Poštnina plačana v gotovim
Sped. in aboon. postale - I Gruppo
! Katoliški
Vi	UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
	G o r i z i a , RIva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
	PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
r	Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
■
liod:
Mi ;lo 2 Zi« jlov ribi1
1 ul* istvi em ist"
i V
;ib
ito
;a
želi
rosi®
sta'1
dn«1
1
1 l!
itrli
m>!
n;
.tl
dfl‘
od
J —-
It
je!
tu,
pd
‘3
o? bf ti' za
itf
rsib ra*1
i|
SD«
is«
jot
!5. in
Leto XVII. - Štev. 29 (854)
Gorica - četrtek, 15. julija 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
Dva načina Saragat na obisku v Bonnu
:ej
ti
Kb
jto,
V
,put
-P
t
•v
a!fl
ro^
ro<
ris’
-,4
>5
toll
/e&
Z'
„
Preteklega aprila je minilo sto let, odkar sta se sestala v hiši farmarja McLeana Pri Appomattoxu poveljnik armade severne Virginije gen. R. E. Lee in poveljnik unijske armade gen. Grant, da šklepeta dogovor o predaji konfederacijske vojske. Gen. Lee je imel še okoli 25.000 •nož, ki so bili izčrpani in brez hrane. Opoldne so se zaman skušali prebiti skozi obroč unijskih čet generala Granta. Njihov poveljnik je spoznal, da je vsak na-daljni boj nemožen in nesmiseln ter je Poslal poveljniku unijskih čet ponudbo pogovor o predaji.
Poveljnika sovražnih vojsk sta si segla v roke, se nato vsedla vsak k svoji mizi hi se dogovorila o pogojih predaje.
Gen. Grant je dovolil častnikom nasprotne armade, da obdrže svoje sablje In konje, vsi vojaki so bili pomiloščeni hi jim je bilo dovoljeno, da se vrnejo na svoje domove. Gen. Lee je prosil gen. Granta, naj dovoli vojakom, ki so imeli svoje konje in mule, da te vzamejo s seboj domov, da bodo lažje obdelovali svoje polje.
»To bo imelo najboljši možni vpliv na ljudi, bo zelo hvalevredno in bo napravilo Veliko za pomiritev našega ljudstva,« je Utemeljeval svoj predlog gen. Lee. Gen. Grant je brez pomišljanja sprejel predlog svojega nasprotnika.
Zmagoviti general je pokazal razumevanje do svojih nasprotnikov, ko je dejal gen. Leeju, da bodo federalni komisarji Njegove ljudi oskrbeli z 20.000 obroki v°)aške hrane. Generala sta dogovor podrsala, si zopet segla v roke in gen. Lee je zapustil hišo in zajahal konja, ki mu je pripeljal sluga. Gen. Grant se je 8 svojimi spremljevavci pojavil na vratih hi pozdravil gen. Leeja, ko je odjezdil na svojem konju z vsemi svojimi poveljniškimi znaki in s sabljo, ki jo je vzel s Seboj na pogajanja, da bi jo izročil zrna-govavcu v znak predaje. Gen. Grant se le izkazal za moža in človeka, ki svojega Nasprotnika v tej bridki uri ni maral Poniževati.
* * *
Preteklega maja je minilo 20 let, odkar ie bila v Sloveniji končana državljanska Vojna. Kjerkoli so komunističnim zmago-Vavcem padli v roke njihovi nasprotniki, 8° jih brez vsake preiskave pobili, kot da he bi bili njihovi bratje po krvi, ki so h z orožjem branili svojo svobodo, svoje Prepričanje, svoj dom in svoje družine, ^oblli niso samo onih, ki so se jim upirali * orožjem v rokah, pobili in pomorili so tudi na tisoče drugih, med njimi žene 'h otroke.
Nekaj tednov po končni zmagi so izrodili Angleži titovcem 12.000 domobrancev hi deset tisoče drugih bojevnikov proti komunističnemu nasilju iz časa državljanske vojne na obljubo, da bodo postopali z njimi človeško in postavili pred 8odišče le one, ki so zakrivili kak zločin.
Komaj so rdeči zmagovavci dobili svoje Nasprotnike v roke, so jih oropali vsega, Jih pretepali in sramotili na vse načine, Jih mučili več tednov, nato pa jih postregli in zakopali v množične grobove v Sozdovih nad Laškim, v Kočevskem Rogu h> drugod. V Sloveniji so uvedli pravo •traliovlado, da ni bil nihče varen življenja. Sredi noči so prišli po človeka, Iti jim ni bil všeč, in nihče ga ni več vhlel...
Letos mineva od teh strahot 20 let.
V zadnjih letih, potem ko so doma 8tfli zadnje ostanke svojih, tudi le možnih nasprotnikov, jih uničili in ponižali tl° kraja, prihajajo razni »kulturniki«, časnikarji«, pa tudi uradni zastopniki re-*l**ia med izseljence in iščejo stike zlasti 8 Politično emigracijo, ki je pred njihovim hasiijom srečno našla pot v svobodo. Pripovedujejo, da »se je sedaj vse spremenilo«, obsojajo nasilja, množični pomor domobrancev In neštetih drugih nasprotnikov kot nekaj, kar se »žal dogaja v 8aki revoluciji«, govore celo o postav-
ljanju spomenikov »žrtvam revolucije« in predlagajo pomiritev, mirno sožitje, če že ne »sodelovanje v korist domovine«.
Ce je v Ljubljani in Beogradu res kaj dobre volje, naj dajo onim domobrancem v Sloveniji, ki se jim je na kak način posrečilo rešiti se pred rdečo maščevalnostjo, iste ugodnosti, ki jih nudijo svojim »borcem«, naj poskrbe za vdove in druge svojce pomorjenih, da ne bodo v revščini in stiski končavali svojega žalostnega životarjenja. Dovolijo naj ob 20-letnici množičnih umorov prenos kosti pobitih v blagoslovljeno zemljo, naj popeljejo vsaj duhovnike na te množične grobove, da bodo opravili molitve za mrtve, kot je v krščanskem svetu navada.
Ko bodo izginili z vodilnih položajev v Sloveniji ljudje, ki so krivi množičnih moritev, ko bo zavzel njihova mesta nov rod, ki nima krvavih rok, bo šele prišel čas, ko bo mogoč kak razgovor.
Iz »Ameriške Domovine«
Ob zaključku uradnega dela obiska predsednika italijanske republike Saragata v Zapadni Nemčiji je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Ob izmenjavi mnenj med obema državnikoma, nemškim in italijanskim predsednikom — pravi poročilo — se je pokazalo popolno soglasje v vseh aktualnih političnih vprašanjih. Ugotovljeno je bilo, da obe državi nadaljujeta s prizadevanji za razvoj in poglobitev svojih odličnih odnosov in da bosta vse storili, kar je mogoče, za nadaljni razvoj evropske skupnosti. Obe državi se obvezujeta, da si bosta prizadevali za okrepitev zapadnega zavezništva in za njega utrditev v duhu atlantskega članstva. Kar zadeva Evropsko gospodarsko skupnost, sta obe strani izrazili svojo voljo, da bosta resno in z zaupanjem na-
CABOT LOD0E
poslanik ZDA v Vietnamu
Za novega ameriškega poslanika v Saj-gonu je bil imenovan Cabot Lodge, ki je to službo opravljal že pred zadnjimi ameriškimi volitvami. Zaradi dela v republikanski stranki, kateri pripada, je lani pred volitvami odstopil. Nadomestil ga je general Maxwell TayIor, ki je sedaj mesto pustil iz osebnih družinskih razlogov. Tako vsaj zatrjujejo uradni krogi, ki s tem v zvezi tudi dodajajo, da se zaradi tega ameriška politika do vojne v Vietnamu ne bo spremenila.
To je potrdil tudi predsednik Johnson na svoji zadnji tiskovni konferenci, na kateri je dejal, da se bo število ameriških vojakov v Vietnamu povečalo od sedanjih 60 tisoč na 75 tisoč, ker se predvideva zaostritev vojne. Povedal je, da je v razdobju od 15. maja do 3. julija padlo v Vietnamu 40 ameriških vojakov, 1900 Juž-novietnamcev ter 4556 gverilcev Vietkonga.
Istočasno je ameriško obrambno mini-
strstvo objavilo podatke o ameriških izgubah v Južnem Vietnamu v zadnjih letih. Iz tega poročila izhaja, da je v času od 1. januarja 1961 do 5. julija 1965 padlo v bojih 469 ameriških vojakov, 237 jih je umrlo med letalskimi in cestnimi incidenti, 2604 vojaki so bili ranjeni, pogrešajo jih 43 in v ujetništvo je padlo 16 vojakov.
Severnovietnamsko prestolnico Hanoj pa je obiskal te dni angleški laburistični poslanec Harold Davies, ki je imel nalogo prepričati hanojsko vlado, naj sprejme mirovno odposlanstvo britanskega Com-monwealtha. Kot znano, so tako Moskva kot Peking in Hanoj že odklonili sprejem omenjenega odposlanstva. Toda angleški premier Wilson ni še izgubil vsega upanja in je zato poslal v Hanoj posebnega poslanca v osebi Harolda Daviesa. Toda ha-nojska vlada je ponovno zavrnila idejo o posredovanju Commomvealtha in tako je Daviesova misija propadla.
Trabucchi pred parlamentom
V petek, 16. julija, se bosta poslanska zbornica in senat sestala na skupno zasedanje, da razpravljata o resoluciji glede delovanja bivšega ministra Trabucchija, proti kateremu je že bila uvedena parlamentarna preiskava. Toda z zaključki te preiskovalne komisije, zgleda, da večina parlamentarcev ni zadovoljna, ker je obtoženega ministra z večino glasov oprostila vsake obdolžitve.
Edina možnost, ki jim je spričo tega ostala je bila, da zberejo potrebno število podpisov {absolutna večina). To se je zgodilo pred enim tednom, ko je pobudnikom akcije proti Trabucchiju uspelo zbrati večino 479 parlamentarcev, ki so podpisali resolucijo, ki zahteva sodni postopek proti omenjenemu ministru.
Zahtevo so podpisali poslanci in senatorji vseh političnih strank od komunistov do socialnih demokratov. Demokr-ščanski parlamentarci resolucije niso podpisali deloma iz solidarnosti do ministra Trabucchija, deloma zaradi tega, ker nameravajo komunisti Trabucchi jev primer izkoristiti za propagandno gonjo proti KD, čeprav gre za stvar, ki ne zadeva odnosov med strankami.
Ce se bo večina poslancev in senatorjev po razpravi izrekla za uvedbo formalnega sodnega postopka, bo predsednik poslanske zbornice zadevne spise v roku dveh dni izročil ustavnemu sodišču.
