APOLLO 10: GENERALKA USPELA ZDA: PRISTANEK NA LUNI ČEZ DVAINPETDESET DNI ■ ri 3»] 3H&k l;(l :11 h' T* 22 Ljubljana, 29. maja 1969 Leto XVII. • Cena 1 Ndin Izdaja In tiska CP »DELO« v Ljubljani — glavni In odgovorni urednik Zoran Jerin — Uredništvo: Ljubljana, Tom-šlbeva 3/11, p.p. 150-111, tel.: 23-522 do 23-526. Kolportaza za Ljubljano: Ljubljana, Šubičeva ulica 1, telefon: 22-575, kolportaža za zunanje prodajalce: Ljubljana, Titova a. 57, telefon 316-997. Naročnlnskl oddelek: Ljubljana, Titova cesta 57, telefon 311-897. Naročnina: celoletna 48 N din, polletna 24, četrtleten 12, mesečna 4 N din. Za tujino, plačano v Jugoslaviji: celoletna 96 N din, mesčna 8 N din; plačana v tujini — na KB Ljubljana, Bežigrad SDK-501-1-167/2 — celoletna naročnina v USA dolarjih: 7,70, v britanskih funtih: 3 funte 4 šilinge, v zahodnonemšklh markah: 31 mark, v švedskih kronah: 40 kron, v Italijanskih lirah: 4800 lir — Oglasni oddelek: Ljubljana, Šubičeva ulica 1, telefon 21-896, številka žiro računa SDK 501-1-167/2. Rokopisov ne vračamo. 1. Osemnajstega maja ob 17.49 po srednjeevropskem času Saturn poleti z izstrelilne ploščadi 39 B na Cap Kennedyju. 2. Ugasnejo motorje prve stopnje rakete. 3. Prižgejo motorje druge stopnje. 4. Ugasijo motorje druge stopnje. 5. Prižgo motorje tretje stopnje. 6. Ugasijo motorje tretje stopnje. 7. 11 ur in 53 minut po izstrelitvi vtirjcnje v parkirno orbito okrog Zemlje. Višina: 185 kilometrov. 8. Odločitev: naprej proti Luni. 9. 2.33'26”: prižgo motorje tretje stopnje, vesoljska ladja se usmeri proti Lunt. 10. Ugasijo motorje tretje stopnje. 11. Začetek manevrov za ločitev vesoljske ladje od tretje stopnje rakete. 12. Vesoljska ladja se loči od tretje stop-nje nosilne rakete. 13. 3.10: vesoljska ladja (komandni in servisni modul) se obrne in združi z Lunarnim modulom (pajkom). 14. Dokončna ločitev treh modulov od rakete. 15. 4.29: vesoljska ladja prižge svoje motorje, tretja stopnja rakete se vtiri v orbito okrog Sonca. 16. Vesoljci jedo In ležejo k počitku. 17. Manever »raženj«: vesoljska ladja se počasi vrti okrog svoje osi (obrne se v eni url), da sonce ne bi ves čas osvetljevalo Iste strani. 18. Obed, spanje, oddajanje na Zemljo. 19. 70.45’43'’ po vzletu: popravek poti. 20. Priprave za vtlrjenje v Lunino orbito. 21. 75.45’ 43" vtirjenje v Lunino orbito. 22. Ugasijo motorje vesoljske ladje. 23. Luno dvakrat obkrožijo v eliptični orbiti (perigej 111 kilometrov, apogej 315 kilometrov). 24. Korekcija. Orbita je zdaj krožna. Pot okrog Lune traja 1 uro 58 minut. 25. 98 ur 10 minut po vzletu: Stafford in Voung gresta v lunarni modul. 26. Skupna pot okrog Lune se zaradi nepredvidenih težav podaljša še za en krog. Potem se lunarni modul loči od komandnega in servisnega modula. 27. Lunarni modul je v položaju za spuščanje proti Luni. 28. Lunarni modul, oddaljen od Lune 824 kilometrov, prižge motor in se spusti v eliptično orbito okrog Lune (apogej 359 kilometrov). 29. Lunarni modul se loči od svojega spodnjega dela z nogami (ko da bi se dvignil z Luninega površja) in prižge motorje zgornjega dela. Tako se vtiri v novo orbito (apogej 80,790 kilometra, perigej 14,824 kilometra). 30. V »pajku« spremene pot, tako da dobi krožno orbito, koncentrično pot komandnega in servisnega modula. 31. Lunarni modul je oddaljen 27,795 kilometra od komandnega modula. 32. »Pajek« se približuje komandnemu modulu. 33. Združitev lunarnega modula s komandnim in servisnim modulom. 34. Po 110 urah poleta se Stafford in Toung vrneta v komandni modul. Komandni modul se loči od »pajka«, nato prižgo »pajkov« motor in ga usmerijo v sončno orbito. 35. V vesoljski ladji prižgo rakete in so usmerijo proti Zemlji. 36. Manever »raženj«. 37. Obed, spanje, oddajanje. 38. Popravek poti. 39. Manever »raženj«. 40. Obed, spanje, oddajanje. 41. Popravek poti. 42. Vesoljska ladja se loči od svojega dela z raketnim motorjem. 43. Priprave za povratek v atmosfero. 44. Vstop v atmosfero. 45. Pretrgana radijska zveza z Zemljo (zaradi ogrevanja). 46. Ločitev od termičnega ščita. Odpre se prvo padalo. 47. Odpre se glavno padalo in vesoljska trojica pristrne v Pacifiku s 26 sekundami zamude glede na načrt. NOVO! ZDENKA TOPLJENI SIR V NOVI EMBALAŽI m/masti Mk M KnnisT POHIŠTVO 12 VRST SIRA SP VESOLJSKA PREHRANA Prvič v zgodovini vesoljskih poletov so jedilni list za astronavte ustavili z ozirom na njihove osebne želje in navade. Poleg šestdesetih vrst dehidriranih .jedi. ki Jih je z dodatkom tekočine moč osvežiti, je imel vsak vesoljec enkrat na dan na voljo svežo porcijo hrane; v kabini Apolla 10 je bilo pri roki sedemindvajset takih porcij. Bile so podobne božičnemu kosilu, ki ga je imela s seboj posadka Apolla 8 in jih je bilo moč jesti z žlico. Ti obroki so bili iz govedine in krompirja, gnjati in krompirja in koščkov purana z omako, vse zavito v staniol. Voda za gasitev žeje in za osvežitev dehidriranih jedi se je neprestano obnavljala v posebnem zbiralniku; v prostoru za pripravo jedi so imeli astronavti na voljo dve pipi. Tudi v lunarnem modulu je bil podoben zbiralnik vode. Vodo, ki so jo ve- soljci vbrizgali v vrečico s posušeno hrano, je živilo vsrkalo v približno treh minutah. Astronavti so nato odrezali grlo vrečke in si vsebino iztisnili v usta. V prazne vrečke so dali germinativne pilule, pritrjene na zunanji strani vrečke za hrano, da bi preprečili fermentacijo in nastajanje plinov. Oglejmo si jedilni list slehernega astronavta za vsak dan poleta. JKDILNIKI V KOMANDNEM MO-DULfJ STAFFORD: 1.. 5„ 9. dan (menu prvega dne sestavlja le obrok C) A. Breskve — rezine slanine — kocke kruha s cimetom — citronin sok — pomarančni sok; B. Lososova šolala — piščanec in riž — kocke suhega kolača s sladkorjem — kakao — grozdni sok; C. Govedina s krompirjem 1 sveža porcija) — kocke prepečenca s sirom — čokoladni puding — pomarančni in citronin sok. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.172. 2., 6-, 10. dan: A. Sadni coctail — koruzni kosmiči v sladkorju — rezine slanine — citronin sok — grozdni sok; B. Krompirjeva juha —- piščanec z zelenjavo — solata iz tunine — ananasov kolač — pomarančni sok; C. Apageti z mesom (sveža porcija) — gnjat in krompir — bananin puding — ananasov m citronin sok. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.179. 3., 7., 11. dan: A. Breskve — rezine slanine — jagode — kakao pomarančni sok: B. Glaziran piščanec — Puran z omako (sveža porcija) — puding — čokoladne tortice — Citronin sok; C. Grahova juha — goveji ragu (sveža porcija) — piščančeva solata — čokoladne kocke — grozdni sok. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.580. 4., 8. dan: A. Sadni coctail — keksi s priokusom klobase — rezine slanine — kakao — grozdni sok; B. Krompirjeva juha — svinina a krompirjem — jabolčni kompot — pomarančni sok; C. Coctail z rački — piSčančev ragu (sveža porcija) — koščki purana — datel.jeve tortico — pomarančni in citronin sok. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.500. YOUNG: 1., 5., 9. dan (menu prvega dne sestavlja le obrok C): A. Isto kot Stafford: B. Isto kol Stafford. le prepočenec namesto suhega kolača; C. Isto kot Stafford. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2,172. 2., 6., 10. dan: A. Isto kot Stafford, povrhu čokoladne tortice; B. Krompirjeva juha — solata iz tunine — ananasove tortice — ananasov in citronin sok; C. Isto kot Stafford, le pomarančni sok namesto ananasovega in citroninega. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.145. 3., 7., 11. dan: A. Isto kot Stafford; B. Isto kot Stafford, le brez čokoladnih tortic; C. Isto kot Stafford, le še ribjo juho s koruzo. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.389. 4., 8. dan: A. Isto kot Stafford; B. Isto kot Stafford, le namesto krompirjeve grahovo juho; C. Isto kot Stafford. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.050. CERNAN: 1., 5., 9. dan (menu prvega dne sestavlja le obrok C): A. Isto kot Stafford (le pomarančni in ananasov sok); B. Isto kot Stafford, le namesto kolača biskvit; C. Isto kot Stafford, le še glaziran piščanec, namesto pudinga pa sadni coctail. POVPRECEK KALORIJ: 2.026. *., 6., 10. dan: A. Isto kot Stafford, le pomarančni sok namesto citroninega; B. Isto kot Stafford, povrhu še solato iz tunine, čokoladne tortice namesto ananasovih, in še citronin sok; C. Isto kot Stafford, le sok je pil pomarančni. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.04«. 3., 7., 11. dan: A. Isto kot Stafford: B. Isto kot Stafford, povrhu kruh s cimetom in ananasov sok; C. Isto kot Stafford, le brez govejega raguja In čokolade. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.298. 4., 8. dan: A. Isto kot Stafford; B. Isto kot Stafford: C. Isto kot Stafford, namesto tortic čokolado. DNEVNI POVPRECEK KALORIJ: 2.021. JEDILNIK V LUNARNEM MODULU A. Sadni coctail — rezine slanine — Čokoladne tortice — pomarančni in grozdni sok; B. Govedina in zelenjava — ananasove tortice — pomarančni, citronin in ananasov sok; C. (ilaziran piščanec — drobno sesekljana govedina — jagode — ananasov in citronin sok. (HRANA DVEH LJUDI ZA DVA DNI.) TcmrMCKA panorama TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA- PANORAMA TEDENStMMPANE) LAVIJA TORKA TORKA POLITIKA IN DARSTVO GOSPO- Predsednik republike Josip Broz Tito Je praznoval 77. rojstni dan. Za ta dan so mu čestitali mnogi iz domovine in tujine. V Umagu so slovesno proslavili 25. obletnico Italijanske unije za Istro in Reko. Na velikem zborovanju je govoril Edvard Kardelj. Konec prejšnjega tedna je bilo opaziti izredno povečan promet tujih turistov na vseh gorenjskih obmejnih prehodih pa tudi na prehodih proti Italiji. Z Bleda so sporočili, da so bili vsi hoteli prenapolnjeni. ■ Jugoslavijo je obiskala delegacija KP Avstralije, ki jo je vodil Laurie Aaron. KULTURA IN PROSVETA V Novem Sadu so se začele 14. jugoslovanske gledališke igre, imenovane tudi Sterijine igre. V ljubljanski Drami je bila zadnja premiera pred poletnimi počitnicami: H. von Kleist »Princ Homburški«. ŠPORT IN LOV Španska teniška reprezentanca je v tekmovanju za Davisov pokal premagala jugoslovansko teniško reprezentanco s 5:0. ■ Na ljubljanskem Rožniku se je končal nenavaden lov: Ekipa miličnikov je pokončala dva medveda, ki sta ušla iz živalskega vrta. Mnogi občani so proti temu protestirali in navedli načine, kako bi bili lahko medveda spravili nazaj v vrt, ne da bi ju bilo treba ustreliti. V Škofji Loki so bile motoristične dirke za »Veliko nagrado Loke«, kjer so tekmovalci izboljšali vse kategorijske rekorde, zmagovalec pa je dosegel tudi nov absolutni rekord proge. ■ V Sarajevu sfe je končalo 14. državno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvakinja je postala Radmila Stojšič, med moškimi pa je zmagal Korpa. Košarkarji Olimpije so v finalni tekmi za jugoslovanski pokal izgubili v Zagrebu z domačo Lokomotivo s 77:78. MALA KRONIKA Slovenijo je presenetil v noči od 19. na 20. maj sneg. V ljubljanski in celjski kotlini je zapadlo poprečno po 8 cm snega. Sneg je napravil veliko škodo. POLITIKAM GOSPODARSTVO SLOVENIJA VSAK SEDEM-NAJSTI IMA AVTO | Cez nekaj tednov bodo v Sloveniji registrirali stotisoči potniški avtomobil. Tako bo imel vsak sedemnajsti prebivalec v naši republiki osebni avto oziroma vsaka peta družina. Občani in delovne organizacije imajo razen tega še 1.500 avtobusov, 12.500 tovornjakov. 28.000 motornih koles in 80.000 mopedov V motornih vozilih, ki jih imamo v Sloveniji, je prostora za 570.000 ljudi. Tretji- V LJUBLJANSKI rati? AVTOMOBILI: kje parki- na Slovencev je torej lahko ob vsakem času na kolesih. V občini Ljubljana-Center je toliko avtomobilov, da se lahko hkrati pelje z njimi dve tretjini prebivalcev te občine. Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo v Sloveniji le 2.306 avtomobilov, danes pa jih je toliko samo v Novem mestu. Največ avtomobilov so ljudje kupili predlani — 16.800. Do 1965. leta je imela Slovenija tretjino vseh avtomobilov, ki so bili registrirani v Jugoslaviji. V naslednjih letih je motorizacija naglo naraščala tudi v drugih republikah, zato se je delež Slovenije zmanjšal. V začetku letošnjega leta je imela Slovenija le še dobro petino vseh avtomobilov. V Sloveniji pride en avtomobil na 17 prebivalcev, v vsej SFRJ pa na 46 prebivalcev. Slovenija je po stopnji motorizacije precej nad jugoslovanskim poprečjem, še vedno pa zaostaja za Italijo in Avstrijo. V Italiji ima avtomobil vsak sedmi prebivalec, v Avstriji pa pride prav tako sedem prebivalcev na en avtomobil. Ko bo Slovenija v motorizaciji dohitela sosede, bo morala imeti 250.000 potniških avtomobilov. Zdaj se lahko z bogatimi sosednimi državami kosa le občina Ljubljana-Center z enim potniškim avtomobilom na 6,9 prebivalca. Temu poprečju se približujejo tudi druge štiri ljubljanske občine, nato pa še Koper, Piran, Izola in Kranj. UREDNIKOVA POŠTA ODMEVI POVOLILNI TOPOVI SO ZDAJ PRVIČ ZAGRMELI Naj najprej vljudno pozdravim tovariša Evgena Juriča, ki piše za vaš list in ki s povolilnimi topovi strelja v Gornji Radgoni kozle. Prvi kozel: v nobeni bližnji in daljni osnovni šoli v radgonski občini ni bilo otrok, ki bi čakali, oblečeni v pionirske uniforme in z rdečimi rutami okrog vratu, da bi takoj po izidu volitev odhiteli čestitat predsedniku občine ... Drugi kozel: nihče na kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni ne ve, da bJ kdo pripravil za novo izvoljenega predsednika (berite Kovača) šopek nageljnov, zato Jih tudi nihče ni mogel poteptati. Tretji kozel: nič ne vem, da bi zaploskalo novemu predsedniku tudi vseh tistih 24 odbornikov, ki so glasovali sicer za Kovača. Vaš informator naj se uči šteti vsaj do 24! Prosim! četrti kozel: (ki pa ni kozel) da so bile metode, ki so bile uporabljene v tem volilnem boju v Gornji Radgoni take, ki presegajo vse normalne In dovoljene mere (posebno z druge strani — pripisal MG). Peti kozel: mar je res, da so pred kandidaturo kot kandidata občinskega odbornika v Apačah odklonili Kovača v Negovi, Meleh in Policah? Od kod to razodetje? MANKO GOLAR Gor. Radgona PRIPIS Po vašem pisanju, tovariš, Golar, sodim, da sem poročal objektivno. Predvsem zaradi tega, ker je iz vašega pisma razvidno, da vi — in najbrž še kdo v Radgoni — razdeljujete občane v »naše« in »one«. Že to kaže na nezdrave razmere, ki vladajo v vašem kraju če zdaj po volitvah, da o tistem kar je bilo, sploh ne pišem še enkrat. Podatke za pisanje sem zbral med občani in ne vem ali so bili »vaši« ali »oni«, res pa je, da sem jim pozorno prisluhnil. Eden zelo važnih vi: rov pa je bila odprta seja ZB, na kateri so javno razpravljali tudi o pionirčkih, ki so zaman čakali na klic, o poteptanih nageljnih, o Kovačevi kan- didaturi v Negovi, Meleh In Policah in še o čem drugem. Bržkone vam ne bo pretežko poiskati zapisnike tega sestanka. Lepo vas pozdravlja EVGEN JURIČ NOVINAR TT HOTEL OB BOHINJSKEM JEZERU Objavili ste novico (TT, štev. 18), da bo Lev zgradil nov hotel na desni strani ceste, ki drži od Sv. Janeza proti Stari Fužini. Torej ne na Vrtovi-nu, kar me prav veseli. Domnevam, da je nova lokacija bolj v skladu z urbanističnim načrtom Bohinjskega jezera. V povojnem času so po mojem mnenju že z neustrezno lokacijo Jio-tela Jezero dovolj grešili. Nerazumljivo mi je, zakaj ga niso zgradili na prostoru, kjer je prej stal med vojno poškodovani »Grand hotel sv. Janez«, last državnega gozdnega erarja, ki je bil tako lepo vkomponiran v gozdno okolje. Rad bi vedel, če že obstaja ali se vsaj pripravlja regionalni načrt za vso Bohinjsko kotlino. Takšni načrti so spričo mnogih črnih gradenj po vsej Sloveniji nujno potrebni; zlasti še za turistično pomembne kraje, med katere sodi v prvi vrsti tudi Bohinj. To ni stvar samo lokalnih dejavnikov, temveč vse slovenske skupnosti. Lani mi je prišla v roke knjiga z naslovom Gorenjska iz edicije Slovenija, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Bogato opremljena knjiga je nekakšna zmes med turističnim in zgodovinsko-umetnostnim priročnikom. Na 47. strani ima žal ne ravno posrečeni barvni posnetek Bohinjskega jezera. Slike slapa Savice pa sploh nima! Pač pa ima na 46. strani fotografijo lepe Bohinjke v narodni noši, na 65. strani pa še dve drugi Gorenjki v narodnih nošah. Mislim, da bi podoba teh dveh zapeljivih deklic zadostovala in bi na 46. stran sodila podoba slapa Savice in pa kakšen gozdni motiv z Jelovice' (planina Rotarca). Knjiga je izšla tudi v tujih jezikih, zato bi bilo prav, da prikaže turistom tudi slike bohinjskih biserov, »ženski biser« Bohinja pa bi pri takem obsegu knjige lahko izostal. Ni čudno, če je »izbruhnila« v zadnjih letih grda beseda »seks turizem«. F. S„ Ljubljana Najnovejši podatki pa poleg tega tudi pravijo, da .premorejo ljubljanski študent, ski domovi (naselje, Akademski kolegij, dom na Ilirski in Gerbičevi cesti) 2292 postelj dn da je prošenj za sprejem v te domove malone trikrat več. Prav tu se postavlja zanimivo in hkrati presenetljivo vprašanje kje in kako prebiva tista množica ljubljanskih študentov, ki se jim sreča pri sprejemu v domove ni nasmehnila? Zavoljo jasnejše podobe moramo navesti še eno številko, visokošolci, ki so doma iz Ljubljane ali bližnje okolice, seveda stanovanjem nimajo težav, ker pač stanujejo pri starših doma. Prav v tem moramo videti pomemben vzrok, da je število teh vlsokošolcev prek tri tisoč, ali povedano statistično, 41,6 odstotka, torej skoraj toliko kakor študentov iz vse preostale Slovenije. Da sta stanovanje In gmotni položaj postala tisti kriterij, ki omogoča ali onemogoča vpis na visoko šolo, nam pove še naslednji podatek: kmečkega prebivalstva je v Sloveniji še vedno dobro četrtino, na ljubljanski univerzi pa je vpisanih le 683 ali 7,8 odstotka študentov kmečkega porekla, medtem ko je odstotek letos vpisanih še nižji. To pomeni, da so se vse naše faze o enakopravnih možnostih za pridobitev najvišje izobrazbe razpršile v nič in da se bodo sinovi gmotno najšibkejšega stanu najbrž znova zatekli po podpore k vaškim župnikom. Toda univerzitetna študijska komisija je očitno veliko bolj optimistična, saj je v svojem poročilu za leto 1968-69 zapisala: »Na podlagi letošnjega povečanega števila novincev lahko sklepamo, da različni vzroki) ki so v prejšnjih letih vsaj v neki meri vplivali na zmanjševanje priliva novincev (npr. neurejeno materialno in stanovanjsko vprašanje študentov, relativna neperspektivnost nekaterih strok visoko, šolskega študija ipd.), izgubljajo svoj po- IŠČEM SKROMNO SOBO Kako bi torej ugotovili, kje in kako stanuje tistih tri tisoč študentov, ki nimajo te sreče, da bi prebivali v študentsildh domovih in še manj da bi lahko stanovali doma? Natančno ugotoviti tega sploh ni mogoče, saj resnične evidence nikjer ne premorejo. Gotovo je samo to, da gre za množico podnajemniških stanovalcev pri ljubljanskih zasebnikih, za množico, ki iz dneva v dan, še zlasti pa na jesen polni male oglase v časopisih, prebira in daje ponudbe, največkrat pod geslom »skromen študent išče skromno sobo«, v mislih pa še dodaja: »za skromno ceno«. V sodobnejšem duhu bi lahko zapisali, da živi v Ljubljani prava pravcata najemniška oziroma podnajemniška (stanovanjska) borza s svojo poglavitno značilnostjo: kdo da več. S to borzo si je pa spet nemogoče priti na čisto, saj ni nikjer zabeleženo, obstaja brez pisanih pogodb, kvečjemu na ustnem dogovoru. Ali bi lahko bilo drugače? Najbrž ne, saj ima vsak stanovanjski lastnik edino in neomejeno pravico do svojega stanovanja, pa lahko zato tudi edt-no sam odloči, koga bo sprejel za podnajemnika, za kaikšne denarje in pogoje, za kako dolgo itd. Znani so primeri, da se lastniki večjih stanovanj na račun svojih podnajemnikov kar lepo preživljajo, nekateri celo bogatijo. Toda ali naj se zavzamemo za družbeno kontrolo, ki naj bi postavila realne predpise za stanovanjske razmere, ceno idt.? Študentje odločno pravijo: Ne. »Zdaj, ko bo cena za stanovanje v študentovskih domovih postala ekonomska, se bo kmalu zravnala s stanarino zasebnih podna--jemnikov. In ker je čisto nemogoče, da bi tudd v sto letih dobili toliko visokošolskih domov, da bi lahko sprejeli vse študente, bo morala dobra večina študentov še dolgo iskati stanovanja pri zasebnikih: In kaj, če nas bi le-ti »bojkotirali«? Ker je bolje nekaj kakor nič, je tudd bolje, da še naprej pristajamo na podnajemniške razmere in pogoje, pa naj bodo kakršnikoli že.« Študentje imajo v tem pogledu prav. Da se boje kakršnekoli množične zamere pri svojih stanovanjskih gospodarjih, smo uvi-, deli pri vseh, ki smo jih po golem naključju vprašali: kakšno je študentovsko življenje pri zasebnih lastnikih stanovanj? Nihče ni hotel povedati imena, ne svojega niti gospodarjevega, ali pa so vsaj želeli, da jih ne imenujemo. Razlogi so pač razumljivi, da si študentje o svojih najetih sobah in sobicah niso govorili *amo slabo. Zategadelj naj bodo njihovi primeri le ilustracija. Tudi primeri tistih, ki svojega stanovanja ne morejo povedati »iz objek-tiivnih razlogov«, ker ga namreč sploh nimajo. Pošto prejemajo na »poštno ležeče«, sami pa se zatekajo k razumevajočim prijateljem in prenoče zdaj tu zdaj tam, ZASEBNI INTERNATI Pod tem ne mislimo Oražmovega doma za študente medicine, marveč na čisto nekaj drugega, na to, kar nam je povedal Prane Nagode, študent prava, doma s Pri-morske- »Stanujem na Kodeljevem, poleg mene še osem drugih podnajemnikov. Lastnik živi in dela v Nemčiji, domov prihaja le dvakrat na leto — za Veliko noč in 29. november. Takrat pobere stanarino za naprej, od vsakega po trideset tisočakov. Kar zra- čunajte.^koliko mu to prinese, vsekakor mislim, da več kot delo v Nemčiji.« O podobnem zasebnem internatu je govorila tudi Silva B., študentka umetnostne zgodovine: »Trenutno sem v Ljubljani brez stanovanja. V Študentovsko naselje so me sicer sprejeli, vendar nimajo prostora in tako čakam že tri mesece. Pred tem sem stanovala za Bežigradom pri gospodinji, ki je oddajala sobe desetim študentom. Bila sem zadovoljna, saj je bila sobica lepa in tudi ne preveč draga: štirinajst tisoč na mesec za vse, opremo, kopalnico itd. Gospodinja oziroma lastnica je bila še sama študentka, zato je pač naravnd, da nas je razumela, da nam je kuhala, dovoljevala obiske. Takih gospodarjev si študentje lahko samo želimo. Na žalost pa sem se morala po letu dni izseliti, ker so iz sobe naredili kopalnico.« No, vse ni tako lepo in prav. Slavko S., študent slavistike, živi za dvajset tisoč-kov na mesec v stisnjeni in skorajda neopremljeni kletni sobi. »Cez leto gre, prah, ki prihaja skozi zamreženo okno, še nekako prenašam. Hudo pa je pozimi, saj nimam nobene peči in mi voda zelo pogosto zmrzne. Pa kaj sj morem, zgrabil sem aač prvo priložnost.« SAMARITANSKE USTANOVE Deset podnajemnikov je na vprašanje, ali imajo z gospodarji pisane pogodbe, po vrsti odgovorilo z ine«. Večinoma velja med njimi in lastniki stanovanj ustni dogovor. O tem, kako dolgo bodo stanovali pri njih, o tem, kdaj dn koliko bodo plačevali najemnine. Toda če si lastnik premisli, si pač premisli, podnajemniki brez pogodbe nimajo nobenega pravnega varstva. Na vsak način pa je laže prenašati kakšne krivice kakor pa biti brez stanovanja in se morebiti oeLo odpovedati študiju. Zlasti še, ker se je večinoma izkazalo, da so študentje z bivanjem pri zasebnih lastnikih stanovanj vendarle zadovolj. ni. In še več, niso redki primeri, ko stanujejo študentje tako rekoč zastonj — kakor v samaritanskih ustanovah. Nuša P., študentka ekonomije, stanuje skupaj s svojo prijateljico v veliki, dobro opremljeni sobi pri starejši gospodinji, »Res plačujeva obe skupaj 25.000 starih dinarjev, toda ugodnosti so velike. Soba Je v središču mesta, pri gospodinji imava zajtrk in večerjo, njena služkinja nama hoče celo čistiti čevlje, tako da je človeku že kar nerodno Jeseni nam preteče ustna pogodba, če pa bi se zgodilo kaj nepredvidenega, mora biti odpovedana soba vsaj mesec dni prej. Ljudje so namreč stari in se bojijo, da bi jih zrinili iz stanovanja.« t ■» Se en primer samaritanstva: Srečko P., študent germanistike, nam je povedal: »Stanujem še z dvema študentoma pri starejših pobožnih ljudeh. Plačujemo po pet tisočakov, saj jim ne gre za zaslužek, pač pa bolj za usmiljenje. Pozimi nam pridno kurijo, pogosto nam postrežejo celo z jedačo, vsa oprema s posteljnino vred je njihova. Želijo le, da imajo dobre in mirne ljudi v stanovanju, nič več.« LAHKOŽIVKA IN AMATERSKI SLIKAR Pogovarjali smo se z lastnikom stanovanja. »Imel sem prazno sobo, zato sem dal oglas v časopis, da sprejmem na stanovanje študentko. Kmalu se je oglasilo prikupno dekle in se predstavilo za študentko Jezikov. Dogovorila sva se za leto dni in za ceno petnajstih tisočakov. Dekle je bilo dostojno, toda vsak večer je odhajalo iz sobe in se vračalo v jutranjih urah. Potem sem jo nekoč po naključju srečal v nekem lokalu in sprevidel, da nimam opraviti s študentko. Ker pa doma ni povzročala nobenih težav, je še naprej stanovala pri nas do dogovorjenega roka.« Pogovarjali smo se z nekim drugim prikupnim dekletom. »V časopisu sem prebrala oglas, da neki inženir oddaja sobo v središču mesta. Sla sem povprašat in pogledat. Soba mi je bila všeč, gospodar vljuden. Ko pa sem ga vprašala za ceno, mi je odgovo-ril približno takole: sobo vam dam zastonj, samo dve uri na dan mi boste pozirali; sem namreč amaterski slikar.« Potem se menda nista sporazumela, čeprav je dobiti zastonj sobo v središču mesta velik zadetek. Naštevali bi lahko še in še posameznih primerov, toda to nima posebnega smisla, ker se resnično stanje podnajemniške (črne) borze ne da ugotoviti. Domala vsi študentje ppdnajemniki si žele v študentovske domove, pa čeprav bi v njih stanovali nanj udobno in morebiti celo za večjo ceno. Tam se namreč vendarle počutijo svobodnejši, obišče jih lahko, kdor hoče, ni se jim treba bati, da v na novo prebeljenih sobah ne bodo smeli kaditi..: Toda ker to pač ni mogoče in še dolgo ne oo mogoče, je pač dobro tako, kakor je zdaj, pravijo študentje sami. II. V. SLIKA POD NASLOVOM: Študentovski sklep: »čim več nas je, tem ceneje bo.« (Foto: Joco Žnidaršič) TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO PODNAJEMNIŠTVO V LJUBLJANI: ČRNA BORZA S 3000 ŠTUDENTI 29. MAJ 1969 Pismo J. ZALETELA iz Hamiltona v Kanadi radi objavimo, da bi piscu dokazali, kako zelo se moti, ko pravi: •Bom takoj povedal, kaj me teži, ne da bi ovinkaril glede tega, kar sem prečital v vašem časopisu. Gre za Slovenca iz Clevelanda, ki med drugim piše, da tam ljudje niso farani cerkve, temveč člani, ker imajo kuverte za darovanje denarja. Prepričan sem, da ste tudi vi objavili njegovo pismo zaradi tega, ker se je znesel na cerkev ...