvajala v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleške, spodnje savinjske, osrednje celjske in dravinjske regije ter na območju Obsotelja in Koz- janskega. Krepitev Celja kot gospodarskega središča Eden od strateških ciljev celjske občine je po besedah župana Matije Kovača krepitev Celja kot gospodarskega sredi- šča regije. Zato je izpostavil po- membnost prenašanja znanj in idej v regiji, v tem primeru predvsem tistih, ki so vezani na gospodarstvo. »V celjski občini smo veseli, da je program PONI v Inku- batorju savinjske regije, ki je v preteklosti že poskrbel za številne uspešne podjetniške zgodbe in zgradil močno mre- žo in skupnost mladih podje- tnikov ter podjetniških idej. Verjamem, da bo PONI močen korak h krepitvi podjetniškega duha v našem mestu in širši regiji,« je povedal župan. Dodal je še, da se v občini trudijo krepiti podjetništvo z vsakoletnimi razpisi za pod- poro gospodarstvu, predvsem s prostorskim načrtovanjem in z urejanjem gospodarskih con. »Letos in lani smo dejav- ni pri urejanju nove poslovne cone Trnovlje jug, kjer ravno končujemo gradnjo komu- nalne opreme,« je še povedal. Pri tem je nagovoril tudi vseh enajst udeležencev projekta PONI: »Morda bo tudi katera od tukaj zasnovanih podje- tniških idej zaživela v novi poslovni coni.« Ob koncu nagovora je župan enajsterici zaželel uspešno delo v programu ter veliko dobrih in navdihujočih idej. Nagovor je končal z beseda- mi: »Veselim se že predstavitve rezultatov ob koncu dela prve skupine.« Bojana Stopinšek je projekt PONI Savinjska opisala kot model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega udeleženci v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. »Letos in lani smo dejavni pri urejanju nove poslovne cone Trnovlje jug, kjer ravno končujemo gradnjo komunalne opreme. Morda bo tudi katera od tukaj zasnovanih podjetniških idej zaživela v novi poslovni coni,« je povedal celjski župan. Delati je začela prva skupina Mladi v podjetniške vode Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine (SSI, štiriletni program) V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2024/25: Informativni dan za odrasle bo, v petek, 16. 2. 2024 ob 9. in 15. uri ter v soboto, 17. 2. 2024 ob 9. uri. Izobraževanje odraslih v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje se zavedamo, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam posameznika. Obveznih predavanj ni. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza, in izobraževanje lažje usk- lajujejo z drugimi obveznostmi. Prav tako upoštevamo predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. Strokovne praktične izkušnje udeleženci izobraževan- ja odraslih pridobijo v naših učnih bazah: v Splošni bolnišnici Celje in Domu Lipa Štore, udeleženci programa kozmetični tehnik pa v odlično opremljenih specializiranih učilnicah v šoli. Vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva. Udeleženci imajo na voljo svetovalca oziro- ma mentorja, na katerega se lahko obrnejo za pomoč ali nasvet. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v ka- terem načrtujemo opravljanje obveznosti ter predviden konec izobraževanja. Napredek udeležencev v izobraževanju odraslih redno spremljamo. Rezultati kažejo, da so uspešni tako pri opravljanju posameznih izpitov kot tudi ob koncu šolanja, ko opravljajo poklicno maturo in zaključni izpit. Mnogi med njimi s svo- jo zavzetostjo in pozitivno naravnanostjo predstavljajo pravi navdih ne samo za druge udeležence in dijake, ampak tudi za nas, zaposlene. Tudi na področju izobraževanja odraslih se zavedamo pomena kakovosti, ki jo vidimo predvsem v zagotavljanju kakovostnega splošnega in strokovnega znanja ter v spodbujanju strpnega, humanega in odgovornega odnosa do sočloveka. Smo nosilec zelenega znaka kakovosti za izobraževanje odraslih, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. Mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Od prejšnjega četrtka gre za enajst nadebudnih pod- jetnikov zares. Takrat so v Inkubatorju Savinjske regi- je v Celju podpisali štirimesečne pogodbe o zaposlitvi. V tem času bodo storili vse, da bodo konec pomladi lahko ustanovili svoje podjetje. Projekt, katerega del so, je poimenovan PONI Savinjska – Podjetno nad izzive. Omenjenih enajst predstavlja prvo skupino v projektu in bo oralo ledino za vse, ki se bodo projek- ta udeležili v prihodnosti. Prejšnji četrtek jih je ob začetku nagovoril župan Mestne občine Celje Matija Kovač in jim zaželel uspešno podjetniško prihodnost. Uspešno prihodnost je enajstim pionirjem zaželela tudi direktorica Razvojne agencije savinjske regije Bojana Stopinšek. Projekt PONI Savinjska je del do- govora za razvoj savinjske razvojne regije. JANŽE FRIC Vseh enajst prihodnjih podjetnikov v družbi direktorice Bojane Stopinšek in celjskega župana Matije Kovača (Foto: Andraž Purg) Cilj projekta je, da udele- ženci po usposabljanju posta- nejo podjetniki in ustanovijo lastno podjetje. Organizatorji projekta načrtujejo, da bo do vključno leta 2028 v ta projekt vključenih 106 udeležencev. Projekt PONI Savinjska je sicer v celoti vreden približno mili- jon in pol evrov, fi nancirata ga tako Republika Slovenija kot tudi Evropska unija, in sicer iz sklada za regionalni razvoj. Prva skupina zagrizla v delom »PONI Savinjska je vseslo- venski projekt. Vključene smo vse regionalne razvojne agencije v državi, kar znese 12 razvojnih agencij. Gre za prvi projekt dogovora za razvoj re- gije. V nadaljevanju bomo raz- vijali še za 55 milijonov evrov projektov. Šlo bo za vodovode, kanalizacije, podjetniške inku- batorje, prometne strategije, zeleno infrastrukturo in kole- sarske povezave,« je povedala direktorica Razvojne agencije savinjske regije Bojana Stopin- šek. Za razliko od preostalih de- lov države se bodo v savinjski regiji selili med kraji. Začeli so v Celju, kjer bodo nadebudni podjetniki štiri mesece razvijali svoje podjetniške ideje. Temu bo sledil mesec počitka, pro- jekt bodo nadaljevali v začetku julija v Podjetniškem inkuba- torju Aurea v Gorici pri Slivni- ci. Sledil bo enak vzorec, torej štirje meseci razvijanja idej in en mesec premora, konec leta se bodo preselili na sedež Ra- zvojne agencije savinjsko-šale- ške regije v Nazarje. »Selitve projekta so name- njene temu, da bomo čim bliž- je udeležencem. Prva skupina je torej v Celju, kamor se bomo enkrat še vrnili,« je razložila di- rektorica. Prvi razpis je bil, tako kot bodo vsi naslednji, javen, nanj se je prijavilo malo več kot 20 nadebudnih podjetnikov, za sodelovanje v projektu so jih izbrali enajst. Ocenjevalna ko- misija je kandidate povabila na krajše razgovore, na podla- gi katerih je nato izbrala tiste, ki so predstavili podjetniške ideje, ki po mnenju komisije največ obetajo. Prva skupina je tako pričela projekt, prijave za drugo in nadaljnje še niso objavljene. Štirimesečno razvijanje idej Bojana Stopinšek je projekt PONI Savinjska opisala kot model podjetniškega uspo- sabljanja, v okviru katerega udeleženci v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. To v času programa dosežejo s celostnim programom podjetniških uspo- sabljanj in z mentorstvom ter nudenjem vsestranske pomoči udeležencem pri uresničeva- nju njihovih poslovnih idej. Pomembno vlogo bo igrala tudi medsebojna pomoč med udeleženci programa. Udeleženci v projektu bodo v času trajanja tudi zaposleni v Razvojni agenciji savinjske re- gije, kar je posebnost tega pro- jekta. To bo vsem razvijalcem lastnih poslovnih idej poleg fi nančne podpore med izvaja- njem programa dalo tudi čas, ki ga bodo lahko bodo nameni- li izključno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi na samostojno podjetniško pot. Plača, ki jo bodo udeleženci prejemali v tem času, bo sicer minimalna, a jim bo zaposlitev omogočila tudi nekaj dodatnih prednosti, kot je na primer do- pust. Projekt PONI Savinjska bo Razvojna agencija savinjske regije izvajala v sodelovanju s partnerskimi območnimi razvojnimi agencijami na območjih savinjsko-šaleške, spodnje savinjske, osrednje celjske in dravinjske regije ter na območju Obsotelja in Koz- janskega. Krepitev Celja kot gospodarskega središča Eden od strateških ciljev celjske občine je po besedah župana Matije Kovača krepitev Celja kot gospodarskega sredi- šča regije. Zato je izpostavil po- membnost prenašanja znanj in idej v regiji, v tem primeru predvsem tistih, ki so vezani na gospodarstvo. »V celjski občini smo veseli, da je program PONI v Inku- batorju savinjske regije, ki je v preteklosti že poskrbel za številne uspešne podjetniške zgodbe in zgradil močno mre- žo in skupnost mladih podje- tnikov ter podjetniških idej. Verjamem, da bo PONI močen korak h krepitvi podjetniškega duha v našem mestu in širši regiji,« je povedal župan. Dodal je še, da se v občini trudijo krepiti podjetništvo z vsakoletnimi razpisi za pod- poro gospodarstvu, predvsem s prostorskim načrtovanjem in z urejanjem gospodarskih con. »Letos in lani smo dejav- ni pri urejanju nove poslovne cone Trnovlje jug, kjer ravno končujemo gradnjo komu- nalne opreme,« je še povedal. Pri tem je nagovoril tudi vseh enajst udeležencev projekta PONI: »Morda bo tudi katera od tukaj zasnovanih podje- tniških idej zaživela v novi poslovni coni.« Ob koncu nagovora je župan enajsterici zaželel uspešno delo v programu ter veliko dobrih in navdihujočih idej. Nagovor je končal z beseda- mi: »Veselim se že predstavitve rezultatov ob koncu dela prve skupine.« Bojana Stopinšek je projekt PONI Savinjska opisala kot model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega udeleženci v štirih mesecih razvijejo in uresničijo svojo podjetniško idejo. »Letos in lani smo dejavni pri urejanju nove poslovne cone Trnovlje jug, kjer ravno končujemo gradnjo komunalne opreme. Morda bo tudi katera od tukaj zasnovanih podjetniških idej zaživela v novi poslovni coni,« je povedal celjski župan. Delati je začela prva skupina Mladi v podjetniške vode Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje www.szksc.si T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine (SSI, štiriletni program) V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2024/25: Informativni dan za odrasle bo, v petek, 16. 2. 2024 ob 9. in 15. uri ter v soboto, 17. 2. 2024 ob 9. uri. Izobraževanje odraslih v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje se zavedamo, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam posameznika. Obveznih predavanj ni. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza, in izobraževanje lažje usk- lajujejo z drugimi obveznostmi. Prav tako upoštevamo predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. Strokovne praktične izkušnje udeleženci izobraževan- ja odraslih pridobijo v naših učnih bazah: v Splošni bolnišnici Celje in Domu Lipa Štore, udeleženci programa kozmetični tehnik pa v odlično opremljenih specializiranih učilnicah v šoli. Vzporedno z organizacijo in izvajanjem izobraževanja vsa leta razvijamo tudi sistem svetovanja in mentorstva. Udeleženci imajo na voljo svetovalca oziro- ma mentorja, na katerega se lahko obrnejo za pomoč ali nasvet. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v ka- terem načrtujemo opravljanje obveznosti ter predviden konec izobraževanja. Napredek udeležencev v izobraževanju odraslih redno spremljamo. Rezultati kažejo, da so uspešni tako pri opravljanju posameznih izpitov kot tudi ob koncu šolanja, ko opravljajo poklicno maturo in zaključni izpit. Mnogi med njimi s svo- jo zavzetostjo in pozitivno naravnanostjo predstavljajo pravi navdih ne samo za druge udeležence in dijake, ampak tudi za nas, zaposlene. Tudi na področju izobraževanja odraslih se zavedamo pomena kakovosti, ki jo vidimo predvsem v zagotavljanju kakovostnega splošnega in strokovnega znanja ter v spodbujanju strpnega, humanega in odgovornega odnosa do sočloveka. Smo nosilec zelenega znaka kakovosti za izobraževanje odraslih, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije. Mag. Jana Bervar Izobraževanje odraslih Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Zdaj je pravi čas za dokončanje osnovne šole Uspešno končana osnovna šola je prva odskočna deska za poklicno kariero in izhodišče za nadaljevanje šolanja. Program OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE je javnoveljaven in daje izobrazbo enakovredno redni osnovni šoli. Program, s katerim si boste lažje poiskali delo in si hkrati odprli vrata za nadaljnje izobraževanje, je BREZPLAČEN. Informacije in prijave: 03 713 35 65, isio@upi.si V srednješolski program se lahko vključite sredi leta Ste se pred leti vpisali v srednjo šolo, pa vam je življenjski tok dogodkov onemogočil, da bi jo dokončali in pridobili spričevalo? Ali se želite prekvalificirati za nov poklic? Niste edini. In ne, ni prepozno. Na UPI Žalec se lahko tudi v tem času še vključite v naslednje srednješolske programe: oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter programa predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Čeprav smo s predavanji pričeli jeseni, ne boste zamudili prav ničesar, saj boste ob naši podpori zamujeno učno snov lahko nadoknadili. Ob tem pa plačate POLOVIČNO ŠOLNINO. V ceno so všteta vsa gradiva in izpiti. Vabljeni, da se skupaj z nami podate na pot učenja in znanja. Vas zanima, kaj je naše udeležence pritegnilo k vpisu na UPI – ljudsko univerzo Žalec? * Predavanja, ki so v popoldanskem času – tako v živo kot na daljavo * Zagotovljena brezplačna učna pomoč * Pozitivna izkušnja iz prejšnjih let * Ugodna cena * Prijazen odnos Za informacije nam pišite na marjana.persic@upi.si. Čas je, da uresničite svoje cilje Ste si ob novem letu zadali, da boste letos nadgradili svoje znanje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE ali ITALIJANŠČINE? Zdaj je pravi čas, da skupaj z UPI Žalec uresničite svoje cilje. Z novimi tečaji začenjamo od 1. marca dalje! Marca pričenjamo tudi PRIPRAVE NA NACIONALNO POKLICNO KVALIFIKACIJO SOCIALNI OS- KRBOVALEC NA DOMU. Za informacije nam pišite na lu-zalec@upi.si Več na www.upi.si BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEC v TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEC v 03 713 35 50 VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 6, 9. februar 2024 IZOBRAŽEVANJE Zdaj je pravi čas za dokončanje osnovne šole Uspešno končana osnovna šola je prva odskočna deska za poklicno kariero in izhodišče za nadaljevanje šolanja. Program OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE je javnoveljaven in daje izobrazbo enakovredno redni osnovni šoli. Program, s katerim si boste lažje poiskali delo in si hkrati odprli vrata za nadaljnje izobraževanje, je BREZPLAČEN. Informacije in prijave: 03 713 35 65, isio@upi.si V srednješolski program se lahko vključite sredi leta Ste se pred leti vpisali v srednjo šolo, pa vam je življenjski tok dogodkov onemogočil, da bi jo dokončali in pridobili spričevalo? Ali se želite prekvalificirati za nov poklic? Niste edini. In ne, ni prepozno. Na UPI Žalec se lahko tudi v tem času še vključite v naslednje srednješolske programe: oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija ter programa predšolska vzgoja in tehnik računalništva. Čeprav smo s predavanji pričeli jeseni, ne boste zamudili prav ničesar, saj boste ob naši podpori zamujeno učno snov lahko nadoknadili. Ob tem pa plačate POLOVIČNO ŠOLNINO. V ceno so všteta vsa gradiva in izpiti. Vabljeni, da se skupaj z nami podate na pot učenja in znanja. Vas zanima, kaj je naše udeležence pritegnilo k vpisu na UPI – ljudsko univerzo Žalec? * Predavanja, ki so v popoldanskem času – tako v živo kot na daljavo * Zagotovljena brezplačna učna pomoč * Pozitivna izkušnja iz prejšnjih let * Ugodna cena * Prijazen odnos Za informacije nam pišite na marjana.persic@upi.si. Čas je, da uresničite svoje cilje Ste si ob novem letu zadali, da boste letos nadgradili svoje znanje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE ali ITALIJANŠČINE? Zdaj je pravi čas, da skupaj z UPI Žalec uresničite svoje cilje. Z novimi tečaji začenjamo od 1. marca dalje! Marca pričenjamo tudi PRIPRAVE NA NACIONALNO POKLICNO KVALIFIKACIJO SOCIALNI OS- KRBOVALEC NA DOMU. Za informacije nam pišite na lu-zalec@upi.si Več na www.upi.si BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEC v TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 51 lu-zalec@upi.si www.upi.