V zvezi s tem je stališče demokratskih krogov soglasno, da je treba zadevo razčistiti. Ce so obtožbe proti ministru neo-snovane, se bo izkazala resnica. Ce pa ga
bo ustavno sodišče priznalo za krivega, naj bo pravici zadoščeno in naj ga kaznuje.
Najmlajša Johnsonova hčerka je postala katoličanka
Lučka Johnson, najmlajša hčerka predsednika ZDA, je sprejela katoliško vero in bila krščena v cerkvi sv. Mateja v Wa-shingtonu dne 2. julija. Do zadnjega ni nihče vedel, da misli Johnsonova hčerka postati katoličanka, zato so vest Američani sprejeli z začudenjem. Lučki Johnson so sv. krst podelili pogojno, ker je bila že krščena v protestantski cerkvi takoj po rojstvu. Bila je tudi skupno s sestro vzgojena v tej veri, ki je tudi vera njene matere, medtem ko je predsednik član neke najstarejše krščanske veroizpovedi ZDA, »National Christian Church«
Najmlajša Johnsonova hčerka se je že pred leti približala katoliški veri in svojci so njena čustva spoštovali in ji niso branili. Vendar je Lučka iz obzira do svojih hotela počakati do svoje polnoletnosti za prestop v katoliško vero. Izbrala je svoj osemnajsti rojstni dan za sprejem katoliške vere in sv. krsta. Sama se je potem izrazila o tem dnevu: »Bil je najlepši dan mojega življenja.«
Obred sv. krsta se je izvršil v cerkvi sv. Mateja, v isti cerkvi, kjer so se pred dvema letoma izvršile pogrebne slovesnosti za pokojnim predsednikom Kcnnedy-jem. Naslednji dan je Lučka Johnson prejela v kapeli sv. Ane v Marvlandu, prvo sv. obhajilo.
daljevali z razgovori, ki so bili pretekli teden v Bruslju in to z namenom, da bi prišlo do rešitev, upoštevajoč koristi in zahteve vseh držav članic, kar bo privedlo do skladnega in uravnovešenega razvoja skupnega gospodarstva.
Zadovoljiv rezultat na tem področju bo olajšal nadaljevanje postopka za zedinjenje Evrope, za kar se bosta nemška in italijanska vlada vztrajno prizadevali. Obe državi menita, da politična in gospodarska integracija Evrope predstavljata bistveni doprinos k pomirjenju in utrditvi trajnega ravnotežja v svetu.
Razgovori so potrdili mnenje obeh držav, da trajno pomirjenje ne more mimo pravične rešitve nemškega vprašanja. Predsednik italijanske republike bo obiskal Berlin, da bo tako pokazal solidarnost Italijanov do neodložljive pravice nemškega naroda za združitev. Zvezni predsednik se je zahvalil predsedniku italijanske republike in je istočasno izrazil svojo zahvalo za stalno dobro voljo italijanske vlade, da si prizadeva in dela za to osnovno pravico nemškega naroda.«
ITALIJA, ZAH. NEMČIJA IN SET
Obisk italijanskega predsednika Saragata in zunanjega ministra Fanfanija v Zahodni Nemčiji je spričo krize v EGS (Evropski gospodarski skupnosti), ki jo je povzročila Francija, zadobil posebno važnost in pomen. Zaradi negativnega zadržanja Francije na bruseljskih pogajanjih o financiranju kmetijske proizvodnje je zašla v krizo celotna dosedanja zgradba zahodnoevropske skupnosti.
Zato so bili glavni predmet razgovorov med italijanskimi in nemškimi državniki odnosi med evropskimi državami. Vse diplomatske akcije stremijo v tem trenutku pač za tem, da na en ali drug način prepričajo pariško vlado, naj popusti od svojega starokopitnega stališča ter ostane v skupnosti zahodnih evropskih držav.
V tem pogledu sta si Italija in Zahodna Nemčija popolnoma soglasni in tudi najbolj odločni, da je treba s procesom evropskega združevanja nadaljevati.
Francoska vlada je položaj še poslabšala s tem, da je odpoklicala svojega predstavnika pri EGS, ki se tako ne udeležuje več njenih sej. Politični opazovavci sedaj z radovednostjo pričakujejo napovedano srečanje francoskega predsednika De Gaulla z italijanskim poglavarjem Saragatom ob priliki otvoritve predora pod Mont Blancom, ki bo 16. t.m.
Nova alžirska vlada
Revolucionarni svet, ki je dne 19. junija izvedel državni udar in odstavil predsednika Ben Belo, je prejšnje dni objavil seznam ministrov, ki sestavljajo novo alžirsko vlado, kateri predseduje polkovnik Bumedien.
Nova vlada šteje 19 članov, od katerih je osem članov iz prejšnje vlade. Edini vidnejši voditelj alžirske osvobodilne fronte v novi vladi je Rabah Bita. Izmed osmih ministrov prejšnje (Ben Belove) vlade sta le dva dobila druge resore, ostali so obdržali svoja mesta.
Medtem so novo alžirsko vlado polkovnika Bumediena priznale skoro vse držav,e med njimi tudi Egipt, rdeča Kitajska in Moskva. Le nekatere afriške države se še niso izjavile.
li f Trstu
cdklanjajB rasizem Mili literata
Pokrajinski odbor krščanske demokracije (KD) je na svoji dolgi seji preučil krajevni politični položaj in odobril veljavnost sredinskodevičarskega sporazuma za občino, kot je bilo to podpisano januarja leta 1964. Na seji so tudi do podrobnosti preudarili vprašanje skorajšnje preosnove občinskega odbora z najavljenim vstopom dveh socialističnih svetovavcev. Ti so namreč sklenili, da se odpovedujejo zunanji podpori in da prevzamejo odgovornosti v odboru.
KD je v zadnjih tednih bila tarča obtožb in polemik, ki jih je desničarska opozicija usmerila nanjo zaradi bodočega socialističnega odbornika Dušana Hreščaka, ki pripada slovenski manjšini. Na te obdolžitve je odgovoril pokrajinski tajnik KD dr. Guido Botteri, ki je podal izčrpen zgodovinski prikaz pod naslovom »Tradicije tržaške občine«.
»Demokratični katoličani — pravi Botteri — se ne morejo zopet znajti v političnih izročilih tržaške občine pod Avstro Ogrsko: ta izkušnja ni ne politična ne demokratična niti katoliška, temveč brez predsodkov protidemokratična in protiklerikalna. S pogostimi zgodovinskimi sklicevanji na metode in politično delo liberalne stranke v letih do 1918 (postopek, ki ga nepristranski spis "La storia di Trieste” Attilija Tamara označuje kot zelo sličnega fašizmu in skvadrizmu) so tedanji politični voditelji dosegli najvišje stopnje v masoneriji. Demokratični katoličani pa se očitno ne morejo oprijeti takih izročil, ki so med drugim privedle do izključitve iz narodno-liberalne stranke tedanjega župana Dompierija, ki se je edini uprl protiklerikalnemu zadržanju in pokazal svoje katoliško prepričanje.«
Botteri je tudi opozoril, da je žalostna demokratična predfašistična izkušnja, — ki v luči sedanje polemike izgleda posebno pomembna — našla svoj izraz »v odboru za javno varnost«, katerega so ustanovili 30. oktobra 1918, ko se je mesto uprlo Avstriji. Ta odbor je bil sestavljen iz 12 liberal-nacionalistov, iz prav toliko socialistov, 4 Slovencev, 2 nacionalistov in 2 socialistov. Ti so bili poklicani v odbor od narodnih liberalcev, kot je bil župan Valerio. Na to je še spomnil na postopanje, ki so ga bili deležni katoličani pod fašizmom in v času nacistične vlade po 8. septembru.
»Veliko se govori — je nadaljeval Botteri — v teh dneh o "sneti zastavi", in še bolj govore tisti — v tržaški zgodovini so to storili le oni — ki so jo dejansko sneli s podajanjem rok nacistom po 8. septembru 1943, ko so demokratični katoličani v odporniških vrstah začeli z demokratičnim in narodnim odporom. In k tem izročilom obrambe italijanstva naj bi bili poklicani katoličani? Naš občinski odbor in naš župan — je Botteri še poudaril — se naj spomnijo, kaj so storili na tržaški občini kolaboracionisti v letih 1943 do 1945. Kdor pa gre še dalje, bo po 30. aprilu 1945. na tržaški občini našel —- kot vedno — imena masonov, ki znova vodijo javno upravo, ne bo pa našel katoličanov. V delegaciji, ki se je poklonila 22. maja Titu, so imena italijanskih kapitalistov, ne pa italijanskih katoličanov.«
»Zavedamo se, — je zaključil Botteri — da delamo z zgodovino, ki je polna dramatičnih, razsvetljenih in nasprotujočih si dejstev. Zavedamo se pa tudi zmot in izgub, ki jih je demokracija podedovala iz preteklosti in čutimo težo pri vzpostavljanju človečanskega sožitja. Pri tem se pa ne odpovedujemo in ne podrejamo, temveč povezujemo nerazdružljive vrednote demokracije, narodnosti in duhovnih obveznosti.«
Misijonarji se vračajo v Kongo
Predvidevajo, da se bodo lahko do meseca septembra letos vrnili vsi misijonarji, ki so vršili svoj apostolat v Urega v škofiji Kasongo v Kongu na svoje misijonske postaje.
Vtisi z romanja v Oropo Izlet rimskih Slovencev"
Tudi letos so priredili rimski Slovenci svoj majniški izlet. Bilo jih je toliko, da so bili prireditelji v skrbeh, da ne bo za vse v dveh avtobusih dovolj prostora. Pomagali so si s stolčki, ki so jih nekateri imeli s seboj.
Bil je to že osmi majniški izlet rimskih Slovencev. Vsak je novo doživetje. Med petjem slovenske pesmi so se v prijetnem sončnem dnevu pripeljali v. Agnani. To mesto je zgodovinsko. Ima nekaj nad 15.000 prebivavcev. Obdaja ga obzidje iz dobe več stoletij pred Kristusom. V stolnici, ki je iz 11. stoletja in ima čudovite freske, je ponovil novomašnik g. Markuža svojo novo mašo v slovenščini.