« 2e večkrat smo poudarili, da objavimo vsako pismo, ki je dostojno, še več, dostikrat objavimo celo mnenja ljudi, ki zaradi svojega tona pisanja ne zaslužijo, da bi jim prisluhnili! S tem seveda ne mislimo vas, kajti vaše pisanje je pošteno in zanimivo, mnenje o tehtnosti vaših trditev pa naj si ustvari vsak bralec sam: »Odkrito vam povem, da Je sindikat tukaj bolj oderuški kot cerkev. Lansko leto so kar odtrgali po 10 dolarjev za pol leta, zdaj pa tudi ne dosti manj. Nič ne bi rekel, če bi v času štrajka kaj dosti pomagali delavcem. Vsak dobi samo 20 dolarjev na teden. To še za enega samca ni dovolj... Če greste danes v Cleveland, boste še zmeraj slišali slovensko govorico. Če ne bi bilo slovenskih duhovnikov, ki so znali pridobiti še četrto generacijo v slovensko skupnost, bi slovenska govorica že davno izumrla. Tudi dobrodelna društva obstajajo in še Slovenija ima koristi od njih. Drži, da so tudi društva, ki so nasprotnik današnje Jugoslavije, ali to so ljudje čisto zase, ki bi se že morali sprijazniti z današnjim časom. Če ne bi imeli duhovnikov tukaj, bi bili prepuščeni sami sebi in slovenski živelj bi se hitro utopil v tujem svetu. Naša ambasada v Torontu napravi samo en shod na leto v Port Velandu na farmi majorja Jonesa. To pa ni nič. Zato gremo tja, kjer imamo možnosti za razvedrilo in za dobrobit Slovencev ...« Tudi misli tovariša J. M. iz Sevnice objavljamo, čeprav se z njim ne strinjamo, ker smo za dosledno pravico vsakogar, da javno pove svoje mnenje: »Zdi se mi, da je pismo tovarišice U. N. prekoračilo vse meje in je njegova objava sramota za vaš list. Upam si trditi, da so v naši novejši zgodovini ravno ljudje podobnih obzorij, in to na eni In drugi strani, povzročili tista gorja, ki jih omenja tovarišica v svojem pismu. Mislim tudi, da bi se za avtorje podobnih pisem našel kak člen v našem kazenskem zakoniku, ki bi jim zaprl usta in zavezal jezik. Zahtevam, da pismo objavite, kajti če ima tov. U. N. to pravico, jo imam tudi jaz.« J. JEREB iz Ljubljane nam je poslal kopijo daljšega dopisa, ki ga je v svoji sveti jezi verjetno razposlal na več strani. Objavljamo izvlečke: »Duša in srce me bolita, ko se sam mučim od zore do poznih ur, da delam občanu usluge, družbi pa dajem davke, pa se najdejo novinarji, ki obrtniško storitev Istovetijo z »najstarejšo obrtjo« ... S tem blatijo nas obrtnike ... Lansko leto so kampanjsko gnali ogenj in žveplo nad obrtnike na splošno in uprizorili »lov na čarovnice« zaradi neupravičenega bogatenja. Vse rezultate pa bi lahko našteli na prste ene roke. Ali ni to silno umazano do poštenega garaškega obrtništva?... če pa nimam prav, pa rad sprejmem pojasnilo, toda kurbe obrtnice niso.« Iz pisma smo veliko izpustili, predvsem nič kaj nežno zmerjanje novinarjev. Tovarišu Jerebu pa je že odgovoril — kot sam pravi — tovariš Tito v mnogih govorih, upamo pa, da bo čas uredil tudi položaj poštenih obrtnikov in ločil zrnje od plevela. ŽELEZNICE POSOJILA IN PODJETJA Jugoslovanske železnice so razpisale posojilo za 200 milijonov novih dinarjev, kolikor je potrebno za modernizacijo in elektrifikacijo železnic. Doslej so posamezniki in podjetja vpisali okrog 80 milijonov dinarjev, torej slabo tretjino celotne vsote razpisanega posojila. Največ posojila so vpisali železničar-ji sami — več kot 50 milijonov. Skoraj vsi so namreč vplačali eno mesečno pik čo za posojilo / Največ posojila je doslej zbralo 2TP Zagreb, kjer so občani odkupili za skoraj 25 milijonov dinarjev obveznic. Dober vpis posojila je tudi na področju združenega 2TP Ljubljana (okrog 14,7 milijona), druga železniško-transportna podjetja pa s posojilom niso preveč uspela. 2eleznica je pri razpisu posojila ponudila vsem zelo ugodne pogoje — občanom nudi brezplačne vozovnice, popuste in lepe obresti, kljub temu pa odziv ni bil ravno velik. Gospodarske organizacije so na primer vpisale zelo mala posojila. Doslej je 47 gospodarskih organizacij vpisalo le 6,3 milijona posojila. Več kot polovica teh podjetij je iz Slovenije, na področju 2TP Beograd pa je vpisala posojilo le ena sama gospodarska organizacija, v Sarajevu in Skopju pa nobena. Posojilo, ki ga dobijo posamezna železniško-transportna podjetja, bo uporab- ISKALCI SKROMNIH SOBIC Slovenska »študenta-rija« v Ljubljani ima svoje naselje, potrebno pa bi ji bilo kar - mesto. Tako študentovsko mesto ne bi bilo nič manjše od Velenja, seveda zgolj glede na število prebivalcev, ne pa glede na prostor. - Glede življenjskega prostora je namreč študentovski stan že od nekdaj prisiljen v največjo skromnost. Najnovejši podatki pravijo, da je v zadnjem študijskem letu prišlo v Ljubljano malo manj kakor štiri tisoč brucov in da so tako povečali akademsko vojsko na devet tisoč rednih študentov. ljeno za modernizacijo železnice na območju 2TP. Tako sta si delno modernizacijo železnic doslej s posojili zagotovili le 2TP Zagreb in Ljubljana. ■ BEOGRAD KAKOR V HYDE PARKU Ce bodo odborniki v beograjski mestni skupščini dvignili roke, bo naše giav no mesto kmalu dobilo svoj Hyde park. Površina beograjske demokracije v londonskem slogu (v parku filozofske fakultete ali na Kalemegdanu) bi merila en kvadratni meter, vsak Beograjčan pa bi lahko govoril, kar bi hotel; le pet minut na teden. Hyde park so najprej zahtevali študentje beograjske filozofske fakultete, nato pa jo je ponovil še študentski tednik Študent. Študentski tednik je nekako takole obrazložil potrebo po Hydu parku: I1YDE PARK: zgledi vlečejo «... s tem bi uresničili pojem absolutne svobode, ali preprosteje, vsak bi lahko govoril in preklinjal na označenem mestu ... Govorniki niso dolžni, da bi svoja stališča tudi argumentiali, kljub temu pa tukaj ne bo mogoče poveličevati boga, svobode volje in nesmrtnosti duše na škodo samoupravljanja, reforme in delavskega razreda . . .« AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA CRVENA ZASTAVA NA VARNEM Ne bomo postali država, ki ima največ avtomobilskih tovarn na svetu! Stari zvezni izvršni svet je zagodel vsem, ki so pripravili pogodbe o sestavljanju tujih avtomobilov Poleg tega, kar Imamo doslej, naj bi v Jugoslaviji sestavljali tudi renaulte, švedske avtomobile znamke SAAB, Fordove traktorje, japonske avtomobile znamke tojota, francosko 3tmco, japonsko mazdo itd. V prosti carinski coni koprskega pristanišča bi na primer sestavljali tuje avtomobile. Zadarska tovarna šivalnih strojev bi sestavljala »ja-pončke«.. Poleg Orvene zastave, Tomosa, Preti-sa, IMV, ki bo že julija poslala na tržišče prve, pri nas sestavljene avtomobile znamke morris, bi tako dobili še nekaj tovarn. FICKI CZ: konkurenca spet potolčena V Crveni zastavi so bili zelo ogorčeni, ko so zvedeli, da njihov monopol na jugoslovanskem tržišču zelo naglo napada. Vse kaže, da so te skrbi zdaj mimo, kajti »zastavina« zaščitnica — carina — je dvignila glavo in bo najbrž preprečila konkurenco. Na zadnji seji starega zveznega izvršnega sveta so se načelno strinjali, naj se prihodnje leto izenači carina za uvoz rezevnih avtomobilskih delov s carinskimi dajatvami, ki veljajo za uvoz avtomobilov. Načrti tovarn, ki so hotele sestavljati tuje avtomobile, so se tako skorajda podrli. Višja carina za uvoz rezer- ****** SVET, KI V NJEM ŽIVIMO ZAKAJ VRE MED DOLENJSKIMI CIGANI? CIGAN JE KRIV, KER JE CIGAN! PUSTI PETI MOJCA SLAVCA Cigane v okolici Novega mesta so miličniki pred nekaj dnevi zbudili navsezgodaj zjutraj. Preiskali so ciganska bivališča, toda orožja in ubežnikov iz zapora niso našli. Cigani pravijo, da so med njimi tudi poštenjaki, zato hočejo, da bi tudi miličniki spoštovali te razlike. Cigani v okolici Novega mesta so mir-no sipali v hišah, šotorih in kolibah, medtem pa so se na postajah milice zbirali oboroženi miličniki. Ura je bila šele tri zjutraj, izza Gorjancev se še ni zasvita-io in žerjavica na ciganskih ognjiščih je ponekod še tlela. Ukaz je veleval: pregledati je treba vsa ciganska naselja: zloglasni Zabjak, na videz mimo Cegelnico, oddaljeni Ruperč vrh, med hribi skrito Jedinščico, Bršlin, kokošim nevarni Mtjhaber. Obiskati je treba vse Brajdiče in Hudorovce, ki jih že temnejša polt loči od drugih ljudi. Tistega jutra je množica ciganskih psov poslednjič zalajala. Miličniki so se v zgodnjih jutranjih urah razkropili po domovanjih dobrih in slabih Ciganpv. Povsod so zbudili staro in in mlado, pretaknili vse omare, obrnili žepe ciganskih oblačil in kar se da temeljito preiskali ciganska bivališča. Okoli hiš so pokali streli, Cigančki pa so zajokali, čeprav se to ni dogajalo ne prvič ne zadnjič. Tistega jutra so bila na nogah vsa ciganska naselja, povsod so doživeli isto: preiskave in streljanje psov. Kljub temu da so Cigani vsega hudega navajeni, je med njimi v zadnjih dneh spet zavrelo. Pravijo, da je enkrat vsaka mera polna. Težko je potegniti mejo med dobrimi in slabimi Cigani, med poštenimi in nepoštenimi, med delovnimi in lenuhi, med tistimi, ki so jih hiše ustalile, in klateži, ki jih nemima fcrd žene iz kraja v kraj. O tej meji nihče ne razmišlja. Temna koža je običajno prva in edina izkaznica, saj ob pogledu nanjo nihče ne sprašuje, ali je Cigan N. N. zaposlen, ali je bil kaznovan, ali ima stalno bivališče. .. Dovolj je že sam priimek: Brajdič, Hu-dorovac. V daljni, kapitalistični Ameriki je pereče črnsko vprašanje. Ce se v mestno četrt priseli en sam črnec, cene hiš takoj naglo padejo. Nihče noče biti sosed črncu. Vse to pri nas obsojamo. Ogorči nas znano ameriško geslo »dober črnec je mrtev črnec«. Dolenjska polja, ki meje na ciganska naselja, so po mnenju domačinov manj vredna od drugih. Prav tako je težko prodati domačije in posestva v bližini ciganskih naselij, tudi lastniki gozdov tožijo, da temnopolti prebivalci delajo škodo. In spet nihče ne razlikuje Cigana od Cigana — dobrega od slabega. Ce se stepejo Dolenjci, je to pač pretep razgre- tih fantov, če pa se stepejo Cigani, je to povsem nekaj drugega in obsojanja vrednega. CIGANSKA KAZNIVA DEJANJA V ŠTEVILKAH Ta članek ni napisan na pobudo zagovornikov Ciganov, zato je prav, da pogledamo še drugo stran medalje. Niso angelčki, tega niti sami ne trdijo. Novomeška UJV ima zbrane natančne in verodostojne podatke o kaznivih dejanjih Ciganov v zadnjih dveh letih. Iz njih lahko razberemo, da pred Cigani niso vame kokoši, nezaklenjena in zaklenjena stanovanja in da so Cigani veliki ljubitelji tuje lastnine. Predlanskim so sedemkrat vlomili v stanovanja, dvakrat v hleve in kokošnjake, zakrivili so petnajst kaznivih dejanj zoper življenje in telo, šestkrat so ropali, 224srat so si prilastili stvari iz tujih stanovanj in gospodarskih poslopij, na vesti pa imajo še veliko kaznivih dejanj, ki so v statistiki zapisana v rubriki »ostalo«. Lani se niso kaj prida poboljšali. Enajstkrat so vlomili v stanovanja, štirikrat v hleve in kokošnjake, iz stanovanj in gospodarskih poslopij so 24-krat odnesli bolj ali manj obilen plen, zagrešili so dva ropa in 12 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ob vsem tem pa je ostalo še veliko kaznivih dejanj, ki jih statistika ni razvrstila v predalčke. Kratko in jasno: predlanskim 112 premoženjskih kaznivih dejanj, lani 94. Seveda, to so samo tista kazniva dejanja, ki so jih odkrili. Ko pomislimo, da je v novomeški občini le približno 300 Ciganov, je število kaznivih dejanj veliko. In še lahko očitamo: pretepi, drzno vedenje, potepuštvo, delomrzništvo. . Te očitke lahko podkrepimo z nekaj Številkami: Predlanskim so našteli 17 pretepov, lani kar 36. Predlanskim so se Cigani 24-krat tako drzno vedli, da so jih občani prijavili organom UJV. Lani so bili še drznejši, saj je prijavljenih kar 44 takih primerov. Potepuištva je bilo lani manj koi predlanskim. RAZOROŽITEV CIGANOV Pri nekaterih kaznivih dejanjih so Cigani posegli tudi po orožju. V Žužemberku je še svež grob Cirila Brajdiča, žrtev obračunov med ciganskimi družinami Hu-dorovcev in Brajdičev. — Akcijo, ki smo jo izvedli 15. maja zgodaj zjutraj, smo med drugim pripravili tudi zato da Ciganom odvzamemo orožje, — je dejal načelnik UJV Novo mesto Lojze Turk. — Pri Ciganih smo našli že veliko trofejnega orožja, pogosto z njim tudi trgujejo. V Dolenjskih Toplicah je Cigan prodal puško občanu. Izvedeli' pa smo tudi, da občani prodaja jo Ciganom strelno orožje. Kmetje v bližini ciganskih naselij se pogosto pritožujejo, da se Ciganov bojijo, včasih pa se najde kdo — kot smo že navedli — ki revnemu Ciganu za drag denar proda orožje. Seveda nihče ne ve, koliko orožja premorejo Cigani, domnevajo pa, da imajo kar precejšen arzenal, v glavnem trofejnega orožja iz zadnje vojne. Predlanskim so jim v okolici Novega mesta odvzeli 13 kosov orožja, lam pa 11, vendar to nikakor ne pomeni, da so Cigani manj oboroženi, saj medsebojna obračunavanja in obstreljevanja dokazujejo nasprotno. Poleg tega so delavci novomeške UJV dobili nekaj ovadb samih Ciganov, ki opozarjajo na bojno pripravljenost svojih rojakov. TRIJE NA BEGU — Umor Cirila Brajdiča, ki ga je ustrelil Henrik Hudorovac, je bil le neposreden povod za našo akcijo. Pred tem so se Cigani štirikrat streljali med sabo, večkrat so grozili občanom, zato smo se z UJV Ljubljana in Celje dogovorili za skupno akcijo. Nalašč smo počakali, da se huda kri malo umiri, kajti pri Ciganih je orožje težko odkriti. Skrivajo ga v gozdu in drevesnih duplinah, — je povedal načelnik UJV. — Koliko orožja ste ,v' zadnji akciji odkrili v ciganskih naseljih? Sploh ga nismo našli, ker ga imajo dobro skritega, — odgovarja načelnik Lojze Turk. Pred nedavnim sta s prestajanja kazni v Dobu na Dolenjskem pobegnila Cigana, ki se zdaj klatita od naselja do naselja, Cigani pa jima dajejo zatočišče. Milični-„ ki so iskali še enega Cigana, ki sicer m pobegnil iz zapora, pač pa mu zapor ne diši. Sodišče v Krškem ga je namreč obsodilo na zaporno kazen, vendar se je izogiba. — Na ožjem Dolenjskem ni Ciganov, ki bi se kultivirali. Vsi so potencialni storilci kaznivih dejanj,- Ko jim grozi kakršna koli nevarnost, pozabijo na vse medsebojne spore, i-n držijo skupaj. Prav zaradi tega ubežniki lahko najdejo pri bežališče pri komerkoli izmed njih, res pa je, da so bili v naši akciji izvzeti nekateri Cigani iz Srednje vasi in iz Loke pri Črnomlju, ki so se tako izenačili z drugimi prebivalci, da jih v podobnih akcijah I lahko obidemo. Tako pojasnjujejo na UJV Novo mesto. TEŽKO JE BITI DOBER HUDOROVAC ALI BRAJDIČ Madež je na ciganskih priimkih. Zgodi se, da pride Cigan, najpogosteje Hudorovac ali Brajdič, prosit za zaposlitev, pa mu jo odklonijo, brž, ko pove svoj priimek. Kljub temu je na Dolenjskem nekaj delavnih Ciganov, ki so si z žulji pridobili zasluženo pokojnino. Nekateri še delajo, med njimi je znan daleč naokoli avtoprevoznik iz Loke pri Omomlju, ki daje delo celo drugim Ciganom. Nekaj Ciganov je končalo srednjo šolo ln danes uspešno upravljajo svoje poklice, vendar ... Ne pišejo se več Brajdič ali Hudorovac,' temveč so si izbrali drug priimek. Zdaj so Kovačiči, Brulci in Horvatiči. Velikokrat pa jim tudi novi priimki ne pomagajo, saj jih, kot smo že zapisali, iz-daja bakrena koža. Neki Cigan, kd je zaposlen v gradbeneim podjetju, bi bil moral skupaj z drugimi delavci adaptirati neko novomeško javno poslopje. Vodilna uslužbenka je ostro protestirala: — Cigan pa že ne bo delal pri obnavljanju naše hiše! V neki dolenjski vasi so se vaščani uprli, ker ie njihove otroke učila učiteljica — Ciganka. Nikjer ne vidijo radi, da bi bil njihov sodelavec Cigan. Pa vendar niso vsi delo-mrzneži, pač pa pogosto ne dobijo zaposlitve doma. Tudi oni odhajajo v Zahodno Nemčijo Po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu je v zadnjem času odšlo na delo v Nemčijo deset Ciganov, prav toliko pa jih še čaka na odhod. Morda jih bosta novo okolje in delovna disciplina spremenila. Po-leg tega pa so Hudorovci in Brajdiči tam le Jugoslovani, delavci, ki so prišli s trebuhom za kruhom. POJEDINA PO STRELJANJU Lani so v novomeški občini sprva namenili pet milijonov starih dinaTjev za reševanje ciganskega vprašanja. Vendar pa so denar bolj nujno potrebovali drugje in Cigani niso dobili niti dinarja. — Nekateri Cigani dobivajo socialno podporo (80 din), vendar še to nakažemo v trgovino, kjer kupujejo živež, sicer bi denar zapravili za žganje, — je dejal Prane Bartol, referent za kategorizacijo in splošne zadeve občinskega zavoda za socialno delo v Novem mestu. — Slišati je, da so nekateri Cigani po zadnji akciji ogorčeni? — Tudi sam sem sodeloval pri tej akciji in lahko zatrdim, da nepravilnosti ni bilo. Miličniki so opravili svojo dolžnost, iskali so ubežnike in orožje. Seveda so morali temeljito preiskati ciganska bivališča. Ko so miličniki opravili svojo nalogo, so lovci na zahtevo inšpekcijskih služb postrelili neprijavljene in necepljene pse, ki ne le delajo škodo v io-viščih, ampak prenašajo tudi bolezni. Devetnajst družin v Žabjeku je imelo kar 50 psov,, čeprav Cigani še sami nimajo kaj jesti. Takoj po streljanju so Cigani odnesli mrtve pse na skrivna mesta v goščavo, opoldne pa so jih že kuhali in cvrli. V ponedeljek je na novomeškem občinskem sodišču sodnica šavljeva vodila razpravo, na kateri so govorili o ustreljenem psu. Cigan Izidor Brajdič namreč zahteva od škodinino za psa, ki so mu ga v tej akciji neupravičeno ustrelili. Pes je bil prijavljen. Očitno je med Cigani razvito tudi medrepubliško sodelovanje, saj so v naselju Cegednica našli goste iz Srbije. Seveda so jiih napotili domov. ZAZNAMOVANI: kakorkoli živiš, Cigan ostaneš. Foto: Joco Žnidaršič POŠTENI CIGANI SO OGORČENI V UJV Novo mesto pravijo, da dobro vedo, kateri Cigani so pošteni in kateri ne, vendar so nočno preiskavo napravili tudi pri družinah, ki veljajo za boljše, ker bi drugače prišlo med ciganskimi družinami še do večjih razdorov. Med najbolj ogorčenimi je tudi Stefan Brajdič, član zveze borcev, ki ima hišo v Jedinščici blizu Gotne vasi. Zdaj je upokojenec. — Še nikoli nisem bil kaznovan, kljub temu pa sem vedno sumljiv samo zaradi tega, ker sem Cigan. Tistega jutra so prišli tudi k meni. Zbudili so nas, preiskali omare in celo žepe. Nihče mi ni pokazal dovoljenja za preiskavo, kot delajo pri drugih občanih. Glejte, Cigan mora k vojakom, pri tem ni razlik. S svojim delom sem si zgradil hišo, nikogar nisem prosil pomoči, dobil sem le kredit kot drugi občani. Ne vem, zakaj moram jaz odgovarjati za dejanja Ciganov, ki jih sploh ne poznam. Samo zaradi narodnosti? Pravijo, da mi, Cigani, poznamo le pravice, ne zavedamo pa se svojih dolžnosti. Jaz pa bi rekel, da se tudi na novomeški občini ne zavedajo svojih dolžno- sti. Poslušajte! šoloobvezni ciganski otroci so pri nas kakor bik na gmajni. Ce v Črnomlju Cigančki ne obiskujejo pouka, kaznujejo starše, tam dajo otrokom celo knjige. V novomeški občini pa je tako, kakor da bi živeli v drugi državi. Nihče se ne briga ah ciganski otroci hodijo v šolo ali ne. Ni jim do tega, da bi se mi izenačili z drugimi občani, saj zadnji primer kaže, da ne ločijo niti poštenih in nepoštenih Ciganov? Zanje smo pač vsi le, Cigani. / Zaradi svoje napredne miselnosti Štefan Brajdič med svojimi rojaki sicer ni preveč priljubljen, cenijo pa ga drugi občani. Na pobudo beograjskega pesnika Slobodana Berberskega, ki je sicer Rom, kot se žele jugoslovanski Cigani odslej imenovati, se je po vsej državi začelo močno gibanje, ki naj bi Ciganom prineslo narodnostne in druge pravice. V društvo Rom naj bi se vključili vsi jugoslovanski Cigani izdajali naj bi revije, predvsem pa si želijo, da bi se za, vselej končalo tradicionalno preganjanje. So vesti o tem že prišle do Novega mesta? Med Cigane in tudi med druge občane? EVGEN JURIČ FERI ŽEROIN Posamezni umetnostni kritiki visoko vihajo nos nad tako imenovano umetnostjo naivnih In na glas izražajo svojo nejevoljo nad količino časopisnega pisanja o slikarjih naivcih, ki je po njihovem mnenju v primerjali s količino pisanja o akademskih slikarjih preobilna. Ta trditev je resnična. Bralci radi kaj več zvedo o človeku, ki je uspel mimo rednih poti. ^le nazadnje zato, ker jim je blizu, ker je eden izmed njih. In tako so časopisi posvetili precej prostora življenju in umetnosti slikarjev samoukov. Težko pa bi bilo trditi, da so časopisi glavni krivec premajhnemu zanimanju občinstva za umetnost akademskih slikarjev. Ob nedavni razstavi pokojnega slikarja Marija Preglja so na primer tisk, radio in televizija storili vse, da bi vzbudili za razstavo čimveč zanimanja. Obisk je bil navkljub temu porazen. Posameznim umetnostnim kritikom se zdi delo naivcev malovredno, v isti sapi pa zatrjujejo, da so malovredne tudi pobude, ki ženo slikarje naivce k delu. Naivne slikarje naj bi namreč vzpodbujala predvsem želja po denarnem uspehu, po dinarjih in dolarjih. Nespametno bi bilo trditi, da ni koga vzpodbudila tudi želja po materialnem uspehu. Navadno so to nadarjeni ljudje, ki so v ugodnem ozračju narisali kak ornament ali kako sličica in morda po nerodnosti nepoznavalcev zašli celo v časopis. Kakršnokoli pisanje takšnim nadarjenim ljudem samo škoduje. Če se za njihovim priložnostnim poskusom ne skriva ničesar, razen želje po uspehu, tudi hitro utonejo v pozabo. Tudi na Slovenskem imamo nekaj slikarjev naivcev, ki žive samo od čopiča ali pa bolj za čopič in za kiparsko dleto kot za svoj osnovni poklic. Nekaterim se pridevek »naivni« poda bolj, drugim manj, nekateri slišijo nanj, drugim se zdi skoraj žaljiv. V vseh primerih pa sd to ljudje, ki niso obiskovali akademije, ki praviloma ne obvladajo anatomije človeškega telesa in še marsičesa ne, kar se naučijo študentje v štirih letih na akademiji. Znajdejo se kot vedo in znajo. Čopič jim vihti bolj prirodna nadarjenost kot filozofija. Zato imajo ljudje na njihovih slikah neprirodno velika ušesa, predolge ali prekratke roke itd. Rekli bi lahko, da slikarji naivci nadaljujejo tradicijo ljudskega slikarstva in kiparstva, ki se je včasih izživelo na križih, znamenjih, nabožnih slikah in predmetih za domačo rabo In morda še za vaške cerkve. Dandanes pa je krenilo na posvetnejša področja. Ne vem, kaj storiti, da bi ugodili tudi nestrpnim umetnostnim kritikom? Ali naj administrativno prepovemo pisanje o slikarjih naivcih v časopisju, ali naj naivcem prepovemo njihovo delo? Ni jih veliko In nikogar ne ogrožajo s svojim delom, najmanj pa kakega akademskega slikarja, ki prihaja pred občinstvo z drugačnim odnosom do umetnosti in tudi z drugačnim ciljem. J^avsezadnje ni pričakovati, da se bo tudi popularno časopisje razpisalo o vsakem novem poskusu akademskega slikarja, saj to zanima navadno ožji krog in sodi bolj v strokovno publicistiko. Če pisanje v popularnem časopisju ne vzbudi prevelikega zanimanja bralcev, so tega pogosto krivi tudi strokovnjaki sami, ki se ne potrudijo napisati dovolj privlačno, ampak nasprotno vztrajajo pri stokrat ponovljenih rutiniranih formulacijah, ki puščajo bled Vtis in bralca prej utrudijo kot vzpodbudijo. Res je, da se delajo s slikami naivcev tudi kupčije. Sklepajo jih naši posredniki in tuji trgovci. Samim slikarjem kane od tega le malo, nekaterim tudi nič. Tisti, ki se loti slikanja ali kiparjenja samo zaradi želje po blagostanju, lahko zadosti hitro sprevidi resnico Res je, da vsak samouk ni tudi umetnik, pa tudi vsak akademski slikar ne. Zakaj ne bi pustili živeti druge ob drugih? JANEZ KAJZER TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM^ TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO vnih delov (torej tudi vseh delov za sestavljanje avtomobilov), jim je prekrižala račune, saj se sestavljanje avtomobilov iz ocarinjenih delov ne bi nikomur splačalo. Crvena zastava je spet enkrat rešena vseh skrbi in nadlog. 'iv* ■ • \ ' V' • • ■ -V ' ' \ ■ X 1 KULTURA IN PROSVETA NOVE KNJIGE vendar tokrat ne s kmečko, marveč osebno, intelektualno učiteljsko snovjo, tako kot v svoji prvi prozi Soha z oltarja domovine (1962). Zidarjev naj novejši roman namreč pripoveduje o učitelju Sebastijanu Vrišerju (to je Zidar sam), ki je že šestič premeščen kot učitelj, tokrat iz do. lenjske metropole v zakotno Malo selo. Med tem kačursklm učiteljevanjem prihaja med počitnicami domov na Gorenjsko in tu doživlja najrazličnejša nasprotja med seboj in materjo (mati je zelo pobožna, ZIDARJEV KAČUR Pavle Zidar je nedvomno med prvimi sodobnimi slovenskimi pripovedniki. Komaj sedemintridesetletni pisatelj je izdal svojo deseto knjigo z naslom Jugo (Založba Obzorja Maribor, 1969), skoraj nkrati pa pri Cankarjevi založbi v Ljubljani Sta-n,ja. Kakor v Zidarjevem doslej največjem tekstu Sveti Pavel (1965) je tudi roman Jugo vzel večinoma dolenjsko pokra jirio, SSSfeaf PAVLE ZIDAR: deset knjig v devetih Sebastijan je komunist, ki je kot deček šel v partizane in tam doživel nekaj težkih travm, tako da ga spremljajo vse življenje); toda ta nasprotja se navsezadnje speljejo v krog ljubezni in sovraštva. V Malem selu spoznava Vrišer podeželske ljudi, od pijanega župnika do vaškega diktatorja Maleta, revolucionarja, ki je znal spretno izkoristiti revolucijo, doživlja spore z okorelimi in poniglavimi oblastmi, v zasebnem življenju pa seveda tudi ljubezen. Tudi naslednje učiteljsko mesto ob morju, Zidar ga imenuje slovenski Dallas, ga' sprejme nezaupljivo, in tudi to mesto ni nič drugačno od Malega sela: tudi tu samo čakajo učiteljevo prvo napako, da ga bodo potem lahko spravili drugam, tudi Dallas je dolgočasen, poniglav, intrigantski in politično zakoten. Sebastijanova pot je tedaj pot odvečnega učitelja. Zidarjev) prozi bi težko rekli roman, dasi ima to oznako, prej je zbirka sedmih novel (Poet in poetika, Malo selo, Morje, morje, Ura resnice včeraj, Minuta počitka, Ura resnice danes, Konec), ki jih druži skupni junak. Skozi učitelja Sebastijana Vrišerja razodeva Zidar (pogosto satirično) svoje poglede na šolstvo, ljudstvo, domovino, »veliko devet ur vožnje s Slavnikovim avtobusom«, govori o razmerah slovenskega učiteljstva itd. Vendar je pisateljeva moč tam, kjer postane aktualni kritik ali satirik dokaj -šibka. Svojo pravo ustvarjalnost pokaže drugje: v upodabljanju značajev in v osebnih refleksijah, saj je roman očitno avtobiografski. Sebastijanov odhod v obmorsko me- sto je v resnici beg, beg pred bremenom preteklosti, beg pred nenehno samoto. In ta beg spremljajo raziskujoči pogovori s samim seboj s svojim drugim jazom, ki je lahko tudi Bog, toda Bog kot narava, kot moč, pred katero sta človekov razum in čustvo brez moči, pa ju zato jemlje fatalistično. Ti pogovori (z Bogom) pripeljejo Zidarja na koncu do spodbudnega spoznanja: »In v tem hipu ga je napolnila silna notranja svetloba ki se je prelila v radost in ta v mehkobo ?n solze. Jokal je kakor včasih. Jokal zase in za cel svet.