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEC v 03 713 35 50 VPISI V IZOBRAŽEV ALNE PROGRAME Z vami že 60 let +386 41 415 635 +386 3 8182440 info@lu-rogaska.si www.lu-rogaska.si • Zdravstvena nega (PTI): TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE/TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE • Bolničar-negovalec • Gastronomske in hotelske storitve • Trgovec • Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) • Kozmetični tehnik • Ekonomski tehnik (SSI in PTI) • Gastronomija in turizem • Gastronomija • Ekonomska gimnazija • Maturitetni tečaj • Osnovna šola za odrasle (brezplačno) IZBIRATE LAHKO MED 14. RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 6, 9. februar 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna (m/ž) (Štore) Opis del in nalog: pomaga operaterju EOP (elektroobločna peč) pri vzdrževanju in či- ščenju EOP, obnavlja in vzdržuje prebodne odprtine, prebodni žleb in skrbi za ureje- nost podestov okrog peči, vozi in upravlja mostno transportno dvigalo 80 t, 60 t, 35 t in z njim opravlja vsa dvigalno-transportna dela v svojem območju. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 29. 2. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Servisni tehnik gostinske opreme (m/ž) (Šentjur) Priložnost za tehnično usmerjene posame- znike. Podjetje Segon išče nove sodelavce za servis gostinske opreme. Pridružite se nam in delajte v dinamičnem okolju, kjer boste razvijali svoje spretnosti ter soustvarjali vr- hunske rešitve. Prijavite se zdaj in postanite ključni del naše zgodbe uspeha v servisiranju in prodaji gostinske opreme. Segon, Šket Kle- men, s. p., Goričica 13, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 8. 2. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Servisni tehnik (m/ž) (Žalec, teren po Sloveniji) Imaš naslednja znanja: strojno ali elektro- tehnično izobrazbo, prepričljive izkušnje na področju tehničnih znanj ali ogrevalne teh- nike? KWB, d.o.o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 2. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Žalec) Petros, d.o.o., bo letos praznoval 15. oble- tnico delovanja. Uspeli smo ustvariti stabilno podjetje z veliko zalogami in vrhunsko boni- teto! Iščemo prodajnega inženirja za dobro uveljavljen program frekvenčnih pretvornikov Danfoss. Odlična priložnost tako za absolven- te elektrotehniških študijev kot tudi za izku- šene strokovnjake, ki si želijo novih izzivov. Petros, d.o.o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 2. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Arja vas) Pričakujemo osebo z izkušnjami, cenimo timsko naravnanost, zavzetost, poštenost in ciljno usmerjenost. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 11. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delilec blagajnik (m/ž) – Prebold (Celje) Vaše naloge bodo: deljenje hrane v resta- vraciji in delo na blagajni, priprava sestavin za kuhanje (termična in mehanska obdela- va) … Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mizar (m/ž) (Celje) Delo na strojih za robljenje, razrez in CNC-ob- delavo ivernih plošč in drugih ploskovnih mate- rialov. Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Specialist v kadrovskem oddelku (m/ž) (Prebold) Za uresničevanje zastavljene poslovne stra- tegije in odličnosti delovanja v prihodnosti potrebujemo nove iniciativne in kreativne sodelavce, zato vas vabimo, da se nam pri- družite na delovnem mestu specialist v ka- drovskem oddelku (m/ž). Odelo Slovenija, d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 12. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Storitev pospeševanja prodaje (m/ž) (Celje z okolico) Iščemo izvajalca za opravljanje storitev pospeševanja prodaje za področje Celja z okolico (pogodbeno sodelovanje). Tobačna Grosist, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Lju- bljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 18. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajnik (m/ž) v TC Merkur Velenje (Velenje) Opis delovnega mesta: sprejemanje vplačil, vodenje in nadzor blagajniškega poslovanja, prodajanje in informiranje kupcev, urejanje prodajnega prostora. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbi- ramo do 18. 2. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Rogaška Slatina) V trgovinah Jager v našo ekipo vabimo sode- lavko/sodelavca za delovno mesto skladiščnik. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Ro- gaška Slatina. Prijave zbiramo do 21. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja konstrukcije / konstrukter (m/ž) (Celje) Dokončan univerzitetni ali magistrski pro- gram strojništva z usmeritvijo v program kon- strukcij. Procesni inženiring, d.o.o., Gregor- čičeva 22, 1230 Domžale. Prijave zbiramo do 25. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Proizvodni delavec - orodjar (m/ž) (Žalec) Naloge in odgovornosti: vzdrževanje orodij in naprav, ročna/strojna obdelava sestavnih delov orodij in naprav … Dafra kontakt tehno- logija, d.o.o., Cesta ob železnici 3, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektni vodja (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: vodenje projektov in sodelovanje v projektnih skupinah, priprava in sodelovanje pri pripravi razpisno-ponudbe- ne dokumentacije, priprava poslovnih načr- tov po posameznih projektih, načrtovanje in zaveza sledenja stroškov projekta in investicij po posameznih projektih, tehnična podpora kupcem. Cetis, grafi čne in dokumentacijske storitve, d.d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 2. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec obutve – Celje z okolico (m/ž) Družba Pami, d. o. o., Nova Gorica ima po celotni Sloveniji razširjeno mrežo trgovin z obutvijo pod imeni Pami, La Scarpa, Ars in Paprika. Obuvamo vas že 30 let. Za prodajal- ne na območju Celja iščemo novo prodajalko ali prodajalca. Pami, d.o.o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 29. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 6, 9. februar 2024 AKTUALNA PONUDBA Žana Matyunina je mojstrica eksperimentalne umetnosti, uporaba nevrogra je v njenih delih delom daje posebno glo- bino in intrigo. Ta edinstvena tehnika umetnici omogoča, da svoje notranje svetove prenese na platno in z njimi sodeluje. Kombinacija njene spretnosti in inovativne znanstvene meto- dologije ustvarja dih jemajoče vizualne pokrajine, ki odražajo njen notranji svet in v gledalcu vzbudijo popolno potopitev. Ustvarja edinstvene slike z globokim pomenom v slogu nevroarta, ki harmonizirajo pro- stor. Svojim strankam pomaga izboljšati kakovost življenja z mojstrskimi tečaji NevroArta, ki jih vodi v močnih krajih po pisani Sloveniji. Žana, kaj je nevroart? Nevroart je smer sodobne umetnosti, ki temelji na prak- tičnem znanju nevrometodolo- gije. Nevrogra ja je znanstvena metoda pozitivnega preobliko- vanja na vseh področjih člo- vekovega življenja, metoda projektne podpore v skladu s posebnimi algoritmi. Prevajanje misli v nevroumetnost JEZIK UMA Svet umetnosti je velik in večplasten, danes pa bi vam rada predstavila eno najbolj vznemirljivih in nadarjenih umetnic našega časa – nevroumetnico Žano Matyunino. Ukvarja se z nevroartom, novim trendom v sodobni umetnosti, ki se hitro razvija po vsem svetu. Žanina dela z edinstvenim slogom ab- straktnega nevroarta navdušujejo um in srce, njene izjemno čutne slike pa odpirajo nova obzorja estetskega dojemanja. Kdo je izumitelj metode nevrogra ke? Metodo je izumil Pavel Pi- skarjov, ruski znanstvenik, arhitekt metasodobne dobe, doktor psiholoških znanosti, profesor ter ustanovitelj in rektor inštituta za psihologijo ustvarjalnosti. Inštitut je regi- striran v Švici in Rusiji. Kaj o metodi pravi Piskar- jov? Piskarjov o metodi pravi: »Kompleks problemov je pri vseh ljudeh enak. Razlikuje se le po stopnji intenzivnosti. To je temeljnega pomena. Zdravje,  nančno blagostanje, osebna rast, razvoj kariere, odnosi so tisti, ki so pomembni za vsako- gar. V tem smislu smo vsi enaki. Nevrometoda je sklop izzivov, ki so povezani z oblikovanjem prihodnosti. To je področje, kjer se je sodobna kultura ustavila. Imamo nabor bolj ali manj učinkovitih orodij za delo s preteklostjo – različne terapi- je, rekonstrukcije psiholoških, kolektivnih in družbenih name- nov… Za delo s prihodnostjo pa nimamo praktično ničesar.« Žana, kje ste študirali nevro- metodologijo? Neurogra jo poučujejo na Inštitutu Pavla Piskarjova za psi- hologijo ustvarjalnosti. Tam sem imela priložnost sodelovati z genialnim avtorjem metode. Ob koncu študija sem postala stro- kovnjakinja za nevrometodo. Kaj vam omogoča poklicni status strokovnjaka za nevro- gra jo? Poklicni status strokovnjaka za nevrogra jo mi omogoča, da izboljšam kakovost ne le svoje- ga življenja, temveč tudi delo z drugimi ljudmi, z njihovimi zah- tevami po posebnih algoritmih. Obenem zanje ni potrebna spo- sobnost risanja. Kako ste se znašli v nevroart? V nevroart sem prišla, ko sem študirala na inštitutu pri maestru Piskarjovu. Kot umetnico me je zelo zanimalo, da bi se v to smer poglobila tudi na profesionalni ravni. Tu namreč v svojih delih uporabljam psihološke sile in lastno estetiko. nevroart je stili- zirana nevrometoda. V čem je edinstvenost nevro- arta? Filozo ja nevroarta je ustvarja- ti edinstvena, transformativna in estetska dela, ki imajo globok no- tranji pomen. To me navdihuje in izpolnjuje – slikati v smeri svojih sanj. Nevroart je močna metoda za spreminjanje lastne resnično- sti. Je stilizirana nevrogra ja. Kje v Sloveniji lahko doživite nevroart? Januarja 2024 sta bila v Slove- niji moje ustvarjalno srečanje in razstava del nevroarta. V okviru slednje je bil tudi mojstrski tečaj nevrometode, ki sem ga v pri- jetnem vzdušju vodila za goste srečanja. Vsi udeleženci so lahko obdelali eno od svojih prošenj za izboljšanje kakovosti življenja. Ta- kšna srečanja nameravam redno organizirati v različnih mestih na Štajerskem. Veselim se srečanj s poznavalci sodobne umetnosti in tistimi, ki iščejo odgovore na svo- ja življenjska vprašanja. Mislim, da se bomo dobro zabavali in drug drugega obogatili z novimi po- znanstvi in odkritji. IRINA SINELNIKOVA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 9. februar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (2) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Pismo Toneta Seliškarja Karlu Destovniku Tone Seliškar, slovenski pesnik in pisatelj, se je rodil 1. aprila 1900 v Ljubljani, umrl 10. avgusta 1969 v Ljubljani. Velja za enega najvidnej- ših predstavnikov slovenske prole- tarske književnosti. Maškare OŠ Primoža Trubarja Laško, 1988 ALBUM S CELJSKEGA V osemdesetih smo radi spremljali tenis. Ker je imela soseda Teja še povsem upo- rabna otroška loparja, sva se odločili, da bova za pusta tenisačici. Iz starih rjuh sem nama sešila krila in brezro- kavnika, ki sva ju porisali in popisali s fl omastri in voščen- kami (z voščenkami sem tudi pobarvala platnene copate). Med takratnimi teniškimi zvezdami so bili predstav- niki manjšega števila držav, zato sva se odločili, da bova Tone Seliškar se je rodil 1. aprila 1900 v Ljubljani v obr- tniško-železničarski družini kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Šola- nje je pričel v osnovni šoli na Vrtači, dokončal pa ga je na učiteljišči v Ljubljani, kjer je leta 1919 maturiral. Na pobu- do Prežihovega Voranca je leta 1942 postal član Osvobodilne fronte. Jeseni 1943 je odšel v partizane, kjer je predaval, recitiral in objavljal svoja besedila. Je eden najvidnej- ših predstavnikov slovenske proletarske književnosti. V svojih literarnih delih je raz- krival bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Umrl je 10. avgusta 1969 v Ljubljani. Se nadaljuje. ANDREJA JURKOVNIK Knjižnica Velenje Kmalu po nastanku pr- vih znanih pesmi je Kajuh v želji, da bi pridobil oceno svojih dotedanjih pesni- ških prizadevanj in da bi ga te sodbe vodile v njegovi rasti, pisal Tonetu Seliškar- ju. Na Seliškarjev predlog sta se s Kajuhom sestala v Celju in se o pesmih pogo- vorila. Sodba je morala biti obzirna, vendar objektivna, nekatere pesmi je odklonil, spet druge pohvalil. Kajuh je k Tonetu Seliškar- ju začel zahajati leta 1941. V času, ko se je Kajuh zaradi nenehnih preiskav in prega- njanja v Šoštanju odmaknil v Ljubljano. Tudi v Ljubljani se je poizvedovanje po Kajuhu nadaljevalo, večkrat se je le po naključju izognil aretaciji. Tone Seliškar je takole pri- povedoval: » … pesnik Ka- juh je sklenil prenočevati pri meni. Prenočišče je pogosto menjeval. Ulico, v kateri sem stanoval, so Italijani že dva- krat ponoči prerešetali, zato smo bili prepričani, da v tretje racije ne bodo ponovili. Se- dela sva v kuhinji in se pogo- varjala o njegovem odhodu v partizane, ko so okoli desetih zvečer Italijani blokirali prav našo ulico in pričeli iskati po stanovanjih sumljive aktivi- ste OF. Kaj storiti? Ker je bilo moje stanovanje v pritličju v Jesenkovi ulici je zlezel skozi okno na vrt in se ulegel v go- sto grmičevje. Italijani vrtov niso preiskali. Pozno v noč sva se smejala nerodnosti faši- stov, kajti ko so Italijani odšli, je nasmejan spet zlezel skozi okno nazaj v kuhinjo.