Pridigal je prof. dr. Vodopivec, ki je v svojem govoru prikazal življenjsko pot g. novomašnika in pomen duhovnikov med nami. Samo oni lahko v teku svete daritve prikličejo Kristusa na oltar. Zato moramo vedno znova prositi Boga, naj nam da čim več dobrih duhovnikov. S tem v zvezi je g. profesor omenjal tudi odobritev pravil slovenskega duhovniškega zavoda »Slovenicum« v Rimu in prve darove, ki jih je odbor že zanj prejel. Povabil je vse, naj z molitvijo in materialnimi darovi omogočijo obstoj tega prvega slovenskega zavoda v Rimu, ki postavlja slovenski narod v isto vrsto z drugimi narodi na svetu, ki imajo take zavode že stoletja.
Med sveto mašo so vsi izletniki odgovarjali mašniku in peli slovenske cerkvene pesmi. Veliko število navzočih je pristopilo tudi k obhajilni mizi.
Po sveti daritvi pa je zbrane Slovence nagovoril tamkajšnji kanonik in zgodovinar, ki je med drugim dejal:
»Ganjen sem, ker sem prisostvoval vaši tako doživeti sveti maši. Še posebej sem ganjen zaradi vašega prelepega petja. Zdi se mi, da ste Slovenci kot Izraelci v izgnanstvu duhovno in kulturno plemstvo vseh slovanskih narodov. Ostanite zvesti svoji veri, svoji besedi in svoji lepi pesmi!
Nato je govornik prikazal zgodovino te stolnice, kjer je prišlo do številnih važnih dogodkov, kot proglasitve svetnikom in blaženim mnogih svetih oseb, saj je bil Agnani domovina papežev Inocenca III., Gregorija X., Aleksandra IV. in Bonifacija VIII. Dne 7.9.1303 je Nogaret. odposlanec
NAŠIH LJUDI
Šegula in frančiškanski pater dr. Bruno Korošak, msgr. dr. Maksimilijan Jezernik je pa opravil zahvalno sv. mašo.
Tretja matura na slovenski
gimnaziji v Celovcu
8. razred je obiskovalo v šolskem letu 1964/65 24 dijakov in dijakinj. Od teh je bilo pripuščenih k pismeni maturi 23. Maturitetni komisiji je predsedoval nadzornik dr. Valentin Inzko.
Od 23 dijakov in dijakinj je zaključilo izpite pozitivno 21 študentov in študentk, od teh 8 z odliko. Dva osmošolca morata jeseni ponavljati izpit iz enega predmeta.
V sredo, 16. junija, je bila v cerkvi Sv. Duha v Celovcu ob sedmi uri zvečer zahvalna daritev. Prav v tej cerkvi je bila jeseni pred osmimi leti prva skupna božja služba slovenskih gimnazijcev. Med njimi so bili letošnji maturantje prvi prvošolci Slovenske gimnazije. Tokrat so se božje službe udeležili kot maturantje z Zahvalo za vse prejete dobrote.
Zvečer so se zbrali člani izpitne komisije ter drugi profesorji zavoda z maturanti in njih starši v prijetnem domačem krogu ter se skupno veselili dogodka dobro uspele tretje mature na Slovenski gimnaziji.
Slovenska prireditev v Belgiji
Na praznik sv. Jožefa Delavca so Slovenci iz mesta Charleroi in okolice v Belgiji priredili svojo enajsto Slovensko prireditev. Prišlo jih je nad 350, lepa skupina tudi iz oddaljenega Bruslja in Eisdena.
Nastopili so najmlajši, nato pa je sledila veseloigra »Pričarani ženin«, pri kateri je nastopilo 11 igravcev. Slovenski pevski zbor iz Charleroi, ki je pred desetimi leti (oktobra 1955), z mislijo na lepi kos slovenske zemlje, kjer barčica po morju plava, dobil ime »Jadran«, je zapel pod vodstvom dirigenta Ivana Kodeha ubrano venček slovenskih pesmi.
Po igri se je razvila prosta zabava, ki je potekala v prijetnem domačem razpoloženju in dostojnem vzdušju. Vmes se je vršila tombola, domača harmonikarja Ivan Omerza’in Viktor Janežič sta pa poskrbela za liste, ki se radi zavrtijo.
kralja Filipa Lepega, odpeljal v zapor med sveto mašo prav v tej stolnici papeža Bo-
nifacija VIII. Neki Sciarra Colonna pa je raj«
takrat papežu baje dal zaušnico 'Po ogledu znamenitosti in mesta so se ičer rimski Slovenci odpeljali dalje v Trisulti, Vedno više v hribe sta vozila avtobusa. Vedno prijetnejše je bilo ozračje. Veseli in dobre volje so prispeli do slovite opa-tije in odhiteli v prosto naravo. Pod košatimi drevesi so doživljali prijetno sončno popoldne med šalami, pesmimi in prijetnim razgovorom.
Nato so si ogledali znamenitosti cistercijanske opatije, cerkev z bogatimi freskami in korom, križne hodnike, pokopališče, srednjeveško lekarno in mogočna žin orla sredi vrta. V cerkvi so imeli majniško pobožnost, med katero so se spominjali vseh dragih, ki jih ni bilo več med njimi: p. Prešerna, gospe Baleani, Marije; Marinškove. še nekaj skupinskih slik in program izleta je bil zaključen.
Vrnitev je bila polna slovenske pesmi Vse prezgodaj je bilo lepega izleta konec. lzva V vseh bo ostal nanj nadvse lep spomin.! j2
>kle a, ; *'ri( >be
stič Rii. Na »rje
Pri
Pat
n;
je
rža:
■	hkt »gi
■uši
Pis
■	tva tlni juč
V : ■ikl< obn »rj£ je bi itan
Slovenska skupnost za razlaščence
pri gradnji
Kakor smo že poročali, je bil pred tremi tedni ustanovljen »Odbor za pomoč razlaščencem« pri gradnji naftovoda. V njen) so zastopniki iz vseh občin, skozi katere bo speljan naftovod. Odbor ima sedež v rijs]
no
raja
odj
ulici Machiavelli 22, kjer je tudi sedež Slovenske skupnosti,
Pod vodstvom deželnega svetovavca Slovenske skupnosti dr. Škrka je bil ta od- dele bor v sredo 7. julija sprejet pri deželnem ika odborniku za industrijo in trgovino dr Marpilleru. Odbor je dr. Marpilleru pre-dočil pravno in ekonomsko plat razla ščevanja zemljišč v dolinski in drugiJ občinah, skozi katere bo peljan naftovod Naštel je številne argumente proti seda-
njemu postopku in ravnanju ter prosil daj<
Je je stre] >rja je h« i
fr tel
er
'epr
za posredovanje glede pravičnih cen in takojšnjega izplačila odškodnine. Pouda ril je tudi potrebo, naj dr. Marpillero ico, doseže odložitev dostavitve novih razla trni stitvenih odlokov, tako da bi bila niožn^ivv-izvensodna ureditev.	Dr
Deželni odbornik dr. Marpillero je po'e kazal veliko razumevanje in zagotovil »n svojo pomoč. Takoj je stopil v stik s lo Pristaniško ustanovo in organiziral se-stanek, ki bo na deželi ter so nanj po- a vabljeni zastopniki Pristaniške ustanovei fJ[] Odbora za pomoč razlaščencem in konzorcija. Pozneje bo k pogajanjem pri• ^ tegnjena družba SIOT To je prvi stvarni uspeh, ki ga je do-, segel Odbor za pomoč razlaščencem, čeprav deluje šele nekaj tednov. Ker nevarno, da bi nekateri krogi politično izkoriščali konzorcij, ko gre dejansko sa mo za nepristransko pomoč vsem razla' ščenim lastnikom, poziva Odbor za pO’ moč razlaščencem naše ljudi, naj se ne 'a jj' prenaglijo, ampak naj se pridružijo njegovim krajevnim sekcijam, ki so se ^ ^ začele ustanavljati. Odbor uživa vso pod' ^
tem
poro Slovenske skupnosti.
>kor
fcdt,
k
C fcai
fol,
*>«Č1
TITOVCI PROTI SLOVENCEM!
Nedeljski »Piccolo« je poročal, da s<> ije ■ demokristjani pri pogajanjih za sestava &da] upravnih odborov napovedali, da želij0 pritegnili v odbore tudi svetovavce Sle venske liste, temu pa da so se uprli se cialni demokrati in italijanski socialisti
Goriški socialni demokrati že od nek'* daj nasprotujejo nam Slovencem, zlasti l,Q v zadevi priznanja in spoštovanja naši® pravic. Socialni demokrati pa so, kot maf ksisti, zelo naklonjeni italijanskim soci3' listom, zlasti titovskim elementom t« stranke. Pri omenjenih pogajanjih je italijanske socialiste zastopal tudi tilovec Waltritsch, ki je odločno nastopil prot' temu, da bi se k pogajanjam in v odboi^ pritegnili tudi slovenski svetovavci.
Titovci so pač italijanski socialisti $ mrzijo Slovence, ki so ostali politično s®' mostojni, zvesti svojemu narodu, in ^ jim radi preprečili javno uveljavi)
Tako namreč ravnajo odpadniki!
Wakritschev primer kaže, kako znoj0 titovci podpirati pravice Slovencev v I|3’ liji! Namesto, da bi vstop Slovencev upravne odbore podprli, jim to pravici na najvidnejšem mestu odklanjajo!
Vredno bo, da se k stvari takih titovci še vrnemo,
TABOR SLOVENSKE PROSVETE
bo letos v nedeljo 1. avgusta Repentabru
Pre
Vf
k 1
K
s<
fa
St]
je
led
n
H
lt>ni
IX
\ j,
s
>ja
s ? h< s
Til; ‘Le ! ni
H
Slovenski romarji pred novo Marijino baziliko v Oropi
Strahotno neurje je besnelo nad severno Italijo in želo težke žrtve. Romarski vlak je tam pri Milanu nenadno obstal: strela je raztopila električni vod. Viharni sunki so blili ob vozo\>je. Strmeli smo v šipe, ki jih je bičala ploha. Ko se je vlak Zganil in se prebil skozi viharni dež, so švigale mimo nas strehe s polomljenimi televizijskimi antenami, hiše in ulice brez razsvetljave, izruvano drevje... V strmini pred Biello j'e lokomotiva obupno sopihala, sunkoma napredovala in le krepkemu, ritmično deklamiranemu »Ho-ruk!« naših mladeničev gre zasluga, če je speljala. Z občutno zamudo smo sredi noči priromali v Oropo.
PRVI DAN V OROPI
S slovesnim vhodom smo preplavili novo oropsko baziliko in naša pesem je mogočno zadonela pod 81 metrov visoko kupolo. Rektor svetišča je slovenske romarje prisrčno pozdravil in med drugim rekel: «Še vedno nam je v živem spominu romanje tržaških in goriških Slovencev iz leta 1956: ubrana molitev in krasno petje, vzorni red in tako prisrčna pobožnost do Marije! Oh, če bi bila vsa romanja v Oropo tako zbrana in pobožna kot so vaša!«
Tudi zato je bila med občestveno sveto mašo, ki jo je daroval openski dekan msgr. Silvani ,naša molite\’ zares zbrana, topla, glasna.