« Vse te zapletene odnose izpoveduje Pavle Zidar s svojo presenetljivo me-tafordčno besedo. REVIJE IZVEN PROSTORA IN ČASA - ■■■■■! "■ I' ' S precejšnjo zamudo je izšla prva (dvojna) številka Prostora in časa, nove slovenske revije za kulturna in družbena vprašanja. Revijo je ustanovilo kakih 60 slovenskih književnikov in publicistov novembra lani, v imenu ustanoviteljev pa jo izdaja izdajateljski svet z začasnim uredništvom: J. Dokler, J. Gradišnik (glavni urednik), V. Kavčič (odgovorni ured-nik)> v. Klabus, J Snoj in N. Sumi. Za-ložnica revije je Založba obzorja v Mariboru, poleg tega pa so se uredniki obrnili še na bralce in simpatizerje s prošnjo za denarno podporo. Kar v navadi je, da vsaka nova revi- ja upraviči svoje izhajanje, toliko bolj Je to razumljivo piri Prostoru in času, saj imamo dandanašnji na Slovenskem ducat književnih revij. Prostoru in času pa se je posrečilo, da je edina dobila dotacijo od Sklada za založniško dejavnost. S čim tedaj uredniki revije v Uvodni besedi upravičujejo in utemeljujejo potrebnost Prostora in časa? Predvsem se zavzemajo za avtonomnost kulture nasploh, torej za njeno neodvisnost od politike. Takemu stanju pravijo, smo danes že blizu. Nikakor pa ne morejo preboleti ostrih sporov med politiki in književniki v bližnji preteklosti, ko so posamezne revije morale prenehati izhajati. In ko je prišlo še do uredniške spremembe pri Sodobnosti, nekateri slovenski književniki in publicisti niso mogli ali hoteli več sodelovati v slovenskih revijah. Tako so zdaj nekateri »brezdomni kulturni delavci«, »užaljeni, zagrenjeni ali pa vsaj razočarani«, našli svojo streho v Prostoru in času, reviji, ki — upajo — ne bo imela varuhov nad seboj. Njihov uredniški koncept je zastavljen spodbudno odprto vsemu leposlovnemu ustvarjanju. To je vse lepo in prav. Toda ko da so uredniki že v prvi številki hoteli aporeči namene in hotenja, izražena v Uvodni besedi. Tu mislimo najprej na sestavek odgovornega urednika Viadimira Kavčiča Zakaj nova revija? Članek je namreč zelo nestrpen do vsega, kar je zunaj Prostora in časa, predvsem pa do drugih slovenskih revij, ki so po njegovem kar po vrsti zanič. Kavčič s tem ne le neg-ra uvodne strpne uredniške besede, marveč nekako oživlja danes že preživelo kulturnopolitično situacijo, se pravi oživlja spolitiziranost literature. Drugi tak primer je zapis Lojzeta Udeta, ki polemizira * neko teoretično trditvijo Brača Rotarja. Toda Ude ne ostaja le pri polemiki, marveč diskvalificira Rotarja kot umetnika s prav šolskim žuganjem. Rotarjevemu romanu Moloh in Rotarju samemu pri- pisuje: »Duhovno razrvanost, življenjski gnus, obupno življenjsko zdolgočasenost, samovšečno oholost« itd. To so očitni primeri, ki nam zbujajo strah, da bo revija Prostor in čas brezobzirno in diskvalifi-katorsko ravnala z ljudmi, ki ji morda niso po volji. Tak odnos pa je v slovenskem kulturnem prostoru resnično že preživel in smešen. Pomembnejši prispevki v prvi šte- vilki so Štiri pesmi Jožeta Udoviča, Odlomek iz Nemškega dnevnika Edvarda Kocbeka in gledališki prispevek Pomen dialektične filozofije za dramatiko pokojnega dr. Viadimira Kralja. Ob tem je še vrsta drugih poprečnih prispevkov, na koncu pa, tako kot v tradicionalni reviji, še ocene, poročila, glose itd. Revijo prostor m čas maramo vsekakor pozdraviti, če bo k sodelovanju pritegnila res vse slovenske duhovne moči, ki danes zavoljo takega ali drugačnega razloga molčijo (tnolč’ jih pa ne prav veliko). ****** N t REZERVIRANO ZA TOFA NAŠ NAROD VČASIH NITI SAM NE VE, KAJ HOČE. A NITI TEGA MU NE DAJO! ŠE IMAMO RODOLJUBE Po najnovejših podatkih o blagovnem prometu na drobno je bilo lani v Jugoslaviji prodanih največ pralnih strojev in domačih avtomobilov. Iz tega je moč sklepati, da je v Jugoslaviji še veliko umazanega perila. Ko vi spite — on dela ... Kar pa zadeva kupce domačih avtomobilov, bože mili, to so zares veliki rodoljubi! CENEN NASVET! Američani sporočajo z Lune: — Pusta, neobdelana površina! Za tako modro ugotovitev so naše zadružne njive mnogo bližje! MNOŽIČNE ŽRTVE Zagrebški Večernji list je objavil članek z naslovom »Kam gre avtomobilski dinar«, v katerem med drugim piše: — Najbolj elitni lovci na avtomobilski dinar so cariniki. Medtem ko si v državah z visokim standardom državljan kupuje en avto, naš kupuje dva. Enega sebi — drugega državi. A vse to zaradi tega, da bi zaščitili tovarno, ki se vse manj trudi ujeti korak s sodobno evropsko proizvodnjo avtomobilov. Je že tako. Vsaka ZASTAVA zahte-, va veliko žrtev... ŽIVELI Ml! Javnosti dajem na znanje veliko, a malo znano senzacijo! Jugoslovani imamo novega svetovnega rekorderja! Jožko Perič-Tommy je v deželi Danski postavil nov svetovni rekord v nespanju. Celih 176 ur je stal ob gramofonu in nenehno menjaval plošče. Rekord je izboljšal za štiri ure. Bravo, Jožko! Na delovnem mestu v domovini bi lahko kolektivno postavljal prav nasprotne rekorde. POZOR — ZVERINE! Upravniku ljubljanskega živalskega vrta predlagam, da se nemudoma tesno poveže s topništvom. Lahko mu pobegne tudi kak fazšn. P. S. S herojskim podvigom, ko je uka-* zal množično streljati dva nebogljena medvedka, se je tako proslavil, da lahko v praznih medvedjih kletkih razstavlja samega sebe. TEŽAVE NEGEGA REŽIMA Režiser Anton Marti je upravniku kluba kulturnih delavcev povzročil nemalo skrbi. — Cuj karo, daj mi casa,mleko ali oblačno. — Prosim? — Una casa mleko oblačno! Precej časa je trajalo, preden so doumeli, da naj bo mleko za Tonija — mlačno. EXCHANGE Jugoslovanski film se je znašel pred usodnim vprašanjem: — Biti ali ne bitl?l In so B zamenjali z R ... ZVESTOBA V večernih urah sem v ljubljanski Drami srečal igralko Milo Kačičevo, ko je Imela sicer prost dan, pa mi je mimogrede dejala: — Mi nismo kot železničarji, ki ne hodijo gledat, kako drugi »foršibajo«. Mi pa hodimo! NAPREDEK Sterijino pozorje postaja vse bolj sterilno.. NEPOKLICANIM VSTOP PREPOVEDAN Pred nedavnim se je mudil na krajšem obisku v Jugoslaviji internacionalni fotoreporter Čedo Komljenovič. — Hallo Heer Čedo ga va? — Spasiba ve-rymuch! — Od kod prihajate, iz Londona ali iz čačka? — Grem v Milano — Ali je res, da ste za eno samo fotografijo dobili v Londonu tisoč dolarjev? — Berejo TT tudi na davkariji? — Dvomim, imajo preveč dela z množičnimi utajitvami davkov. — Potem je res! — Dobite za vsako sliko tisoč dolarjev? — Ne, saj nisem Generalič! — Kaj raje fotografirate: ženske ali naravo? — Zenske v naravi. — Hvala lepa, gospod Čedo, zelo ste šarmantni. — Vem, to ml je povedala že angleška kraljica. — Res? Nisem vedel, da je tudi ona kratkovidna. Prinesite mi, prosim, iz Milana eno milo. — Bom. Prihodnji teden grem pa v Tripolis ... PONEVERJENO Slavni nogometni zvezdnik Drago-slav Šekulprac je zveznemu kapetanu Rajku Mitiču pisal razglednico, na kateri je bil fotografiran neki star srbski muzej. — Dragi Rale, tukaj je tvoje mesto! Neponeverjen komentar: Pa tudi za Sekija in njegove poklicne kolege! v V V it a * * i> 4« T 28 29. 30 31 1 2 3.6 V letošnjem maju smo imeli nekoliko hladnejše temperature, kljub snegu pa je bilo poprečno vreme v tem mesecu sončno in sorazmerno toplo. V tem tednu pričakujemo precej sončno vreme z možnostjo krajevnih neviht. PREDVIDENI SUHI IN PADAVINSKI DNEVI GLEDE NA DOLGOLETNA OPAZOVANJA. TO IN ONO O AFERI V NASI NAJVECJI IGRALNICI VREME DAJ-DAM Z MILIJONI V KOPRU TEČE ŽE ČETRTI TEDEN PREISKAVA O AFERI V PORTOROŠKI IGRALNICI. V NOČI NA PETI MAJ JE POLICIJA ARETIRALA 12 USLUŽBENCEV, KER SO OSUMLJENI, DA SO NAKRADLI NEKAJ MILIJONOV LIR. I V portoroškem kazinu kradejo! Krade eden, kradejo vsi! Ukradli so milijon, ukradli so stotine milijonov! Zaprli niso nikogar, pozaprli so vse croupiere in še druge! Mednarodna kriminalna afera! Govorice so se širile kot plaz. Nekateri so verjeli vse, previdnejši niso verjeli nič. Časopisi so molčali. Navsezadnje je »Delo« 16. maja objavilo kratko notico: «... Obrnili smo se na preiskovalnega sodnika koprskega sodišča Silva Gregoriča z vprašanjem, koliko je resnice v vseh teh govoricah. Preiskovalni sodnik je povedal, da je okrožno sodišče res uvedlo preiskovalni postopek proti skupini ljudi, zaposlenih v igralnici, in to zaradi utemeljenega suma, da so pri svojem delu poneverili denar v škodo igralnice. Za vse osumljene so odredili začasni pripor. Nadaljnja preiskava bo pokazala, koliko je bila pri tem oškodovana igralnica in kolikšna je odgovornost posameznikov.« To je bilo doslej vse. Mi vemo o primeru nekoliko več. GLAVNI IGRALEC SE PREDSTAVI Zgodba se začenja z 52-lefcniim tržaškim Slovencem Giussepom Furlanom, aktivnim podoficirjem italijanskega letalstva, ki se je rajši kot z letalstvom ukvarjal s komercialo (v ožjem in širšem pomenu besede). Preprodajanje pa mu ni šlo kaj prida od rolk. Ko je pred dvema letoma menda izgubil na portoroški ruleti še vse premoženje — 40 do 50 milijonov lir — je bil finančno na psu. Pritisnili so upniki, začel je izdajati čeke brez kritja. Potreboval je denar kot suha zemlja dežja.' Igralnico in uslužbence je dobro poznal, saj je bil v njej skorajda stalen gost. 12. aprila letos je Furlan v Rižarn dejal uslužbencem igralnice — glavnemu blagajniku Smrekarju in inšpektorju kontrolorju Slavcu — da v igralnici kradejo, in se ponudil, da o tatovih preskrbi zanesljive podatke. Seveda ne zastonj. KOT V KRIMINALNEM ROMANU Smrekar in Slavec sta takoj obvestila direktorja portoroške igralnice Giuseppa Spinellija in enega od uslužbencev italijanske firme — družabnika. Tudi italijanske partnerje je ponudba zanimala, s pogojem, da je ovadba resnična in da bo moč zadevo zgladiti tako, da ne bosta na škodi ne delo in ne poslovni ugled igralnice. Tako je 14. in 15. aprila prišlo do sestanka na gradu Socerbu. »Naše« sta zastopala Smrekar in Slavec, ki ju je pooblastil direktor Spinelli; po nalogu italijanskih partnerjev se je pogovora udeležil njihov zastopnik Fedegari. Na tem sestanku je Furlan menda že prišel na dan z nekakšnimi papirčki z imeni tatov. Po- stavil je tudi ceno: šest milijonov lir. Osemnajstega aprila zvečer je na pomolu v Izoli blagajnik Smrekar izročil Furlanu milijon lir in pol, 29. aprila pa je v Slavčevi garaži v Portorožu dobil še preostalih tri in pol milijona. Za milijon so se bili medtem »zglihali«. Teh pet milijonov so Furlanu izplačali iz dobička igralnice. Iz družbenega denarja torej. V zameno je direktor Spinelli dobil seznamček z imeni 17 »tatov«. Odnesel ga-je »pristojnim oblastem« in 4. maja zvečer ovadil tudi Furlana. RACIJA V IGRALNICI Kako naj bi Furlan vedel za tatove? Furlan je bil menda lani in letos nekakšen duhovni vodja kriminala v igralnici. Baje je sam dejal, da je potem, ko je izgubil svoj denar na ruleti, kradel in goljufal skupaj s croupieri. še več, menda je bil celo nekakšen pobudnik zadeve: nagovoril je croupiere h kraji in »koordiniral« goljufije z žetoni. Izjava, da je bil tudi sam vmešan v kriminal v igralnici, je dala prijavi vsaj najmanjšo mero verodostojnosti Ko je Furlan izročal podatke, so riili najbrž obljubili, da ga ne bodo prijavili policiji, kajti mož ni kazal resnejših na mer, da bi se s »trdo prisluženimi milijoni« umaknil s prizorišča. Četrtega maja zvečer so ga na jugoslovansko-italijanski meji aretirali Cez nekaj ur je policija v Igralnici aretirala in zaprla še 12 osumljencev, po večini croupierov, naknadno pa so zaprli tudi Italijana Marinotta. EPILOG Cez štirinajst dni so večino osumljencev izpustili. V času, ko to pišemo, sedi v zaporu le še en naš croupier in šest Itali- janov. Po aretaciji namreč Furlan sprva ni hotel ničesar izjaviti, potem pa je izjave ničkolikokrat spreminjal. Ko so ga soočili z Marinottam, ki ga je Furlan sprva močno bremenil, je trditve o njem nemudoma preklical. Zdaj Furlan obtožuje le še dva uslužbenca. Ranza in Bonazza, ki pa sta oba v Italiji in našim oblastem nedosegljiva. Izpuščeni croupierd so zdaj še suspendirani, kajti preiskovalnega postopka proti njim formalno še niso ustavili. Vsi obdolženci krivdo odločno zanikajo. Denimo, da bodo dolkazali svojo nedolžnost. Kdo jim bo povrnil dobro ime, ki jim ga je govoričenje za vsemi vogali oblatilo? Njihova služba je ena tistih, ki jim vrata odpira predvsem delodajalčevo zaupanje. Dejstvo, da so, čeprav nedolžni, presedeli v zaporu 14 dni, obtoženi tatvine in goljufije, jih utegne spremljati vse življenje. Zato se ob zgodbi, ki smo jo zapisali, človeku vsiljuje nekaj vprašanj, na katera si želi odgovor. METODA, KI ZAHTEVA ODGOVOR Predvsem tole vprašanje: kako je mogoče zapreti več kot ducat ljudi le zaradi golega spiska 17 imen, ki je prišel iz rok človeka, kakršen je Furlan? Vsi so vedeli, kako krvavo potrebuje denar, in lahko bi domnevali, da se mil tolikšno vsoto splača pobrati tudi na račun lažne ovadbe. Mar res nihče ni podvomil o verodostojnosti prijave? Podatek, da je bil Furlan tudi sam vmešan v goljufije, prijavi najbrž ni dkl tolikšne teže, saj je bilo že spočetka jasno, da Furlan ni spregovoril, ker bi ga pčkla vest, ampak zato, ker je potreboval milijone. Ker v igralnici denar ves večer kroži, škode skoraj ni mogoče točno ugotovit* Domnevajo le, da so bili ukradeni kaki trije milijoni lir. Tudi Furlan prav tako. Spinellijev račun je bil nedvomno slab: za tri milijone je plačal pet milijonov. »Dobro,« bo zdaj kdo rekel. »Toda s tem, da so morebitne krivce in tatove zaprli, so prihranili igralnici še neprimerno večje- izgube.« Težko bi mu pritrdili. Edini, ki jo bo zagotovo skupil, je namreč Furlan. Sodili mu bodo bodisi zaradi lažne ovadbe, bodisi zaradi prevar, ki jih je sam priznal. Četudi je med obdolženci kdo zares sumljiv, se bo v preiskavi, kakršna je bila to pot, najbrž zlahka izmazal. Ce drugega ne, so ga še pravočasno opozorili, da so mu za petami. Laiki smo, pa nam zdrava pamet pravi, da bi bilo s seznamom osumljencev v roki moč mnogo pametneje ukrepati. Zakaij osumljenih nekaj časa niso sistematično opazovali? Ce bi jih ujeli »na delu«, ne bi bilo nikakršnega dvoma o krivdi ali nekrivdi, in zadeva bi bila neprimerno bolj čista. Tržaški pa tudi drugi italijanski tisk si kajpada veselo mane roke. Tržačan^ portoroško afero vestno spremljajo v časopisju. V soboto, 17. maja je »II Piccolo« na 4. strani objavil skoraj pet kolon dolg članek z mastnim naslovom POLNI ZADETKI V PORTOROŠKEM KAZINU, KI SO PRINAŠALI STOTINE MILIJONOV. PREISKAVA JUGOSLOVANSKE POLICIJE O RAZVPITEM PRIMERU SE NADALJUJE. V članku med drugim beremo: »Podjetje« so sestavljali inšpektor, goljufivi croupieri in igralci... Gre za nadvse zapleteno zgodbo, vredno Hitchockovega filma. Hipotez je veliko. Vse skupaj je lahko le plod domišljije nekega tržaškega igralca, ki je hotel s tem zaslužiti (Furlana, op. p.), lahko je resničen le del - (to je, da sta kriva dva croupiera ali trije) ali pa gre za boj med skupinami, ki so si lastile igralnico v Portorožu. Lahko pa je prišlo do afere zaradi trenja med posameznimi croupieri in vodilnim osebjem igralnice. (Med šestimi aretiranimi jugoslovanskimi uslužbenci Jih je menda večina gorka direktorju Spinelliju, op. p ). In tako naprej. Pretiravanja, sumničenja, namigovanja. Med vprašanji, ki si Jih zastavljata naš in italijanski tisk pa- ni še enega vprašanja, ki smo si ga zastavili mi: Kako je pri nas mogoče, da direktor meni nič, tebi nič po lastnem preudarku jemlje iz blagajne milijone v devizah in jih razdaja za sumljive ovadbe sumljivim ljudem? Tudi na to vprašanje bi radi odgovor. • Vsa očitna resnica o »primeru kazino« je za zdaj ta, da se je takoj po aretaciji število igralcev zelo zmanjšalo. Deloma najbrž zaradi odsotnosti najspretnejših croupierov, bolj pa zaradi slabega glasu, ki se je Portoroža hitro oprijel. Veliko vprašanje je, ali bo škodo tudi na tem ’ področju moč nadomestiti. Najbolj jo bo na svoji koži čutilo portoroško turistično društvo, posredno pa tudi slovenski obmorski turizem nasploh. Nam je bilo tega res treba? ____________________ BERNARDA RAKOVEC SLIKA POD NASLOVOM: CRNA PACKA NA PORTOROŠKEM CASINU — Po petih letih dobrega poslovanja in mastnih zaslužkov so se nad našo največjo igralnico zgrnili oblaki hudega škandala. Jih res ne bi bilo mogoče pravočasno odpoditi? kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO ZNANOST IN TEHNIKA HIDROCENTRALE DA BI BILO JEZERO »LEPŠE« Ko bomo čez nekaj let prišli na Ohrid, bomo morali meščane najprej povprašati, kje je njihovo prelepo jezero. Zdaj je Ohrid še mesto ob jezeru, kmalu pa ga bo obdajalo le blato. Ohridsko jezero se bo namreč zmanjšalo, vodna gladina bo za nekaj metrov nižja. Direkcija hidrocen-tral na Drimu (Globočica in špilje) je o tem že pripravila tehnični elaborat. Obala se bo pomaknila za 80 do 200 metrov proti sredini. Lepoto Ohrida bodo prodali za kilovatne ure. Ing. Jakov Popovski, direktor hidro-eentral na Drimu pravi, da hočejo z znižanjem vodne gladine poskrbeti le za reguliranje Ohridskega jezera. Iz jezera bi izpustili toliko vod, da bi bila gladina za 3.5 metra nižja. Voda v Ohridskem jezeru je mednarodna, saj poteka po njem meja z Albanijo. Energetika bi dobila dvajset milijonov kilovatnih ur več, kot jih zdaj proizvajata hidročentrali Globočica in špilje. To je le malenkost za hidroenergetiko. Ing. Popovski pravi, da bi z reguliranjem Ohridskega jezera lahko proizvajali električno energijo po želji (in po višji tarifi). To bi hidrocentralam koristilo v sušnih poletnih mesecih. Ohridsko jezero meri zdaj 350 kvadratnih kilometrov. Ce bi gladino znižali le za en meter, bi dobili 350 milijonov kubikov vode, če bi pa gladino znižali za 1,35 metra, kar je naravno nihanje jezera, bi do- " M ■■ IH fjsr. >. w mmMi OIIRID: elektroenergetiki grozijo lepoti bili 550 milijonov kubičnih metrov. Tako bi energetika dobila 100 milijonov kilovatnih ur po višji tarifi. Tako bi spomladi zbirali v jezeru vodo do najvišje točke, jeseni pa bi voda začela odtekati proti hidrocentralam. Gladina jezera bi se takrat precej zmanjšala. . Razen energije bi predvidena regulacija prinesla okolici Struge in Ohrida 350 ha obdelovalnih površin. Nasploh energetiki govorijo, da bi z zmanjšanjem jezerske površine dobili lepe nove plantaže, nova pristanišča in nove obale. Med Strugo in Ohridom bi se voda umaknila za 150 metrov od sedanje obale. Zdaj pa še zadnje vprašanje, o katerem energetiki nočejo kdovekaj slišati. Kdo bi plačal milijarde, ki bi bile potrebne za regulacijo? Direktor Popovski pravi, da bi se za to moralo zanimati kmetijstvo, turizem in komunalna podjetja. In še to: največja želja energetikov je reguliranje jezera, ne pa izkoriščanje vode iz jezera! Kakšni slabi energetiki! Elaborat še ni končan in zadnjo besedo o usodi Ohridskega jezera bodo povedali strokovnjaki — in še kdo, upamo. H ELEKTRONSKA INDUSTRIJA BARVNI TELEVIZORJI Domača industrija je že napovedala, da bo še letos začela izdelovati televizorje za sprejem barvnega programa. Mar to po- meni, da bomo še letos lahko gledali domači televizijski spored v barvah? Industrija res pripravlja izdelavo barvnih televizorjev, ni pa še odločeno, kakšen sistem bo Jugoslavija prevzela. Pred meseci smo tudi v našem tedniku pisali, da se bomo najbrž odločili za PAL sistem, nekateri pa so omenjali, da bo Jugoslavija razdeljena na dva dela: vzhodni del države bi imel francoski sistem SECAM (tega upo. rabljajo Sovjetska zveza in vse vzhodne države), zahodni del pa se navdušuje nad sistemom PAL (nemška inačica ameriškega sistema). , Naša vlada se je pred leti precej zanimala za francoski sistem SECAM, toda javnost doslej ni še zvedela, kateri sistem jo je bolj navdušil. Končno se bo morala vlada zares odločiti, za gotovo pa se to ne bo zgodilo pred počitnicami. Sploh pa je vprašanje, ali bo o tem odločal zvezni izvršni svet ali pa bo odločitev prepustil jugoslovanski radio televiziji in proizvajalcem televizorjev. Francoski proizvajalci ponujajo za opremo SECAM precej ugodne kredite, nerodno pa Je, da ima precej evropskih držav sistem PAL. Za zdaj tehnično še ni mogoče pretvarjati slike iz sistema v sistem. Kot rečeno, Elektronska industrija Niš se že pripravlja za izdelovanje barvnih televizijskih sprejemnikov. Televizčrje, ki jih bodo za sedaj v glavnem izvažali, bodo na domačem tržišču prodajali po 6 do 7 tisoč dinarjev. RIZ prav tako noče zaostajati. Dva meseca po odločitvi za ta ali oni sistem bodo že poslali na trg prve televizorje. Barvne televizorje bo izdelovala tudi slovenska tovarna Gorenje iz Velenja, s čimer posebno v Nišu niso preveč zadovoljni. -V V. č V ' ■ 4*v,- >••>’•••• 41& O ■■ - ' • 1 i K • ■ ' 'lf danstvo iz Sarajeva tako uničuje redko divjad. Zato so naročili svojemu poslancu, naj spregovori v republiški skupščini BiH. MALA KRONIKA PONAREJEVALCI TRDO DELO Milorad Sokolov, zaposlen v klavnici r Veliki Plani v Srbiji, je bil ugleden in dober delavec. Sodelavci so ga cenili in menili, da bo v življenju še veliko dosegel. Toda pred nekaj dnevi so zvedeli, da je bil Milorad Sokolov že večkrat kaznovan in je v zaporih doslej presedel sedem let in pol. Zdaj bo spet moral v zapor — zaradi ponarejanja denarja! Delavci UJV iz Velike Plane so preiskali njegovo stanovanje in našli šitiiri modele za izdelavo kovancev, preprost ventilator in prvovrsten koks. »Da, res je. Izdeloval sem kovance. Nisem hotel obogateti, temveč sem si hotel le finančno opomočj. Gledal sem film o kovačnici denarja, bral sem kriminalne romane in...« je Sokolov pripovedoval preiskovalcem. Ko je bil v zaporu, je delal kot livar. Dobro je obvladal to obrt in že takrat je sklenil, da bo to znanje na prostosti nekako vnovčil. Milorad Sokolov je iz mavca naredil kalupe za nove dinarske kovance. Litino niklja in svinca je pretakal v modele in ko se je litina ohladila, so iz mavca padali dinarji. Prvi kovanci so bili slabi, pozneje pa Je delavnica Milorada Sokolova postala pravi avtomat za nove dinarje. Prve kovance je Sokolov dal prijatelju, da mu je kupil cigarete v bližnji prodajalni tobaka. Trafikant ni opazil, da je sprejel ponarejene dinarje. Delavnico Milorada Sokolova so našli po naključju. Preiskovalec iz Velike Plane je nekega dne iskal na »Odpadu« dele za ograjo. Tam je srečal človeka, ki je zbiral mikljaste ključe. »Livar sem in popoldne za zabavo ulivam najrazličnejše figure,« mu je pripovedoval neznanec. Ko so čez nekaj dni našli ponarejene kovance, se je preiskovalec UJV spomnil človeka, ki ga je srečal na »Odpadu«. Pri preiskavi so našli ves pribor za ponarejanje denarja, in Milorad Sokolov bo spet moral pred sodnike. »Sram me je priznati, da se ta posel sploh ni splačal. Moral sem mnogo delati in kar verjeti ne morem, da je tako težko izdelovati denar,« pravi naivni ponarejevalec. BOLNIŠNICE ZAMENJANA OTROKA Štiri leta je oče Sinan Sinanovič, kmet iz Maihoj pri Zavidovičih (BiH), iskal svojega sina in ga končno tudi našel. Njegovega sina Esada so zamenjali v zenišld bolnišnici. Leta 1965 je dveletni Esad zbolel in oče ga je odnesel v bolnišnico. Cez nekaj časa je oče Sinan šel po sina, namesto njega pa je dobil nekega drugega otroka. »Sina Esada sem le našel in za to se moram zalivali ti predvsem tisku,«, pripoveduje kmet iz Mahoj, »štiri leta sem ga iskal in dokazoval, da so se v bolnišnici zmotili in mi dali tujega otroka namesto mojega. Časopisi so napisali, kaj se mi je zgodilo, in čez dva dni je prišla v našo vas neka ženska. Že na pragu je vsa za-dihana povedala: »Zdi se mi, da je vaš otrok pri nas v Putešiču!« Kmet Sinan Sinanovič jo je poslušal in po opisu je kmalu spoznal, da v Putešiču res živi njegov sin. ženska Je pri-povedovala, da ima otrok, ki ga je dobila v bolnišnici v Zenici, nekoliko zvito uho in znamenje na Adamovem jabolku. Sa-čira žižo, ki je kmetu Sinanu prišla povedat veselo vest, se je kmalu prepričala, da je njen otrok pri Sinanu Sina-noviou. Cez osem dni sta v MahOj prišla Sa-čira žižo in njen mož Ramo. Domiselni vaščani so ob tej priložnosti poskrbeli za majhno preizkušnjo. Otroku, ki je bil pri Simanoviču, so dali paket in mu dejali, naj ga odnese očetu. Hoteli so namreč videli, ali bo otrok spoznal očeta. Mali Esad se je najprej napotil proti Sinanu, ga pogledal, ko pa je opazil. Rama, mu je planil v naročje. Naslednjega dne je Sinan Sinanovič odšel v vas Putešič, da bi videl sina Esada: Že na prvi pogled je opazil, da je končno zares našel svojega pravega sina. Fantek je le nekaj trenutkov opazoval Sinana, nato pa mu je skočil v naročje. Ramo in Sinan sta zdaj srečna, ker sta razvozlala uganko o sinovih. Izkazalo se je, da je Ramo žižo odpeljal svojega sina Zijada v zeniško bolnišnico prav tistega dne kot Sinan Sinanovič svojega otroka. Oba sta bila v isti sobi. Tudi žižo je že takrat trdil, da so mu v bolnišnici dali tujega otroka Seveda obe družini žele, da takoj zamenjata otroke, toda to ne bo šlo tako preprosto, še pred menjavo otrok bo razprava na okrožnem sodišču v Doboju. Sinan Sinanovič je tožil zeniško bolniš-nioo in zahteva odškodnino. Kmet Sinan Sinanovič, oče sedmih otrok, pravi: »Otroka sem iskal cela štiri leta, porabil sem mnogo denarja, tako da sem pred nedavnim moral prodati celo kravo. Na srečo se je vse dobro končalo.« ****** JEZIKOVNE MALOMARNOSTI ZAKAJ PRELEVMAN? V nekem nemškem listu sem pred kratkim bral tole misel o rabi tujk: »Uporaba tujke je lahko smotrna, če je kak pojem s tem podan kratko in izrazito (namesto dolgega opisovanja) ter razumljivo tudi za poprečnega bravca.« Če bi s tem merilom pregledali vso neizmerno množico tujk, ki se danes pišejo v našem tisku, bi obstala le maloka-tera. Vse druge so očitno odveč in Jih Je zakrivila predvsem dvoja lenoba pišočih: 1. da bi se domislili ustreznega domačega izraza, ali 2. da bi za nov pojem, dobljen Iz tujega jezika našli primerno domačo besedo. Zglede za eno ali za drugo zvrst lenobe seveda dostikrat lahko najdemo skupaj. Poglej na primer članek, ki je izšel 17. aprila v Delul Pisec govori o stiski s surovim maslom in Ima pri tem veliko povedati o »prelevmanih«, ki so pred meseci sploh precej strašili v našerrf tisku. Beseda prej ni bila v rabi in je vzeta Iz francoščine. Poprečnemu brav-cu seveda ne more nič povedati, povrhu pa je s svojo obliko močno tuja slovenščini, tako da se prav nič ne poda med slovenskim besedilom. Človek se čudi, kako da se nihče ni potrudil, da bi bil našel kaj ustreznega zanjo. Rekli boste, da Je to težavno, in vendar že pisec našega članka sam ponuja primerno rešitev, ko bi jo le znal Izrabiti. Pravi namreč: »Po lanski uvedbi posebne davščine pri uvozu kmetijskih pridelkov (prelevmanov) se k uvozni ceni pribije še jugoslovanski prelevman ...