« (Tone Seliškar: Slovenska kultura v boju z okupatorjem, Borec 67, št. 1, str. 30.) kot maškari zastopali povsem neznani tenisačici iz Izraela (jaz, na levi) in Japonske (Teja, na desni). Druščino za- stopajo tudi klasične maske meniha in arabska princesa. Maska Malboro man je lik, ki smo ga spoznali v reklamah v takrat popularni nemški reviji Bravo, za tisti čas zelo aktua- len lik pa je zadaj levo – Von Smallhausen, lik iz takrat popularne angleške nadalje- vanke Alo Alo. Fotografi rani smo na šolskem dvorišču, fo- tografi ral je eden od učiteljev, verjetno Jure Slapnik. Prispevala: Urška Knez Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Tone Seliškar INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK, NEDELJA, PRAZNIKI- ZAPRTO TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA GROFOV CELJSKIH Predavanje dr . Jure Krajšek Torek , 13.2.2024, 17.00, k nežji dvor Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 6, 9. februar 2024 AKTUALNA PONUDBA Žana Matyunina je mojstrica eksperimentalne umetnosti, uporaba nevrogra je v njenih delih delom daje posebno glo- bino in intrigo. Ta edinstvena tehnika umetnici omogoča, da svoje notranje svetove prenese na platno in z njimi sodeluje. Kombinacija njene spretnosti in inovativne znanstvene meto- dologije ustvarja dih jemajoče vizualne pokrajine, ki odražajo njen notranji svet in v gledalcu vzbudijo popolno potopitev. Ustvarja edinstvene slike z globokim pomenom v slogu nevroarta, ki harmonizirajo pro- stor. Svojim strankam pomaga izboljšati kakovost življenja z mojstrskimi tečaji NevroArta, ki jih vodi v močnih krajih po pisani Sloveniji. Žana, kaj je nevroart? Nevroart je smer sodobne umetnosti, ki temelji na prak- tičnem znanju nevrometodolo- gije. Nevrogra ja je znanstvena metoda pozitivnega preobliko- vanja na vseh področjih člo- vekovega življenja, metoda projektne podpore v skladu s posebnimi algoritmi. Prevajanje misli v nevroumetnost JEZIK UMA Svet umetnosti je velik in večplasten, danes pa bi vam rada predstavila eno najbolj vznemirljivih in nadarjenih umetnic našega časa – nevroumetnico Žano Matyunino. Ukvarja se z nevroartom, novim trendom v sodobni umetnosti, ki se hitro razvija po vsem svetu. Žanina dela z edinstvenim slogom ab- straktnega nevroarta navdušujejo um in srce, njene izjemno čutne slike pa odpirajo nova obzorja estetskega dojemanja. Kdo je izumitelj metode nevrogra ke? Metodo je izumil Pavel Pi- skarjov, ruski znanstvenik, arhitekt metasodobne dobe, doktor psiholoških znanosti, profesor ter ustanovitelj in rektor inštituta za psihologijo ustvarjalnosti. Inštitut je regi- striran v Švici in Rusiji. Kaj o metodi pravi Piskar- jov? Piskarjov o metodi pravi: »Kompleks problemov je pri vseh ljudeh enak. Razlikuje se le po stopnji intenzivnosti. To je temeljnega pomena. Zdravje,  nančno blagostanje, osebna rast, razvoj kariere, odnosi so tisti, ki so pomembni za vsako- gar. V tem smislu smo vsi enaki. Nevrometoda je sklop izzivov, ki so povezani z oblikovanjem prihodnosti. To je področje, kjer se je sodobna kultura ustavila. Imamo nabor bolj ali manj učinkovitih orodij za delo s preteklostjo – različne terapi- je, rekonstrukcije psiholoških, kolektivnih in družbenih name- nov… Za delo s prihodnostjo pa nimamo praktično ničesar.« Žana, kje ste študirali nevro- metodologijo? Neurogra jo poučujejo na Inštitutu Pavla Piskarjova za psi- hologijo ustvarjalnosti. Tam sem imela priložnost sodelovati z genialnim avtorjem metode. Ob koncu študija sem postala stro- kovnjakinja za nevrometodo. Kaj vam omogoča poklicni status strokovnjaka za nevro- gra jo? Poklicni status strokovnjaka za nevrogra jo mi omogoča, da izboljšam kakovost ne le svoje- ga življenja, temveč tudi delo z drugimi ljudmi, z njihovimi zah- tevami po posebnih algoritmih. Obenem zanje ni potrebna spo- sobnost risanja. Kako ste se znašli v nevroart? V nevroart sem prišla, ko sem študirala na inštitutu pri maestru Piskarjovu. Kot umetnico me je zelo zanimalo, da bi se v to smer poglobila tudi na profesionalni ravni. Tu namreč v svojih delih uporabljam psihološke sile in lastno estetiko. nevroart je stili- zirana nevrometoda. V čem je edinstvenost nevro- arta? Filozo ja nevroarta je ustvarja- ti edinstvena, transformativna in estetska dela, ki imajo globok no- tranji pomen. To me navdihuje in izpolnjuje – slikati v smeri svojih sanj. Nevroart je močna metoda za spreminjanje lastne resnično- sti. Je stilizirana nevrogra ja. Kje v Sloveniji lahko doživite nevroart? Januarja 2024 sta bila v Slove- niji moje ustvarjalno srečanje in razstava del nevroarta. V okviru slednje je bil tudi mojstrski tečaj nevrometode, ki sem ga v pri- jetnem vzdušju vodila za goste srečanja. Vsi udeleženci so lahko obdelali eno od svojih prošenj za izboljšanje kakovosti življenja. Ta- kšna srečanja nameravam redno organizirati v različnih mestih na Štajerskem. Veselim se srečanj s poznavalci sodobne umetnosti in tistimi, ki iščejo odgovore na svo- ja življenjska vprašanja. Mislim, da se bomo dobro zabavali in drug drugega obogatili z novimi po- znanstvi in odkritji. IRINA SINELNIKOVA Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 6, 9. februar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (2) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Pismo Toneta Seliškarja Karlu Destovniku Tone Seliškar, slovenski pesnik in pisatelj, se je rodil 1. aprila 1900 v Ljubljani, umrl 10. avgusta 1969 v Ljubljani. Velja za enega najvidnej- ših predstavnikov slovenske prole- tarske književnosti. Maškare OŠ Primoža Trubarja Laško, 1988 ALBUM S CELJSKEGA V osemdesetih smo radi spremljali tenis. Ker je imela soseda Teja še povsem upo- rabna otroška loparja, sva se odločili, da bova za pusta tenisačici. Iz starih rjuh sem nama sešila krila in brezro- kavnika, ki sva ju porisali in popisali s fl omastri in voščen- kami (z voščenkami sem tudi pobarvala platnene copate). Med takratnimi teniškimi zvezdami so bili predstav- niki manjšega števila držav, zato sva se odločili, da bova Tone Seliškar se je rodil 1. aprila 1900 v Ljubljani v obr- tniško-železničarski družini kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Šola- nje je pričel v osnovni šoli na Vrtači, dokončal pa ga je na učiteljišči v Ljubljani, kjer je leta 1919 maturiral. Na pobu- do Prežihovega Voranca je leta 1942 postal član Osvobodilne fronte. Jeseni 1943 je odšel v partizane, kjer je predaval, recitiral in objavljal svoja besedila. Je eden najvidnej- ših predstavnikov slovenske proletarske književnosti. V svojih literarnih delih je raz- krival bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Umrl je 10. avgusta 1969 v Ljubljani. Se nadaljuje. ANDREJA JURKOVNIK Knjižnica Velenje Kmalu po nastanku pr- vih znanih pesmi je Kajuh v želji, da bi pridobil oceno svojih dotedanjih pesni- ških prizadevanj in da bi ga te sodbe vodile v njegovi rasti, pisal Tonetu Seliškar- ju. Na Seliškarjev predlog sta se s Kajuhom sestala v Celju in se o pesmih pogo- vorila. Sodba je morala biti obzirna, vendar objektivna, nekatere pesmi je odklonil, spet druge pohvalil. Kajuh je k Tonetu Seliškar- ju začel zahajati leta 1941. V času, ko se je Kajuh zaradi nenehnih preiskav in prega- njanja v Šoštanju odmaknil v Ljubljano. Tudi v Ljubljani se je poizvedovanje po Kajuhu nadaljevalo, večkrat se je le po naključju izognil aretaciji. Tone Seliškar je takole pri- povedoval: » … pesnik Ka- juh je sklenil prenočevati pri meni. Prenočišče je pogosto menjeval. Ulico, v kateri sem stanoval, so Italijani že dva- krat ponoči prerešetali, zato smo bili prepričani, da v tretje racije ne bodo ponovili. Se- dela sva v kuhinji in se pogo- varjala o njegovem odhodu v partizane, ko so okoli desetih zvečer Italijani blokirali prav našo ulico in pričeli iskati po stanovanjih sumljive aktivi- ste OF. Kaj storiti? Ker je bilo moje stanovanje v pritličju v Jesenkovi ulici je zlezel skozi okno na vrt in se ulegel v go- sto grmičevje. Italijani vrtov niso preiskali. Pozno v noč sva se smejala nerodnosti faši- stov, kajti ko so Italijani odšli, je nasmejan spet zlezel skozi okno nazaj v kuhinjo.« (Tone Seliškar: Slovenska kultura v boju z okupatorjem, Borec 67, št. 1, str. 30.) kot maškari zastopali povsem neznani tenisačici iz Izraela (jaz, na levi) in Japonske (Teja, na desni). Druščino za- stopajo tudi klasične maske meniha in arabska princesa. Maska Malboro man je lik, ki smo ga spoznali v reklamah v takrat popularni nemški reviji Bravo, za tisti čas zelo aktua- len lik pa je zadaj levo – Von Smallhausen, lik iz takrat popularne angleške nadalje- vanke Alo Alo. Fotografi rani smo na šolskem dvorišču, fo- tografi ral je eden od učiteljev, verjetno Jure Slapnik. Prispevala: Urška Knez Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Tone Seliškar INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK, NEDELJA, PRAZNIKI- ZAPRTO TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA GROFOV CELJSKIH Predavanje dr . Jure Krajšek Torek , 13.2.2024, 17.00, k nežji dvor Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 6, 9. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaša neodločnost bo stopila v ozadje in iz dneva boste potegnili največ, kar lahko. Vaša vladarica je v znamenju kozoroga, kar je veliko olajšanje za nove projekte, napredovanje na poslovnem po- dročju. Lažje se boste odločali za prioritete in se ne boste več izgu- bljali v spominih. Naredili boste črto in marsikatera tehtnica bo za- čela znova. Čudovit teden je pred vami, stik z naravo vam bo poma- gal, da ohranite ravnovesje med fi zičnim in duhovnim telesom. Lenobno boste preživeli konec tedna, v naslednjem tednu pa lahko pričakujete več akcije. Spre- membe se dogajajo počasi, vendar imate občutek, da se vse zgodi v trenutku in v trenutku tudi mine. Na ljubezenskem področju se vam obetajo lepe, pozitivne spremem- be, zaradi katerih boste kar plavali na oblaku sreče. Na delovnem po- dročju se večje spremembe ne bodo zgodile, nanje boste morali poča- kati še nekaj mesecev. Dejavnosti bodo velike, velika tudi vaša potreba preživeti dan raznoliko in z velikimi napori se boste lotili svojih načrtov. Teden bo prijeten tudi v ljubezenskem odnosu, zato boste zadovoljno zrli v dni, ki kar prehitro mine- vajo. Vaš vladar biva v znamenju bika, zato je čustveno življenje postavljeno v ospredje. Do maja boste aktivirali kar nekaj spre- memb, zaupati morate tudi v svojemu notranjemu občutku, včasih vas bo vodil po res skriv- nih poteh. Včasih se boste poču- tili utrujeno in izžeto, zato več pozornosti namenjajte tudi spro- stitvi in predvsem glejte na to, da boste imeli več spanja. Premišljevali boste, kako vnesti v svoje življenje več dinamike in različnosti. Želje so eno, resnič- nost drugo, ne glede na to, da je moč vaše volje neizmerna. V va- šem znamenju se nahajata Mars in Venera, kar sta lahko dva odlič- na aduta, da življenje obrnete v pozitivno smer. Določiti morate prednosti in z vso silo in energijo začeti ter tudi vztrajati. V neka- terih trenutkih bo pomanjkanje samozavesti težava, ki se ji boste morali odločno postaviti po robu. Položaj bo naravnost odličen, kar se vašega ljubezenskega ži- vljenja dotika. Jupiter, planet sreče, se nahaja v zemeljskem biku, kar je odlična pozicija za spremembe na vseh področjih ži- vljenja. Ljubezen bo tokrat tista, ki ji boste namenjali več pozorno- sti in časa, zato si lahko obetate tudi večje spremembe. Nekoliko bolj stresno in težavno bo lahko v sorodstvenih odnosih, zato bo- dite previdni, kako nastopate v kočljivih zadevah. Da boste dosegli želeno, se bo- ste odločili preseči vzorce, ki vas obremenjujejo in delajo ranljive. Pomagal vam bo Saturn, ki že od lani biva v vašem znamenju in vam prinaša preizkušnjo za pre- izkušnjo ter od vas zahteva, da zadeve postavite na svoje mesto. Resno se boste lotevali sprememb in novih projektov in kaj kmalu se bodo pokazali rezultati. Spremem- be razpoloženja vas bodo obreme- njevale tudi v tem obdobju, zato skušajte ohranjati mirno kri in se ne po nepotrebnem spuščati v ostre razprave. Moč vaših čustev se bo še po- večala, povečala se bodo tudi na- sprotja, ki izhajajo iz partnerske- ga življenja. Mars v kozorogu vam daje obilo pozitivne in prodorne energije, ki jo morate izkoristiti na vseh področjih življenja. T eden bo poln dogodkov, na nekatere ne boste mogli zavestno vplivati, kar vas bo spravljalo v nemočen polo- žaj. Prepustite se toku življenja, toku energije. Vse se bo zgodilo pravi čas in na pravi način, zau- pajte in se ne upirajte spremem- bam. Uspešno se boste postavili po robu vsem težavam in jih reševa- li sistematično, drugo za drugo. Pokazalo se bo, da ste imeli prav v neki ključni zadevi, ki se doti- ka vaše poslovne kariere. Uran še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša nepričakovane spre- membe, preobrate. Slednje velja predvsem za pozitivne spremem- be, ki se dogajajo usodno in so del vašega življenja. Nemir bo povzročal zastoje, zato se mu zoperstavite z vso si- lovitostjo. Dobili boste sporočilo, zaradi katerega se boste zamislili. Merkur, vaš vladar, je v znamenju vodnarja in je sprostil kar nekaj zadev, ki so bile blokirane. Počasi boste uspeli uskladiti nasprotja, ki se vam pojavljajo v zadnjem ob- dobju. Čas bo za napredovanje, akcijo. Veliko dinamike bo priso- tne v dneh, ki prihajajo, zato je pomembno tudi, da poskrbite za dovolj počitka in uravnoteženo prehrano. Naredite točno strategijo, kako boste ravnali. Čas je zares ugoden za načrtovanje in analiziranje stanja. Venera in Merkur sta v direktnem gibanju in vam omo- gočata lažje napredovanje. Uspeli boste določiti točne prioritete in z odločnim korakom napredovati. Jupiter, planet sreče, bo v dobrem položaju in vam prinaša obilo pri- ložnosti predvsem na delovnem področju. Čas bo tudi za ljubezen in romantiko, vendar boste veliko bolj zahtevni, kot ste bili do zdaj. Vse se bo dogajalo s presenetlji- vo hitrostjo, zato nekaterih stvari ne boste dobro dojemali. Jupiter, planet sreče, ima pospešeno giba- nje, zato je časovna plat tista, ki jo je zelo težko določati, ker mine. Ne glede na okoliščine se ne bo- ste smeli pritoževati, dobro boste usklajevali nasprotja in v družbi blesteli zaradi duhovitosti in idej, ki bodo v tem času velike. Življe- nje se vam ponuja v vsej slikoviti obliki, sprejmite pozitivne vibracije in se veselite dni, ki so pred vami. Ugotavljali boste, kaj vse zamu- jate zaradi lastne nezmožnosti, da bi stopili iz začaranega kroga. Od življenja boste v prihodnjih dneh potegnili nekaj več in bili zadovoljni z rezultati. Vaš vladar v direktnem gibanju vam omo- goča ureditev zmešnjav. Veliko dragocene energije ste izgubljali za prazen nič, zato je nujno, da okrepite predvsem telo. Obeta se vam kar nekaj zanimivih srečanj, družabno življenje bo močneje iz- postavljeno do začetka pomladi. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. T orta »Žena, kje je torta?« »Sinoči sem pojedla en kos.« »Kje pa so potem ostali kosi?« »Nisem je rezala na kose.« Porok a »Sin, preden se odločiš za poroko dobro poglej, da bo žena lepa, pametna in pridna.« »Gledam, ata, ampak tudi one gledajo …« P amet Nekega japonskega inženirja so tuji inženirji vprašali: »Kako vam je uspelo, da je vaš narod tako pameten?« Ta je odgovoril: »Veliko narodov je pametnejših od nas. Pri večini je od desetih ljudi devet pametnih in eden neumen. Pri nas na Japonskem je devet neumnih in en pameten. Razlika je v tem, da mi temu pametnemu omogočimo, da vodi drugih devet, pri vas pa je ravno obratno.« Poklicala sem serviserja, ker sem mislila, da mi pralni stroj krči oblačila. Rekel je, da je za to kriv hladilnik… Preden sem se poročil, sem imel 75 kg, sedaj imam 110 kg. Očitno nisem bil zaljubljen, ampak lačen. Za glavobol Za pomiritev s p e c i m e n s p e c i m e n Proti stresu s p e c i m e n Proti zaprtju s p e c i m e n Zdravi vse oblike depresije, nespečnosti … s p e c i m e n Nocoj bom pil, če uganem, pod katerim kozarcem je vino. Moški nekoč… … in danes Dobro, da nisem priključen na aparate. Moji bi jih prižgali samo takrat, ko je cenejša elektrika. Izmislili so si cigarete brez nikotina in kavo brez kofeina. Letala lahko vozijo brez pilotov. Nikakor pa ne znajo narediti vlad brez idiotov. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 6, 9. februar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vaša neodločnost bo stopila v ozadje in iz dneva boste potegnili največ, kar lahko. Vaša vladarica je v znamenju kozoroga, kar je veliko olajšanje za nove projekte, napredovanje na poslovnem po- dročju. Lažje se boste odločali za prioritete in se ne boste več izgu- bljali v spominih. Naredili boste črto in marsikatera tehtnica bo za- čela znova. Čudovit teden je pred vami, stik z naravo vam bo poma- gal, da ohranite ravnovesje med fi zičnim in duhovnim telesom. Lenobno boste preživeli konec tedna, v naslednjem tednu pa lahko pričakujete več akcije. Spre- membe se dogajajo počasi, vendar imate občutek, da se vse zgodi v trenutku in v trenutku tudi mine. Na ljubezenskem področju se vam obetajo lepe, pozitivne spremem- be, zaradi katerih boste kar plavali na oblaku sreče. Na delovnem po- dročju se večje spremembe ne bodo zgodile, nanje boste morali poča- kati še nekaj mesecev. Dejavnosti bodo velike, velika tudi vaša potreba preživeti dan raznoliko in z velikimi napori se boste lotili svojih načrtov. Teden bo prijeten tudi v ljubezenskem odnosu, zato boste zadovoljno zrli v dni, ki kar prehitro mine- vajo. Vaš vladar biva v znamenju bika, zato je čustveno življenje postavljeno v ospredje. Do maja boste aktivirali kar nekaj spre- memb, zaupati morate tudi v svojemu notranjemu občutku, včasih vas bo vodil po res skriv- nih poteh. Včasih se boste poču- tili utrujeno in izžeto, zato več pozornosti namenjajte tudi spro- stitvi in predvsem glejte na to, da boste imeli več spanja. Premišljevali boste, kako vnesti v svoje življenje več dinamike in različnosti. Želje so eno, resnič- nost drugo, ne glede na to, da je moč vaše volje neizmerna. V va- šem znamenju se nahajata Mars in Venera, kar sta lahko dva odlič- na aduta, da življenje obrnete v pozitivno smer. Določiti morate prednosti in z vso silo in energijo začeti ter tudi vztrajati. V neka- terih trenutkih bo pomanjkanje samozavesti težava, ki se ji boste morali odločno postaviti po robu. Položaj bo naravnost odličen, kar se vašega ljubezenskega ži- vljenja dotika. Jupiter, planet sreče, se nahaja v zemeljskem biku, kar je odlična pozicija za spremembe na vseh področjih ži- vljenja. Ljubezen bo tokrat tista, ki ji boste namenjali več pozorno- sti in časa, zato si lahko obetate tudi večje spremembe. Nekoliko bolj stresno in težavno bo lahko v sorodstvenih odnosih, zato bo- dite previdni, kako nastopate v kočljivih zadevah. Da boste dosegli želeno, se bo- ste odločili preseči vzorce, ki vas obremenjujejo in delajo ranljive. Pomagal vam bo Saturn, ki že od lani biva v vašem znamenju in vam prinaša preizkušnjo za pre- izkušnjo ter od vas zahteva, da zadeve postavite na svoje mesto. Resno se boste lotevali sprememb in novih projektov in kaj kmalu se bodo pokazali rezultati. Spremem- be razpoloženja vas bodo obreme- njevale tudi v tem obdobju, zato skušajte ohranjati mirno kri in se ne po nepotrebnem spuščati v ostre razprave. Moč vaših čustev se bo še po- večala, povečala se bodo tudi na- sprotja, ki izhajajo iz partnerske- ga življenja. Mars v kozorogu vam daje obilo pozitivne in prodorne energije, ki jo morate izkoristiti na vseh področjih življenja. T eden bo poln dogodkov, na nekatere ne boste mogli zavestno vplivati, kar vas bo spravljalo v nemočen polo- žaj. Prepustite se toku življenja, toku energije. Vse se bo zgodilo pravi čas in na pravi način, zau- pajte in se ne upirajte spremem- bam. Uspešno se boste postavili po robu vsem težavam in jih reševa- li sistematično, drugo za drugo. Pokazalo se bo, da ste imeli prav v neki ključni zadevi, ki se doti- ka vaše poslovne kariere. Uran še vedno biva v vašem znamenju in vam prinaša nepričakovane spre- membe, preobrate. Slednje velja predvsem za pozitivne spremem- be, ki se dogajajo usodno in so del vašega življenja. Nemir bo povzročal zastoje, zato se mu zoperstavite z vso si- lovitostjo. Dobili boste sporočilo, zaradi katerega se boste zamislili. Merkur, vaš vladar, je v znamenju vodnarja in je sprostil kar nekaj zadev, ki so bile blokirane. Počasi boste uspeli uskladiti nasprotja, ki se vam pojavljajo v zadnjem ob- dobju. Čas bo za napredovanje, akcijo. Veliko dinamike bo priso- tne v dneh, ki prihajajo, zato je pomembno tudi, da poskrbite za dovolj počitka in uravnoteženo prehrano. Naredite točno strategijo, kako boste ravnali. Čas je zares ugoden za načrtovanje in analiziranje stanja. Venera in Merkur sta v direktnem gibanju in vam omo- gočata lažje napredovanje. Uspeli boste določiti točne prioritete in z odločnim korakom napredovati. Jupiter, planet sreče, bo v dobrem položaju in vam prinaša obilo pri- ložnosti predvsem na delovnem področju. Čas bo tudi za ljubezen in romantiko, vendar boste veliko bolj zahtevni, kot ste bili do zdaj. Vse se bo dogajalo s presenetlji- vo hitrostjo, zato nekaterih stvari ne boste dobro dojemali. Jupiter, planet sreče, ima pospešeno giba- nje, zato je časovna plat tista, ki jo je zelo težko določati, ker mine. Ne glede na okoliščine se ne bo- ste smeli pritoževati, dobro boste usklajevali nasprotja in v družbi blesteli zaradi duhovitosti in idej, ki bodo v tem času velike. Življe- nje se vam ponuja v vsej slikoviti obliki, sprejmite pozitivne vibracije in se veselite dni, ki so pred vami. Ugotavljali boste, kaj vse zamu- jate zaradi lastne nezmožnosti, da bi stopili iz začaranega kroga. Od življenja boste v prihodnjih dneh potegnili nekaj več in bili zadovoljni z rezultati. Vaš vladar v direktnem gibanju vam omo- goča ureditev zmešnjav. Veliko dragocene energije ste izgubljali za prazen nič, zato je nujno, da okrepite predvsem telo. Obeta se vam kar nekaj zanimivih srečanj, družabno življenje bo močneje iz- postavljeno do začetka pomladi. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. T orta »Žena, kje je torta?« »Sinoči sem pojedla en kos.« »Kje pa so potem ostali kosi?« »Nisem je rezala na kose.« Porok a »Sin, preden se odločiš za poroko dobro poglej, da bo žena lepa, pametna in pridna.« »Gledam, ata, ampak tudi one gledajo …« P amet Nekega japonskega inženirja so tuji inženirji vprašali: »Kako vam je uspelo, da je vaš narod tako pameten?« Ta je odgovoril: »Veliko narodov je pametnejših od nas. Pri večini je od desetih ljudi devet pametnih in eden neumen. Pri nas na Japonskem je devet neumnih in en pameten. Razlika je v tem, da mi temu pametnemu omogočimo, da vodi drugih devet, pri vas pa je ravno obratno.« Poklicala sem serviserja, ker sem mislila, da mi pralni stroj krči oblačila. Rekel je, da je za to kriv hladilnik… Preden sem se poročil, sem imel 75 kg, sedaj imam 110 kg. Očitno nisem bil zaljubljen, ampak lačen. Za glavobol Za pomiritev s p e c i m e n s p e c i m e n Proti stresu s p e c i m e n Proti zaprtju s p e c i m e n Zdravi vse oblike depresije, nespečnosti … s p e c i m e n Nocoj bom pil, če uganem, pod katerim kozarcem je vino. Moški nekoč… … in danes Dobro, da nisem priključen na aparate. Moji bi jih prižgali samo takrat, ko je cenejša elektrika. Izmislili so si cigarete brez nikotina in kavo brez kofeina. Letala lahko vozijo brez pilotov. Nikakor pa ne znajo narediti vlad brez idiotov. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 6, 9. februar 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 607 SUDOKU 608 SUDOKU 299 REŠITEV SUDOKU 298 3K OBČUTEK MANJVRED- NOSTI DOBER (BONBON) VLADAR V MONARHIJI ALUMINIJEV NITRID LAGO … COMO Povsod z vami VEČ ISTOČASNIH STRELOV … RUPEL: LEP JE DAN MORSKE RIBE Z BODICAMI PREBIVALEC AARAUA KOS (ŽARG.) SLOVENSKA PEVKA LENDERO PANJI ŽIVI V OKOLICI VEČJEGA KRAJA AMERIŠKA IGRALKA (OLIVIA) PROIZVA- JALEC OLJA OČIŠČEN V PRALNEM STROJU HASKI IN DOBERMAN STROJU ONE- MOGOČA DELOVANJE PROSTI TEK (POG.) MEDN. OZN. BRAZILIJE IGRALKA ZEMLJIČ SPRAVI V RED POLICIJSKA UPRAVA ČARODEJKA AMERIŠKI IGRALEC (GARY) PREBIVALEC ČIČARIJE RIBIČ, KI MUHARI MATEMATIKA JE NARAVO- SLOVNA … PAZITA OTROKE MEDNAROD- NA OZNAKA ETIOPIJE ČRTI SO … DUHOVI RDEČI KRIŽ SKLADATELJ JENKO RAZVITO JE V ITALIJI RAČJA SAMCA TAK KOT ZVEZDA TRAJAJOČ 1 URO NOGOMETNI KLUB PARKET POLOŽIMO … INTERNETNA DOMENA ARMENIJE HAPPY … ZGORNJA OKONČINA IZRAŽA ZAČUDENJE KAR SE ZASEJE SEVERNO POLARNO OBMOČJE V ARHIVU SLOVENIJE DELAJO … STROKOV- NJAKI ODMOR PRIPADNIK VENETOV NEDA UKRADEN TRENJE OVOJ ZORMAN: DRAGA MOJA … PRIREDITEV S HRANO NA PROSTEM GORA V JULIJCIH FRANCOSKA POKRAJINA GOS TIL- NIČAR NEMŠKI ASTRONOM (JOHANNES) ISLANDSKA KRONA OFTALMO- LOGINJA LJUBEZEN GRE … ŽELODEC NASPROTJE KATIONA INGVAR WIXELL KIS (STAR.) SAMODRŽCI RIBJA JAJČECA MESTO V RUSIJI V … JE KOFEIN ODTOČNA CEV EVROPSKA KOMISIJA SR EDN JE- AMERIŠKO OTOČJE PRINCE: PURPLE … KOCINA SLOVENSKA TOVARNA ZDRAVIL HRV. PESNIK UJEVIĆ VLEČE SE KOT JARA … VPOGLED MEŠANICA (POG.) USTAVNO SODIŠČE RIMSKA 12 NOSI GA MAŠKARA TELETEKST DELOVNE SKUPINE …ARJEŠKE TOPLICE ENCIJAN SPLETNA BANKA NLB … HUDIČ MLADE, JIH IMA VELIKO NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN 14 10 15 6 17 5 8 4 12 11 21 2 16 20 18 3 19 7 9 1 13 Geslo iz številke 5: Poskrbimo za živali Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado: po 2 vstopnici za koncert Modrijanov, ki bo v sredo, 14. februarja, ob 19. uri v Športni dvorani Vran- sko, prejmejo: Jože Verdev s Pongraca, Sonja Turk iz Celja in Avgust Bezamovski iz Jurkloštra. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Novi TEDNIK št. 6 9. 2. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 6, 9. februar 2024 PISANI SVET Na Vranskem oblast v rokah generalov Vranska županja Nataša Juhart je v nedeljo za teden dni oblast in vodenje obči- ne predala vranskim gene- ralom vranarjem. Ti so po- skrbeli, da tudi v dneh pred pustnim torkom ni manjka- lo slastnih krofov in dobre volje. Generali vranarji so na trg vkorakali v spremstvu šaljivih pustnih likov. Na Vranskem sta se tako na primer mudila celo premier Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ta se je sprehodila po rdeči pre- progi in program popestrila z izvedbo dveh pesmi. »Po vzo- ru vlade si bomo denar izpo- sodili, dvignili davke, hkrati pa vam obljubljamo 30 tisoč evrov mesečne plače in 300 dni dopusta. Za ›happy end‹ bomo po vzoru našega pred- sednika vlade vsem drža- vljanom v času pustne vlade namenili 600 evrov dodatka. Plačilo bomo izvedli 30. fe- bruarja,« so vranarji oznanili, ko so prevzeli oblast in pre- mierno pokazali tudi zaseže- ne računalnike ministrice za digitalizacijo. Ravno v času prevzema pustne oblasti je 87. rojstni dan praznoval general Vlado Rančigaj, nekdanji dolgoletni idejni vodja in glavni organi- zator pustnega karnevala. Njegovo delo zadnjih nekaj let nadaljuje Aleksander Re- beršek. Zametki pustnega karnevala na Vranskem sega- jo v leto 1957 . Prva ohranjena fotografi ja je bila posneta na pustnem dogajanju, ki ga je pripravila tamkajšnja ljudska tehnika. Domačini z Vladom Rančigajem na čelu so se na njem predstavili z veliko doma izdelano raketo. Z njo so sokrajane tako navdušili, da jih je naslednje leto na karnevalu sodelovalo še več. Pustno dogajanje se je vsa- ko leto razvijalo in postajalo znano po vsej Spodnji Savinj- ski dolini. ŠO, foto: TT Aktualni in nekdanji vodja generalov Vranarjev, Aleksander Reberšek in Vlado Rančigaj. Na Vranskem sta se mudila pred- sednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Pripravljen na pustno veselje Ste že našli najboljši recept za krofe? Preverjenega ima zagotovo župan Občine Podčetrtek Peter Misja, ki se je priprave tega kvašenega peciva lotil že konec januarja. Dokumentiral je vse korake priprave te sla- dice in odločno zanikal, da bi mu pri tem pomagala njegova boljša polovica. Kako je pripravil vzhajane kroglice, jih ocvrl, napolnil z marmelado in jih za piko na i posipal s sladkorjem, je z objavo na enem od družbenih omrežjih pokazal Misja. S svojimi sposobnostmi peke krofov je navdušil marsi- koga. Da mu ne manjka darov in zanimanj, je dokazal že večkrat. Odlično se počuti na nogometni zelenici, za dobrodelni namen med drugim obuje tekaške čevlje, pogosto se povzpne na vrh pohodnih poti. Odličen je tudi na glasbenem področju, saj rad zaigra na harmoniko in trobento. Le česa se bo še lotil? TS S takšnimi slastnimi izdelki v predpustnem času Peter Misja razvaja svoje domače. (Foto: osebni arhiv) Fotografije so nastajale celo leto Na gradu Komenda so v petek, 26. januarja, odprli prvo fotografsko razstavo osnovnošolke Nine Miklič s Polzele. Dogodek je organi- ziralo Društvo Dobra ideja v sodelovanju s Tic Polzela. Ninine fotografi je prikazu- jejo njene najljubše stvari, ljudi in dogodke. Nastajale so celo leto. Mlada Polzelanka je velika ljubiteljica živali, še posebej konjev. Je navdušena jahačica, zato je na ogled po- stavila prizore iz maneže. S prijateljicami je posnela kre- ativne portrete. Med razsta- vljenimi deli so tudi fotografi - je narave in portreti ležernih mačkonov. Kulturni program ob odprtju so pripravile Nina in sošolke Goja Lajlar, Mia Perklič, Glorija Satler, Ela Trkaj ter drugošolka Julija Žohar. Med razstavljene fo- tografi je je avtorica umestila natisnjene misli o družini ter o fotografi ji znanih in neznanih avtorjev. Mlada fotografi nja je svoje občutke opisala: »Ponosna sem nase in na svoje prijateljice, ki so mi pomagale pri odprtju prve razstave. Vesela sem, ker sem prebila led. Š bom ustvarja- la.« BP Avtorica razstave Nina Miklič v družbi mlade ustvarjalne ekipe Društva Dobra ideja po uspešnem odprtju razstave (Foto: Bina Plaznik) Mostovi na razstavi ob Savinji Do konca februarja bo na Savinjskem nabrežju v Celju na ogled razstava Slo- venski mostovi doma in v tujini. Gre za razstavo Teh- niškega muzeja Slovenije, ki je izbral zanimive mo- stove iz Slovenije in tujine. Strokovnjake Tehniškega muzeja Slovenije so zanimali mostovi, ki so zgrajeni v Slo- veniji, in tisti v tujini, ki so plod znanja slovenskih stro- kovnjakov in/ali slovenske gradbene stroke. Na 22 panojih so s fotogra- fi jami predstavljeni mostovi, ki so v arhitekturnem, kon- strukcijskem, estetskem in tudi tehniškem pogledu po- sebni, če ne celo edinstveni. Nekateri izstopajo tudi po svojem zgodovinskem po- menu, eni še vedno služijo svojemu namenu, drugih ni več. Izdelani so iz lesa, ka- mna, kovine, opeke, armira- nega betona ali kombinacije teh materialov . TC Zanimiva panojska razstava bo na ogled do konca februarja. (Foto: Robi Valenti) Nov in prenovljen zvon V cerkvi sv. Jurija v Slo- venskih Konjicah bodo spomladi namestili nov in prenovljen 309 let star cerkveni zvon. Pridobi- tvi predstavljata velik fi nančni zalogaj. Denar so prispevali tudi župlja- ni konjiške župnije. V cerkvi sv. Jurija imajo sicer tri cerkvene zvono- ve. Dva sta iz leta 1948 in sta še v dobrem stanju, zvon z letnico 1715 pa je bil po besedah konjiškega arhidiakona Jožeta Vogri- na potreben temeljite ob- nove. Zato so tono in pol težak zvon lani s pomočjo posebnega dvigala sneli z 62 metrov visokega zvoni- ka in ga odpeljali v Inns- bruck. Tamkajšnji mojstri so ga več mesecev teme- ljito obnavljali. Obenem je livar Peter Grassmayr izdelal še nov zvon. Tako bodo v konjiški župniji odslej odzvanjali štirje cer- Nov cerkveni zvon je izdelal livar Peter Grassmayr. (Foto: Nadžupnija Slovenske Konjice) kveni zvonovi. Na Jurijevo nedeljo načrtujejo slovesen blagoslov prenovljenega in novega cerkvenega zvona. Kot še pravi arhidiakon, so denar zanju prispevali tudi številni župljani s Konjiške- ga. BF