»Črna Marija« v Evzebijevi kapeli! Z vzhoda si prišla pred 1600 leti na ta naj-zapadnejši košček Italije, nešteta so usli-šanja in velike milosti, ki si jih delila in ki jih deliš romarjem, zato bodi milostna tudi z nami!
PREVZEL NAS JE DUH DON BOSCA
Becchi, rojstni kraj Don Bosca! Revna bajta je bil tvoj rodni dom, a nadvse veličastna je bazilika in mogočni so zavodi, ki so vzrastli ob njem. Simbol povišane ponižnosti! Ni važno, če se je kdo rodil v koči ali v palači, važno je, da je bil velik po veri in ljubezni. Ob veličastni baziliki Don Bosca strmiš, ob njegovi revni rodni hišici te pa oblijejo solze ganotja.
Po občestveni sv. maši v bazilikini kripti, veličastni in izredno prostrani, ki je spet odmevala od naših molite\> in petja, je pozdravil romarje bivši vrhovni salezijanski predstojnik g. Zigliotti in jim želel varstva in blagoslova apostola mladine sv. Janeza Bosca.
V verskem govoru je g. Jože Jurak očrtal svetniško osebnost Don Bosca in značilnosti njegove vzgojne metode: osnovna vloga krščanske matere, rast v evharističnem in marijanskem duhu, preventivno oblikovanje v prepričane, vedno vesele in optimistično navdahnjene vernike.
Don Boscova mati Marjeta! Lepa je tvoja podoba, izpostavljena v hiši sina Jožeta, a še lepši je tvoj nepozabni vzgled in vzor, ki se je vklesal v srca naših mater in deklet!
Rojstna hišica sv. Janeza Bosca
NEPRESTANI DOKAZ BOŽJE PREVIDNOSTI
»Mala hiša božje Previdnosti« v Turinu: mesto v mestu: mesto trpljenja in ljubezni, vere in krščanske ljubezni! V Cotto-
lengovih zavodih je negovanih 14.000 najbolj nesrečnih naših bratov in sestra: telesno pohabljenih, umobolnih, božjastnih... Nad 130 let deluje ta ustanova, čudovito delo božje Previdnosti, ki se vzdržuje izključno z milodari, zapuščinami, Žrtvami neštetih ljudi, ki se iz čiste ljubezni do Kristusa žrtvujejo oskrbi bolnikov: 6.000 redovnic, 50 duhovnikov, 50 redovnih bratov, 120 zdravnikov, ki dnevno prihaja v zavode in brezplačno nudi svojo pomoč...
Starejša redovnica nas je spremljala po raznih oddelkih. Slovenski duhovnik je tolmačil romarjem njene razlage. Redovnica je duhovnika napeto poslušala, razumela pa ni niti besedice. Končno je vdano vzkliknila: »V nebesih pa se bomo gotovo razumeli!«
Neka gospa ji je rekla: »Vam je toplo v redovni obleki, kaj?« Ta je malo pomislila in odgovorila: »Toplo! V nebesih bomo presrečne, da smo tu prenašale nekaj vročine!«
Sestra spremljevavka je tedaj pokazala na veliko poslopje: »V njem je 200 bolnih redovnic. Na delu so omagale!« Presunilo nas je. Dvesto žrtev čiste ljubezni do bližnjega! »Zapojmo jim!« je predlagal nekdo. In že so se uvrstili. »Marija, skoz življenje!« je mogočno zadonelo pod nebo. V hipu so se odprla okna, verande so oživele, med vrati so vzrastle skupinice ljudi. Ubrana Marijina pesem, ki so jo Slovenci peli z nepopisnim navdušenjem bolnim sestram in neštetim bolnim »Male hiše božje Previdnosti« v Turinu, je vse ganila do solz. Navdušeno ploskanje in pozdravljanje z roko je bilo najlepša zahvala za ljubeznivo pozornost.
DOBRI PAPEŽ OSVAJA ŠE PO SMRTI
»Sotto il Monte«, rojstna vas papeža Janeza XXIII. Milanski misijonarji (PlME) so odkupili papežev rodni dom, da ga preuredijo v muzej in ob njem zgradijo »misijonišče«. Rodni kraj papeža Janeza XXIII. bo tako postal žarišče krščanstva. Zares, lepšega spomenika mu niso mogli postaviti!
Obiskali smo papeževo rojstno hišo, ki je bil trden kmečki dom. V njem sta živela dva brata, papežev oče in stric, vsak s svojo številno družino: vsak je imel po 13 otrok. Bili so krščanski starši, verni, ki so se zaupno prepustili Bogu. In Bog jim je poplačal to zaupanje z največ jo častjo: imeli so sina — papeža!
Misijonar je poklical papeževega brata Zaverija. Vsi smo ga obkrožili. »Koliko let imate?« — »Po 41 let na nogo!« — »Ste bili večkrat v Rimu?« — »Vsaj desetkrat. Nisem štel.« — »Srečni ste, da ste imeli takega brata!« — »Res. Zdi se, da je nekaj dobrega res storil. Vsaj tako priča to, da zahajajo semkaj neprestano romarji! Ze več kot en milijon jih je prišlo!« — »Bog vam daj še veliko tet
Življenja!« — »Bogu ne stavim tnej, prosim pa ga vedno le za eno leto vnaprej!« — »Ko boste umrli, vas brat papež popelje visoko!« — »Lassu non c’e camorra! Tam gori ni spletkarskega podkupovanja!« — »Pa Bog bo z vami dober prav zaradi veličine vašega brata!« — »Eh, in cielo non valgono protezioni, ma buone azioni! V nebesih ne poznajo protekcije, pač pa dobra dejanja!«
* sf:	*
Potem pa še zaključek na griču Berico nad mesto Vicenzo. Ves čas smo bili povezani z nebeško Materjo. Bilo je povsem naravno, da v enem njenih svetišč tudi zapojemo pesem zahvale dobremu Bogu za srečno opravljeno romanje.
G. France Štuhec, letošnji srebrnomaš-nik, je vsem navzočim podelil blagoslov. Prav on nosi že vrsto let levji delež na priredbi in izvedbi naših skupnih romanj. Tudi letos je s svojim izkušenim vodstvom pripomogel, da je romanje uspelo nad vsa pričakovanja in bilo vsem udeležencem v veliko duhovno okrepčilo.
Zaorila je pesem slovesa, sledila je dobra večerja, spet so zabrneli avtobusi, romarski vlak se je zadnjič napolnil, stekla so kolesa, v vagonih je vladalo družinsko razpoloženje, vlak je vozil po začrtanem voznem redu in ko je prišla polnoč, so bili Že vsi romarji na potu na svoje domove.
Dr. Rudi Klinec
EN J A
Izseljenski duhovnik Janez Hafner 60-letnik
V mestu Graz v Avstriji malo manj kot 20 let že deluje med slovenskimi izseljenci duhovnik Janez Hafner. Ker je skromen po svojem značaju, slovenska skupnost le malo pozna njegovo ime. Pa zasluži, da se ga spomnimo vsaj za njegovo šestdesetletnico, ki jo je obhajal 15. julija. Samo Bog ve, kolikerim je že izkazal gostoljubje v svoji borni sobici in bil večkrat v povračilo še okraden. Za mnoge, ki danes živijo v svobodnem svetu v urejenih razmerah, je tekal po raznih uradih in jim dosegel, da jih niso vrnili čez mejo v Jugoslavijo. Dokler so obstajala begunska taborišča v Trofaiach ali Kapfenbergu 80 km od Gradca ter taborišče Wagna ob jugoslovanski meji, je duhovno oskrboval tudi ta. Gospodu jubilantu želimo še dolgo življenje ter božji blagoslov pri nadaljnem delu za zaupane mu slovenske ovčice.
Družinski jubilej zavednega rimskega Slovenca
Na praznik sv. Petra in Pavla je v ožjem družinskem krogu obhajal srebrni jubilej svoje poroke g. Roman Rus, ki je že dolgo vrsto let duša prosvetnega in kulturnega življenja med rimskimi Slovenci ter osrednje gibalo društva »Slomšek« v Rimu. G. Rus skrbi za slovensko oddajo na vatikanskem radiu, istočasno pa redno razpošilja našim publikacijam in listom v zamejstvu ter izseljenstvu novice iz katoliškega sveta. Tudi »Katoliški glas« ima v njem zvestega sodelavca in dopisnika.
Zlasti pa g. Rus že ves čas koncilskih zasedanj sproti natančno obvešča slovensko javnost o delu II. vatikanskega cerkvenega zbora, tako da si lahko vsakdo naših ljudi sproti ustvarja natančno sliko tega za Cerkov prevažnega dogodka.
G. Roman Rus je svoj družinski jubilej proslavil s sv. mašo, ki je bila na običajnem kraju, kjer imajo rimski Slovenci svojo občestveno sv. daritev vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Poleg družinskih članov so bili prisotni še msgr. Belej, dr. Franc
82 letni brat papeža Janeza XXIII. Ksaverij Roncalli med našimi romarji
IZ Ž
V
^arel mauser
;ulti.
usa,
sseli
opa-
ko-
lčno
ster-
fre-
oko
ijm->mi-med irije : iD
mn.
Ljudje pod bičem
med
Bo Prejšnji mesec je prišla tudi v naše a je(raje prva pošiljka težko pričakovanega dela Mauserjeve knjige »Ljudje pod o se icem«. Bila je seveda takoj razprodana. P&mo pa, da bomo v kratkem prejeli nadaljnje izvode, kajti pisatelj Mauser je osvojil tudi pri nas na Goriškem in baškem tako velik krog bravcev, da ga hko smatramo za trenutno najbolj ljud-®ga pisatelja, ki se je najbolj približal ■ijet-pSi našega človeka.
Pisatelj Karel Mauser je delo posvetil Ivam Turjaka, ob dvajsetletnici naše na-'dne tragedije, ki se je leta 1945 za-JUžila z uveljavljenjem komunističnega >cnapiuja nad slovenskim narodom.
zgodbi zopet nastopa učiteljica Silva ®klavc, ki je prišla po »osvoboditvi« v Prepolje na Dolenjskem, v bližino gradu dfjaka, kjer se je srečala s preteklostjo, je bila čisto drugačna od tiste, ki jo bila doživela na Gorenjskem. Na eni smi. trani je spoznala »ustrahovano ljudstvo, nec. IZvalme in pretrgana življenja«, kot se izrazil domači župnik, spoznala ljudi, se nočejo vključiti v novo stvarnost, Jkler se jim ne da odgovor na vpraša-la’ kje so »beli vrnjenci« in ki žive du->#0o povezani z mrtvimi iz polpretekle *be ter molijo na grobovih, od komu-shčnih zmagovavcev z zemljo zravnali.