« Ali ni očitno, da bomo »posebni davščini pri uvozu« lahko rekli uvoznlna? Beseda pove vse, kar je treba, in nihče je tudi ne bo zamenjaval z uvozno carino. Časniki, ki so o teh rečeh tako rekoč edini pisali, so Imeli vso možnost, da besedo z nekajkratno uporabo (po začetni razlagi) zanesejo med ljudi In utrdijo njeno rabo — namesto tega pa so vseskoz trpinčili sami sebe in bravce s »prelevmani«! Tisto, kar smo zgoraj navedli pod številko 1, pa je pisec zagrešil z nepotrebno rabo izraza »prompten«, besede, ki Je celo pri nas zlepa kdo ne zapiše, čeprav je seveda navedena v slovarju tujk. Namesto »vse za promptno dobavo« in »ne more promptno dobaviti« bi bil pisec ne samo mogel, temveč tudi moral reči po domače »vse za takojšnjo dobavo« In »ne takoj dobaviti«. To sta le dva drobca iz neizmerne povodnji tujk, ki nam vdirajo v materinščino in nam jo pačijo, treba bi bilo neprenehoma opozarjati nanje. Čisto prav je pred nedavnim dejal Lojze Filipič v nekem govoru v slovenski skupščini: »V tej zvezi želim opozoriti, da slovenski jezik niti v obdobju največjega germani-zacljskega pritiska ni doživljal takega kvarjenja, kot g,a doživlja danes.« J. LIKAR XXII. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V CANNESU: FILMI NISO RAZOČARALI, PAC PA ŽIRIJA nnerx Zadnja leta je bilo v navadi, da je žirija mednarodnega filmskega festivala v Cannesu zasedala v vili Age Khana na enem izmed bližnjih canneskih gričev. In običajno je bilo, da je množica na vetrovnih pomolih La Croisette že nekaj dni pred uradno razglasitvijo rezultatov natanko vedela, kako je enajst članov razsodišča glasovalo. Letos pa je razsodišče štelo le devet ljudi in francoska televizija jih je prisilila, da so se umaknili na jahto ameriškega producenta Sama Spiegla, in tako so gostje v veliki festivalni dvorani po vzoru Los Angelesa in njegovih Oskarjev zvedeli za odločitev žirije šele takrat, ko sta se na odru pojavila ceremoniarja Claudia Cardinale in Yves Mon-tand. Presenečenje je bilo zato toliko večje, še več, preraslo je v osuplost, kajti razsodišče je skuhalo tipično plehko diplomatsko godljo in si po opravljenem delu hladnokrvno umilo roke. ZLATE PALME ZA JEZNE ' Hudi nemiri, ki so v lanskem maju preplavili Francijo, so pljusnili tudi do Cannesa. Medtem ko so v Parizu stavkali milijoni ih so po ulicah rasle barikade, sta se v canneski festivalni dvorani režiserja Godard in Truffaut obesila na zastor, da bi preprečila začetek predvajanja »konservativnih, komercialnih in buržoaznih« filmov, gledalci so se začeli obdelovati s pestmi, šibka lokalna policija je bila tako brezmočna, da se še barikad ni splačalo postavljati, in festivala je bilo konec, pre den se je sploh začel. Zaman je njegov dolgoletni direktor, visoki francoski funk. cionar Favre-Lebret rotil uporneže, naj mislijo vsaj na turizem. »Festival mora umreti, kajti le če ga ubijemo, bo film še lahko živeli« je z odra vpil Frangois Truffaut. In festival je res umrl — za eno leto, kajti letos je oživel in od 8. do 23. maja veselo uspeval in prinašal devize za lanske izgube letošnje naložbe, in investicije za prihodnje leto (nova palača za predvajanje festivalskih filmov je že sko raj pod streho). ZAREČENEGA KRUHA . .. Se več: letošnjemu festivalu so prijazno stregli ljudje, ki so lani nanj klicali ogenj in žveplo. »Nikoli nisem ugovarjal obstoju festivala, upiral sem se celo zasedbi palače,« začudeno odgovarja lani tako vročekrvni Truffaut. Režiser Louis Male, lani član žirije, je slovesno izjavil: »Člani žirije smo se odločili, da odstopimo, kajti žirije in nagrade ®o ena naj večjih neumnosti, ki označujejo canneski festival.« Letos se je pohlevno prikazal z dobrim dokumentar- cem »Kalkuta« in po tihem celo upal na nagrado. »Festival je cirkus, sramoten reklamni vrišč,« je lani izjavljal Robert En-rico, letos pa pravi: »Nihče ne more zanikati izredne pomembnosti festivala za publiciteto iflma.« »Film ljubiteljem filma!« je lani zahteval Jean-Gabriel Albicocco. »Dovolj je uradniške vlade v svetu kulture!« Letos ste njegovo ime lahko našli na seznamu članov administrativnega sveta festivala. »Režiserji morajo odkloniti sodelovanje na festivalih,« je lani trdil kritik Henri Chapier. Letos, kot režiser, je na festival prišel z zelo aktualnim filmom. »Producenti morajo izginiti!« je grmel Claude Nedjar in se obesil na odrski zastor. Letos je bil v Cannesu v novi vlogi — vlogi producenta. »Cannes je kot vsi festivali leglo kompromisov, trgovanja, izsiljevanja, šovinizma, pristranosti,« je lani neusmiljeno sodil Claude Lelouch. Letos: »Cannes je najpomembnejši festival, ker se tu pošteno dela.« »Na festivalih se zbirajo le privilegiranci,« je lani spomladi tožil Robert Be-najoum. Letos je prišel s filmom »Pariza ni«. Pierre Kast je bil le eden izmed mnogih, ki so se lani veselili: »Končno je moral Favre-Lebret, ki že dvajset let vodi ta sejem denarju in ničevosti, odstopiti.« Le tos je Favre Lebret spet kraljeval, predsednik žirije pa ni bil nihče drug kot nek danji jezni mladenič Luchino Visconti, ve liki italijanski režiser, ki se je v svojih filmih, še bolj pa v izjavah, tako dosledno boril proti okorelemu malomeščanstvu in bil dvajset let tarča cenzorjev, ker je trmasto ubiral svoja pota. Letos je kljub nekaterim glasovom, ki so mu svetovali, naj se odreče predsedniškemu mestu tega »luna parka«, sedel za isto mizo s Samom KAVA Letošnja bera nagrad in priznanj na festivalu v Cannesu ZLATA PALMA — britanski film »If« (Ce bi) režiserja Lindsa.va Andersona POSEBNA NAGRADA ZIKI.IE — švedski film »Adalen 81« režiserja Boa Wl-derberga NAGRADA ŽIRIJE — francoski film »Z« režiserja Costa-Gavrasa NAGRADA ZA PRVO DELO — ameriški film »Easy Ride« (Mirna vožnja) režiserja Dennisa Hopperja NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REZIJO r- brazilski film »Antonio das mortes« (Antonio, ki prinaša smrt) in češkoslovaški film »Moravska kronika« (režiserja Glaubera Roche) Vojteha Jasnija NAGRADA ZA ZENSKO VI.OGO — Angležinja Vanessa Redgrave za naslovno vlogo v filmu »Isadora« NAGRADA ZA MOŠKO VLOGO — Francoz Jean-Louis Trintignan za vlogo v filmu »Z« VELIKA NAGRADA ZA KRATKOMETRAZNI FILM — romunski film »Pesem renesanse« / POSEBNA NAGRADA ZA KRATKOMETRAZNI FILM — francoski film »Klešče« NAGRADA MEDNARODNE ZVEZE KRITIKOV — sovjetski režiser Andrej Tarkovski za film »Andrej Rubljov« »NAGRADA LUIS BUNTJEL« (nagrada neodvisnih španskih kritikov) — režiser Glauber Rocha za film »Antonio das mortes« Nagrada za najboljši tuji film in Grand prix mednarodne federacije filmskih klubov na VI. mednarodnem srečanju mladega filma — jugoslovanski režiser Pavlovič za film »Ko bom mrtev in bel« Spieglom, starim hollywoodskim mačkom, znanim po prostodušni izjavi: »Kinematografija je poklic kot vsi drugi. Iz čustev je treba znati kovati denarce. Teh dveh faktorjev nikakor ne smemo ločeno obravnavati.« Lanska vihra je vsekakor morala pustiti sledove v letošnjem festivalu, in bili bi krivični, če ne bi priznali nekaterih vsaj navidezno spodbudnih sprememb in novosti. Žirija, ki je nekoč štela enajst članov (od teh pet Francozov in šest tujcev), jih je imela letos le devet (od teh samo dva Francoza m sedem tujcev, med njimi tudi Jugoslovana Bulajiča). Vodstvo festivala se ni ustrašilo izdatkov in je poleg glavnega »uradnega programa, osnovalo še kojJi-co stranskih, »neuradnih« programov, in s tem plačalo davek uporniškim mladim režiserjem. V Cannesu kar mrgoli dvoran in dvoranic, kar je ostanek velikega booma med svetovnima vojnama, in navdušeni cineasti so v njih imeli kaj videti! Favre-Lebret in francoski minister za gledališče in film sta mladim dala na voljo dve dvorani in vse potrebno za predvajanje (sem so šteli tudi vodičke in plačane penzione v luksusnih canneskih vilah in hotelih). Program se je imenoval »svobodna kinematografija« ali petnajsterica režiserjev«, a je malce razočaral. Kar šest filmov je bilo namreč že znanih iz Benetk, med »novimi« ustvarjalci pa so bila imena, kot sta Robert Bresson in Mikloš Jancso. Vstop je bil sicer zastonj, toda mondenosti, po kateri je Cannes tako znan, tudi tu ni manjkalo: škozi vrata nisi mčgel brez posebnega vabila in tudi metuljček pa lamelaste hlače mahedrače niso bile odveč. V posebni konkurenci so vrteli krat-kometražne filme, v skromni dvoranici v Rue Antibes pa so mladi lahko predvajali svoje heretične filme, ki so jih posneli po lanskem vročem maju. V bližnjem Hyeresu je potekal vzporeden festival, soroden festivalu v Pesaru, imenovan VI. mednarodno srečanje mladega filma, na katerem je naš Pavlovič požel največ, kar si je lahko obetal — obe glavni priznanji. Sicer pa, če smo skromni, konkurenca v ITyere-su niti ni bila kaj prida in občinstvo je nekajkrat ostro ugovarjalb zaradi nerazumljivih in pretiranih prijemov mladih režiserjev (gledalci so bili zvečine mladi!) Sicer pa, kaj ne bi: če glavni junak petnajst minut mirno jč špagete ali pa če vam režiser skoraj pol ure kaže črno črno platno ob spremljavi Bacha, lahko občasne žvižge kar razumemo. Toda vrnimo se v ulice in uličice Cannesa. Na veliko se je kupčevalo s filmi; predvajali so bolj ali manj pornografske filme (denimo »Skrito spolno življenje Romea in Julije« in še kopico danskih, švedskih, holandskih in nemških »stvaritev«), ki si jih je turistično razpoloženo občinstvo lahko zastonj ogledalo v dveh dvoranah; pod isto streho z uradno konkurenco so imeli v Cocteauju posvečeni dvorani program, imenovan »Teden kritike«, ki je obsegal predvsem eksperimentalne in bolj ali manj nenavadne filme; in navse- , zadnje so izven konkurence pokazali tudi najboljši deli vsega festivala, dokumentarno- delo o življenju velikega pianista Ru-binsteina »Ljubezen do življenja« in ruski film »Andrej Rubljov«, delo o religoznih freskah v začetku petnajstega stoletja, ki so ga sovjetske oblasti kar tri leta hranile v »hladilniku«, preden so mu izdale vizum za pot v tujino. Ce k omenjenemu dodamo še sporno odločitev žirije, ki se je kljub dovolj bogati izbiri naprednih filmov odločila za previdno, komercialno rešitev in ki je tudi pri nagrajevanju najboljše ženske vloge imela zelo nesrečno roko, postane povsem jasno, da je bil letošnji canneski festival le na videz svež in nov in da je spet prevladal konservativni duh FIAPF (mednarodne zveze producentov), ki ga je bilo čutiti že v Karlovih Varih in Moskvi. Zanimiv ocvirek: o spolnosti v letošnjem uradnem programu skoraj ni bilo sledu (drugače pa je na ulicah Cannesa: nova filmska sezona bo vsa v znamenju golote) in edino v britanskem filmu o znani plesalki Isadori Duncan je bilo videti na vatle gole kože; po predvajanju so časopisi celo izšli z naslovi: Vanessa Redgrave — kakšne noge! A za nagrado je to premalo. Pa ni bilo ... Z GLAVO SKOZI ZID Kot rdeča nit se skozi vseh 42 filmov, ki so bili v uradni konkurenci in ki jih je izbrala- francoska kritika (vseh filmov je bilo v Cannesu baje 65, zastopanih je bilo 25 držav, uradnih povabljencev pa je bilo okrog 150), vleče tema o nezadovolj stvu mladih, o nemiru in boju sodobnega sveta, ko da bi se nemir in boj lanskega maja prenesla na filmsko platno. Prav vsi boljši filmi obravnavajo puntar-stvo mladega rodu in njegovo razočaranje nad svetom, kakršnega mu je zgradila starejša generacija. Nagrajeni »If« obrav-va krvav upor v tradicionalhem angleškem collegeu; »Adalen 31 (znan tudi pod naslovom »Nemiri v Adalenu«) hude stavke na Švedskem; madžarski »O, bo že!« in »Moravska kronika« gnev mladih zavoljo izdanih revolucionarnih idealov (iz »Moravske kronike« so baje izrezali nekaj dokumentarnih posnetkov iz lanskega avgusta, dogajanje madžarskega filma pa je postavljeno v šolski internat); francoski »Z«, ki bi po mnenju mnogih kritikov zaslužil Zlato palmo, govori o poslancu Lam-brakisu, borcu proti diktaturi grških polkovnikov (morda se je žirija ustrašila režiserjeve odločitve, da bo ostal pri političnem filmu in se lotil snemanja procesa Slanski-Clementis po zapiskih Arturja Londona, ki Jih prav zdaj objavlja »Delo«); brazilski »Antonio das mortes« obravnava vojaško diktaturo in bedo sodobne Brazilije; ameriški »EaSy Ride« malce pacifističen; hipijevski upor; italijanski »Flash, back« (nekaj čask je bilo sploh dvomljivo, ali ga bodo italijanske oblasti pustile na festival) odpor proti vojni; »Kolhaas, upornik«, delo nemških filmskih ustvarjalcev, je sicer postavljeno v 16. stoletje, toda njegova glavna tema je dozoritev osebnega nemira in upornosti v upor družbe proti obstoječemu režimu; italijanski »Dil-linger je mrtev« (na festival je šel proti volji svojega avtorja in se na veliko razočaranje italijanskih kritikov vrnil brez pri- znanj) odtujenost v sodobni družbi; ameriški film »Sužnji« govori o uporu sužnjev v Južni Ameriki itd. Nekateri kritiki trdijo, da so režiserji vseh teh filmov ideološko dobro pripravljeni in da znajo svoja dela zagovarjati. Predsednik žirije Visconti je med televizijskim intervjujem sicer priznal, da je novih zamisli veliko, da pa režiserji še nimajo jasnih misli, ker na tiskovnih konferencah svojih del ne znajo tehtno obrazložiti (kot izjemo je navedel Brazilca Ro-cho in njegovega »Antonia, ki prinaša smrt). »Mladina bi danes rada sprožila revolucijo le s tehničnimi sredstvi. Časti obliko, a pozablja na vsebino. Zame pa je revolucija iskanje resnice. Važno je ljudi razburkati z obtožbo, jih ganiti s tragedijo, jih poučiti z dokumentirano kroniko. Vse drugo gre kmalu v pozabo ... Toda med novimi ambicioznimi filmskimi pripovedniki ne vidim Fellinijev, Pontecorvov, Rosijev. Pojavijo se v enem filmu in nato izginejo. To so epigoni; mi sploh živimo v dobi epigonstva. Za nami ostaja praznina ...« Po tej izjavi je bilo kot na dlani, da bo zmagal napredni »Z«, kajti tudi njegov režiser je skozi usta Yvesa Montanda podal nekaj zelo podobnih izjav: »Treba je imeti pogum in spregovoriti. Zelo pomembno je, da občinstvu razgrnemo najbolj temačne teme naše dobe, čeprav zavite v spektakularno filmsko podobo. Kajti le tako je dandanes mogoče doseči stik z množicami.« Toda napovedi so bije preuran-jene in žirija je previdno izbrala sicer sorodni, a veliko manj žgoči angleški »n«. NA RAZVALINAH FESTIVALA Mladi zdaj seveda triumfirajo, kajti letošnja odločitev žirije je le en dokaz več, da je canneski festival ostal to, kar so vsi veliki mondeni festivali: konformističen in komercialen »luna park«. Pravi, novi film je posnet večinoma na 16 mm trak, pravijo, in zanj niso ne Benetke ne Cannes. Zanj so festivali v Firencah, Pesaru, Hyeresu. Francoski režiser Michel Cour-not, prerok novih filmarjev, takole povzema srž novega filma, ki raste na razvalinah Cannesa: »Novi filmi so šifrirana sporočila, ki jih sprva prav nič ne razumemo, potem pa kar nenadoma ugotovimo, da smo razumeli vse, a ne z razumom: z nekim drugim čutom, ki ga film šele odkriva. Film gledalca ne sme tako zaposliti, da bi ga gledal od začetka do konca. Mora mu omogočiti, da med predvajanjem zadremlje, da gre iz dvorane na kratek sprehod in se spet spopade s filmom, ko se zbudi ali vrne ...« Morda je bil ogled mnogih predstav na festivalskih stranskih tirih prav zato letos zastonj ... , V. /7. SLIKA NAD NASLOVOM: PRED FE- STIVALNO PALAČO — Marlene Jobert bi morala po mnenju mnogih letos dobiti Zlato palmo TcncMCifA panorama TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDEN&ka PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO Obe družini bosta še bolj erečm, ko »o tudi sodišče razsodilo, da so v zemški ►olnišnici otroka za/res zamenjali. ■ MALOMARNOSTI BRZOJAVKA BREZ PODPISA Pred nedavnim je na vrata stanovanja ’ Sitmičk! ulici 12 v Beogradu potrkal pismonoša in Borki Ristič izročil brzojavite: »Teta, pridi takoj, oče je umrl!« Tako je pisalo v brzojavki. Borka Ristič je bila vsa iz sebe, ko je tako nena-iarna zvedela za bratovo smrt, še huje pa ,e bilo, ker je morala to povedati Vido-saivi, pokojnikovi hčeri. Žalovala je za svo-lim ’ bratom in niti opazila ni, da na arzojavki nd podpisa. V vasi Majur je. res Uvel njen brat Paun Stevanovič. Bila je prepričana, da se mu Je pripetila kaka lesreča, kajti Paun je bil še pred nekaj dnevi čil in zdrav. »Bila sem brez moči. Moj mož Je o nenadni smrti obvestil tudi drugo sestro, ki živi v Beogradu, ter brate v Pančevu in Zemunu. Mož si ni upal v trgovino, kjer je zaposlena Paunova hči Vidosava. Ob veslal Jo je naš sosed,« pripoveduje Borka Ristič. Ko so vsi zvedeli za smrt svojega sorodnika, so začeli kupovati vence in sveče, / pripravljali so se na pogireb. Starejši brat iz Pančeva si Je kupil 6mo obleko in z ženo že odpotoval v Majuir. Mlajši brat iz Zemuna je odšel malo pozneje — s taksijem. Vidosava in Zorka sta kupili črni obleki in se s prvim avtobusom odpeljali proti šaJbou. Tako so člamii družin Ristič Im Stevano-vič skoraj hkrati prišli pred hišo žalosti v Majuru. Potem pa so osupnili. Iz hiše je stopil Paun, živ in zdrav. Paunu seveda ni bilo lepo pri srcu, ko je zagledal pred hišo brate in sestre v črnini ter z venci. Sele čez nekaj časa so ugotovili, kaj se je zgodilo. V vasi je namreč umiri Drago-ljub Simič, bivši mož njihove že davno pokojne sestre. Njegov sin iz prvega zakona Mifamir Simič je svoji teti poslal brzojavko brez podpisa. Družini Stevanovič in Ristič sta si že opomogli od žalosti, usodni telegram pa je vsem precej izpraznil žepe. Milomir Simič, ki je o očetovi smrti poslal šest brzojavk, trdi, da se je za gotovo podpisal, zaradi malomarnosti pa Je nekdo spravil dve družini v žalost in — velike stroške. TIHOTAPSTVO _______________ SREBRNIKI DIŠIJO PO BENCINU poteka čez Jugoslavijo, konča pa se spet v Romuniji. Tihotapci najpogosteje prenašajo stare romunske srebrnike, ki nišo več v obtoku, ter zlatnike, ki jih kupijo v Italiji in Avstriji. V Temišvaru in okoliških romunskih mestih zbirajo stare srebrnike, seveda po tajnih kanalih, ko pa jim imajo že lep kup, jih prepeljejo v Beograd ali Trst. Račun je sila preprost: za kilogram srebrnikov dobijo v Avstriji okrog 700 dinarjev. Vse to se seveda ne bi splačalo, če bi tihotapci prenašali srebrnike po gramih. Navadno naložijo v avtomobilski »bunker« po petdeset kilogramov srebrnikov, za to pa dobijo na Dunaju tri in pol sta- Cariniki na mejnem prehodu pri Va-tinu (ob jugoslovansko-romunski meji) imajo težaven posel, ker se pri njih križa trgovina med Italijo in Romunijo in narobe. Druga trgovska pot, ki jo cariniki prav tako poznajo, se začne v Avstriji in OBMEJNI PREHOD: vzhodni srebrniki za zahodne rute prek Jugoslavije re milijone dinarjev. Tako obilen tovor so cariniki v Vatinu že nekajkrat odkrili. V Romuniji so ti srebrniki izredno poceni, zato je pri obilnem srebrnem tovoru dobiček velik. Cariniki v Vatinu pogosto prekrižajo račune takim potnikom, ki navadno ostanejo brez srebra in avtomobila, plačati pa morajo še denarne kazni. Vrednost blaga, ki so ga lani odvzeli cariniki v Vatinu, je okrog 45 starih milijonov dinarjev. Čedalje pogosteje razkrinkajo na tem prehodu tudi tihotapce z zlatom. Kupujejo ga v Trstu in na Dunaju, prodajajo pa v Temišvaru in okoliških mestih. Na mejnem prehodu hranijo pravo zakladnico srebrnih in zlatih predmetov. Vse to je seveda plen carinikov. V Vatinu pa imajo tako rekoč pravo tržaško trgovino v malem: vse od najlonskih rut, do plaščev, zraven pa še velik kup srebrnikov. Ti dišijo po benoimu, kajti našli so juh v bencinskem rezervoarju. AVTOBUSNI PROMET GORJE POTNIKOM! Stanoje Veljkovič (41 let) iz vasi Golo-čevac blizu Vranja je mrtev zaradi tega, ker je vstopil v napačen avtobus. Fred nekaj dnevi je kupil vozovnico za avtobus ATP Jugoekspres iz Leskovca, nato pa je stopil v avtobus, ki je last ATP Jedinst- vo iz Vranja. Preprosti človek Je pač mislil, da velja njegova vozovnica tudi za ta avtobus. Na poti od Leskovca do Vranja je sprevodnik ugotovil, da je Veijfcovičeva vozovnica neveljavna, zato je zahteval, naj kupi novo vozovnico. Veljkovič ni imel v žepu niti počenega groša, zato sta ga sprevodnik in šofer napadla. Najprej sta ga v avtobusu vpričo potnikov pretepla. Ko je avtobus pripeljal v Vranje, se je Veljkovič napotil v upravo ATP Jedinstvo, kjer se je hotel pritožiti zaradi surovega napada sprevodnika in šoferja Komaj je stopil na dvorišče, že so ga delavci Jedinstva potegnili v garažo, kjer so ga še bolj pretepli. Nazadnje mu je le uspelo, da je pobegnil pred udarci, toda ni prišel daleč. Komaj Je stopil iz garaže, je padel in so 1 ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Takoj po zločinu, je preiskovalni sodnik zahteval obdukcijo. Ugotovili so, da je Veljkovič umrl nasilne smrti. V ŠOFERJI Z GOREČIM AVTOM V REKO Pred gostilno »Banjaluka« v predmestju Zaječara Je stala- vrsta avtomobilov, ko je neki kombi nenadoma zagorel. Mogočen ****** NEZLAHTNI ZAPIS O ŽLAHTNI PLESNI NEKE PUPILIJE_ SCENA NAJ BO KOŽA NI HAPPENING! SKUPINA (ALI NEKAJ PODOBNEGA) 442 IZVAJA POEZIJO, KI JE ZELO ZELO ŽIVA. MALA DRAMA JE BILA TRIKRAT POPOLNOMA RAZPRODANA. LJUBLJANA, MAJA Mala drama. Ob vratih ni bilo livriranega biljeterja. Kratkohlačnik mi je potisnil v roko gledališki list, ki ni bil gledališki list, ampak je bil nekaj podobnega. Na prvi strani je z mastnimi črkami pisailo: ŽLAHTNA PLESEN PUPILIJE FEB-KEVERK Spodaj pa: GLEDALIŠČE POEZIJE Za vrati je stalo dekle, jaz pa sem po gledal na oder, pa v strop in spet v njo, pogledal po gladkem vratu navzdol in še niže in naprej po gladkem žlebu, kjer ni bilo nič, in prav po malomeščansko sem 7,ardel ter se pobral do stola. Na praznem odru brez zaves, z vegasto, slabo popleskano steno, je stal v kotu kontrabas. In to je bilo vse Scena arh. ing. tainta .. v. V tesni dvorani so bili še neki na pol nag mladenič, še eden v rdečih hulahop kah, dekle v ljubko čipkastih spodnjih hlačkah in fant v modrem pajacu; ko so potem iznenada vsi pridrveli na oder, se je predstava začela. Fantje so s prsmi in trebuhi tiščali v steno, potem je prišlo na oder dekle v pisanih hlačah, a gledalci sploh niso videli, da ima pisane hlače, ker so z zavistjo in radovednostjo gledali tja, kjer so se hlače nehale... — Vam ni nerodno, ko nastopate goli, sem po predstavi vprašal dijakinjo Manco Čermelj, in spravila me je v zadrego, ko mi je vrnila z vprašanjem, ali so gole prsi vse, kar sem videl ta večer. Seveda sem rekel, da ne. Kaj pa naj bi bil rekel. \ — Vam je predstava všeč? sem začel z druge strani. — Mislim, da je premalb dogajanja. Pesem bi se morala umakniti igri. Gledališče je tisto, kar se na odru dogaja. — So pesmi vaše? — Ne. Jaz nisem v skupini 442. Povabili so me samo k sodelovanju. Sprva smo se menili, da bi nastopala pobarvana. To bi bilo nekaj čudovitega. Prelivanje barv. — Pa? — Tehnično ni bilo izvedljivo. — Kaj pravi k vaši vlogi okolica? — Ne vem. Me ne zanima. — Pa vendar? Kaj menite vi? — Mislim, da je človeška koža nekaj izrednega. In če se na odru prepletajo kože različnih bitij, je to nekaj čudovitega. Po mojem bi moralo biti še več kože. — Zakaj je ni? — Saj je pri fantih. Dekleta pa so imele osebne probleme. — Vi (ih nimate? — Ne Zakaj? Koža je čudovita obleka. — Kaj menite, recimo, vi 0 seksu? — Seks me ne zanima. — Imate fanta? — Nekaj časa sva živela skupaj. Razen mojega koruznika me moški sploh ne zanimajo. Ce bi me zanimali, pa tukaj ne bi bilo nobenih problemov. — Ce živita oziroma če sta živela skupaj, zakaj se ne poročita? — Poroka... to so odvečni opravki. — Kaj boste počeli v prihodnje? — Za naprej ne moremo nikdar vedeti, kaj bo. Rada bi šla v Indijo. Pesnik Jesih, Manca Čermelj in Bard lukundus v elementu Potem je šla Manca s škornji v .rokah z odra med gledalce in v prvi vrsti za hip zmedla gledalca, ki je zardel, kot bi ga polil z malinovcem. — Prosim, bi prerezali trak! Z mračnega odra je zadonel moški glas: — Nekje v dolini tretjega kroga si napolnjen do roba ... Dan kasneje smo sedeli za mizico, ki je bila premajhna za vse. Andrej Brvar, Matjaž Kocbek, Denis Poniž, Tomaž Kralj, Milan Jesih, Ivo Svetina, Bard lukundus — ustvarjalci in jaz, ki sem komaj sledil besedam .. . — Mi nismo igralci, toda pripravljeni smo sodelovati z vsem, do zadnjega grama svojega telesa. — Kdo je vodja vaše skupine? — Vodje ni. Mi, 442, pravzaprav nismo skupina... mi smo gibanje, združenje. Nimamo ideološkega imenovalca. Edina spodbuda je delo. — Ste zaključen krog? — Sploh ne. Hočemo se razširiti. — Imate koncept? — Sploh ne. Naše predstave naj bi bile živa poezija. To ni happening. Zakaj bi morali pobirati vse, kar pride z zahoda. Mi hočemo gledališč" žive poezije ... — Režiser Jovanovič nam je ogromno pomagal. — To je pravzaprav izvedba poezije v akciji... Na odru se je skupek teles prevračal in gnetel in valil in Vrtinčil in prepletal in prepletal in vrtinčil in valil in gnetel in prevračal in pesnik — eden izmed njih je stal ob strani in hotel pretuliti zvočnike, ki so rohneli v nebogljene gledalce, da so jim bobenčki podrhtavali. Rišem prvo uro anatomije ženska je lahko marmornata LEVSTIKOVE NAGRADE Založniški svet založbe Mladinska knjiga je imenoval žirijo za Levstikove nagrade za leto 1968. V žiriji za izvirno slovensko leposlovje so: prof. FRANČEK BOHANEC, prof. LOJZE KRAKAR in J02E ŠMIT; za izvirno slovensko ilustracijo so: akad. slikar J02E CIUHA, prof. JELISAVETA COPIC, prof. ZORAN DIDEK in IVAN POTRČ; za izvirno poljudnoznanstveno delo so: MITJA ROTOVNIK, dr. SERGEJ VRIŠER in CIRIL TRČEK. ZAL02BA MLADINSKA KNJIGA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 muza gumijasta blazina ocvrta jetrca čaj je lipovina . razgraja razt rgan človek ... — Važno je, kako gledalec sprejme izvedbo V sončnem opoldnevu se je pogovor ob okrogli mizici razživel. — To je za nas zelo utrudljivo. — Vsaka predstava bi morala biti drugačna. Morali bi jo spreminjati. — Kaj bo iz tega nastalo, nimam pojma. To je eksperiment. — Mislim, da smo s to predstavo poezijo končno deflorirali... , Fantje so na odru v polmraku otožno melodijo plesali drug z drugim, se otipavali po zadnjicah in hrbtih in obrazih, in na obrazih gledalcev sem videl, da imajo zelo nespodobne misli: fantje na odru pa so se še objemali in poljubljali ali nekaj podobnega, migali z zadnjicami in se malo povaljali po tleh ... Mednje je kot divja vila prišla gola Manca in dekliške prsi so ji kipele v fotografske leče fotografov, ki so sedeli na tleh pred prvo vrsto in jih je bilo več kot pesnikov na odru in so škljocali hitreje od verzov ... Mimogrede sem pri omizju ustvarjalcev omenil Manco. Morda očitajoč pogled in nekaj prijateljskih prepričevanj. — Manca je čudovito dekle. S tem, ko nastopa gola, je povsem razblinila seks — Naši predstavi je grund koža. Koža je pravzaprav scena. — Sama koža ni nič vulgarnega. — Četudi je. Ne sovražim vulgarnosti! — To je golota igre s poezijo. To se do. polnjuje — Ona je pač oblečena v svojo kožo. kadar se vsega naveličaš in je zunaj dež in vse bedasto sivo pojdi in si daj košček sladkorja na jezik Zamrla je beseda v razgretih ustih. Pa ne povsem. Potem so recitirali vsi. Vsak svojo. šli so z odra med gledalce in nekateri so se plazili po trebuhih. Fant v -rdečih hulahopkah je lezel pod moj stol; vljudno sem ga vprašal, če sem napoti, pa je rekel, da ne, in lezel dalje. Medtem pa so igralci že odpeljali nekaj gledalcev na oder, z njim plesali in vabili še druge, ki so v zadregi sedeli in se smejali, smejali ... Potem so nam igralci na robu odra začeli divje ploskati. — Bravo, publika, bravo publika, bra-aaaaavooo! In še so nam ploskali, še in še. — Bravo, publika! Sploh nisem vedel, ali je predstave že konec, ker je konec nekaj relativnega .... TONE FORNEZZI RADIO LJUBLJANA I. PROGRAM OD 2S. V. DO 3. VI. STALNE ODDAJE: Poročila, vremenska napoved, obvestila: vsak dan ob 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 22.00, 23.00 in 24.00. Dobro jutro! (med oddajo poročila, vremenska napoved, nasveti za turiste, telesna vzgoja): 4.30—8.00, ob nedeljah 6.00—8.00. Glasbena ali operna matineja: ob 8.08, razen nedelje. Za mladino in otroke: 8.55, razen nedelje. Pri vas doma (vmes poročila, napotki za tuje turiste): 10.15—12.00, razen nedelje. Kmetijski nasveti: 12.30, razen nedelje. Priporočajo vam: 13.30, razen nedelje. Čestitke in pozdravi poslušalcev: 14.35 (Sr, Pe, Po) in 10.15—13.00 (Ne). Glasbeni intermezzo: 15.20, razen nedelje. Vsak dan za vas: 16.00, razen nedelje. Aktualnosti doma in po svetu: 18.00, razen nedelje. Lahko noč, otroci: 19.00. Radijski dnevnik: 19.30. Literarni nokturno: 23.05, razen sobote. Zabavna, lahka, plesna glasba: 23.15. POLITIKA, GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO: Sr 18.40 Naš pogovor; Pe 18.45 Na mednarodnih križpotjih; Ne 7.30 Za kmetijske proizvajalce. TURIZEM, ŠPORT, ZDRAVJE: Pe 15.20 Napotki za turiste, 15.45 Turistična oddaja. 