Na drugi strani pa opazuje nove gospode, ki prevzgajajo zlasti mladino v z ^ "islu »osvobodilnega« boja. Odpirajo se lova obzorja, zve za preteklost tega ^ja med vojno, turjaška tragedija -se odpre v vsej celoti tako iz ust »belega« °d' feleženca kakor iz ust njenega predstoj-šolskega upravitelja Kostja Razpeta, je bil med napadavci kot politkomisar le — kot ji na koncu prizna — osebno itrelil očeta njenega učenca Antona Re-lria. Ta učenec se ji je namreč uprl, je otrokom v razredu govorila o »be-1<! kot okupatorskih hlapcih in narodnih iavcih z užaljenim medklicem: »Moj ni izdajavec:«, — kar je ravno potem ida -iteljici Silvi vzbudilo zanimanje za res-ler« lco, Ki se ji je še bolj približala ob branju zlačrnih bukev«, katere ji je pred svojo n^rirtjo daroval Rekarjev stric.
htgi del trilogije »Ljudje pod bičem«
tre-
raz-
jem
tereb]
Slo-
iei» dr. pre-zla-igU>
-od.
:da-osli djj
ia ie
po e ovil
er)otnejši kot prvi del. Je pravzaprav 'reProsta, toda napeta in psihološko moč-Rdelana zgodba o Razpetovi tragiki karanega partizana in zakonskega moki pa raste v človeka prav ob Silvi, njenim vplivom se oddaljuje vedno ‘‘j od partijske linije, zlasti ko vidi, 'ko prihajajo oportunisti vedno bolj v Wedje, »idealistični borci za novi red« vedno bolj v pozabo. Tudi ne zmore ^ lagati ljudstvu o usodi vrnjenih do-ancev, kakor tudi ne poroča obla-'Ern o ideoloških stranpotih svoje pod-6iene učiteljice. Končno doživi še strašen v družinskem krogu: Blaž Bregaf, Vitalistični -prilagodij ivec in prva Silvi-Ijubezen, za katerega je žrtvovala ne-
lria pokoro za to, se vmeša v Razpetov Hton Razpetovo ženo zapelje. OZNA Vitem aretira Silvo, ker je pri njej na-Crne bukve, Razpet pa, ki bi moral ^ati kot odgovorni šef zoper njo, se s° 'i® Ustreli, kot da bi storjenim krivicam Val še novo.
^oleg te zgodbe, v kateri se Silva do-Včno nasloni na stran »bele« preteklo-in na tem bregu jo je avtor knjige
H
Suhimi mm   mi mu      .............................................................................................................................
eri
llf
svojo čast in zdaj dela prostovoljno ha od svojega »sodnika« Viktorja Za-
— II. DEL —
hotel imeti, da more še naprej razvijati njeno usodo in jo pripeljati v emigracijo — je v povesti mnogo zanimivih sodb, pogledov in misli o komunistični revoluciji in z njo povezani državljanski vojni na naših tleh. Tako zavrača besedo »izd-ajavec«, kajti borba ni bila vojna proti okupatorju, ampak komunistična revolucija in protirevolucija med nami samimi.
Z zanimanjem bomo sedaj čakali še zadnji del trilogije, ki bo verjetno izšel še to leto. Po obsegu bo enak prvemu (okrog 400 strani). Spet bodo nastopali Silva, učitelj Zalar ter dobro plasirani ravnatelj Bregar. Ta bo končno prejel zasluženo kazen za svoja brezvestna dejanja, žrtev Silve in Zalarja pa bo zrastla v silno ljubezen, ki hoče združenja in — svobode. In to najdeta samo s pobegom iz domovine. Tako se bo ta »ljubezenska« povest iz medvojnih in prvih povojnih let dovršila v izseljenstvu ter se obenem znova odprla med nami. Ali smemo pričakovati, da bo Mauser to okoliščino izrabil in zgodbo razvijal naprej? Vsi bravci si bodo gotovo želeli, da bi bilo tako.
Drugi del knjige »Ljudje pod bičem« stane broširan 2100 lir, vezan pa 2700. Knjigo je dobiti v naših knjigarnah v Trstu in Gorici, iz prijaznosti pa jo posreduje tudi uprava našega lista. More se pa naročiti tudi naravnost pri izdajateljici: Slovenska kulturna akcija, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.
-jk
RZASKE
NOVICE
Tržaški nadškof na Kontovelu
V nedeljo 11. julija je obiskal Konto-vel tržaški nadškof. Ob desetih se je pripeljal z avtom do vasi. Čakala ga je dolga vrsta birmancev in birmank z botri in botrami in lepo število ljudi. Med zvonjenjem so ga verniki spremili do cerkve. Na stopnicah je vrli birmanec korajžno pozdravil g. nadpastirja v imenu vseh vaščanov in posebno birmancev, ki so stali ob njem.
Med petjem in zvonjenjem je g. nadškof nato vstopil v lepo okrašeno cerkev. Dolgo smo čakali na ta obisk in se nanj pripravljali z molitvijo. G. nadpastir je maševal v našem jeziku in tudi spregovoril tehtne besede, ki naj bodo napotek za poznejša leta.
Po govoru je birmal naše otroke (25). Upamo, da znamenje ne bo ostalo samo na čelu, ampak v srcu, da se bodo še dolgo spominjali tega prelepega dne, ko jih je g. nadškof z mitro in pastirsko palico potrdil za Kristusove vojščake.
Med mašo so naši ljudje lepo prepevali in molili na glas. Že dolgo ni bilo toliko ljudi v naši cerkvi; ta je bila vsa v preprogah in zavesah. Tako se ljudje niso dolgočasili, saj so vsi razumeli, da tak obisk ni. vsakdanja stvar, ampak po-
življenja
Cerkve
Sv. oče bo obiskal Ameriko?
Zastopnik Sv. stolice pri Združenih narodih msgr. Giovanetti je imel pred kratkim sestanek z glavnim tajnikom Zveze narodov U Tantom. Sodijo, da sta na sestanku razpravljala o skorajšnjem obisku sv. očeta v ZDA. Po še ne potrjenih vesteh naj bi sv. oče obiskal Ameriko že v letošnjem septembru ali pa najkasneje v januarju prihodnjega leta. Msgr. Giovanetti je izjavil: »Iz vatikanskih virov je razvidno, da sv. oče proučuje možnost obiska v ZDA. Vendar je sedaj še prezgodaj določati datum obiska. Če bi do tega prišlo je zelo možno, da bi se obisk vršil v teku prihodnjega zasedanja ZN.«
Potrjen lurški čudež
Marsejski nadškof msgr. Lallier je uradno priznal kot čudežno ozdravljenje gospodične Juliette Tamburini, do katerega je prišlo 16. junija 1959, ko se je vrnila iz romanja v Lurd. Svojo izjavo o čudežnem ozdravljenju je nadškof izdal po šestih letih natančnih zdravniških in znanstvenih raziskavanj, iz katerih izhaja, da ozdravljenje omenjene gospodične naravno ni razložljivo. Imela je hudo bolezen v kosteh in odprto rano, ki je ostala taka kljub zdravniški negi nad 10 let. Ko se je vrnila z drugega romanja v lurško svetišče, je gospodična Tamburini nenadoma povsem ozdravela.
Kontrola nad tujimi duhovniki na Madžarskem
Kako madžarska vlada ureja turistično gibanje katoliških duhovnikov lahko razberemo iz okrožnice števila 41 z dne 7. januarja letos, ki jo je izdal državni urad
za cerkvene zadeve v Budimpešti. Duhovščina, ki pride iz nekomunističnih dežel, sme dobiti dovoljenje za bivanje na Madžarskem samo na podlagi prošnje škofov in generalnih vikarjev, ki so za to pristojni z odlokom državnega urada za cerkvene zadeve. Imena povabljenih duhovnikov in predvideno trajanje obiska na Madžarskem mora biti predhodno sporočeno temu uradu.
Laiki se morajo zanimati za zedinjenje
Vsi laiki lahko prispevajo k zedinjenju Cerkve z željo, z molitvijo, z dobrim zgledom, z upiranjem zlu, tako je dejal kardinal Gilroy, ki je nadškof v Sydneyu. Predvsem se moramo zavedati, kaj želimo s pospeševanjem edinosti v Cerkvi. Želimo, tako je pojasnil kardinal, izpolniti Kristusovo voljo. Želimo, da bi bil Kristus naš pastir, da bi pripadal njegovi čredi na tak način, da bi bila ena sama čreda pod enim samim pastirjem. Samo iskreno iskanje resnice more predstavljati gonilno silo naše akcije. Laiki predstavljajo 9096 članov Cerkve, če se laiki ne bodo resno zanimali za veliko delo zedinjenja, preti nevarnost, da bodo vsi napori ostalih 10% članov Cerkve ostali brezplodni.
Protestantska bratovščina za zedinjenje
V Fiirstenecku v škofiji Fulda v Nemčiji so ustanovili protestantsko bratovščino za pospeševanje zedinjenja kristjanov. Člani te bratovščine morajo izpolnjevati evangeljske svete uboštva, čistosti in pokorščine ter prisostvovati vsaj šestkrat na leto sveti maši za zedinjenje kristjanov.
meni za vso vas mejnik v duhovnem življenju.
Po sv. maši in birmi je g. nadškof pregledal cerkev in župni urad. Zahvalil se je vsem, bi so sodelovali, da je praznik tako lepo uspel in je vse navzoče pozval, da bi še naprej in še bolj sodelovali z župnikom pri duhovnem prerojenju župnije. Zanimal se je in obljubil svoje posredovanje, da bi, če bo le mogoče, dosegli pri odgovornih oblasteh prelitje velikega zvona in zvonjenje na električni pogon. S tem bi bil velik in važen problem, ki zadeva vse vaščane, rešen v zadovoljstvo vseh.
Tudi je g. nadškof obljubil, da se bo zanimal, kolikor je od njega odvisno, da bi popravili strmo cesto, ki gre od Kand-ljetevih do restavracije. Upamo, da se bodo potem oblasti zganile in kaj naredile za našo vas.
G. nadškofu so vsi kontovedski farani hvaležni za obisk, za pouk in blagoslov, ki nam ga je dal in za njegovo zanimanje za vaške probleme, ki mu jih je predložila župna delegacija. V g. nadškofu so videli in našli moža, ki ima odprto srce za vse zadeve, ki so nam najbolj pri srcu. Zato se mu javno zahvaljujemo vsi!
Za takojšnjo pomoč po neurju!
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk in tržaški pokrajinski svetovalec Saša Rudolf sta vložila vsak v svojem svetu nujno zahtevo, naj oblastva takoj priskočijo na pomoč tistim ljudem in tistim krajem, ki jih je prizadelo neurje dne 4. in 5. julija. Kar zadeva Tržaško, se je dr. Škerk zavzel zlasti za devinsko-nabrežinsko občino, kjer so ljudje utrpeli hudo škodo. Prav tako je zahteval pomoč za prizadeto prebivalstvo na Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Praznik terana in pršuta v Velikem Repnu
Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Velikem Repnu 3. praznik terana in pršuta. Udeležba je bila precejšnja. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi predsednik deželnega zbora dr. de Rinal-dini, predstavniki pokrajinske turistične ustanove, kmetijskega nadzorništva in drugi odlični gostje. Zupan Mihael Guštin je nagovoril udeležence in se zahvalil predstavnikom oblasti. Spregovorila sta tudi odv. Terpin kot predstavnik pokrajinske turistične ustanove in dr. de Rinaldini kot predstavnik dežele.
Na letošnjem prazniku so bile cene teranu in pršutu nekoliko bolj dostopne.
Na prireditvi so nastopili zbor iz Repna, zbor »Illersberg« iz Trsta in proseška godba. Posebna komisija je tudi ocenila razstavljena vina domačih vinogradnikov in jih nagradila.
Dramske prireditve na tržaškem gradu
Tržaška turistična ustanova je pričela tudi letošnje poletje s prireditvami na tržaškem gradu. Pretekle dni je igralska družina Proclemer-Albertazzi igrala Schillerjevo dramo »Maria Stuart«, klasično delo nemškega romantičnega gledališča, ki prikazuje Marijo Stuart kot zmagovavko v boju med dvema duhovnima antitezama. Številna publika je s precejšnjo udeležbo
dala lepo priznanje igralskemu ansamblu, ki se je potrudil, da posreduje tržaškemu občinstvu pomembno Schillerjevo delo.
Boršt
Nevihta z viharjem v noči od nedelje na ponedeljek, pred enim tednom, je povzročila hud preplah in občutno razdejanje tudi v naši vasi. Več dreves pred župno cerkvijo in v bližini šole je vihar razčesnil in pometal po tleh kot kake travne bilke. Sunki viharja so strgali s tečajev veliko okno, ki se je raztreščilo z lesom in steklom po vsej cerkvi. V smeri proti Jezeru in Boteču je bilo več borov in celo debel hrast delno izruvanih. Takoj ob prihodu v Boršt, na križišču je bil veličastni kostanj razklan in velika sreča, da ni mogočno drevo zgrmelo na hišo Glavinove družine.
* * *
V torek smo spremili k zadnjemu počitku gospo Ivano Marc, ki je po kratkem zdravljenju v bolnišnici podlegla zahrbtni notranji neozdravljivi bolezni. To je bil letos že naš deseti pogreb, kar je le preveč za malo župnijo: zapovrstjo je umrlo sedem moških in sedaj tri žene. V času, ko je smrt iztrgala v komaj polovici leta deset odraslih, pa sta bila rojena komaj dva otroka!
Minuli petek pa je umrl v naši vasi nenadne smrti 54-lelni delavec, doma iz Tržiča. Pomagal je popravljati škodo, ki jo je vihar povzročil na električni napeljavi in ga je zadela srčna kap.
* * *
Mala podružna cerkev na Jezeru, posvečena sv. Lovrencu, obhaja letos, tako pravijo zapiski, 300-Ietnico. Že štiri leta obljublja urad za obnovo, da bo popravil streho in notranjost spravil v stanje, ki ga zahteva stavba za bogočastje. Upajmo, da bo cerkvica le postavljena v red do srede avgusta, da bo možno proslaviti omenjeni jubilej.
ŠPORTNA KRONIKA
Spet novi uspehi 01ympije
Preteklo nedeljo so lahkoatleti naraščajniki (allievi) 01ympije nastopili v Vidmu in so dosegli nekaj lepih rezultatov. Odlično se je izkazal Edi Podberšček iz Štan-dreža, ki je končno vendarle v metu diska (1.5 kg) dosegel mero, ki ga uvršča med najboljše oziroma na prvo mesto v deželi. Že mesec dni pridno trenira in uspeh ni izostal: disk je vrgel 43.04 m daleč (imel je tudi en neveljaven met, ki je bil vsaj še kak meter daljši) in zasedel prvo mesto. Edijev met je tudi nov društveni rekord.
Nov osebni in društveni rekord je postavil Gvido Palla, ki je na 1.200 m tekel v česu 3'42”4. Škoda, da fant ne more zadostno trenirati, ker je v službi od jutra do večera; ima namreč dobro voljo in tudi sposobnosti.
V triatlonu (triboju) je zavzel pn'o mesto mali in gibčni Marcel Makuc iz štan-dreža. Nabral je 1296 točk z naslednjimi rezultati: skok s palico 2.50 m; tek na zapreke 60 m 13’'8; met kopja 600 g 28.84 m.
Bernard Špacapan iz Gorice pa je prvič poskusil teči 250 m — dosedaj je namreč vedno metal kroglo. Pokazal je na tem svojem prvem poskusu, da je precej hiter tekač. Dosegel je čas 34"4, čeprav je precej izgubil pri štartu; zato je čisto gotovo, da bo še znatno napredoval.
Za konec pa še to: Jože Prinčič, ki meče kroglo in je tudi dober odbojkar, je povabljen na skupni trening, ki se bo vršil v Aosti od 26.7. do 14.8. in ki ga organizira F.I.D.A. za mlade atlete, ki so se izkazali na raznih tekmah.
MEJA
27
Na
VEČERJA
že dolgo ni
acetu jed že dolgo ni tako teknila . °r tisti večer. Zlahka je bilo opaziti, * so cmoki padali čisto v prazno. Saj fant od jutra do večera le prezebal 1 stradal. Tudi potovanje in zasliševanje le izčrpalo.
Mež
ežnarica je Naceta dolgo časa pozorno ! kovala, šele ko jo je župnik vprašal, 9e bo otrok strah, če je tako dolgo je-1 domov, je začutila, da je odveč v ^aišču. Na kratko se je poslovila, češ ^ res ne utegne čakati posode in da se Pozneje vrnila. i ^°spod Simon sprva tudi ni maral mo-(.1 ješčega fanta. Vpričo mežnarice ga v
Ijfci
J nerazumljivem jeziku ni maral obgo-Jati, z nemščino pa pri Nacetu ne bi s'i opravil. Čez čas se je le zibal, da
mežna-opo-
» k,
"o zanj nj£ ostalo. Brž ko je mež
vZaprla vrata, je Naceta obzirno o 'til;
^ e počasi jej, Nace, saj se ti nikamor ftudi! če človek počasi je, veliko več
Se,,
»Veste, prazen Žakelj ne stoji pokonci,« je Nace mimogrede odgovoril, ne da bi razumel župnikov strah in upošteval njegov nasvet.
»Imaš prav, Nace. Res si se že dolgo lačen držal pokonci,« je dušebrižnik pohvalil fanta, ki je slejkoprej spravljal vase božje dari kot da ne bi imel dna. Da bi vsaj malo zadržal njegov dobri tek in da ne bi bila ves čas tiho, mu je gospod Simon na kratko povedal zgodbo o Čelniku, ki je umrl v ruskem ujetništvu.
Prav nič ni ganila Naceta. »Ko bi ljudje ne umrli, bi svet podrli,« je na hitro pripomnil in z nezmanjšano vnemo nosil jed v usta. Misel na smrt od lakote mu teka očividno ni skvarila, če ga že ni poživila.
Čez čas je še dodal iz svoje bogate življenjske izkušnje:
»Veste, v Gonarsu je bilo tako: Debeli so kar brž shirali in umrli, suhi smo pa zdržali,«
Župnik ni več silil v Naceta. Molče je čakal, da si priveže dušo.
Končno se je fantu le razvezal jezik:
»Veste, v taborišču nimamo tako dobre
 ........................................................................  Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllll.......um,mm,,..........................................................................................................
»Če se kuha za veliko ljudi skupaj, jed ni nikoli dobra,« si je upal sedaj tudi župnik nekaj malega naložiti na krožnik. Dosti itak že ni bilo več v posodi.
»Vi pa malo večerjate,« se je Nace začudil župnikovi skromnosti. »Ko bi živeli v taborišču, bi imeli boljši apetit.«
»Kako to misliš, Nace? Praviš, da v taborišču jed ni dobra in da bi kljub temu imel jaz ondi boljši apetit. Misliš, da zato ne jem, ker je jed dobra?« je župnik upal Naceta počasi pripraviti do tega, da sam spozna vzrok pomanjkanja njegovega teka.
»Že vidim, da me ne razumete. Veste, v taborišču jed ni dobra. Pa tudi malo je je. Če je hudič v sili muhe žrl, tudi mi ne gledamo, kaj je v kotlu. Vse pojemo, čeprav ni dosti prida,« je bil Nace skoraj hud, ker ga župnik ni hotel razumeti.
»Zdi se, da tudi ti mene ne razumeš,« je bil zato gospod Simon toliko boljše volje. »Tudi jaz bi več večerjal, a ne maram gostilničarke znova nadlegovati.«
»Veste, sem mislil, da je mežnarica samo zame prinesla,« je bilo Nacetu na mah vse jasno. Da bi zakril zadrego, se je pričel siliti na smeh.
»Me veseli, Nace, da si se motil. Tako si se vsaj mirne duše najedel. V taborišču torej hrana ni bogve kaj. Še hujše je pa to, da ste po barakah natlačeni kot vžigalice v škatlici. Nocoj boš vsaj spet enkrat sam v sobi spal 1«
»Tisto še ni najhujše. Pohlevnih ovac gre dosti v en hlev. Ko bi se le človek enkrat na dan pošteno najedel, pa bi bili zadovoljni v taborišču!«
»Jaz sem pa mislil, da vas Angleži kot svoje stare prijatelje prav dobro pitajo.«
»Le kako morete kaj takega misliti! Saj ste že bili pri nas in veste, da imamo v taborišču vse leto štiridesetdanski post. Večkrat gremo lačni kot siti spat,« se je Nace spet razvnel in čez čas mirneje dodal : »Boga zahvalite, da ste zašli na Sle-menico! Nič vam ni treba biti žal po Angležih!«
»Danes večerja res ni kaj posebnega, ker nisi poslal telegrama, da prideš. Ti bi bil moral priti za praznike, da bi videl, kako dobro kuha gostilničarka. Niti vaši debeli kuharji v taborišču ne jedo tako dobro na vaš račun,« je župnik še dalje dražil Naceta.