17.05 Človek in zdravje; So 9.50 »Naš avtostop; Ne 13.30 Nedeljska reportaža, 17.05 Športno popoldne; Po 18.15 »Signali«; To 18.15 V to-tek na svidenje, 18.45 Narava in človek.'' MLADINSKE IN OTROŠKE ODDAJE: Sr 9.10 Iz glasbenih šol, 17.05 Mladina sebi in vam; Če 14.05 »Mladina poje« (»Bodra smjana« iz Bolgarije), 14.40 Enajsta šola; Ne 8.05 Radijska igra (M. Šušmel: »Slikanica o Ferdinandu«), 8.47 Skladbe za mladino; Po 9.10 »Cicibanov svet«, 18.35 »Interna 469«; To 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih KLASIČNA IN SODOBNA SIMFONIČNA GLASBA: Sr 12.10 Dva baročna koncerta (Teleman, Tartini), 18.15 Dela J. S. Bacha: Če 9.25 Iz zakladnice resne glasbe, 15.40 Trobentač Toni Grčar. 17.05 Četrtkov simfonični kon- cert (Petrič, Enriko, Sulek), 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Komorno glasbeni večer Igorja Stravinskega; Pe 9.25 Stereofonska oddaja, 12.10 Violinske skladbe Wieniawskega, 17.05 Rimski-Korsakov: »Šeherezada«, 20.30 Ob 60-letnici Radovana Gobca, 22.15 Prerez skozi opus Antona VVeberna; So 12.10 Opoldanski divertimento (Šivic, Leskovic); Ne 22.15 Serenadni večer; Po 12.10 Iz hrvaške, srbske in makedonske glasbe, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; To 9.25 Stereofonska oddaja, 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana (Mozart, Prokofjev), 22.15 Jugoslovanska glasba. OPERNA IN ZBOROVSKA GLASBA: Sr 9.45 črnske in ameriške pesmi, 20.00 »Ti in opera« (B. Miklavc); Če 12.10 Iz opere »Matija Gubec« Rista Savina; Pe 20.00 Poje komorni zbor RTV Ljubljana; So 14.05 Glasbena pravljica, 17.35 Dvajset let komornega zbora iz Celja; Ne 10.30 Pesmi borbe in dela; Po 15.40 Festival zborovske glasbe v Spittallu. 17.05 Iz opere »Tosca« G. Puccinija; To 12.10 Poje mezzosopranistka Giulietta Simionato. ( JAZZ: Sr 22.15 S festivalov jazza; Po 22.15 Za ljubitelje jazza. NARODNA IN NARODNOZABAVNA GLASBA: Sr 12.40 Od vasi do vasi; Ce 20.00 četrtkov večer domačih pe srni in napevov; Pe 12.40 čez polja in potoke, 19.15 Igra Henček Burkat; So 9.25 Čez travnike zelene, 12.40 Hrvaške narodne pesmi; Ne 13.50 Novi ansambli domačih viž; Po 19.15 Trlo Vitala Ahačiča; To 12.40 Slovenske narodne. ZABAVNA IN LAHKA GLASBA: Sr 9.30 Majhni ansambli zabavne glasbe. 14.05 Koncert za oddih, 19.15 Glasbene razglednice; To 12.40 Pihalni orkestri, 14.25 Operetne melodije, 18.15 Iz naših studiov, 19.15 Poje Bor Gostiša; Pe 14.05 Lahka glasba, 18.15 Zvočni razgledi; So 14.25 V vedrem ritmu, 18.15 »Top-pops 11«, 19.15 Poje Sonja Gabršček, 20.00 Nove melodije — novi ansambli, 21.00 Plesna glasba. 21.30 Iz fonoteke radia Koper: Ne 13.15 Zabavna glasba. 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi, 15.05 Za vsakogar neka|, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer; Po 9.30 Paleta zvokov. 12.40 Pihalni orkestri, 14.05 Lepe melodije; To 14.25 Lahka glasba, 19.15 Poje Lado Leskovar. 21.00 Pesem godal, 21.15 Deset oevcev — deset melodij. KULTURNE ODDAJE: Sr 15.40 Naš podlistek (H. Boli: »Potnik«); Če 18.45 Kulturni globus, 21.00 Literarni večer (Platero in jaz); So 15.40 Naš podlistek (M, Glavurtič: »Bernardo«), 18.50 S knjižnega trga; Ne 10.05 Še pomnite, tovariši, 14.30 Humoreska tega tedna (Paul Schalich: »Smrt ima zamudo«), 16.00 Radijska Igra (Gerry Jones: »Zavetje«); To 15.45 Jezikovni pogovori. POMEMBNEJŠE DRUGE ODDAJE: Pe 21.15 O morju in pomorščakih; So 22.15 Za naše izseljence; Ne 9.05 Koncert iz naših krajev; To 20.00 Prva izvedba radijske igre (Alain Decaux: »Rosenberga ne smeta umreti«). RADIO LJUBLJANA II. PROGRAM OD 28. V. DO 3. VI. STALNE ODDAJE: Vsak dan od 14.00 do 16.00 in od 20.00 do 00.10, ob nedeljah od 9.30 do 00.10. Poročila, vremenska napoved, obvestjla: 14.00. 20.00 in 24 00. Radijske šole: 14.05 (Sr, Pe, To) Popoldanski radijski dnevnik: 15.45, razen nedelje. Večerni radijski dnevnik: 21.00. Iz slovenske poezije: 00.05. POLITIKA. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO: Sr 20.05 Ogledalo našega časa, 20.30 Mednarodna radijska univerza; Če 20.05 Naš intervju: So 20.05 Pota našega gospodarstva, 20.30 Okno v svet; Ne 11.35 Svetovna reportaža; Po 20.05 Ljudje med seboj, 20.30 Svet in mi; To 20.05 Socialna politika. KLASIČNA IN SODOBNA SIMFONIČNA GLASBA. JAZZ: Sr 20.15 Orke ster Norveškega radia, 21.20 Plošče in resna glasba, 22.20 Razgledi po sodobni glasbi (O. Messiaen); Če 20.30 Pričevanja o glasbi (Th. Adorno), 21.20 Znane melodije, 23.30 Iz zakladnice J. S. Bacha; Pe 22.05 Kolnski glasbeni dogodki; So 20.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana, 22.30 Tuji glasbeniki na britanskem odru; Ne 16.50 Beethoven in mladi slovenski glasbeniki, 20.15 Glasbene vinjete, 22.00 Interpreti tega tedna; Po 22.00 Pri slovenskih skladateljih (F. Juvanec, S. Koporc); To 20.15 Jazz na drugem programu, 21.45 Koncertanti na naših odrih, 23.20 Glasba za godala. OPERNA IN ZBOROVSKA GLASBA: Ce 22.00 L. Dallapiccola: Šest zborov za mešani zbor in orkester; So 21.20 Operni koncert; Ne 15.00 G. Bizet: »Lovci biserov«, 21.30 Mešani zbor RTV Zagreb; To 21.20 Pevski Parnas (sopranistka E. Rethberg). NARODNA. ZABAVNA IN LAHKA GLASBA: Sr 14.35 Popevke. 15.00 Ve liki orkestri, 20.45 Lahka glasba; Ce 14.05 Izbrali smo vam, 15.00 Melodije po pošti, 20.15 V tričetrtinskem taktu. 20.45 Orkester Raphaele; Pe 14.35 Naši pevci, 15.00 Prijetni zvoki; So 14.05 V soboto popoldne. 15.00 Zvoki s tekočega traku, 20.45 Za sobotni večer; Ne 9.35 Igramo, kar šte izbrali, 13.35 Za prijetno popoldne, 14.35 Ansambel Page Cavanaugh, 17.35 Glasbena skrinja, 19.20 Za razvedrilo; Po 14.05 V ritmu današnjih dni, 15.00 Izbrali smo vam, 20.15 Lepe melodije, 20.45 Godala v ritmu; To 14.35 Majhni ansambli, 15.00 Melodije po pošti. KULTURNE ODDAJE: Pe 20.05 Ra dijska igra: »Proces Device Orleanske«. 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Furlanska dolina); Ne 14.45 Odmevi z gora, 19.00 Strani Iz slovenske proze (M. Malenšek: »Plamenica«), 21.20 Večerna reportaža: Po 21.20 Literarni, večer (Maruxa Vilalta: »Poslednja črka«). TV LJUBLJANA I. PROGRAM OD 28. V. DO 3. Vi. Med odajami ljubljanskega televizijskega sporeda v tem tednu bomo med drugim gledali:* FILMI: Petek 20.35 Divje oko (sodobni ameriški film o razčlovečeni Ameriki; slovenska sinhronizacija — Duša Počkajeva in Polde Bibič); Nedelja 18.15 Ta lepi maj (ameriški glasbeni film iz leta 1937); Torek 20.35 Upornik (angleška komična kriminalka) . IZOBRAŽEVALNE ODDAJE: Vsak dan, razen nedelje, 9.35 Televizija v šoli; Petek 19.45 Pet minut za boljši jezik (prof. Tomo Korošec o razširitvi pomena besede »proizvodnja«); Sobota 19.15 Nova zemlja (serijski film iz cikla Jugoslovanska revolucija); Ponedeljek 18.25 Aktualna tema za samoupravljanje (obveščenost in obveščanje naših delavcev). KULTURNE IN GLASBENE ODDAJE: Sreda 19,15 Glasbeni bienale (Zagreb); Četrtek 18.45 Deveta krogla (zadnja oddaja iz zagrebške nadaljevanke Turobna jesen); 20.35 A. Marodič: Klofuta (zgodba iz nadaljevanke Mali oglasi, igrajo I. Jezernik, M. Grbac, J. Rohaček, M, Brecelj, A. Homar in B Sotlar); 21.10 Kulturne diagonale (Afriška lirika pod naslovom Sredi zemlje stojim, pesnil afriških plemen je Izbral Ervin Fritz, recitirajo Boris Juh, Rudi Kosmač in Mija Anžekovič). ZA OTROKE IN MLADINO: Sreda 20.35 Niti našega življenja (mladinsko tekmovanje Pedagoške gimnazije iz Celja in gimnazije Tabor iz Maribora); Četrtek 17.45 Pionirski TV dnevnik; Petek 18.15 Mladinski koncert (violi nist Tripo Simoniti In harfistka Milica Barič); 21.45 Vem, veš (posnetek kviza zagrebške in beograjske televizije); Sobota 18.15 Benjamin Britten — Erick Crozier: Dlmnikarček (iz češke nadaljevanke Igrajmo se opero). ZABAVNE ODDAJE: Sobota 17.50 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci; 20.35 Kmečka ohcet (posnetek prireditve v Ljubljani). ŠPORT: Sreda 20.35 Prenos nogometne tekme Ajax-Milan Iz Madrida (povratno finalno srečanje za zmagovalca evropskih nogometnih prvakov). TELEVIZIJSKI DNEVNIK: Vsak dan ob 20.00. TEČAJI TUJIH JEZIKOV: Sreda 17.15, Petek 11.00, Torek 16.10 Francoščina; Četrtek 11.00, Ponedeljek 16.10, Torek 10.30 Angleščina; četrtek 10.30 Nemščina; Ponedeljek 10.30 Ruščina. • bp. Zavoljo nepredvidenih aktualnih oddaj In prenoaov lahko pride pri posameznih televizijskih oddajah do časovnih prestavitev. Gledalce prosimo, da to upoštevajo. TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO plamen je zajel avtomobil, ljudje pa so vse to negibno opazovali. V nevarnosti so bili tudi avtomobili, Ki so stali zraven kombija Takrat je nenadoma pritekel šofer, planil v goreči avtomobil in z vso hitrostjo zapeljal proti Timoku. Avto je zgrmel v globoko reko in sprehajalci so lahko videli le še njegovo streho. Cez nekaj minut je avto z vzvratno vožnjo — pomislite! — spet prišel na kopno, voda pa je plamen pogasila. Vožnje z gorečim avtomobilom se bo šofer 2ivojin Zdravkovič nemara vedno spominjal »Pripeljal sem ravno blago za našo trgovino v Zaječarju. Bil sem lačen, zato sem šel večerjat Ko sem se vrnil k avtomobilu, sem opazil, da ourlja bencin. Pogledal sem, kaj je narobe,« pripoveduje šofer Zdravkovič, »v tistem trenutku pa se je bencin vnel Plamen je že načel karoserijo. Slišal sem, kako so mi ljudje iz bližnje skupine kričali, naj zapeljem avto v reko. Res sem skočil v kabino in odhitel v reko Požrtvovalni voznik je tako rešil vozilo in blago. Požar je povzročil le za 2000 dinarjev škode če pa ga voznik ne bi tako naglo pogasil, bi bilo najmanj 80.000 dinarjev škode Toliko je bil namreč vreden kombi in blago v njem. Voznik je bil med vožnjo gorečega avtomobila v smrtni nevarnosti, saj bi vozi-lo lahko eksplodiralo. Na postaji milice v Zaječarju pravijo, da bodo požrtvovalnega voznika nagradili. IZGREDI PRETEP ZARADI ŽUPNIKA______________________ Celih pet ur so trajali januarski nemiri pred cerkvijo v Suici (BiH). V cerkvi so bili plat zvona, miličniki pa so hoteli odpeljati v zapor župnika Bonifacija Barbariča. Zgodba je dolga in zanimiva, zato lepo po vrsti: Občinski sodnik za prekrške je najprej kaznoval župnika Bonifacija Barbariča z 21 dni zapora. Barbarič je večkrat organiziral prireditve in zborovanja vaške mladine, ni pa tega prej prijavil, kot velevajo predpisi. 2upnik se zaradi kazni ni pritožil, ni pa odšel v zapor tistega dne, ko je bilo zapisano v odločbi sodnika za prekrške. 17. januarja letos so prišli miličniki po župnika, da bi ga odpeljali v zapor. Presenetilo jih je, ko so opazili, da se pred cerkvijo zbirajo vaščani. Ti so miličnikom preprečili vstop v župnišče, posamezniki pa so takrat začeli vpiti. Grozili so miličnikom, zato je čez nekaj ur prišla okrepitev iz miličniških postaj Livno in Duv-no. Pred cerkvijo se je medtem zbrala velika množica ljudi. Nastal je pretep in slišali so se tudi streli. Na miličnike je padalo kamenje., V cerkvi so še vedno bili plat zvona Ko so miličniki nastopili bolj energično in so zbranim vaščanom zagrozili s solzilnim plinom, so se ljudje začeli raz- hajati, župnika pa so odpeljali v zapor. Spopad med vaščani in miličniki je trajal pet ur. Občinsko sodišče v Duvnem je pred nekaj dnevi razpravljalo o neredih pred cerkvijo v Suici. Na zatožni klopi je sedelo devet izgrednikov, ki so bili organizatorji neredov. Obtožnica navaja, da so žalili miličnike, metali na njih kamenje in tako ovirali službene osebe pri opravljanju službenih dolžnosti. Občinsko sodišče je obsodilo Marka »Markiša« Barišiča (31 let;), po poklicu pravnika, na leto dni strogega zapora, Franja Simiča (40 let), kmeta, Stipa Kliša-nina (24). delavca, Nina Pokrajčiča (22). delavca — vsakega na štiri mesece zapo-ca. pogojno na dve leti. Na štiri mesece strogega zapora so obsodili Nikolo Krsta-novica (39), delavca, Mata Krstanoviča (29), delavca, Nikloo Krstanoviča (31), delavca ter gospodinjo Kato Brajko (35). Gozdarja Ivana Brajka (29) so obsodili na tri mesece strogega zapora. Prvoobtoženi Marko Barišič je bil v Zagrebu že prej obsojen za kaznivo dejanje proti ljudstvu in državi na pet mesecev zapora, pogojno na leto dni. Na sodišču v Duvnem so mu pogojno kazen preklicali in tako bo moral v zaporu presedeti skupno 17 mesecev. Vsi obtoženi so zanikali krivdo, dva obtožena pa sta zatrjevala, da tistega dne sploh nista bila pred cerkvijo. Priče so pred sodiščem izjavile, da dobro poznajo obtožene in se dobro spominjajo dogodkov. Nekateri se sprašujejo, zakaj ni sedel na zatožno klop tudi župnik Barbarič. Pravijo namreč, da je ob prihodu miličnikov odšel v drugi del župnišča, kmalu nato pa se je zaslišal plat zvona. m ODVETNIKI FILOTA KAZNOVAN Prva violina med jugoslovanskimi odvetniki — Beograjčan Filo Filota — se šest mesecev ne sme ukvarjati z advokaturo. Kazen je izreklo disciplinsko sodišče pri odvetniški zbornici Srbije m Cme gore. Tako se je končal večmeseč ni postopek o katerem so jugoslovanski časopisi, med njimi tudi Tedenska tribuna, obširno poročali. Sodišče je Fil! Fi loti izreklo najnižjo kazen. Sodišče pri odvetniški zbornici je ugotovilo, da je znani odvetnik Filo Filota kriv ravno tistega, za kar ga je bremenila obtožnica: kot zagovornik je prejemal pre-visoke honorarje, v nekem primeru pa je celo denar vzel in ni prišel na razpravo. Disciplinsko sodišče je potrdilo tudi tisti del obtožnice, ki pravi, da je Filo Filota nedostojno nastopil proti1 'sodišču v Kraljevem in da je za neki večemik izjavil, da sumi v pravosodje Makedonije Obenem so kaznovali z ukorom tudi titograjskega odvetnika Milinika Stojanoviča, ki je prek tiska opozarjal na pojav »filotlzma« med našimi odvetniki. I I I I 1 I I I I T SVET I 1 I I i i I I OD TORKA S DO TORKA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Od avgusta lani do danes je Češkoslovaško zapustilo 40 tisoč češkoslovaških državljanov. Med nemiri, ki so se vneli na nekaterih ameriških univerzah, je nacionalna garda z Jurišem zavzela univerzitetna poslopja v Greensboroju v Severni Karolini. Sodelovalo je 500 policistov, ki so uporabili tudi letala in helikopterje. ■ V Moskvi se je začelo zasedanje komi-sije za pripravo mednarodnega posvetovanja komunističnih partij. NA ČEŠKOSLOVAŠKEM ZDAJ POZORNO PROUČUJEJO DOGAJANJA V SOVJETSKI ZVEZI IN NAPOVEDUJEJO: N» Češkoslovaškem zdaj zagrenjeno ugotavljajo: odkar smo se v januarju odločili za pot »humanega« socializma in do takrat, ko je Sovjetska zveza s četami varšavske peterice poskrbela za »treznjenje« in vračanje v »realnost«, sploh nismo vedeli, kaj in kako mislijo v Moskvi. Sicer ne gredo tako daleč, da bi ugibali, ali mogoče ne bi bilo moč preprečiti invazije, če bi bili bolje obveščeni o razpoloženju v Kremlju, toda že dejstvo, da jih je invazija ujela skoraj popolnoma nepripravljene, jim je v dokaz, da je bilo nezanimanje za dogajanja v Moskvi kljub vsemu usodna napaka, zlasti še, ker je imela Češkoslovaška vse možnosti, da bi vedela, kaj lahko pričakuje od Moskve: tisoči Cehov in Slovakov so po letu 1948 študirali v Sovjetski zvezi, številni tudi na vojaških akademijah in v šolah za obveščevalce. Kljub vsemu temu na Češkoslovaškem niso imeli nobene institucije ali skupine strokovnjakov, ki bi sistematično spremljala razvoj v Sovjetski zvezi in proučevala, kakšne so lahko posledice nekaterih dogajanj. Pri tem gre veliko bolj za politično, znanstveno analizo in mogoče le v manjši meri tudi za običajno vohunjenje in prisluškovaje po hodnikih. Toda že zato, ker se je v Moskvi tudi tako znanstveno opazovanje zdelo žaljivo in nevarno, se na Češkoslovaškem vse do avgusta lani niso hoteli in upali ukvarjati se s »sovjetologijo«, kot na zahodu imenujejo proučevanje dogajanj v Sovjetski zvezi (v nasprotju s kremljologijo, ki naj bi proučevala predvsem dogajanja v Kremlju, se pravi sovjetskem državnem partijskem in vojaškem vrhu). Zasluga za skoraj popolno neobveščenost o dogajanjih v .Moskvi naj bi šla tudi nesposobnemu in močno prosovjetsko razpoloženemu osebju češkoslovaške ambasade v Moskvi. Značilno je, da je bil Vladimir Koucky, ko so ga maja 1968 imenovali za novega češkoslovaškega ambasadorja v Moskvi, ogorčen nad osebjem svoje ambasade. Vedeti pa je treba, da gre za moža, ki je dolgo sodil v dogmatično skupino češkoslovaškega centralnega komiteja in da se je pravzaprav šele v zadnjem hipu pridružil nasprotnikom Novotnega. Pa vendar ne gre za pomanjkanje obvestil o razpoloženju v Sovjetski zvezi dolžiti le nesposobne manj pomembne uradnike. Češkoslovaško pojanuarsko vodstvo se kratkomalo ni upalo naročiti sposobnejšim, da bi se lotili tega dela. Prvič zato, ker je imelo uradno vezane roke (tak predlog bi verjetno težko prodrl v centralnem komiteju, kjer je imela Sovjetska zveza še veliko svojih ljudi), in drugič, zato, ker bi se vsako neuradno tovrstno naročilo verjetno končalo s hudo krvjo v Moskvi in s škandalom z ustreznimi političnimi posledicami, saj je bilo splošno znano, da je sovjetsko veleposlaništvo v Pragi takoj obveščeno o vsakem zaupnem pogovoru vlade, prezidija in politbiroja. Toda potem sta prišla avgust in tragično treznjenje, in na Češkoslovaškem so se zavedeli, da je pozorno proučevanje dogajanj v Sovjetski zvezi zanje življenjskega pomena in da se ga je treba — vsaj neuradno — lotiti, pa naj je to Moskvi všeč ali ne. Tega dela so se lotili krogi, ki niso neposredno vezani na državno in partijsko vodstvo in katerim zdaj v Pragi že pravijo »kulturna fronta«. Tako so se rodile prve trezne, temeljite analize sedanjih razmer v Sovjetski zvezi in pa utemeljena sklepanja o tem, kaj se bo iz teh razmer rodilo. Nova praška šola sovjetologov tako koristno dopolnjuje zahodne, pogosto preveč posplošene in površne analize. Danes objavljamo primer take analize: gre za delo za zdaj — Iz razumljivih razlogov anonimnega — avtorja (mogoče gre celo za skupino ljudi), za katerega zahodni tisk, ki ga ponatiskuje, zagotavlja, da je popolnoma avtentično. 6 — 8 - 10 - 12 — 14 - 16 — 38 - 40 - 42-44-46-48 I I = i I LJUTOMER MOŠKA ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA Kakovostna izdelava, solidne cene. Ob nakupu pomerite tudi oblačilo znamke INDOPOL, lahko boste izbrali. Ul o Ul ff> O) I 00 I I 48 - 50 - 52 - 54 - 56 - 12 - 14 - 16 - 38 - 40 - o VELIKE SPREMEMBE V 3 Zazdbavp VAŠE DRUŽINE * m 4II 1 mm J[snvo MINIRANO Ultf Neto il«t ' • •»»I !•••••••••1 • • "/.V" i "'/MII........ - -jr. J&> V SODOBNI PREHRANI v „ f :::P- Našo sodbo o prihodnjem razvoju v ZSSR opiramo na dobro poznavanje tradicionalnih sovjetskih dejstev, na poznavanje sovjetske razdelitve na »kaste«, na poznavanje vzrokov in metod, ki so privedli do slabega sovjetskega gospodarstva, In na poznavanje stališč nekaterih sovjetskih politikov. Zelo dobro poznamo tudi sovjetski vzgojni sistem in stanje sovjetske znanosti in tehnike. Gospodarski stiki' Češkoslovaške z ZSRS so zelo tesni in nam omogočajo objektivno presojanje. Češkoslovaška ima na vseh pomembnih tehniških in gospodarskih področjih, izjema sta le jedrska fizika in raketna tehnika, precejšen naskok pred ZSSR. Naša znana novinarja Hanzelka in Zik-mund sta pred osmimi leti sestavila pretresljivo, kritično tajno poročilo o vtisih, ki sta jih bila zbrala med dveletnim bivanjem v Sovjetski zvezi. Tedanji sekretar češkoslovaške komunistične partije No-votni si ugotovitev tega poročila dolgo ni upal posredovati sovjetskim voditeljem. Moskva ga je dobila šele tik pred padcem Hruščova leta 1964. Kaj se je s poročilom kasneje zgodilo, ni znano. Med drugim smo proučili tudi možnosti gospodarske rasti v ZSSR. Menimo, da so te možnosti iz dneva v dan manjše, in prepričani smo, da bodo sedanje metode uporabne še največ osem do deset let. Ce do takrat ne bo prišlo vsaj do temeljite reforme tehnokratskega upravljanja (demokratizacije ne moremo pričakovati), utegne nastati gospodarska kriza s izredno hudimi posledicami. Nasploh pa menimo, da je na Zahodu razširjena ocena sovjetske gospodarske zmogljivosti, ki temelji na uradnih sovjetskih podatkih pretirana za dvajset do štirideset odstotkov. Vzroke za to je treba iskati v mehanskem ocenjevanju statističnih podatkov brez primerjanja kakovosti in podcenjevanju slabosti v organizaciji, prodaji, načrtovanju in tako dalje. ODMEVI V UKRAJINI Menimo, da je notranja nasprotja v ZSSR treba presojati kot celoto in ne kot posamezne pojave. Res je sicer, da se posamezni konflikti morda ne pojavljajo hkrati, vendar pa dozorevajo tako, da hkrati rode posledice. Nasprotja med posameznimi narodnostmi bi, na primer, lahko dozorela v krizo šele kot poslednji v vrsti notranjih konfliktov. Na moskovsko notranjo in zunanjo politiko pa vplivajo že dandanes. Politični razvoj — bolje povedano: tempo političnega razvoja — bo torej odvisen od tega, kako in kako hitro bo Sovjetska zveza reševala druge probleme ali jih ne bo reševala. Prepričani smo tudi, da bo v nekaterih področjih Sovjetske zveze okoli leta 1980 prišlo do »eksplozije«. Menimo, da je najnevarnejši položaj v Ukrajini in baltskih republikah. V zvezi s tem očitamo vodstvu češkoslovaške komunistične partije, da je privolilo na sdstanek v fCijevu v začetku decembra 1968, še posebej pa potek tega sestanka. Nobena skrivnost ni, da sta češkoslovaška »pomlad« in 21. avgust močno odmevala v Ukrajini, predvsem v njenih kulturnih in akademskih krogih. Ukrajina, še posebej Kijev, je z izred- nim zanimanjem spremljala federalizacijo Češkoslovaške, o kateri je na Slovaškem izhajajoči ukrajinski tišk izčrpno poročal. Ne le federalizacija, tudi drugi reformni ukrepi na Češkoslovaškem pred avgustom 1968 in po njem so bili deležni velike pozornosti. USLUGA BREŽNJEVU Menimo, da je sovjetsko partijsko vodstvo Dubčka in njegovo skupino povabilo v Kijev predvsem zato, da bi ukrajinski javnosti pokazalo »odkritosrčne odnose« s češkoslovaškimi voditelji. Češko delegacijo so pred televizijskimi kamerami v Kijevu sprejeli mogočno, s poljubi in objemi. Čeprav so Brežnjev, šelest in drugi za zaprtimi vrati konferenčne dvorane nadirali češkoslovaške voditelje tako kot v Moskvi, sta sledila lov na divje prašiče, ki je minil v »prijateljskem« ozračju, in slovo, ki ni bilo nič manj mogočno od sprejema. Češkoslovaški intelektualci smo prepričani, da je češkoslovaška partijska delegacija s tem po nepotrebnem storila uslugo Brežnjevu. Zakaj pospeševanje notranjih političnih procesov v Sovjetski zvezi je močno v prid Češkoslovaški. Izvedeli smo, da so v zadnjih mesecih številne sovjetske partijske organizacije izrazile željo, da bi še pred sklicanjem 24. partijskega kongresa, ki naj bi se sešel najkasneje marca 1970, sklicali izredni kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Pobuda gre predvsem akademskim krogom v Novosibirsku in Leningradu. Po drugih vesteh pa so partijske celice na vojaški akademiji v Moskvi in vsaj ena vojaška organizacija iz Leningrada (njen gojenec naj bi bil tudi atentator, ki je streljal v Kremlju) ostro kritizirale urejanje »češkoslovaških zadev«. Govorijo tudi, da sta se ob tako imenovanem »poskusu atentata med sprejemom astronavtov« sporekla del vojaške tajne službe in civilna protiobveščevalna služba in da so prav v zadnjem hipu spremenili vrstni red vozil v sprevodu. Po prvotni razvrstitvi bi se bila morala Brež-mjev in Podgomi peljati v tretjem avtomobilu. Tudi nekatere partijske celice na Estonskem in Litvanskem so zahtevale izredni kongres, s tem pa so izzvale ostro kritiko moskovske »Pravde«, češ da se gredo nacionalizem. Prepričani smo tudi, da bi lahko razmere v sovjetski vojski, to je v njenem vrhovnem vodstvu, precej pospešile razvoj notranjih sprememb v ZSSR. Z revolucionarnimi tehniškimi spremembami v oborožitvi in organizaciji sovjetske armade je v zadnjih letih prišla do pomembnih položajev skupina generalov in drugih visokih oficirjev z visoko tehniško izobrazbo, ki nadvse kritično presojajo sedanji sistem političnega nadzorstva nad vojsko, hkrati pa so v skrbeh zaradi šibkosti sovjetskega gospodarstva, ki neposredno zavira tudi modernizacijo oboroženih sil. Številni češkoslovaški oficirji zelo dobro poznajo razmere v sovjetski vojski. Sto in sto se jih je šolalo na sovjetskih vojaških akademijah, v skladu z dvostran. skimi sporazumi in varšavskim paktom pa jih je mnogo dolga leta imelo tesne stike s sovjetskimi kolegi. Sodelovanje ni bilo enostransko: številne službe sovjetske vojske, tudi obveščevalno, so v dobri meri izoblikovali češkoslovaški strokovnjaki. Med okupacijo Češkoslovaške so prišli češkoslovaški generali in drugi oficirji v stik s sovjetskimi tovariši in bili so na moč presenečeni, ko so spoznali, da se jih le malo strinja z invazijo. Predvsem mlajši sovjetski visoki oficirji so odločitev Moskve sprejeli s pridržki — z zelo konkretnimi pridržki. Mlajši generali dvomijo o sposobnosti vladajoče skupine in njenih starih maršalov. Očitajo jim, da je modernizacija opreme vse prepočasna in obsojajo nezdrave razmere v industriji. V tem na Češkoslovaškem vidimo začetek široke kritike sovjetske birokracije. Vojaška oficirska elita igra pri premikih oblasti v Moskvi pomembno vlogo in jo bo, po našem mnenju, igrala tudi pri skorajšnjih spremembah. Mlajša generacija sovjetskih oficirjev je naravni zaveznik tako imenovane komsomolske skupine (vodi jo član politbiroja Seljepin), ki bo po vsej verjetnosti