»Veste, mi je že gospod Pavel pravil,
kako dobro ste mu postregli. Celo s seboj v taborišče je nekaj prinesel...« je Nace prav milo in pohlevno pogledal gospoda Simona.
»Nič se ne boj! Tudi ti ne boš hodil lačen od tod,« je dušebrižnik Naceta brž razumel.
Nace se je župniku zahvalil s hvaležnim pogledom in vzdihnil:
»Dokler ne gremo po svetu, bomo večni
reveži!«
»V katero deželo se nameravaš izseliti?« je gostitelja zadeva izselitve silno zanimala.
»Pravijo, da se bomo najlaže skupaj obdržali, če si izberemo Argentino v Južni Ameriki. Kdor gre drugam, pravijo, je za skupnost izgubljen. V Argentini pa imajo zelo dobrega predsednika. Če se prav spominjam, se piše Janez Penin. Tudi njegova žena je zelo dobrega srca. Samo na to misli, kako bi drugim pomagala,« je Nace upal, da bodo onstran morja beguncem pečene piške same v usta priletele.
»Meni se zdi, da se piše Peron,« je župnik popravil Nacetovo pomoto.
(se nadaljujeJ
ORISKE
NOVICE
Goriški nadškof
za oškodovance zadnjega neurja
Pokrajinska uprava je poslala poziv za prispevke v sklad solidarnosti za oškodovance zadnjega neurja, ki je tako hudo prizadelo tudi našo pokrajino. Eden prvih se je odzval goriški nadškof msgr. Pan-grazio in poslal predsedniku pokrajine dr. Chientarolliju nad pol milijona lir ter spremno pismo, v katerem je pohvalil pobudo pokrajinske uprave ter priporočil vsem, naj se po svojih močeh odzovejo vabilu v pomoč prizadetim.
Birma v Števerjanu
To nedeljo bo števerjanska župnijska skupnost doživela dva lepa duhovna dogodka: ob 10. zjutraj bo daroval peto sv. mašo letošnji novomašnik iz Topolovega v Slovenski Benečiji g. Marij Gorjup, zvečer ob 6. pa bo goriški nadškof msgr. Pangrazio podelil zakrament sv. potrjenja 50 otrokom.
Goriški župan na obisku po vzgojnih zavodih
Goriški župan dr. Gallarotti si je zadnje čase nadel nalogo, da obišče, vse vzgojne goriške zavode. Tako je obiskal poleg italijanskih tudi slovenski zavod sv. Družine, Alojzijevišče in pretekli teden tudi Katoliški dom, kjer ima svoj sedež oratorij Sv. Dominik Savio. Na obisku Katoliškega doma je goriškega župana spremljal tajnik odbora za Katoliški dom in predsednik Zveze katoliških prosvetnih društev na Goriškem dr. Kazimir Humar. Razkazal mu je vse prostore, lepo dvorano, spodnje prostore in razsežno igrišče. Gospod župan je pohvalil delo gori-ških katoliških Slovencev pri vzgoji slovenske mladine in jim želel še nadaljnjih uspehov.
Park goriške občine odprt občinstvu
Od 15. julija do 15. septembra bo za občinstvo odprt park goriške občine. Razen ob nedeljah in praznikih, ko bo park zaprt, je urnik za obisk parka od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Park je zaradi miru in svežega zelenja zelo primeren za otroke in starejše osebe, zlasti še za tiste, ki si ne morejo privoščiti počitnic v hribih ali pri morju.
Seja stalne komisije za kmetijstvo
Na sedežu trgovinske zbornice so imeli pretekli teden sejo stalne komisije za kmetijstvo. Predsedoval ji je prof. Mar-sano, ki je poročal o ustanovitvi zadružne kleti, za katero se sprejemajo prijave do 15. julija letos. Zagotovljena je količina 10.000 stotov grozdja na leto. Nadalje je predsednik poročal, da so odpravili takso v znesku 500 lir, katero je moral vsak kmetovavec plačati pri označevanju živine. Prof. Marsano je nadalje poročal, da so na sektorju gozdarstva in kmetijstva na programu veliki načrti, ki jih bo mogoče uresničiti le s pomočjo deželne uprave.
Razpravljali so nadalje o vojaških služnostih, ki zelo ovirajo razvoj kmetijstva, o strokovni vzgoji mladine za napredek kmetijstva, o ustanovitvi potrebnih uradov v prid kmetovavcev.
nekaterih cest in pločnikov. Naši predstavniki se tega dobro zavedajo in tako se je pred dnevi prof. Bratina, ki je bil ponovno izvoljen v občinski svet, zanimal na Tehničnem uradu, da bi čimprej uredili cesto skozi Grojno in cesto, ki iz Pevme pelje proti Št. Mavru, in da bi poskrbeli za pločnik vzdolž ulice Brigata Cuneo v Podgori.
Živimo pač v dobi vedno večjega prometa in takojšnja ureditev omenjenih cest in pločnika je potemtakem res več kot upravičena.
Olajšave v malem obmejnem prometu
Na sestanku, ki so ga imeli italijanski in jugoslovanski obmejni organi v Vidmu pretekli mesec, so se dogovorili, da bo s prvim julijem stopil v veljavo sklep o 72-urnem bivanju na sosednem ozemlju, ne da bi bil vštet dan vstopa. S tem je znatno podaljšano bivanje imetnikov prepustnic na sosednem ozemlju. Druga olajšava je v tem, da od 1. julija dalje žigosajo prepustnice samo ob vstopu na sosedno ozemlje.
V začetku novega leta bodo uvedli nove triletne prepustnice, ki bodo nadomestile vse dosedanje.
Obmejni promet v juniju v Beneški Sloveniji
Na področju Beneške Slovenije so zabeležili v prteklem juniju 23.311 prehodov meje s prepustnicami in potnimi listi. Največ oseb je potovalo s prepustnicami in sicer 16.625 oseb. čez obmejni prehod pri Stupici, ki je najvažnejši v Beneški Sloveniji, je prišlo 13.672 oseb.
Š tever jan
Preteklo soboto 10. t. m. ob 19h se je zbral v občinski hiši na prvo sejo novoizvoljeni občinski svet. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana in članov ožjega odbora.
Za župana je bil izvoljen nosilec liste Lipove vejice g. Stanislav Klanjšček. V ožjem odboru pa mu bosta pomagala gg. učitelja Ciril Terpin in Hadrijan Koršič. Namestna člana sta v ožjem odboru g. Armand Skok iz Jazbin ter Alojz Hlede iz ščednega.
Poleg domačih so prisostvovali seji občinskega sveta tudi prijatelji iz Trsta in Gorice. Zabeležili smo med njimi g. Her-menegilda Podversiča, bivšega župana; dr. Škerka in dr. Poštovana iz Trsta; dr. Kacina, dr. Sfiligoja, dr. Krannerja, dr. Bratino in dr. Bratuža.
Svetovavci in gostje so se nato zbrali na prijateljski zakuski v Koršičevi gostilni na Sovenca.
Novemu županu in sodelavcem naj gredo naša iskrena voščila za uspešno u-pravljanje števerjanske občine. Bivšemu županu g. Hermenegildu Podveršiču pa zahvala za dolgoletno požrtvovalno delo v prid občanov.
Podatki vodstva delavske zbornice
Nujna ureditev nekaterih cest
V teh zadnjih letih je goriška občinska uprava na zahtevo naših treh občinskih svetovavcev posvetila več pozornosti tudi okoliškim vasem in nekaterim mestnim predelom, ki so bili poprej skoraj docela zanemarjeni.
Naši svetovavci so namreč stalno zahtevali, da se povsod uredijo in asfaltirajo ceste in pločniki in da se okrepi cestna razsvetljava. Do tu je bilo že precej narejenega in nima pomena, da bi naštevali vsa izvršena dela, marsikaj pa še čaka, da pride na vrsto.
Posebno nujna bi bila sedaj ureditev še
V nedeljo, 18. julija 1965 bo v Štandrežu pri Gorici
SLOVESNA OTVORITEV ŽUPNIJSKEGA DOMA SV. ANDREJA
Dopoldne, ob 11. uri: blagoslovitev in otvoritev dvorane. Blagoslovil bo prevzvišeni goriški nadškof ob navzočnosti najvišjih cerkvenih in civilnih oblasti.
Zvečer, ob 7. uri: otvoritvena akademija z govori, petjem in prizori. Nastopajo domači zbori.
Ves popoldan bo trajal srečolov z bogatimi dobitki.
I S R C N O VABLJENI VSI!
P R
Iz šolske razstave v Podgori
Povolilno zborovanje v Gorici
Slovenska demokratska zveza v Gorici je sklicala za nedeljo, 11. julija sestanek članov in somišljenikov, da bi pregledala položaj po zadnjih upravnih volitvah. Sestanka se je udeležilo lepo število prijateljev SDZ iz mesta in dežele.
Zborovanje je otvoril predsednik SDZ dr. Anton Kacin, ki je v svojem nagovoru poudaril osnovne smernice svobode in demokracije ter borbo za narodne pravice naše manjšine. Pri tem je spomnil na nastanek SDZ in njen pomen kot edine slovenske demokratične organizacije v povojnih letih, ko je pri nas še razsajal komunistični teror, ko je zločinska roka ugrabila takratnega vodilnega predstavnika SDZ dr. Slavka Uršiča. Zatem je predsednik dal besedo tajniku SDZ dr. Slavku Bratini, ki je podal poročilo o delu zveze za vso pripravo volitev. Za njim je poročal še dr. Martin Kranner o delu glavnega volilnega odbora, ki je obsegal predvsem odsek za finance in odsek za propagando. Iz obeh poročil je bilo razvidno, da je dosegla Slovenska lista z lipovo vejico na letošnjih občinskih in pokrajinskih volitvah na Goriškem lepo zmago, saj je v glasovih vidno napredovala. Vidi se, da niso te zmage mogli preprečiti niti javni napadi in klevete nasprotnikov. Prav v tem so slovenski volivci pokazali svojo zrelost. Nato je spregovoril dr. Avgust Sfiligoj, ki je podčrtal nekatere bistvene točke programa, ki ga je SDZ v Gorici vedno zagovarjala in uveljavljala. Dotaknil se je zlasti našega odnosa do italijanskih demokratičnih strank in poudaril upravičeno pričakovanje do izpolnitve obljube o zaščitnem zakonu, ki so jo vodilni demokrščanski predstavniki naše pokrajine dali že ob zadnjih parlamentarnih volitvah.
Sledila je diskusija, kjer so se obravnavale tudi zadeve okoliških občin. Na koncu so prisotni odobrili naslednjo resolucijo :
»Udeleženci zborovanja SDZ jemljejo na znanje poročila o upravnih volitvah na Goriškem, odobravajo izvršeno delo in zaupajo vodstvu SDZ nalogo, da izvede program, s katerim je Slo\’enska lista nastopita na volitvah.«
Vodstvo delavske zbornice na Goriškem je na svojem zadnjem sestanku ugotovilo poslabšanje gospodarskega položaja na Goriškem. Iz teh podatkov je razvidno, da so v zadnjih 15. letih prenehali obratovati v naši pokrajini sledeči obrati: OMFA, GAMMA, SODENA, oljarna Luzzzato ter druga manjša podjetja, medtem ko so skrčili od 20-30 in celo 50 odstotkov število zaposlenih podjetja SOL-VAY, ladjedelnica CRDA, CILFIT, OET, tovarna nogavic Mucchiut, tekstilna tovarna v Podgori, opekarne, slaščičarne, lesna industrija, tovarna SAFOG in druge.
Spričo tega žalostnega položaja v naši pokrajini je vodstvo sindikatov predlagalo enotno protestno akcijo sindikatov.
manjšine in s tem javno pokazal, da ne pozna svoje prve dolžnosti, kateri je že dvakrat slovesno prisegel in to je spoštovanje zakona, ki je edina podlaga vsakemu pravilnemu in koristnemu delovanju.
Sedaj pa se vprašamo, kako se g. župan iz Doberdoba upa vabiti vse k sodelovanju in izjaviti, da se mora pozabiti na vse ražprtije, ko se že na prvi seji na tako jasen način prezira manjšino? Še bolj pa je nedoumljivo dejstvo, da se g. Jarc in nekateri člani občinskega sveta čutijo užaljene, ko se jih opozori na nepravilnosti; pač pa bi hoteli, da bi manjšina sodelovala tudi takrat, ko se po njenem mnenju krši zakon. Dokler so takega mnenja in dokler se bodo v občinskem svetu dajale neresnične izjave tudi na račun samih občinskih svetovavcev, je izključena vsaka možnost sodelovanja.
Radio Trst A
Prejšnjo sredo, 7. julija zvečer, ob 20. uri so se na županovo povabilo zbrali v občinsko sejno dvorano novoizvoljeni občinski svetovavci. Po otvoritvi je manjšina hotela pojasnil glede dnevnega reda, kajti vabila, ki so ji bila poslana, niso vsebovala točk tega reda. Izjavila se je, da po zakonu sklicanje seje ni pravilno, da dnevni red ni popoln in da bi bil zaradi tega vsak sklep za izvolitev župana in odbora neveljaven. Sledila je debata, med katero je župan Andrej Jarc izjavil, da je stvar pravilna in predlagal, naj se s sejo nadaljuje. Predlog je bil sprejet od večine, katera se verjetno ni zavedala in razumela, kakšne posledice ima nespoštovanje zakona in da je vsak odbornik odgovoren pred zakonom prej kot pred županom, manjšina pa je bila proti.
Potek volitev je pokazal, da so se izvoljeni na listi občinske enotnosti zbrali v občinski dvorani samo iz formalnosti, da potrdijo namreč to, kar so prej sami sklenili. Andrej Jarc je dobil 10 glasov, Cernic Karlo enega in Peric Evgen enega, ena glasovnica je bila bela, dva sta se pa vzdržala.
Za odbornika sta bila izvoljena Cemic Karlo in Peric Evgen, za namestnika pa Gergolet Julko iz Poljan in Pahor Jožef iz Jamelj. Zanimivo je dejstvo, da so volivci Jamlje in Dol pustili ob strani.
Potrjeni župan se je nato zahvalil za izvolitev in povabil vse k sodelovanju. Izrazil je svoje neodobravanje glede opazk
Znano je, da je vodstvo Slovenski demokratske zveze poslalo za časa volilne propagande gospodu predsedniku republike Saragatu pismo s prošnjo, da blagohotno posreduje za to, da b dobili tudi Slovenci v Italiji zaščiti zakon.
Prve dni tega meseca je glavno tajništvo gospoda predsednika republiki sporočilo vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici potom goriške prefekture zagotovilo, da je bilo glede zahteve po zaščiti zainteresirano predsedstvo vlade.
Ut
Pr
Pod
'len,
i%(
simfonična glasba. — 19.15 »Od J ulije* do Jadrana«: (2) Pravljice, pripovedke legende. Pripravlja Rado Bednarik. — 20-Gospodarstvo in delo. — 21.00 KoncP^1 operne glasbe. Igra simfonični orkes# italijanske radiotelevizije iz Turina.
22.00 Ideja miru: Vittorio Fro-sini: | »Propaganda: literatura in politika«.
Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 1% Največ, najviše, najdlje - mozaik prvensr in rekordov. Pripravil Dušan Pertot.
15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste.
16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: F d Šaleški Finžgar: »Odhod na vojsko«
17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske ki jine: Zbor »Publio Carniel« iz Trsta. 18.30 Jugoslovanski avtorji v izvedbi it* janskih orkestvor. Jakov Gotovac: Ora* glasbena meditacija. — 19.15 Poletna 9 Čanja - pripravlja Saša Martelanc. — Teden v Italiji. — 21.00 Alessandro M* zoni: Zaročenca: (8) »Renzova pot na gamaško«.
OBVESTI Li
kole M sedi Pozi hoj Priš ki t te. Uka Urr
hoj
U
v0lj
Od 15. do 17. avgusta bodo pri šolsi £.
sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu (via de* Doccie 36) dvodnevne duhovne vaje dekleta. Vodil jih bo g. dr. Stanko nežič.
Spored od 18. do 24. julija 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Koča strica Toma«. Dramatizirana zgodba. Drugi del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Belo in črno«. Prosvetni intermezzo. — 17.30 Popoldanski ples. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Uod vejdancou, škratov jen mor«. —
21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele. Simfonični orkester in zbor iz Vidma vodi avtor Ezio Vittoro.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Uod vejdancou, škratou jen mor«. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.55 Slovenski solisti. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: »Arheološki muzeji«. —
21.00 I.ldebrando Pizzetti: »Umor v ka-drali««, opera v dveh dejanjih z medigro. V odmoru (približno ob 21.45): Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt - pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. Vito Levi: Tre personaggi manzoniani. Orkester gledališča »Giuseppe Verdi« v Trstu. — 18.50 Baročna glasba. — 19.15 »Današnje otroške igre«: Razvedrila in zabave naših otrok. Pripravila Nerina Švab. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Carlo Dossi: »Ko se vname stari panj«.
Sreda: 11.45 Ansambla Privitera in Et-tore Righello. — 12.00 Alessandro Manzo-ni: Zaročenca: (7) »Renza aretirajo«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem
- radijska poljudna enciklopedija. —- 19.15 Duhovna dediščina papeža Janeza XXIII.: 13) Janez Belej: »Po stopinjah Dobrega pastirja: Janezova misijonska enciklika "Princeps Pastorum" ter skrb za življenje vere«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra italijanske radiotelevizije iz Rima. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Eseji, študije in potopisi Frana Levca«.
Četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: (3) »Klima, vodovje in vegetacija«. — 19.00 Violinske skladbe. — 19.15 Radijska univerza: Guido Fasso: Naravno pravo: (8) »Naravno pravo in zgodovina«.
— 21.00 »Otroci iz sodne palače«. Radijska drama. — 23.00 S XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah. Komorni orkester Fil-harmanije iz Krakova na Poljskem, vodi Andrzej Markotvski.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Ženski tednik, pripravila Jadviga Komac.
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Modema
Ravnateljstvo slovenske srednje šole Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovat v prvi razred za dijake, ki so v poleti roku zaključili 5. razred osnovne šob se bo zaključilo 25. julija. Hkrati spo' ča, da se je pričelo in bo trajalo do septembra tudi vpisovanje v 2. in 3. 15 led.
Žre
kriv
kriv
Oi
Ravnateljstvo nižje srednje šole v 1 živ
V k stra M ta deči tazi
rici obvešča, da traja vpisovanje za P
razred te šole do 25. julija. Za vpb potrebni sledeči dokumenti: rojstni k potrdilo o cepljenju proti kozam ter 1 sko spričevalo 5. razreda. Vpisovanj6 vrši vsak dan od 9. do 12. ure v 4 Randaccio.
*	ti
Ške
Z
lo
*
tves
!0V;
tie
DAROVI:
Za Katoliški dom: N. N. 1.000; N-
1.000 N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. L«
N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000;
N. 20.000 N. N. 500; N. N. 10.000; U-5.000; Cej Jožef 500; Leban Marinka ^ ^e družina Žgavec 500; Munih Katarina 1-^
N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000;
N. 1.000; I. H. 3.000 lir.
Vsem darovavcem Bog povrni!
Za Zavod sv. Družine: Hladnik Fran*
2.000 lir.
ril °bs
Za župnijski dom v Števerjanu:
Cernic 5.000; St. Premrl 5.000; J. K druž. Hlede-Maraž, Ščedno 5.000; Feli^ Gabrovec 4.000; Franc Terpin 50.000; ^ rija Mužina 30.000; Kristina Terpin 10-druž. Simčič 20.000; A. V. 15.000; L. VoL 5.000; Anton Humar 5.000; druž. F Valerišče 5.000; N. N. 2.000; Štefan mar, Kanada 5.700; Franc Žbogar, nada 2.800; H. Srebrnič 3.000; čeda brnič, Kanada 7.800; J. P. 10.000; Iv. ligoj 3.000; druž. Koršič 15.000; ^ Komjanc, Gorica 10.000; J. P. 4.000; 5.000 lir.
Joč
lok
haj
krij
"tli;
Z A "let
<4li
. Aibi«
»aj, ki J
Sl sftii
Vsem dobrotnikom iskren Bog pb‘
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stoIP^ *oj trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
—Tika
Mo* »a
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Z A 11 V A L A
i> U,
Srčno se zahvaljujemo vsem, zlasti ^ *oj; kvenemu pevskemu zboru in g. žup” ki ste izkazali svoje sožalje ob izl naše drage matere
IVANE MARC
Družina Marc in s<>r°
Boršt, 11. julija 1965
. T, lolj
le,
H
»let
Ni
kak
H
»a
»Ve
ko«
k]
h«
krt
ti