zamenjala nesposobno in fizično izčrpano vlado Brežnjeva. Velja pa, da bi si generali pri teh spremembah na vzhodu lahko pridobili tudi prevelik vpliv na civilno oblast, kar bi lahko bilo tudi silno nevarno. V Pragi že nekaj časa zelo pozorno spremljamo sovjetski tisk. Sovjetskih časopisov je pri nas mnogo več kot na zahodu. V prodaji so tudi najrazličnejše posebne izdaje in nekatere na pol zaupne publikacije, ki jih v zahodnih državah praviloma sploh ni dobiti. Dolga leta smo sovjetskemu tisku posvečali le neznatno pozornost. Toda odkar so nas pomlad, poletje in 21. avgust lani tako grdo spomnili, da so odnosi s Sovjetsko zvezo za Češkoslovaško v resnici življenjskega pomena, Je vse drugače. Večina člankov, ki namigujejo na zaostritev nasprotij v Moskvi, je v zgoščeni obliki izšla tudi v zahodnem tisku. Na Češkoslovaškem imamo seveda mnogo večjo in pestrejšo izbiro. Pri našem ocenjevanju političnih dogajanj v Sovjetski zvezi izhajamo iz neovrgljivega zaključka, ki sledi iz zdajšnjega položaja: do sprememb prihaja v »eliti«, v birokratski kasti, ki jo sestavljajo visoki funkcionarji komunistične partije, državne uprave, vojske in eiiot notranje varnosti v nekaterih večjih sovjetskih mestih, predvsem v Moskvi, Leningradu, Novosibirsku in Kijevu. Prepričani smo, da je Brežnjev politično mrtev, nismo pa si edini o tem, kdaj in kako bo Moskva ta problem rešila. Ne izključujemo možnosti, da bodo Brež-n.jeva tokrat razrešili na razmeroma običajen način — bodisi na 24., bodisi na izrednem partijskem kongresu. Ce do zamenjave ne bo prišlo tako, kot srtjo omenili, ampak z udarom, kakršen je bil 14. oktobra 1964 (padec Hruščova), lahko spremembo pričakujemo še prej. Računamo, da bo do nje prišlo maja 1969, jeseni 1969 ali v začetku leta 1970. Nikakor ne upamo, da bi bilo s padcem Brežnjeva konec sovjetske intervencije na Češkoslovaškem. Menimo pa, da bodo novi sovjetski voditelji ubrali v zunanji politiki spravljivejše poti. Zelo malo je verjetno, da bi se po odstavitvi Brežnjeva sovjetske čete naglo umaknile s češkoslovaškega ozemlja. Toda nevarnost, da bi Moskva na Češkoslovaškem uporabila madžarski ali celo estonski način reševanja problemov, bo gotovo manjša, lahko pa bi se odločilno povečale tudi možnosti za demokratizacijo Češkoslovaške. Češkoslovaški strokovnjaki za dogajanja v Sovjetski zvezi trdijo: v ZSSR je zdaj tako, kot je bilo na Češkoslovaškem pred padcem Novotnega - slabo g » podarjenje v industriji, opozicija v vojski, nemiri med neruskimi narodnostmi in neuspehi v zunanji politiki so Sovjetsko zvezo pripeljali do praga, za katerim se obetajo velike spremembe. Treba bo žrtvovati grešnega kozla. Napake sovjetske notranje in zunanje politike so očitne in jasne; tradicija zahteva novega grešnega kozla. Za to vlogo ni nihče primernejši od Leonida Brežnjeva. Po naših podatkih se je Brežnjev že v juliju povezal s tako imenovanimi »konservativci« (Šelest, Kirilenko). Njihov koncept grobega reševanja češkoslovaškega vprašanja je na razgibanem zasedanju sovjetskega politbiroja v noči med 16. in 17. avgustom omilila »zmernejša« skupina. Tako je prišlo do kompromisa in »omenjene« invazije, (le-ta je, mimogrede povedano, temeljila na napačnih ocenah položaja na Češkoslovaškem, ki sta jih Moskvi posredovala veleposlanik Cervenenko in šef KGB v Pragi Udalcov). Invazijski ukaz je predvideval, da poslednjih intervencijskih akcij ne bodo izpeljale sovjetske čete same, ampak sovjetska peta kolona s podporo sovjetskih tankov. POMANJKLJIVA OBVEŠČENOST Nobena skrivnost ni, da so sovjetski voditelji mislili, da bodo v češkoslovaškem politbiroju na zasedanju pozno popoldne 20. avgusta preglasovali Dubčkovo skupino (Smrkovski, Kriegel, Cernik) in da "bo novi generalni sekretar češkoslovaške komunistične partije (Kolder) invazijo legaliziral« vsaj na partijski ravni. V poročilu Cervonenka in Udalcova je bila moč sovjetske pete kolone na Češkoslovaškem prikazana tako pretirano, da se je Moskva celo vdajala upanju, da se ji bo posrečilo dobiti na svojo stran predsednika Svobodo in večino češkoslovaškega parlamenta ter centralnega komiteja in da bo brez težav sestavila novo vlado pod vodstvom Indre. Pričakovanja Moskve pa se niso izpolnila. V kritičnem trenutku je jedro pete kolone, sestavljeno iz sovjetskih agentov, to je pripadnikov praškega centra proti obveščevalne službe, razpadlo. Dandanes jih je izmed nekdanjih 700 agentov te centrale le še peščica pripravljena sodelovati v kakem sovjetskem državnem udaru. To »pomanjkljivo politično obveščenost« Moskve kritizirajo v Sovjetski zvezi i levi i desni. Brežnjev svojega ravnanja ne more upravičiti. Po praških ocenah se konservativci umikajo, kar je bilo jasno videti tudi na srečanju predstavnikov držav članic varšavskega pakta v Budimpešti. Češkoslovaška, ki je dobila sovjetski predlog izjave o evropski varnosti na vpogled že nekaj dni pred sestankom, ga je lahko brez pridržkov podprla. Ta izjava je pomenila velik preobrat in na sestanku je prišlo do sila nenavadnega položaja: Cehoslovaki, Madžari in Romuni so sovjetsko delegacijo podprli, Gomulko in Ulbrichta pa je bilo treba dolge ure pregovarjati, da sta se odpovedala zahtevi, naj tri dokument zabelili z že običajnimi napadi na »zahodnonemški imperializem in revanšizem«. V tem skorajda grotesknem položaju je bil Dubček pet mesecev po tem, ko ga je moskovska »Pravda« proglasila za »vodjo desno usmerjene protisocialistične zarote«, izvoljen za predsednika zasedanja, na katerem je bil omenjeni dokument sprejet. , FOTOGRAFIJA POD NASLOVOM: Sovjet-sko-češkoslovaški pogovori v Cierni — usodna neobveščenost češkoslovaških voditeljev. -rcnPMCKa PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO Ameriški zunanji minister VVilliam Ro-gers Je bila na obisku v Indiji, Pakistanu, Iranu in Afganistanu. Kitajska vlada je načeloma sprejela predlog sovjetske vlade, naj bi se začeli pogajati o obmejnih vprašanjih, Prvi sekretar CK KPC Gustav Husak je ril na krajšem obisku v Varšavi. Opazovalci so menili, da je prišel Husak na Poljsko zato, da bi skušali popolnoma normalizirati odnose med Češkoslovaško In drugimi državami Varšavskega pakta. Bivši predsednik izraelske vlade David en Gurion je na obisku v Braziliji. Varo-»lo ga je kar 50 ljudi. Na Češkoslovaškem so začeli na široko dstranjevati iz partijskih, organov ljudi, katerih pravijo, »da so desničarski opor-jnisti ali revizionisti«. V glavnem pa gre a izvoljene funkcionarje, ki so se aktiv-io zavzemali za tisto, kar je doslej velja-3 za pojanuarsko politiko. V Bangkogu so se sešli zunanji ministri pakta SEATO. Govorili so o vojaški In politični vlogi tega pakta v jugozahodni Aziji. Politični položaj v Argentini se je za-žaostrjl. Vrstile so se stavke, bilo je več študentskih demonstracij. ŠPORT IN LOV V Varšavi je bilo evropsko prvensto v gimnastiki Zmagovalec t je postal svetovni prvak Voronin, ki je v mnogoboju zbral 57,45 točke in skoraj za pol točke pre magal rojaka Klimenka. Jugoslovan Cerar je dosegel četrto mesto. Rezultati posamičnih disciplin: konj z ročaji: prvi Cerar; part pr: prvi Kristov (Bolgarija); krogi: prvi Voronin (ZSSR); bradlja: prvi Voronin; preskok: prvi Klimenko (ZSSR); drog: prvi Klimenko in Lisički (oba ZSR). MALA KRONIKA Sodnik vrhovnega sodišča v' Los Angelesu Herbert Walter je zavrnil apel Edwar-da Kennedyja, naj bi prizanesli morilcu njegovega brata, prav tako je zavrnil zahtevo zagovornika, naj bi obravnavo obnovili. V indijski državi Andhra Pradež je ciklon povzročil katastrofalne povodnji. Menijo, da je bilo ob življenje kakih tisoč prebivalcev, porušenih pa 15 tisoč hiš. POLITIKAM GOSPODARSTVO SUDAN POLKOVNIŠKI UDAR_________________ V SUdanu so izvedli državni udar, s katerim so vrgli z oblasti koalicijo konservativnih strank Umma in nacionalne unioniste. Sodeč po prvih nepopolnih vesteh gre za skupno akcijo skupine oficirjev sudanske vojske in več politikov, o katerih menijo, da so bolj ali manj naprednega prepričanja. Suspendirali so začasno ustavo iz leta 1964 in razpustili parlament. Oblast je prevzel revolucionarni svet. Kakor Je poročal radio Omdurman, ga vodi polkovnik Dzaref Mohamed el Muniri, ki je hkrati tudi novi obrambni miniter. Takoj so sestavili tudi novo vlado na čelu z bivšim predsednikom vrhovnega sodišča Abu Bakrom Audalahom. Pod grožnjo zelo ostrih kazni so prepovedali vsa zborovanja. Eden prvih ukrepov, ki ga je storil novi režim, je čistka v armadi. Na 14 vodilnih položajev v sudanski vojski, kot so generalni štab, garnizijsko poveljstvo v Kartumu, oklepne enote, letalstvo, vpjaška akademija, zveze in preskrba, so imenovali nove ljudi. Za načelnika generalnega štaba kot »generalnega direktorja v glavnem štabu« so ime-noali polkovnika Abdalaha Mohameda Osmana. Med novimi imenovanimi ljudmi ni nobenega generala, večina pa je polkovnikov. Dosedanji načelnik generalnega štaba general El Nil Deifalah, za katerim so izdali tiralico, se je vdal oblastem, ker se je prepričal, da je nova vlada gospodar položaja v državi. Hkrati so ponovno postanih na položaje 9 častnikov (od poročnikov do polkovnikov), ki so bili očitno odstranjeni iz vojske pod vlado koalicije Umma — nacionalni unionisti. Po prvih uradnih sporočilih je posneti, da se novi režim istoveti z revolucionarnim gibanjem iz oktobra 1964, ko so vrgji vojaški režim generala Abuda. Znano je, da Je v teh dogodkih igral vidno vlogo tudi sedanji novi premier Abu Bakr Audalah. Po prvih ocenah opazovalcev je novi režim v načelu napredno usmerjen. Vsaj med člani nove vlade je več ljudi, znanih po svoji naprednosti. Kar zadeva arabsko politiko, je očitna želja novega režima, da bi razvijal odnose tako s sosednjim Egiptom kot z vsemi arabskimi progresivnimi vladami. Revolucionarni svet poudarja, da se bo Sudan še bolj aktivno postavil po robu Izraelu in se zavzel za osvoboditev Palestine. ■ ZDA FORTAS JE MORAL ITI 'W.wiw»ibWnn——m V najimenitnejši četrti Washingtona, v hiši s pročeljem vsiljivo rumene barve, pred katero je često parkiran rolls royce, stanuje Albe Fortas, član vrhovnega sodišča ZDA, ki je v 58. letu starosti izgubil sivoje častitljivo mesto. Albe Fortas je eden izmed najbolj čislanih juristov v ZDA, kjer že od nekdaj menijo, da je pravna znanost najboljša preizkušnja razuma in poštenosti. Albe Fortas je v tej preizkušnji propadel: od nekega sumljivega finančnika je sprčjel 20.000 dolarjev honorarja. S tem je povzročil največji povojni škandal v Ameriki in prejšnji četrtek je moral odstopiti. Od predstavniškega doma so zahtevali, naj začne preiskavo, in prvič po sto petdesetih letih je članu vrhovnega sodišča grozilo sramotno zasliševanje. V ZDA so zasijali od veselja vsi reakcionarji in konservativci, saj je škandal ,povzročila »čma ovca« — vrhovno sodišče, ki je že petnajst let veljalo vsaj v ZDA za tempelj liberalizma. Sedemnajstega maja 1954 je devet sorodnikov izreklo sodbo v obravnavi proti neki ubožni črnski družini. Odločili so, da je rasno razlikovanje v šolah protiustavno. Ta zgodovinska odločitev je bila osnova boja črncev za državljanske Pra_ vice. Vrhovno sodišče je kljubovalo vsem napadom in trdovratno nadaljevalo delo-Lani je 78-letni predsednik vrhovnega sodišča Warren hotel odstopiti in iti v pokoj. Tedanji predsednik ZDA Lyndon Johnson ni niti malo pomišljal pri izbiri ****** ALBE FORTAS: žrtev konservativcev BIVŠI POVELJNIK MARINCEV OBTOŽUJE ZDA, DA SO POSTALE MILITARISTIČNA DRŽAVA ZDA GOJIJO KULT OROŽJA IN VOJNE General David M. Shoup, junak bitke pri Taravi na Pacifiku leta 1943 ter poveljnik marincev od leta 1959 do 1963, je napisal hudo obtožnico zoper ameriške oborožene sile. Sodelavec pri tem je bil polkovnik James A. Donovan. Ameriški general meni, da se v njegovi domovini razvija novi militarizem, ki je še toliko bolj nerazumljiv, ker so bili Američani vse do začetka druge svetovne vojne izolacionisti, pacifisti in antimilitaristi. Dandanes pa imajo Združene države Amerike pod orožjem 3,400.000 aktivnih vojakov, 1,600.000 rezervistov in nacionalne garde ter okoli 23 milijonov veteranov. Prepustimo besedo generalu Davidu M. Shoupu. r ■ I „ ' mm hit (M .si* ZDA so postale militaristična in agresorska država. Naša invazija v Dominikanski republiki leta 1965, se pravi tedaj, ko se je povečala naša navzočnost v Vietnamu, je bilo eno najočitnejših znamenj pripravljenosti ZDA, da izpolnijo svoje vojaške načrte ter vojaško rešujejo politlčM' probleme v svojem vplivnem področju. Danes imamo v 119 državah več kot 1,517.000 vojakov. Podpisali smo osem sporazumov za pomoč in obrambo z 48 državami, bodisi da so nas za to j prosile bodisi da šmo se za to odločili sami. Imamo velikanski in silno drag vojaški aparat, ki zanj dela orjaška obrambna industrija ter milijoni državljanov, ki so ponosni, polni ro-doljubja, pogostoma pa tudi bojevitosti in militarizma. Pred drugo svetovno vojno so bili Američani izolacionisti, pacifisti in na splošno antimilitaristi. V mirnem času oborožene sile niso uživale kaj prida ugleda in imele so le malo vpliva na notranje zadeve. Le nekaj tisoč mož se je odločilo za poklicne vojake. Leta 1940 je bilo v vojski in mornarici okoli 428.000 vojakov in oficirjev, potek vojne ter novo razmerje sil v svetu pa sta ustvarila ameriškega vojaškega velikana Danes je v oboroženih silah več kot 3,4 milijona moških in žensk, 1,6 milijona pa jih je v rezervi in nacionalni gardi. Po drugi svetovni vojni je bila mednarodna vloga ZDA čedalje bolj povezana z njihovo vojaško močjo. Po koncu sovražnosti so slavni vojaški poveljniki dobili pomembne funkcije v administraciji. Generali George Marshall, Dvvight D. Eisenhovver, Douglas McArthur, Maxwell Taylor, Mat-thew Eidgway, Curtis LeMay in drugi niso bili samo narodni junaki: zaradi spoštovanja, ki so ga uživali, so lahko tudi vplivali na javno mnenje. Tedaj je napočil čas ponovnega urejanja mednarodnih zadev in videti je bilo, kot da so vojaki najprimernejši za reševanje problemov v državi. Njihove ideje so bile jasne in trdne, imeli pa so tudi veliko izkušenj v spopadih s težavami. Po vsej državi se je kmalu razširil vojaški način upravljanja, za organizacijo personala kot za operativno tehniko so skrbeli poklicni vojaki, samozavestni možje, ki so znali vsiliti svoja načela in kriterije. Druga svetovna vojna je bila dolga. Milijoni mladih Američanov so dozoreli, se izšolali, naredili kariero in si nabrali ugled ravno v tistih letih, ki so jih prebili v uniformi, številni so se vrnili v civilno življenje z miselnostjo poklicnega vojaka, poleg tega pa so bili izkušeni v boju. Bili so veterani: hočeš ali nočeš niso mogli biti več nekdanji ljudje. Tudi Amerika se je spremenila. Danes smo narod veteranov: 14,9 milijona veteranom iz druge svetovne vojne se je pridružilo 5,7 milijona veteranov iz korejske vojne in veliki vojaški aparat v mirnih časih še kar naprej uri in bruha na sto tisoče mladih rednih vojakov, rezervistov in poklicnih vojakov. Lani je bilo v ZDA 23 milijonov veteranov, se pravi okoli 20 odstotkov vsega ameriškega prebivalstva. Večina moških srednjih let — ne glede na poklic — je del svojega življenja pre- bila v uniformi. Vojaško urjenje in izkušnje, ki so si jih pri tem nabrali, so vplivali nanje, zakaj vera, Ki vam jo vbijejo v glavo v vojski, je močno mamilo, čigar učinka se je težko znebiti. Častni vojaški pravilniki poudarjajo Vrsto kreposti in prepričanj, ki naj bi bila značilna za moža v uniformi, in visoka načela: rodoljubje, občutek dolžnosti, pogum v nevarnosti, zvestoba organizaciji in predstojnikom’ duh požrtvovalnosti, disciplina, ubogljivost poveljem, povzdigovanje telesnih zmogljivosti. Za mnoge veterane je čas, ki so ga preživeli v vojski, bržkone najpomembnejše obdobje v življenju, obdobje, ki je še posebej in za zmerom zaznamovalo mlade in manj izobražene ljudi. Zraven tega ima vsaka vrsta vojske svoje tradicije, navade, obrede in folkloro: oficirji in vojaki so kmalu prepričani, da je njihova enota najpomembnejša, najučinkovitejša in najvplivnejša v vsem vojaškem aparatu. Ko tako verujejo v zviše-nost svojega orožja, so naposled tudi prepričani, da sodijo v privilegiran razred, postanejo ošabni in ponosni, predvsem pa zelo samozavestni. Ko se postarajo, gledajo na svoje vojaško življenje kot na nekaj romantičnega. BOJEVITI IN ŠOVINISTIČNI Politika in stališča najmočnejših vete-ranskib organizacij — American Legion, Veterans of Poreign Warš in Amvets — ki imajo nad štiri milijone članov, pogostoma odsevajo bojevit in šovinističen značaj. Ti ljudje menijo, da je treba svetovne probleme reševati z orožjem in silo, pa čeprav so za to potrebne žrtve. Prepričani so tudi, naj bi mladi rod stopal po njihovih sledeh. S stališči veteranov so tesno povezane velike industrijske družbe, ki delajo za obrambo. O tem so veliko govorili, ko je general Eisenhower v poslovilnem predsedniškem govoru opozoril na nevarnost velikega vojaško-industrijskega aparata. Odnosi med obrambno industrijo in oboroženimi silami so tesnejši, kot si predstavlja večina državljanov. Skupaj tvorijo velikansko silo, ki lahko odločilno vpliva na javno mnenje. Pri tem si pomagajo z raznimi vojaškimi združenji. Vsaka vrsta vojske ima namreč dodatna združenja, ki se ukvarjajo z organizacijskimi problemi, obrambno industrijo na splošno, s prevozom v vojaške namene itd. Najmočnejši sta združenji kopenske vojske in letalstva, medtem ko je v mornarici Navy League slabše organizirana, kar se tiče odnosov z javnostjo, združenje marincev pa je premajhno, da bi ga lahko primerjali z ostalimi. Njegova poglavitna dejavnost je. da izdaja poluradno mesečno revijo. Glasila raznih združenj, katerih skupna naklada doseže okoli 270.000 izvodov, so poglavitno sredstvo za širjenje militarističnega duha. »Air Porce and Space Digest« na primer je revija letalstva in neuradno glasilo ameriškega letalstva. Pogostoma za- govarja ideje, ki so jih uradno obsodili in ki niso prodrle v obrambno ministrstvo. Vse seveda v sporazumu z multimilijar-dersko aeronavtično industrijo, ki plačuje usluge »uredništva« z dolgimi stranmi oglasov; ti stanejo na kupe denarja. Revijo dobivajo tako člani (96.000 jih je) kot vojaki, ki služijo rok, pa tudi ljudje, ki delajo v obrambni industriji. Američani so vajeni uniforme, med njimi je razširjen kult puške, nasilja in bojevitosti. Od leta 1939 dalje so v ZDA posneli kilometre filmov z vojaško ali militaristično vsebino. Za mnoge Američane so življenje v vojski, vojaške dolžnosti in celo vojna — le nadaljevanje otroških iger. Vojaško življenje je zoprno le, tistim — teh je razmeroma malo — ki so sami spoznali, kaj je strah, kaj je kri, kako umazana je vojna. Ravno skupina agresivnih in ambicioznih vojakov sestavlja jedro čedalje močnejšega ameriškega militarizma. V oboroženih silah ZDA je nad 410.000 aktivnih oficirjev, med temi pa je več kot polovica mladih rezervnih oficirjev, ki so le začasno v aktivni službi. Med približno 150.000 poklicnimi oficirji le nekaj tisoč polkovnikov, generalov in admiralov odloča o vodenju oboroženih sil, dela načrte, določa vojaško politiko, vpliva na javno mnenje. Kako je mogoče, da tako rekoč peščica ljudi vpliva na odločitve vlade in življenje ameriškega ljudstva? Vojaki ne bodo nikdar priznali, da imajo preveliko oblast. Raje bodo poudarjali, da jih je malo, da so slabo plačani, da so odvisni od civilistov. V resnici pa so poklicni vojaki najbolje organizirana in najvplivnejša skupina v ZDA. Vojne in nenehna napetost po letu 1940 so prisilile Američane, da so se navadili na stalno navzočnost vojske v njihovem življenju. Poleg tega so se v vojski izoblikovali učinkoviti, sposobni in dinamični ljudje, ki naposled prevzemajo pomembne položaje na vseh ravneh: od državne administracije do lokalnih združenj staršev in učiteljev. MOČ ZLA Vojaki po navadi bolje in vztrajneje delajo, preprosteje mislijo, zmerom zro proti cilju in sicer vedno v prepričanju, če je mogoče vsak problem rešiti z vojaško akcijo. V izjemnem položaju imajo vojaki po navadi že pripravljen načrt. Ce ga nimajo, imajo priročnike, ki jih učijo, kako naj to čimprej store. Politiki in diplomati po navadi ne vedo, kako hitro in zanesljivo reagirati pred grožnjo in nasiljem. Civilistu je težko razumeti, kaj žene vojake. Tako na primer poklicni vojaki ne morejo ceniti svojega uspeha s povišanjem plače, ne sodijo v organizacijo, ki temelji na dobičku, in nagrade za tistega, ki se odlikuje v vojaškem življenju, niso velike. Zato si večina oficirjev prizadeva, da bi čimhitreje napredovala, da bi dobila odgovornejši položaj z majhnimi prednostmi: nekaj privilegijev, večji ugled. Oficir je povišan, če se zmerom dobro vede, če ustreza pričakovanju drugih, če zadovolju- je predstojnike. Napredovanje in odlikovanja so večinoma rezultat vojaškega dejanja v boju, kdor pa hoče postati junak, se mora bojevati: potrebuje vojno. Civilisti ne morejo in nočejo verjeti, da si stremuški oficirji želijo vojne kot najboljše priložnosti, da se izkažejo. Vojaška ka riera v mirnem času je kaj malo obetavna zadeva. STARO RIVALSTVO Večina vojakov zelo malo ve o komunizmu — tako o doktrini kot o obliki vladanja. Vendar so jim postregli z dovolj elementi, da ga imajo za zlo. Zato so neposredno prizadeti, kadar se znajdejo pred »komunistično agresijo«. Z vojaškega stališča so vse »komunistične agresije« nevarnost za ZDA. Med mornarico, vojsko in letalstvom se bije nenehen boj in od tega rivalstva so odvisni tudi ameriški strateški načrti. Gre za to, kdo bo prvi na bojišču in kdo se bo prvi spopadel. Tako postaneta pripravljenost in hitrost akcije namenjeni samima sebi. To se je jasno pokazalo ob veliki in hitri intervenciji v Dominikanski republiki leta 1965, ko sta obstoj načrtov za ravnanje v izjemnem primeru ter rivaV stvo med vrstami vojske skorajda spodrinila diplomacijo. Se preden se je svet zavedel, kaj se dogaja, se je okoli 20.000 vojakov in marincev pognalo v Doininikan sko republiko, pravzaprav v tekmovanje med vojaki in marinci. Slo je za to, kdo bo hitrejši in kdo bo potem prevzel poveljstvo nad združenimi ameriškimi silami v Dominikanski republiki. Položaj bi prav lahko nadzorovala manjša skupina izkrce-valnih enot, toda vojska je poslala tja skoraj celo divizijo z generalom vred ter se tako polastila poveljstva. Prav tako so se v Vietnamu že leta 1965 ruvali med seboj, kdo bo na prvem mestu. Seveda naj bi bili vsi napori na videz usmerjeni v to, da bi rešili Južni Vietnam pred napadom FNO in DR Vietnama. Toda bolj je šlo za staro rivalstvo, se pravi za to, kdo se bo bolj izkazal v boju. Letalski napadi takoj po incidentu v Tonkinškem zalivu proti koncu leta 1964 so razkrili pripravljenost mornariškega letalstva, da bombardira Severni Vietnam. (Zdaj kaže, da je mornarica že pred incidentom imela pripravljene načrte za napad.) Od začetka leta 1965 pa do prekinitve bombnih napadov v letu 1968 sta letalstvo in mornarica nenehno tekmovala, kdo bo izvedel več napadov, kdo bo zadel več ciljev, kdo bo bolj stolkel Severni Vietnam. Številna poročila so bila napihnjena ali zlagana, samo da bi prikazala prednost mornarice ali letalstva. V resnici pa je bilo čedalje bolj jasno, da so takšni napadi na Severni Vietnam jalovo in drago bahaštvo, ki ga je moralo plačevati ameriško ljudstvo. Taktična podpora kopenski vojski z letalstvom je bistvenega pomena, toda nerazsodna uporaba letal- stva je le rezultat načrtov, ki jih Je pripravil tisti, ki je hotel dati »lepo priložnost« in omogočiti kariero mladim pilotom. Tudi vojska in marinci so se zapletli v takšno tekmovanje, še preden šo ZDA poslale več vojakov v Južni Vietnam (v začetku leta 1965), sta vojska in mornarica že tekmovali v tem, katera bo bolj okrepila svoje prvotne položaje. Vojska je imela v Vietnamu že več kot 16.000 vojakov v vlogi vojaških svetovalcev in inštruktorjev. Visoki oficirji so menili, da zato lahko zah-htevajo druge enote, ki naj bi branile varnost »svetovalcev« ter skrbele za čedalje večjo pomoč saigonskemu režimu. VOJNA ZA TESTIRANJE Številnim visokim oficirjem je šlo tudi za to, da bi v vojni in spopadih preizkusili svoje načrte in nov material, nov način letalskega transporta, novo tehniko boja zoper gverilce, samo da bi si mladi oficirji ter nepoklicni oficirji nabrali izkušenj v bitkah. Seveda je bila dolžnost vojakov tudi zaustaviti »komunistično agresijo« v Vietnamu. Podobno je bilo z marinci. V začetku leta 1965 je Amerika bila vojno, za marince pa je kazalo, da jih navzlic vsem tradicijam ne bodo uporabili. Kopenska vojska se je polastila vsega: izjema je bila le eskadrila helikopterjev v Danangu, ki je sodila k marincem. Mladi oficirji so sicer že nekaj let prihajali iz III. divizije marincev na Okinavi v Južni Vietnam na urjenje z južnovietnamskimi marinci. Toda stari marinski ofibirji so si čedalje bolj prizadevali, da bi marinci tudi sami stopili v boj, da bi bili »prvi v boju«, samo da se ne bi izneverili tradiciji. S tem bi tudi upravičili obstoj mornariške pehote, ki je za mnoge prav sporna. \ Medtem ko so tako kovali načrte in iskali izgovor, so pripadniki FNO v februarju 1965 napadli ameriško taborišče v Pleikuju. To so ZDA imele za agresijo, na katero je treba odgovoriti, in predsednik Johnson je moral poslati v Vietnam tudi marince. Enote III. divizije marincev z Okinave so se na vrat na nos zagnale proti Vietnamu, zakaj bati se je bilo, da bi marince prehitela 173. aerotransportna brigada pehotne vojske, ki je tudi bila v oporišču na Okinavi. Nekaj let — vse do leta 1964 — so poveljniki v oboroženih silah, med katerimi sem bil tedaj tudi sam, menili, da za ZDA ni ne potrebno ne pametno, da se zapletajo v vojno v jugovzhodni Aziji. Leta 1964 je v vrhovnem štabu prišlo do sprememb in čez nekaj mesecev je bila Johnsonova vlada, ki so jo spodbujali vojaki, že globoko angažirana v Vietnamu. Sprva naj bi ZDA nekako omejile svoja bojna prizadevanja, toda kmalu je bilo v Vietnamu toliko ameriških vojakov, da so poveljniki naposled začeli misliti, da je pred njimi prava vojna in da gre za obrambo ZDA pred »komunistično agresijo«. Prvi bojni uspehi so seveda spodbudili požrtvovalni duh, predanost, neomajni pogum vojakov itd., tako da je bilo nerodo-ljubno dvomiti o naši strategiji. V resnici pa so ravno ameriški vojaški poveljniki vodili in hoteli vojno v Vietnamu. Bolj kot katerikoli politik so bili od vsega začetka pripravljeni, da se zapletejo v vojno. Za vodenje vojne in poraze v njej so po navadi kritizirali samo Johnsonovo vlado, toda morda bi bilo treba obtožiti tudi razloge, ki so pripeljali vojake do tega, da so hoteli vojno. Nekateri generali in admirali imajo velik del odgovornosti za napake, storjene v Vietnamu. Vojaški svetovalci so poglavitni krivci za to, da je vlada dobivala netočna poročila z bojišča. Vojak je pač izurjen in vzgojen tako, da varuje skrivnost, da noče verjeti tistemu, kar se dogaja, da meša ideje. Pogostoma se zato dogaja, da raznih varnostnih ukrepov ni ne konca ne kraja. Vse oborožene sile nadzorujejo »pretok« novic, pazijo na to, da bodo imele propaganden učinek »v nacionalnem interesu«. Zato prikrijejo tako rekoč v vsaki enoti svoje napake, napihnejo svoje uspehe, pa čeprav gre včasih samo za to, da bi povečali ugled kakšne vojaške osebnosti, VERA V ANTIKOMUNIZEM Tako kot religija je tudi obrambni aparat Zgrajen na veri v antikomunizem, v rodoljubje, v nacionalno varnost. Vojna upravičuje obstoj velikanskega vojaškega aparata in je odlična priložnost za preizkušnjo mladih in stimulacijo starih oficirjev. Vojne in izjemna stanja so za vojake in njihove poveljnike priložnost, da se pojavijo na prvih straneh časopisov, da sl naberejo ugleda in pomembnosti. V deželi, ki zmerom išče junake, so vojaški poveljniki priznane osebnosti, zato jih dosti manj kritizirajo kot politike. Admirale imajo za »izvedence« in njihova stališča pogostokrat sprejemata tisk in Kongres kot svetopisemske resnice. Veliki vojaški voditelj čuti, da mora zvesto nadaljevati tradicijo rodu vojske, ki mu pripada, obenem pa mora biti odločen, napadalen in čvrst pred »komunistično agresijo«, verjeti mora. da je svetovne probleme mogoče reševati le z vojaško silo. Za poveljniki je industrija, ki dela za obrambo, pred njo pa narod veteranov s čepicami, trakci, trakovi, odlikovanji, grbi, veteranov, ki so vsi po vrsti rodoljubi, romantiki, zaljubljeni v boj in navdušenimi nad zadnjimi vojaškimi pustolovščinami svoje domovine. Militarizem v Ameriki je v polnem razvoju in kaže, da se bo še razbohotil, razen če Vietnam naposled ne pokaže, da je militarizem prej strupena ovijalka kot lep cvet. FOTOGRAFIJA OB NASLOVU: Mia« Američani sicer protestirajo proti milit: rizmu in vojni v Vietnamu, toda potei še sami oblečejo vojaško uniformo i začne se veliko spreobračanje. TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TFDFMQiča damad*..* TCnrllPu. TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA IgPENaKA>AaKm*M*TO€HSgA>SgM«BEWgžo«SSŽ^^ PAN njegovega naslednika. Predlagal je osebnega prijatelja Abrahama Fortasa. To je sprožilo buren odziv, in nekateri poslanci so kmalu očitali Fortasu, da je za predavanja na univerzah sprejemal kar po 15.000 dolarjev honorarja. Johnson je moral popustiti in prositi Warrena, naj svoj odstop odloži. Takrat so mnogi sočustvovali s sodnikom Fortasom, češ da Je žrtev politične afere A kmalu se je spravil na delo tisk, in prejšnji teden je ugledni ameriški tednik »Life« zadal Fortasu zadnji udarec: Fortas je sprejel 20.000 dolarjev od Louisa Wolfsona, floridskega finančnika, vmešanega v borzne špekulacije in zdaj že obsojenega. Fortas se je branil, kot je vedel in znal. Predvsem je dejal, da je tistih dvajset tisoč dolarjev že vrnil. Nihče si ne ve razlagati, zakaj je Fortas sprejel ta denar, saj ima zelo lepo premoženje, ki si ga je zaslužni š« kot odvetnik. Mnogo, denarja pa zasluži tudi njegova žena, ki je znana strokovnjakinja za davčna vprašanja. Fortas ni postavil na kocko samo svoje sreče, v nevarnosti je tudi vrhovno sodišče. Predsednik Wamren je bil največji zagovornik »enakosti pred zakonom«. Zdaj pa je prišel čas, ko mu bodo mo-radi poiskati naslednika. In Fortasova afera bo morda Nixona tako razburila, da bo izbral moža. ki bo imel močno oporo med konservativci. ZSSR KOLIKO VELJA GREČKO?__________________ Od 21. avgusta lani, ko so čete varšavskega pakta okupirale Prago, vlada na Zahodu prepričanje, da sovjetsko zunanjo politiko kroji Rdeča armada, v zadnjem času nekatbri krogi na Zahodu celo menijo, da najvplivnejši mož Moskve ni več Leonid Brežnjev ali Aleksej Kosigin, ampak Andrej Grečko, sedanji sovjetski obrambni minister. Grečkove kariere, ki ga je privedla na vrh sovjetske vojaške oblasti, ne označujejo posebni strateški uspehi. Ko mu je bilo šestnajst let, je zapustil šolo in kot navaden vojak stopil v vojsko. V drugi svetovni vojni je bil že dovolj star, da je lahko poveljeval četam, ki so del Češkoslovaške osvobodile nacistov. Med vojaškimi kolegi Grečko ni bil spoštovan toliko zaradi svojega vojaškega znanja in izkušenj, ampak zaradi svoje sposobnosti prilagajati se trenutnemu političnemu položaju. Spomladi leta 1953 je bil Grečko — tedaj že general — imenovan za poveljnika sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. V Berlin je prišel ravno o pravem času, da je zadušil nemire, za kar je bil odlikovan z vzhodnonemško zlato medaljo za zasluge in leta 1955 z napredovanjem v maršala. Po tem mu je bilo treba samo še čakati, kaj mu bo prinesla prihodnost. Najprej je bil imenovan za poveljnika vseh sovjetskih kopenskih sil, nato za vrhovnega poveljnika čet varšavskega pakta in končno — po smrti maršala Rodiona Malinovskega leta 1967 — za sovjetskega obrambnega ministra, kar je sploh najvišji položaj, ki ga poklicni vojak lahko doseže. Nobenega dvoma ni, da ima Grečko’ skupaj s svojimi vojaškimi kolegi v Moskvi precejšen vpliv. Verjetno je tudi, sistem sedanjega sovjetskega civilnega vod- ANDREJ GRECKO: kolikšna je njegova moč? stva Grečku omogoča izigravati znani dve struji v politbiroju drugo proti drugi. Vendar pa je, kot je videti, vojaška oblast še vedno podrejena najvišji sili Sovjetske uveze, komunistični partiji. Grečko ni član politbiroja in čete, ki so pod njegovim poveljstvom, nenehoma nadzorujejo politkomisarji in tajni policisti. Tuji opazovalci se strinjajo, da je Kremelj 1. maja opustil običajno vojaško parado samo zato, da bi generale spomnil na to, da vrhovna oblast v Sovjetski zvezi v rokah oivilistov. »Ne dvomim,« je pred nedavnim izjavil neki zahodni poznavalec razmer v ZSSR, »da Grečko prisostvuje vsem pomembnejšim posvetovanjem politbiroja. Pravice odločanja pa kljub temu nima.« ■ SEVERNA KOREJA OBISK IZ MOSKVE Ko so 15. aprila letos severnokorejski lovci sestrelili ameriško letalo, ki je lete-telo nad Japonskim morjem, niso bili v Sovjetski zvezi nič kaj preveč navdušeni — meni zahodni tisk. Do incidenta je prišlo le nekaj tednov po tistem, ko so se Kitajci in Rusi spoprijeli ob Ussuriju, in severnokorejsko dejanje je vse preveč spominjalo na afero »Pueblo«. Za Kremelj se je to zgodilo v zelo neugodnem času in niti najmanj mu ni bilo do tega, da bi se na Daljnem vzhodu položaj še poslabšal. Vse kaže, da je zdaj Podgorni s svojim obiskom v Pjongjangu hotel olepšati zadržano vedenje Moskve ob tem dogodku in ponovno zatrditi šefu Severne Koreje, da mu je Moskva še vedno naklonjena. Prav tako je morda skušal gost iz ZSSR pomiriti ostre Severne Korejce, ki so ZSSR zamerili, ker je pomagala reševati ameriške pilote sestreljenega letala. Podgorni je sicer obtožil nevarno igro ameriških vohunskih ladij in letal, vendar pa je bil menda zelo oprezen, ko so mu severnokorejski zavezniki obrazložili svoje stališče do incidenta. Strinjal se je z mnenjem, da morajo Američani zapustiti Južno Korejo in da se mora polotok združiti. Dodal pa je, da se je treba za dosego tega cilja potegovati z mirnimi metodami. V sporočilu, ki so ga objavili po obisku, poudarjajo, da so odnosi med Severno Korejo in Sovjetsko zvezo prisrčni ter da bosta državi še nadalje utrjevali zagotovila, da se bo Severna Koreja udeležila-posvetovalnega sestanka nekaterih komunističnih držav, ki bo junija letos v Moskvi. Severna Koreja, ki je bila pod močnim sovjetskim vplivom med korejsko vojno, se je leta 1956 precej osamosvojila. In od takrat dela Moskvi dokaj preglavic. Isto se je zgodilo z odnosi s Pekingom, še pred kulturno revolucijo je bilo opaziti, da se Severna Koreja čedalje bolj ločuje pd Kitajske in ubira svojo »neodvisno« pot v mednarodnem komunističnem gibanju. Odnosi s Kitajsko so sp še bolj ohladili takrat, ko je rdeča garda ostro napadla severnokorejskega voditelja Kirn II Sunga. svema Koreja in Peking sta se tudi rt hdjala v stališčih do Vietnama, kjer , Korejci podprli mišljenje Sovjetske zven Sovjetski zvezi je veliko do tega, < pomiri duhove v Severni Koreji in da j spodbudi, naj se še nadalje potegujejo : združitev obeh Korej z miroljubnimi met dami. Moskvi je kitajski problem dal: največji trn v peti, zato ne bo napak, « sklepamo, da je tudi napovedani Podgc nijev obisk v Ulan Batoru, glavnem mes: Mongolije povezan s tem problemom. FRANCIJA ’ JUNAK OSTANE, KJER POČIVA Kako-r da odhod Charlesa de Gaulla ni dovolj, hoče zdaj perfekt pariške policije Maurice Grimaud odstraniti tudi grobnico neznanega junaka izpod znamenitega Slavoloka zmage v Parizu. »Vsakič, ko je tam kaka ceremonija, nastane hud prometni problem,« pravijo pariški policaji. »Takšne prometne gneče, kakšna je nastala 8. maja ob 24. obletnici konca Druge svetovne vojne, pa sploh ne pomnimo. Ni dobro, da se ceremonije ld zahtevajo mimo premišljevanje, odvijajo sredi hudega hrupa.« Perfekt pariške policije zato predlaga, da bi premestili posmrtne ostanke nežna. mer/ UPORABLJAJTE SVE20 SODO BIKARBONO V TOVARNIŠKI EMBALAŽI PO 20 IN 40 GRAMOV TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAM* TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO GRADITELJI INVESTITORJI PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO GRADBENI MATERIAL opeka vseh vrst — betonsko železo — cement — tapete In plastični podi — keramični, mavčni in betonski izdelki — lesene gradbene plošč« za opaž in vse ostale gradbene plošče — sanitarije in vodoinstalacije — izolacije — izolacijski materiali in drugo ljli.blja.xia titova c. □ NAŠA TKANINA VAŠE ZADOVOLJSTVO KORDSAMT sincoTfjT) sin;tT£) NOVA PIVOVARNA MARIBORSKEGA PODJETJA TAL IS SODI MED NAJSODOBNEJŠE V EVROPI, NAJ GRE ZA TEHNOLOGIJO, AVTOMATIZACIJO, RENTABILNOST — VSE JE NA IZREDNO VISOKI RAVNI. PRAV NEVERJETNO GLOBOK JE ZDAJ PREPAD MED STARIM IN NOVIM OBRATOM. SLUČAJNOST JE ZGINILA Z DNEVNEGA REDA. V MODERNO UREJENEM LABORATORIJU NENEHNO ANALIZIRAJO VES PROIZVODNI POTEK. ZAJAMČENA JE STALNOST KAKOVOSTI PIVA. V SKRAJNO AVTOMATIZIRANI FOLNINLNICI SE ČLOVEŠKA ROKA SPLOH NE DOTAKNE STEKLENIC. NOVO PIVO EXTRA OL JE PASTERIZIRANO, NJEGOV ROK TRAJANJA JE 60 DNI, PO AROMI, BARVI IN OKUSU PA GA JE MOC PRIMERJATI Z NAJKVALITETNEJŠIMI SORODNIMI PIVI V EVROPI. TO JE VSEKAKOR VELIKA SPODBUDA ZA ČLANE KOLEKTIVA, KI SO SE ODREKLI PRECEJŠNJEMU DELU DOHODKA ZATO, DA BODO V BLI2NJI PRIHODNOSTI 2E NEPRIMERNO HITREJE NAPREDOVALI V VSEH SMEREH. TRIKRATNA OLIMPIJSKA ZMAGOVALKA SVETUJE PLAVALKAM: idealna, zamenjava za maslo ! PRVAK NAREDI Prva mesta na državnih prvenstvih, svetovni rekordi in zlate olimpijske kolajne so imenitni uspehi šestnajstletne ameriške plavalke prostega sloga, svetlolase lepotice Debbie Meyer iz Sacra-menta v Kaliforniji. Na zadnjih olimpijskih igrah v Mehiki je kraljica ameriške plavalne ekipe prostega sloga dokazala svojim tekmecem z vsega sveta, da ji na 200, 400 in 800 metrov ni enake. Z lahkoto je osvojila zlate kolajne in postavila nove olimpijske rekorde. Dekleta vsega sveta gotovo zavidajo mladi Debbie, ki ji hitrost, temperament in moč pomagajo dosegati rekorde, kadarkoli se požene v vodo. Svoje izredne sposobnosti je Debbie pokazala v Mehiki, ko je preplavala 200 metrov v času 2.10,5 in dosegla prvo mesto na 400 metrov s časom 4.31,8. Drugi dan iger se Debbie ni dobro počutila, pa vendar je osvojila še tretje zlato odličje, tokrat na 800 metrov v prostem slogu. Na cilj je priplavala deset sekund pred drugimi in dosegla čas 9.24,0. Debbie rada daje koristne nasvete dekletom, ki si žele postati prvakinje v plavanju. V intervjuju, takoj po zmagi v Mehiki, je rekla: ZMAGATI V SLEHERNI TEKMI »Ni lahko postati državni prvak in olimpijski zmagovalec. Olimpijsko zlato je velika imenitna nagrada, in priti do nje ni mogoče brez naporov in brez žrtvovanj, če hoče človek postati rekorder, mora ure in ure vaditi, imeti mora močno voljo, dobrega trenerja, izvrstno telesno kondicijo, zaupanje vase, plavanje mora tako ljubiti, da mu ni težko odreči se vsemu drugemu.« Zakaj lahko neko dekle postane prvak, drugemu pa se to ne posreči? »Predvsem je potrebna velikanska želja zmagati v sleherni tekmi, kjer sodelujete,« pravi Debbie. »Dalje, morate si postaviti neki cilj, potem pa vztrajno delati, da ga boste uresničili. Nazadnje, potreben je tudi dober trener. Vse to je tesno povezano med sabo. Nikakor ne boste uspeli, če bo ena sestavina manjkala.« Ameriška in olimpijska zmagovalka, ki je preteklega avgusta napolnila šestnajst let, priporoča vsem dekletom na svetu, naj se nauče plavati, če ne v športne in tekmovalne namene, pa za svoje veselje. »Plavanje ni samo dober šport, marveč nam lahko kdaj pride prav in nam v nesreči reši življenje,« pravi. Debbie je žal, da plavanje tudi v drugih državah ni tako slavno kakor v Združenih državah. Nekatere dežele premorejo malo plavalnih bazenov. »Države bi morale zgraditi veliko bazenov, najti trenerje in narediti vse, da bi mladino spodbudile k plavanju.« Kdaj naj deklica začne plavati? »Sama sem začela z osmim letom, vendar se vse do dvanajstega nisem udeleževala tekmovanj,« pravi Debbie. »Veliko deklic začne prej, to pa pome- ni, da tudi nehajo tekmovati prej — že s šestnajstim ali sedemnajstim letom. Pomembno je, da se naučite plavati precej zgodaj, tako da se vaše sposobnosti razvijejo, preden izgubite zanimanje za plavanje.« Debbie poudarja, da je treniranje za plavalna tekmovanja, posebno za državna prvenstva in olimpijske igre, najtežji del. »Poleti vstajam ob sedmih, od devetih do enajstih treniram v bazenu. Od treh do šestih popoldne sem spet v vodi. Takšen urnik imam za šest dni v tednu, počivam samo ob nedeljah. V času treninga ne utegnem ničesar drugega. Poleg tega, da s svojimi prijateljicami preplavamo vsak dan kake tri kilometre, vadimo tudi na kopnem, da bi si okrepile roke.« Za prvaka je potrebna odlična telesna pripravljenost, dodaja Debbie. OTROBI IN ŽELEZO »Plavanje je izreden šport, ki razvija vse telo. Ni pomembno, ali ste majhni, visoki, drobni, močni. Plavalci so vseh velikosti in tež.« Za dekle, ki se pripravlja na plavalna tekmovanja, je najbolje, da tehta kakih 54 do 59 kilogramov. Zgornja teža je seveda odvisna od tega, kako ste grajeni, če ste pretežki, se skozi vodo s težavo prebijate. Višina je nekolikanj pomembna na kratkih progah, ne pa na daljših.« Debbiin trener je zadnja tri leta Sherman Chavoor, ki je vadil že številne ameriške in tuje plavalne prvake, recimo petnajstletno Sue Pedersen, Mika Burtona, Johnnieja Ferrisa in mnoge druge. Vsak je v Mehiki osvojil kako kolajno. Za plavalca je pomembna tudi prehrana. Dekle mora dobro paziti, koliko je, da se ne bo zredila čez mero. Debbie pravi, da so njeni obroki do- bro odmerjeni in da jim sama dodaja še otrobe in železo. Debbie se spominja, kako je pred leti trener Chavoor zalotil svoje plavalke, ko so jedle velike merice sladoleda. Vsem ga je odvzel, samo Debbie ne. »Takrat sem imela komaj 45 kilogramov (danes jih ima 54), tako da se za preveliko težo ni bilo bati, pa sem lahko pojedla svoj sladoled.« Debbie ima rada tekmovanja za prvenstvo, tako državna kot olimpijska. »Kolikor težje je tekmovanje, toliko prijetneje mi je, ker me to še bolj spodbuja k zmagi nad nasprotnicami.« Zadnji nasvet, ki ga Debbie pošilja vsem dekletom: »Poučite se, kakšen je olimpijski rekord za vašo progo in disciplino, merite čas, da boste videle, kaj se da narediti in ali obstaja možnost, da popravite čas in se uvrstite v tekmovanje na olimpijskih igrah.« Nekoč bo konec plavalne premoči ameriških deklet, misli Debbie. »Ne vem natančno, kdaj. V drugih deželah hitro sprejemajo ameriško tehniko treninga. Glavna konkurenca bo prišla iz Nemčije in Avstralije.« Po vrnitvi v Sacramento je Debbie nadaljevala s šolo — še vedno je gimnazijka — pa tako nima časa za pohajanje z mladeniči ali za obiskovanje klubov. Plavanje in šola ji vzamejo ves čas. Njen konjiček? »Delam si šolske halje, mesim pecivo in pripravljam večerjo.« Debbie ni samo ameriška in olimpijska prvakinja na 200, 400 in 800 metrov prostega sloga, marveč tudi ameriška prvakinja v istem slogu na 1500 metrov. Ko bi bila v sporedu olimpijskih iger tudi ta proga, bi se Debbie vrnila iz Mehike najbrž s štirimi zlatimi kolajnami. Sam W. Morris Fotografija pod naslovom: trojna olimpijska zmaga ameriških plavalk na 200 metrov prosto — nasmeh za olimpijske kolajne — v sredini Debbie Meyer. TRANZITNA PRODAJA: TITOVA 97 TEL. 315-262 ugoden nakup In potem so lordi glasovali. A zmagali so konservativci: s 74 proti 66 glasovi so zavrnili vladni načrt o odpravi kovanca in o hitrejšem prehodu na decimalni sistem. Toda že po štirinajstih dneh je britanski zgornji dom spremenil mnenje in sklenil, da je treba umakniti tradicionalni »sixpence«. S tem je posredno sprejel Wil-somov načrt, da Velika Britanija do leta 1971 sprejme decimalni sistem. Toda Stvar vendarle še vedno ni dokončna. Lordi se bodo lahko poleti znova spotaknili ob vladni načrt. Toda tudi če se bodo takrat spet premislili, to ne bo kaj prida zaleglo. Spodnji dom bo lahiko takrat zlahka spremenil njihovo odločitev — tako moč zdaj ima. n URUGVAJ ROBIN HOOD IN NJEGOVI Sedem moških izmed katerih so bili štirje oboroženi s polavtomatskimi pištolami, je v Casinu San Rafael v letovišču Punta del Este ukradlo 220.000 dolarjev, kar je naj večji rop v urugvajski zgodovini. Nekaj dni kasneje so roparji, ki so bili medtem izvedeli, da je bil del njihovega plena namenjen za plače uslužbencev igralnice, velikodušno vrnili ustrezni znesek. V skorajda istem času so štirje moški vdrli v poslopje bančke družbe Monty v Montevideu in izginili s polnimi vrečami denarja in šestimi obračunskimi knjigami. Banka ropa m prijavila policiji, Nki pa je zanj kljub temu zvedela — od roparjev. Od lanske jeseni sem je Urugvaj doživel kopico podobnih ropov v bankah in igralnicah, oboroženih napadov in ugrabitev. Skorajda vse pripisujejo skrajno levičarski organizaciji Tupamaros, ki se imenuje tudi nacionalno osvobodilno gibanje. Pripadniki te organizacije so si s svojimi predrznimi akcijami, smislom za humor in velikodušnostjo pridobili simpatije 2,6 milijona prebivalcev Urugvaja, ki v njih vidijo sodobne izobčence, Robina Hooda, ki jemljejo bogatim in dajejo revnim, M se bore proti korupciji in ki se ne boje vmešavati v vladne posle. Uradni krogi Urugvaja se seveda ne strinjajo z javnim mnenjem, da so Tupamaro-si idealisti, ki se bore za splošni blagor, marveč jih imajo za nevarne diverzante, ki ogrožajo red in mir v državi. Nacionalno osvobodilno gibanje šteje kakih 1.000 članov, ki so razdeljeni v skupine po pet do deset mož. Njihova izurjenost je izborna, prav tako njihovo vodstvo. Tupamarosi vedo za skorajda vse skrivnosti urugvajske vlade, vojske in policije. Njihova disciplina je občudovanja vredna, v dobro Pa jim velja šteti tudi to, da ob razmeroma pogostnih ropih v vojaških skladiščih nikoli ne streljajo, da ne bi morda ranili nedolžnih mimoidočih. ■ nega junaka in večni ogenj, ki gori nad grobnico, v obokani del palače invalidov, kjer ležijo Napoleonovi posmrtni ostanki. Toda predlog pariške policije je naletel na ostro nasprotovanje. »Grobnica neznanega junaka mora ostati tam, kjer Je,« je povzdignil glas voditelj zveze bivših borcev.« Ta spor se utegne zelo razvleči. Zaito bomo, če bo potrebno, poprašali za mnenje vse sedanje predsedniške kandidate. Ker gospod Grirriaud ne zna rešiti pariškega prometnega problema, se je zatekel k zelo čudnim predlogam. Francija je zelo navezana na svoje simbole. httksm SLAVOLOK ZMAGE: neznani junak dela gnečo In zato prometni problemi pomenijo zanje zelo malo v primerjavi s simlboli, ki označujejo njeno trpljenje in hiuide čase, ki jih simbolizira neznani junak. »Neki drugi voditelj bivših borcev pa je dejal: »Neznani jiunak pod Slavolokom zmage je simbol za vse Francoze in za ves svet.« Tudi minister za vprašanje bivših borcev Henri Duvillard se je uprl nameram pariškega policijskega penfekta. ■ VELIKA BRITANIJA TRMOGLAVI LORDI »O, prijazni sixpence, prijazni, prt jaz-ni sixpence!« so zapeli lordi v zgornjem domu britanskega parlamenta v boju za obrambo kovanca (vrednega 0,75 Ndin) in nasploh zastarelega britanskega denarnega si stenja. Zakaj menili so, da je boj za obrambo nujno potreben. Wilsonova vlada je namreč pred časom sprejela načrt, po katerem naj bi se Velika Britanija stop-njema odpovedala nerodnemu sistemu funt-šiling-penny in namesto njega uvedla decimalni sistem, ki je zdaj zmagal malodane povsod po svetu. Spodnji dom britanskega parlamenta je že poprej sklenil, naj pretopijo vse kovance po pol pennyja in četrt pennyja: zdaj je prišel na vrsto šest-pennysikl kovanec. »Toda«, so trmoglavili lordi, »v obtoku je kaki dve milijf.di pennyskih kovancev!« »Ali slišite?« »Ali slišite!« se je trazleglo po zgornjem domu kakor v srednjeveških časih. Toda vsi lordi niso zagovarjali ohranitve kovanca za šest pennyjev. Baronesa Phillips je poudarila, da morajo lordi stopati s časom. »Navaditi se moramo misliti v drugih okvirih. V decimalnih. Skrajni čas je. da preidemo na decimalni sistem.« - BRITANSKI ZGORNJI DOM: trdnjava tradicij Pevci zabavne glasbe prihajajo in odhajajo , z odra, na katerem se sončijo ali vedrijo v naklonjenosti in muhavosti velikega svetovnega občinstva. Imena, ki so bila še pred leti na milijonih plošč, so mladim današnjega dne popolnoma neznana. Novi ritmi, novi slogi, nove modne muhe so jih odnesle, kot so jih bile nekoč prinesle na površje. Redki so zvezdniki, ki se jim je posrečilo, da so previharili vsakoletne spremembe in da so ostali zapisani v srcih mladih. Včasih se jim je to posrečilo nehote, včasih pa so morali trdo garati in se žrtvovati, da »o vstali iz pozabljenja. Med poslednje zdaj sodi tudi Johnny Hallyday. SLOVENCEM! Lanskoletne odlične izkušnje v Ljubljani in Kranju, ko so ljudje v dveh urah oddali več kot 90.000 kg zelo lepo urejenih in dobrih oblačil jo spodbudile Rdeči kTiž Slovenije, da bo odslej vsako leto ob koncu maja organiziral zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine po vsej Sloveniji. Letos bo to v četrtek, 29. maja od 17. do 19. ure. Prevzemno mesto bo v neposredni bližini vašega doma vidno označeno. Obračamo se s tem pismom na vas, člane Rdečega križa in občane, z željo, da darujete Rdečemu križu, česar sami ne jx>trebujete več. Hkrati vas tudi prosimo, da oddaste vse stvari čiste in urejene (čevlje po parih zvezane) ter po možnosti r ustrezni kartonažni škatli ali zavite v trpežnem papirju. Iskreno se vam zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje v tej akciji vzajemne pomoči. RDEČI KRIZ SLOVENIJE JOHNNY HALLYDAY JE POTEGNIL ČRTO IN ZAČEL ZNOVA £jl-jLJb—n KOMBINIRANI ELEKTRO-PLINSKI ŠTEDILNIK ,IOHNNY I1ALLYDAY: popevkarski gladiator požiralci ognja, fakirji, cirkusanti. Toda tudi s tem še n farno končali! Kajti zdaj so na vrsti zvezdniki večera: dvajset glasbenikov velikega orkestra Jeana-Cilauda Vanniera, vokalni trio »Aphrodites Child« (na čelu lestvice hitov z »Rain and Te-ars«), deset pevcev in instrumentalistov francoskih ansamblov »Variationss in »Dčvotions« (toda imeni obeh VIS je treba izgovoriti po angleško!) in seveda On, zvezda večera, oče ideje tega peklenskega spektakla, novd, prerojeni, dogoreli, spet popularni Jolinny Hallyday. UMETNOST STARANJA Najprej si oglejmo, kaj počne vebki zvezdnik, ki je hkrati edini producent tega neverjetnega shovva, med samo predstavo. Seveda poje, dvanajst novih popevk ima na programu, a to še ni vse. Vsak večer odboksa tri prave runde s črnim Lesterjem Wilsonom( koreografom Sanv myja Davisa ml., kd je bdi svoj čas profesionalni boksar. Zvezdnika se mlatita, da je veselje, in tpii večer se je Johnnv za las izmuznil tehničnemu k. o. Takole pravi sam Johnny: »Cujte, nisem eden tistih, ki uporabljajo velike besede ln k: se zaženejo v dolge razprave. Zame je ta predstava ura resnice. Rad bi, da bi povsod govorili, da česa takega ni videti ne v Ameriki ne v Evropi. Sicer pa .vohuni’ že prihajajo z vseh strani. In verjemite mi. strožji so od kritikov v časopisju. Vem, da jemljem nase veliko tveganje, tako v finančnem kot v umetniškem pogledu. Temu bi se lahko Izognil, ,če bi nadaljeval po starem, s 150 gala predstavami, r.a ka terih bi zapel od 12 do 15 popevk. Občinstvo od mene drugega niti ni zahtevalo in ostalo bi na moji strani. A sam sem do Johnnyja Hallydaya veliko bolj zahteven kot občinstvo ..« Nekemu drugemu novinarju pa le 25-letni pevec takole razložil, čemu ves ta hrup v pariški športni palači: »Zlomil sem si nogo in sem moral šest mesecev počivati, pa sem razmišljal. Glejte, že deset let pojem. Večer za večer tuliti v dvorano ,Tako sem sam’ in pri tem razmišljati, kam bom po predstavi zavil na večerjo, postane presneto dolgočasno ...« Resnica pa je verjetno malce drugačna in sam Johnny jo je neposredno tako;e povedal: »Za del svojega občinstva sem že star. Toda človek se mora starati. S tem se je pač treba sprijazniti. Za 3ri-gitte Bardot je to tragično. Igrati dekletce pri 33 letih je goljufija, kaj pravite?« Johnny, nekdanji trmasti upornik brez razloga, se zna resnično pametno starati. In da bi občinstvu pokazal, da ne namera va zdrsniti v udobno uživanje sadov nekdanje slave, si je za preokretnico v svoji pevski karieri izbral senzacionalno pred- stavo v športni dvorani. Vsekakor je John-ny trezen računar, kajti za sabo ima že dovolj bridkth izkušenj... DRUGA MLADOST Leta 1958 Je velika svetovna armada mladih, oborožena s tranzistorji, ploščami in gramofoni, priznavala dva generala, Elvisa Presleya in Johnnya Hallydaya. Toda čez d*'set let, maja 1968, so velike prireditve minile brez Johnnyja, kajti -mladi so hodili za drugačnimi idoli. Avtoriteto so zavračali, a iskali so zrelost. Njihovi novi bogovi so bili starosti njihovih očetov. Striček Freud bi ob tem vedel marsikaj povedati. Imena Yvesa Montanda, Gilbarta Becauda in drugih s0 Johnmyja potisnila v kot. A Johnny je to razumel. Niso pa razumeli njegovi nekdanji vrstniki v slavi in uspehu in danes živ krst več ne ve zanje Kdo so Billie Bridge, Vince Tay!or in Dany Logan? Uspešni poslovni ljudje, ki se sončijo na kupu bankovcev, nagrabljenih v letih, ko so jih {»znali milijoni. Kot kaže, je Johnny edini, ki je živ in zdrav prestal viharje jejeja in se spet pripravlja na vzpon do samih vrhov zabavne glasbe in svetovne popularnosti. Spektakel v pariški športni palači Je le začetek. Pride še turneja po Franciji, poletno nastopanje v Španiji, snemanje we-stema s Sergiom Carbuccijem v Italiji, snemanje plošče s Quincyjem Jonesom v Los Angelesu. Filmski producent Edmond Te. noudji mu ponuja petletno pogodbo za nastopanje v »pravih« filmih, v vlogah »mož«. Maurice Chevalier zaupa v njegovo prihodnost in ko je francoski idol Charles Trenet pred dvema letoma pripravljal Jo-hnnyjev nastop v pariški Oljrmpiji, je tvegal prerokbo: »Ko se bo večina njegovih tovarišev spustila v nižine odsluženin kavbojev, bo Johmny sam zajahal konja, toda pegaza.« KRSTA NA AVTO CESTI Vsekakor je ta preporod v pevčevi karieri pripisovati njegovi spremembi, pametnemu »staranju«. Naj kar sam razlaga, kako vidi te stvari: »Cisto preprosto sem mnenja, da umetnik, ki se ne razvija, zarjavi, postane suženj svojih navad. To je zelo nevarna skušnjava, ki se ji je treba z vsemi štirimi upirati, kajti drugače začnete padati in se izgubljati, ne da bi se tega sami zavedali...« Vsekakor pa ta Johmnyjeva odraslost in zrelost ne pomenita, da se je odrekel svojim tipičnim Jastnostim v zasebnem in Odrskem življenju, po katerih ga je nekoč poznal ves mladi svet. Na odru se raztrga od napora, da vse teče od njega, in še vsa sreča, da navadno poje napol gol. Ko sede v svoj dirkalni lamborghini in ga zapodi z 200km/h po avto cesti se avto v hipu spremeni v podivjano odprto krsto, kajti Johnny ljubi tveganje nadvse. Tveganje na odru in v poslovnem življenju in tveganje za volanom. Čeprav resnih pisateljev ne bere, zanj vsekakor velja izrek starega dramatika Comeilla: »Kdor brez nevarnosti zmaga, triumfira brez slave.« • KVALITETNA IZDELAVA • HITRO IN POLENI KUHANJE • KUNKURENCNE CENK NA ZALOGI VEC TIPOV: 5 PUNSKIH GORISC • 4 PLINSKA GORISCA IN DVE ELEKTRIČNI PLOŠČI • i PLINSKA GORISCA IN ELEKTRIČNA PLOŠČA • PEČICA, KURJENA Z ELEKTRIČNIM TOKOM • GRILL NAPRAVA IN URA • VGRAJENA RAZSVETLJAVA IN TERMOSTAT • OMARICA ZA PUNSKO BOMBO • GARANCIJA • SERVIS • REZERVNI DELI • DOBAVA TAKO! • NA ZALOGI BOGATA IZBIRA DRUGIH TIPOV ŠTEDILNIKOV GTBO cosmos COSMOS Maribor, Grajska 7, tel. 22-654 AVTO CELJE Celje, Ljubljanska 11, tel. 21-80 TRGOAVTO Koper, JLA 25, tel. 21-620 Ljubljana, Celovška 32 tel. 313-062 X. MEDNARODNI FESTIVAL JAZZA: OD 5. DO 7. JUNIJA FESTIVAL OBETOV MEDNARODNI FEFTIVAL JAZZA »LJUBLJANA 69« V TIVOLSKI DVORANI BO OBSEGAL TRI VEČERNE IN EN POPOLDANSKI KONCERT. GOSTJE IN DOMAČI. Prireditelji jubilejnega mednarodnega festivala so skušali deseto reprizo •ellke-ga srečanja glasbenikov jazza proslaviti z udeležbo vrhunskih ansamblov in solistov iz Evrope, Amerike in Azije, niso pa seveda pozabili tudi na vse odlične domače orkestre. S slovitim kanadskim trobentačem Maynardom Fergussonom, znanim po izrednih višinah, ki jih dosega s svojim instrumentom, se še dogovarjajo, možne so tudi manjše spremembe na seznamu udeležencev, toda v splošnem je X. mednarodni festival jazza v Ljubljani že dobil hrbtenico in lahko vam predstavimo večino nastopajočih: DOMAČI GOSTJE Na festivalu bodo sodelovali vsi trije veliki orkestri iz Ljubljane, Zagreba in Beograda s solisti. S plesnim orkestrom RTV Ljubljana bosta nastopala Riok Kie-fer, ameriški trobentač, ki je z našim dirigentom Jožetom Privškom študiral v Ber-klee School v Bostonu, in pevka Jo Stahl iz Londona. Gosta plesnega orkestra RTV Zagreb bosta avstralska pevka Natalie Gedson, sedaj poročena v Splitu, in ameriški trobentač Art Farmar. Z velikim plesnim orkestrom RTV Beograd pa bo igral sloviti črnski tenorsaksofonist Nathan Davis. skupino Les Svvingle Singers, slovite izvajalce evropskih klasikov v jazzovski priredbi. Iz Amerike so prireditelji povabili pevca rhythm and bluesa Eddla Boyda z njegovim triom, iz Japonske pa se nam bo ob tej priložnosti prvič predstavil kvintet Karmo, Ki igra jazz z značilnimi japonskimi instrumenti. S tem kvintetom prideta tudi pevki Mikiko Kasawi in Aki-ri Tanaka. Na festivalskem odru se bo pojavil tudi sloviti jazz pianist Teddy Wll-son, legendarno ime iz dobe swinga, iz Evrope pa se nam bo predstavil kvartet Dave Pike — Volker Kriegel Set, o katerem bomo izčrpneje spregovorili. Slišali bomo tudi ansambel Kurt Edelhagen Starš, ki ga sestavljajo ameriški, nemški, avstrijski, zahodnoindijski in jugoslovanski glasbeniki. POSLASTICA FESTIVALA »Nikomur ni treba igrati pop glasbe da Di bil sodoben,« pravi basist Hans Ret-tenbacher, član enega najboljših Jazzovskih kvartetov v Evropi. »Ce živiš z današnjim časom, potem sodobnost občutiš, in če jo občutiš, potem tudi pišeš v duhu današnjih dni. Mi sami smo današnji čas — zato igramo svoje skladbe ...« Od tujih gostov moramo najprej cme- Vibrafonist Dave Pike, po katerem so niti svetovno znano francosko vokalno eden najbolj zanimivih ansamblov letoš- njega festivala dobil ime, po meni: »Vsi štirje enako gledamo na glasbo, med seboj se popolnoma ujemamo, tako kot glasbeniki kot ljudje .,. Navdihujejo nas vse vrste glasbe in združujemo jih v našo skupno, enotno koncepcijo ...« Kitarist Volker Kriegel, drugi veliki član tega kvarteta. Je bil kratek: »Neznansko dobro se počutim v tej skupini ...« In res je ta kvartet — kolektiv štirih enakovrednih glasbenikov, dveh Nemcev, enega Američana in enega Avstrijca — najbolj posrečena evropska jazzovska kombinacija letošnje sezone. Prav zato bo zastopala zahodnonemški radio na letošnjem mednarodnem festivalu jazza evropskih radijskih postaj v Mootreaujcu. Kdor ne prisluhe dobro, prav lahko zamenja kvartet Dave Pike — Volker Krle-gar Set s kvartetom Gary Burton, letošnjim Jazzovskim ansamblom št. 1 na svetu. Toda Pikova in Krieglova glasba je bolj intelektualna. Pike pravi: »It’s a ooln-cidence! (je pač golo naključje). Zgodilo se je pač, da smo nekako v istem času sestavili našo skupino, in tako ni mogoče preprečiti, da nas ne bi primerjali. Za nas je naša skupina logična kombinacija zvokov in osebnosti, brez kakršnegakoli vpliva drugih glasbenikov ...« Vsekakor se nam v Ljubljani obeta enkratno doživetje, ki bo dostojno proslavilo tako lep in spodbuden jubilej. ANDREJ LENIČ JOHNNV NA NOVIH POTEH CENA: 47.500.- Lit. in 666,00 Ndin VGRAJENA NAPRAVA ZA RAŽENJ TIP 852 Zadovoljstvo modeme gospodinje! Pod orjaško kupolo pariške športne palače vre. Petnajst večerov bo sleherni od 7.000 sedežev razprodan, kajti česar takega oči še niso videle niti slišale ušesa. Pravi pravcati supershovv. Kar poglejmo: za dekoracijo — 50 milijonov starih dinarjev, za oder m odrske učilnice — 70 milijonov, za petsto kilogramov pečene koruze m konfetov, ki jih vsak večer šestnjast topičev izstreli na občinstvo — 750.000 starih dinarjev. Dodajmo še 800 avtomobilskih žarometov, ki so uperjeni proti glavnemu odru, 350 odrskih luči, .od katerih je 50 namenjenih za posebne učinke, 150 zvočnikov, 15 kilometrov električne napeljave, sedem prizorišč Iz aluminija, največje ima 22 metrov v polmeru, dva balona s 13 metri polmera, na katera med predsta vo projicirajo »thrillerje«, vojne prizore in burleske, in 27 metrov dolgo tilmsKO platno, napeto med balonoma. Pa to še ni vse! šestnajst »Stalinovih orgel«, t. j. posnetkov sovjetskih katjuš iz druge svetovne vojne, do zadnjega kotička dvorane izstreljuje trobente in raglje, med predstavo eksplodira deset tisoč petard in zagori' štiristo bengalskih ognjev. Pa tudi to "e ni vse! Krojač Brigitte Bardot Jean Bouquin je za predstavo urezal 240 kostumov — od teh devet za zvezdnika večera —, za plesalke so pripravili 180 žlvopisanih lasulj, za glasbo skrbi pet ansamblov, s petmetrskih jamborov se meče deset kaskaderjev, na dveh ringih se borijo pritlikavi rokoborci, pleše'štiriindvajset plesalcev in plesalk, razkazuje se deset golih deklet, trije n.MADAMi TFnFNSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENŠKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PAN^HAM^ieu^ tedenska PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO IRAN VOJSKA,ZBRANA OB IRAKU______________ Ena najbolje opremljenih vojska Bližnjega vzhoda je pripravljena na spopad. Iran je zbral na iraški meji 80.000 mož, to je tretjino vseh svojih vojaških sil. Vse kinodvorane in gledališča so spremenili v zasilne bolnišnice. Tako piše novinar francoskega časopisa »Exprsss«. »Irak naj si zapomni, da ne bomo dopustili nikakršnih provokacij!« je dejal iranski premier Amlr Abas Hoveida. Njegovi oficirji pa zatrjujejo: »Ob prvem iraškem strelu gremo v napad.« Prvi strel, ki bi prifrčal v Abadan, pa bi lahko zažgal največjo rafinerijo na svetu. Na tem delu je reka Sat al Arab široka le 110 metrov in obdana z lepimi palmovimi gaji. In prav Sat al Arab — reka, ki je nastala z združitvijo Evfrata 'n Tigrisa — je glavni vzrok spora. Da bi napravili mednarodno vodno pot, so Iranci preklicali pogodbo iz leta 1937, ki je Irančanom dajala pravico do plovbe in mostov. Ker hoče Iran obvarovati svojo rafinerijo pred morebitnim iraškim odgovorom, je postavil ob mejo svojo tretjo armado, oboroženo s francoskimi raketami zemlja-zemlja in lovci phantom. Sat al Arab, ki je zaradi pritokov in nalivov močno narasla, je preplavila 400 kvadratnih kilometrov med Ahvazam in Abadanom. Nad vodo je le glavna cesta, po kateri se tretja armada lahko preoi- je do ozkega pasu ob meji. Veliko bolj proti severu, komaj 180 km od Bagdada, se na gričih zbirajo pehota in oklopniki. V jarkih in trdnjavah je vse polno brzostrelk. Vojaki so razpostavljeni vsepovsod. Inženirska četa je v eni sami uri preuredila 7 km ceste v pristajalno stezo za »phantome«. Iraška vojska, katere velik del oficirskega kadra se je šolal v IRANSKI ŠAH: Irak ,jc prešibak ZDA in Franciji — še zdaj je v njej tudi 500 ameriških inštruktorjev — pravi, da se' Irak, ki mu poleg vsega grozi še vstaja Kurdov, prav nič ne boji. Kurdi, ju so se ponovno začeli boriti za svojo neodvisnost decembra lani, zdaj grozijo v Mosulu. Najboljši del iraške vojske, to je enajsta oklepna divizija, ki so jo sprva poslali proti Sat al Arabu, se je morala na poti obrniti m oditi daleč na sever branit to petrolejsko metropolo. Kurdi nadzirajo tretjino iraško — Iranske meje. Neki obmejni prebivalec je povedal: »Ljudem je bilo v največjo zabavo, da so hodili na griče opazovat, kako se na oni strani dajejo Kurdi m Iračani.« Končno so se Iračani umaknili in kakih dvajset kilometrov severno od obmejnega mesta Kosravi pa vse do turške meje so Kurdi gospodarji. V Teheranu pravijo, da imajo Iračani pod oblastjo le še dve kurdski vasi. Razglasitev samostojne kurdske države je baje le še vprašanje časa. Iran upa, da bo v Iraku kmalu počilo, zato je še bolj samozavestna, sicer pa ne gre le za Sat. Iranci čakajo tudi priložnost: ko bodo leta 1971 Angleži za pustila 1 Perzijski zaliv. Iran ne bi rad videl, da bi Američani ali Rusi prevzeli varstvo nad devetimi emirati — velikimi proizvajalci petroleja — ki jih bodo Britanci zapustili. Perzijski šah Reza Pahlavi je lani dejal. »Ne bomo dopustili, da bo imperializem odšel skozi vrata zato, da se bo potem spet priplazil skozi okno drugi imperializem.« Za Bahrein v Perzij- skem zalivu Iranci trdijo, da je njihova štirinajsta provinca, in v teheranskem parlamentu ga čakata dva prazna sedeža. ZDA IZVEDENEC ZA LUKNJE V ZAKONU V naj višjem nadstropju nekega nebotičnika nedaleč od Wall Streeta neutrudno dela svetovno znani svetovalec za monetarna vprašanja dr. Franz Piok. Kadar je kaka vlada v stiski, se obrne nanj. Menda ga je tudi sovjetska vlada že vprašala za nasvet o konvertibilnosti rublja. Vsak njegov nasvet stane 1000 do 1200 dolarjev. Zdaj si zaradi njega belijo glavo ameriško pravosodje in finančni krogi. Mož tako dobro pozna ameriške zakone, da zlahka prelisiči davčne izterjevalce. Ameriškim mogotcem, ki bi se radi vsaj delno Izognili davčnim obveznostim, pomaga kar s priročniki. Pred kratkim je izal šestdeset strani obsegajočo brošuro »The Num-bered Account«, ki jo prodajajo po nekaj več kot 400 Ndin v našem denarju. Doktor Pick je v knjižici obrazložil sistem anonimnih šifriranih bančnih računov, ki so jih doslej porabljale predvsem švicarske banke. Ce si finančnik preskrbi tovrstni račun, Ima proste roke. Svoj denar lahko preliva v zlato (kar je v ZDA prepovedano) ali pa v kakršnokoli drugo valuto. Lahko si privošči kakršnekoli špekulacije, ne da bi ga kdo obdavčil in ne da bi tvegal kakršnokoli nevarnost. Seveda je tako poslovanje nezakonito, na to dr. Pick opozori ne samo enkrat Vendar pa pripominja: »Nisem poklican, da bi reševal filozofsko vprašanje, ali mora posameznik ubogati zakone svoje države, s katerimi ga bodo pošteno obrali, ali naj jih prekrši in si tako ohrani premoženje « V Washingtonu budno spremljajo in računajo, koliko škode jim napravi Pick in vsi njemu podobni strokovnjaki. »Najbolj častitiljivi , ameriški finančni mogotci,« pravijo v ameriški vladi, »uporabljajo zdaj enake metode kot mafija, kadar hoče prikriti denar od igralnic, vina to mamil.« Američanom zdaj ni treba več odnašati denarja v Švico. Zapeljejo se le kakih deset minut vožnje od Miamija pa pridejo do bank, ki same uredijo vse potrebno. Ameriški kongres pripravlja nov zakon, po katerem nobena tuja banka ne bo smela sprejeti ameriškega kapitala, ne da bi prej povedala, kdo je denar naložil. Gospod Pick pa sč tudi tega zakona ne boji. Ni ga zakona brez luknje. n MALEZIJA __________________ POBIJANJA »To je verjetno najbolj žalostno poročilo, kar sem jih v svojem življenju napisal,« je pred nedavnim v Kuala Lum- purju izjavil britanski reporter. Novinar m pretiraval, zakaj to, kar se zadnje dni dogaja v Maleziji, ki je veljala za eno najbolj obetavnih večrasnih državnih tvorb na svetu, je zares tragično. Od ustanovitve leta 1963 sem Je Malezijska federacija, ki obsega nekdanjo Malajo to severno tretjino otoka Borneo, dosegla precejšnje ekonomske uspehe to hvalevredno politično stabilnost. Ves ta napredek pa je stal na kaj majavem temelju: na pripravljenosti malezijskih Kitajcev. ki sestavljajo 35 odstotkov malezijskega prebivalstva, mirnb sprejemati privilegije, ki jih malezijska vlada priznava Malajcem, ki jih je med enajstimi milijoni vsega prebivalstva približno 45 odstotkov Pred nedavnim pa se je ravnovesje podrlo. Neposredno po splošnih volitvah, na katerih je koalicijska stranka, ki jo vodi ministrski predsednik Tunku Abdul Rahman in ki združuje posamezne malajske, kitajske in indijske stranke, izgubila večino v malezijski skupščini, je prišlo do krvavih neredov. Najprej so pripravljali demonstracije Kitajci, dan kasneje pa so Malajci odgovorili na izzivanje prav tako z demonstracijami, ki pa so se kmalu izrodile v krvave spopade. Mladi Malajci, oboroženi z noži in prisiljenimi bambusovimi koli, so začeli vdirati v kitajske hiše to pobijati stanovalce. Kitajci so zgrabili za orožje oziroma orodje, ki jim je prišlo pod roko, in se za- ****** S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU - S KAMERAMI PO SVETU ^NESREČEN ROP: ŠTIRJE GANGSTERJI so vdrli v podružnico Detroit Bank and Tmst Company in vse je kazalo, da jo bodo uspešno popihali z bogatim plenom. Toda eden izmed uslužbencev je le pritisnil na alarmni zvonec in policisti so prihiteli pred banko. Dvema gangsterjema je uspelo pobegniti, toda tretjega so ustrelili na pločniku. Četrti si je potem prižgal cigareto in se vdal. PROTEST NI ZALEGEL: DEVETNAJSTLET-ni Londončan Levvis Rose je moral pred sodišče, ker je njegov konj brcnil nekega mopedista. Pa .je fant menil, da bo najbolje, če na sodišče kar prijaha v srednjeveški opremi z opozorilom »L« na hrbtu. Ko mu je sodnik odmeril kar precejšnjo globo, se je odpeljal domov s taksijem. ■ & ‘ v-V - IIP II - . : OBVESTILO Vsem interesentom za nakup mopedov COLIBRI 14-V sporočamo, da smo zaradi nizkih začetnih serij ter zaradi povečanega izvoza primorani občutno zmanjšati kontingent teh vozil za domače tržišče. Predvidevamo, da bomo večje količine teh izdelkov kupcem lahko ponudili šele sredi prihodnjega leta. Proizvodnja in prodaja vseh drugih tipov mopeda COLIBRI potekata normalno kljub močnejšemu povpraševanju trga. Vse podrobnejše informacije lahko interesenti dobe pri prodajalnah TOMOS ter pri naših trgovskih zastopnikih in njihovih detajlistih. TOMOS Koper COLIBRI ZA DENAR 3 1 KENU BUTTERSU, AMATERSKEMU KOLESARJU IZ CHICAGA DO-slej še ni uspelo priti v časopise, saj kot tekmovalec nima kaj preveč uspeha. Potem pa je neki fotoreporter posnel fanta izza bagerja, in posrečena fotografija je obkrožila svet. 4MARCELLO MASTROI AN NI JE V SVOJI DOLGOLETNI FILMSKI karieri doživel že marsikaj, toda »kaj takega pa še ne«, kot je sam izjavil. Britanski režiser John Boorman je namreč poskrbel, da se je igralec znašel sredi ene najdrznejših orgij, kar so jih doslej posneli. Gre za film »Leo poslednji«. NA NAŠIH SEPTEMBRSKIH TEKMAH STARIH AVTOMOBILOV SE verjetno nikdar ne bomo mogli pohvaliti s takim veteranom. Avtomobil, ki se je udeležil najbolj znane britanske dirke avtomobilskih veteranov, je namreč izdelan leta 1901. BALET (LAČNIH) ANTILOP. POSNETEK JE SEVEDA IZ AFRIKE. OANA Z A 5 T O N I •••••••••••••••••••••••••• Tkanine za vaša oblačila m 'POBJEDA’ Zagreb lastili ^ * • < merx GARLANI1U HENLEYU, ŠTUDENTU IZ NORFOLKA V ZDRUŽENIH ! državah Amerike, pravijo tudi »zaprekar z dežnikom«. Fante namreč ^ trenira tudi če dežuje, da ne bi bil premočen, pa teče čez zapreke kar | z dežnikom v roki. KAVA damorama TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENbKA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO čeli braniti. Prišlo je do tako srditih pouličnih bojev, da je moral ministrski predsednik razglasiti izredno stanje in poklicati na pomoč vojsko. Za Kitajce se je poiožaj s tem samo še poslabšal Večina vojakov je namreč malajskega rodu, tako da so pravzaprav dobili za vrat novega sovražnika. V nekaj dneh je padlo 200 ljudi, povečini Kitajcev, sto in sto, prav tako večinoma Kitajcev, pa je bilo aretiranih. ■ ŠPANIJA______________ TRIDESET LET V IZBI Nihče v vasici Mijas na jugu Španije ni spoznal bledega, ostarelega moža, ki je sredi aprila z obotavljajočimi koraki stopal po trgu. Bil je briinšestdesetletni frizer Manuel Cortes, imenovan Manoliyo, nekdanji župan Mijasa. Ob koncu državljanske vojne je bil izginil on, njegova žena je odtlej veljala za vdovo. V resnici pa je Manuel Cortes trideset let skrit živel pod lastno streho in si je upal na beli dan šele zdaj, ko je general Franco ob trideseti obletnici’ svoje zmage razglasil splošno amnestijo za vse republikance. Manuel Cortes ni zagrešil nobenega drugega zločina razen tega, da se je na Strani republikancev boril proti Francu. Neke noči leta 1939, ko je bila vojna zgubljena in so Francovi komandosi začeli »čistiti« deželo, se je republikanski župan Mijasa vrnil domov, da bi se poslovil od žene. Hotel je bežati, toda Juliana Cortes ga je skrila v prazno’kamrico, v kateri je ostal trideset dolgih let. Nihče ni vedel zanj. Juliana se je sama prebijala skozi življenje. Za sosede je šivala obleke in se naučila plesti rogoznice. Živila je kupovala v več trgovinah, da bd nihče ne opazil, da vselej kupuje hrano za dve osebi. Prvih deset let si je Cortes tu in tam še upal na cesto — ponoči, preoblečen v žensko. Toda tudi to se mu je zdelo prenevarno, tako da naslednjih dvajset let te svoje kamrice ni pomolil nosu; niti takrat ne, ko je skozi ključavnico opazil vlomilca, ki je družinsko srebrnino tlačil v vrečo. Edina vez Manuela Cortesa s svetom so bili časopisi in radio, po katerem je zvedel, da je Franco razglasil amnestijo. Prvikrat po tolikih letih si je spet obul čevlje i skupaj s svojo ženo odšel v Malago, kjer se je prijavil policiji in zaprosil za novo oseb. no izkaznico, ki jo je brez težav tudi dobil. Španski tisk je željno pograbil primer nekdanjega republikanca in ga razglasil za dokaz ponovno pridobljene »enotnosti ljudstva« in velikodušnosti režima. Resnici na ljubo pa Cortesu ne bi bilo treba čakati amnestije, saj v Španiji celo zločini, za katere je predvidena najstrožja kazen, po dvajsetih letih zastarajo. Rehabilitacije nekdanjim republikancem pa tudi amnestija ni prinesla. Peticija, ki jo je podpisalo 1.200 pravnikov, duhovnikov in pisateljev, ki od vlade zahtevajo, naj nekdanjim uradnikom republike vsaj zdaj začne izplačevati pokojnine, je ostala brez odziva. Kdor si vlado predrzne spomniti na njene grehe, ne uide kazni. Tako je duhovnik Victor Manuel Arbolea v katoliškem listu »Signo« zapisal: »Nisem prijatelj morilcev, niti onih iz Guemice, niti tistih iz Badajoza, niti onih iz gozdov Navarre.« Ostri stavek je duhovniku prinesel šest mesecev zapora in 10.000 pezet globe. Priznanje zločinov? JUŽNA AFRIKA ZLATA BLOKADA ——i«—i n ■ m Južnoafriška republika skuša prebiti »zlato blokado«, 23DA pa ji skušajo to po vsi sili preprečiti. Ce se bo Pretorii posrečilo izpeljati načrt, potem bo tokrat prvič po 17. marcu 1968, ko je nastal dvojni trg za zlato, prodala nekaj zlata uradni denarni ustanovi. Ob ustanovitvi dvojnega trga — prostega in uradnega — ko so Francijo, ki je bila takrat še kar bogata, Obtoževali, da skuša s svojim zlatom spodnesti dolar, so Združene države dosegle pri svojih zaveznicah obljubo, da njihove centralne banke ne bodo več kupovale zlata od Južne Afrike. Washington je hotel tako prisiliti Pretorio, ki se »kopa« v zlatu, da bi vrgla zlate rezerve na prosti trg in tako Zbila cene zlata. Toda Južna Afrika Je kot ob predobri letini, rajši spravljala zlato v trezorje. To pa je zalo nezdravo vplivalo na njeno plačilno bilanco: vsako leto se je namreč v državno blagajno stekalo premalo deviznih sredstev od prodaje zlita. Po dolgotrajnih, a brezuspešnih pogajanjih med južnoafriško in ameriško vlado se je Pretoria odločila, da bo poskusila prebiti blokado. Načrt je bil preprost in je temeljil na pravni ukani. Južna Afrika si je sposodila od mednarodnega monetarnega fonda ameriških dolarjev, kanadskih dolarjev in japonskih jenov v vrednosti svojega deleža Zlata v kapitalu fonda. Po statutu monetarnega sklada je bilo treba tako posojilo vrniti ob konou letnega obračunskega obdobja, se pravi 30. aprila. Južna Afrika pa je še vedno dolžnik monetarnemu skladu. V Pretorii namreč upajo, da bodo lahko plačali dolg v zlatu. Ce se jim bo to posrečilo, bo učinek natanko isti, kot če bi prodali zlato za devize. Ta transakcija po uradni ceni 35 dolarjev za unčo nanese skupno 50 milijonov dolarjev. To Je malo več kot kaplja v morje v primerjavi z južnoafriškimi zlatimi rezervami, ki presegajo 1,3 milijarde do larjev. Toda ZDA vidijo v tem nevarnost. Bojijo se, da bi začele kupovati južnoafriško zlato tudi nekatere državne banke. Zato je ameriška državna banka takoj prešla v nasprotni napad. Toda najprej je Pretorio ozmerjala, oponesla ji je, da se kopa v zlatu in da zato nima pravice posegati po postopku, ki je bil prvotno namenjen kot olajšava za revne države, ki so se znašle v finančnih škripcih. Južna Afrika pa na ta očitek odgovarja, da ZDA pač niso poklicane, da govore o morali, češ da že trideset let z umetnimi metodami držijo ceno zlata na isti ravni, vsakokrat, kadar pravila denarne igre motijo njihovo politiko, pa grozijo, da jih bodo razbili. KULTURA IN PROSVETA LIKOVNA UMETNOST umetniški” ŠKANDAL________________ Moskovska »Pravda« je pred nedavnim poročala o škandalu, v katerega je zapletenih več znanih sovjetskih likovnih umetnikov in kritikov, ki jih list obtožuje podkupljivosti, navijanja cen in kraje umetnin. »Pravda« je zahtevala temeljite spremembe v nacionalnem skladu za umetnost, ki določa umetninam cene. Umetniki ali njihovi prijatelji imajo vse preveč vpliva na postavljanje cen, ki jih določajo sebi v prid. Kot primer prav nesramnega navijanja cen, ki ga je list označil za »rop pri belem dnevu«, »Pravda« navaja naslednje tri primere: trije sovjetski slikarji so dobili po 14.000 rubljev za fresko, ki so jo naslikali na steno nekega moskovskega kinematografa; kipar G. V. Terpilovski je za skulpturo, ki stoji na nekem kolhozu v Ukrajini zahteval in tudi dobil 23.000 rubljev; trije slikarji so za tridnevno slikanje plakatov dobili V° 4.000 rubljev honorarja. Poleg tega je »Pravda« poročala tudi, da je direktor osrednje moskovske galerije I. N. Zubok obtožen podkupljivosti in kraje umetnin. V njegovem stanovanju so našli obsežno zbirko sovjetskih umetnin iz 18. in 19. stoletja. Zuboka so priprli. ■ POPEVKARJI BEATLI V FINANČNEM BOJU še pred mesecem dni se je Lennon mimo in domišljavo fotografiral v postelji z Yoko Ono, kmalu nato pa se je z« moral spoprijeti z londonskim finančnim centrom, in začel nadzirati in voditi de‘ lo svojih ljudi pri firmi Hemry Ansbachcr. ****** *■ topljeni sir X \ za mazanje \ A sa \ifi topljeni sir za muzanj« topljeni alr za mazanje EK4TRAMASNI 156% m/masti us. tv kaliti ^BRAILAd 'E1R05AHI ,C ARAHSFB ES -TURNU SEVERIN FETESTI .SOFIJA ROMUNIJO Z AVTOM Romunija pričakuje turiste. To je dežela, v kateri prostrana žitna polja segajo v dišeče gozdove, v kateri se leskeče-jo jezera in v kateri so griči porasli z vinsko trto in sadnim drevjem. Kdor obišče Romunijo, se počuti kot doma. Pregovor pravi, da je treba Romunijo spoznati, nato pa jo vzljubite. OSEBNI DOKUMENTI: potreben je veljaven potni list z vizumom, kjer piše »za vse evropske države in Romunijo«. Vstopni vizum je mogoče dobiti tudi na meji na preprosto ustno zahtevo. Za avtomobile zadostujejo naši dokumenti. »Zelena karta« ni obvezna, vendar je dobro, če jo imate s seboj. VALUTA: romunska denarna enota je len (množina lei), vreden približno 70 par. Izvoz in uvoz romunske valute ni dovoljen. Za uvoz tuje valute ni nobenih omejitev. JEZIK: uradni jezik je romunščina, med tujimi pa je najbolj razširjena fran coščina. V turističnih uradih, hotelih itd. govorijo tudi angleško in nemško. BENCIN: v vseh večjih krajih in ob glavnih cestah so modeme bencinske črpalke. Bencin je domač, obstaja pa ena sama znamka »Peco«. Navaden bencin stane približno 120 par, super pa približno 140 par. KDAJ NA POT? Najprimernejša je poletna sezona; za tiste, ki bi radi obiskali črnomorsko obalo, sta primerna tudi maj in september. Za zimski šport je najprimernejše obdobje od januarja do marca. CESTE: glavne ceste, ki povezujejo mesta in pomembnejše ' kraje, so dobro vzdrževane. Ceste drugega reda so precej ozke, nimajo protiprašne obdelave, so ja-maste in zlasti neprijetne v deževju. Ven dar turistom ni treba skrbeti, zakaj ceste, po katerih bodo potovali, so večinoma dobre. Cestna pravila so takšna kot pri nas Prometni znaki so mednarodni. Vendar priporočamo previdno vožnjo. Ob cesti je namreč mogoče srečati nedisciplinirane pešce in kmečke vozove, ki vam podnevi vozijo nasproti, ponoči pa niso osvetljeni. Včasih se utegne primeriti, da se pred avtomobilom znajde cela čreda ali trop. SERVISI IN MEHANIKI: v vseh pomembnejših mestih so mehanične delav. nice, kjer znajo popraviti tudi avtomobile zahodne izdelave. Rezervne dele je precej težko dohiti. Zato je dobro, če vzamete s seboj tiste rezervne dele, ki vam jih svetuje mehanik glede na obrabljenost in starost vašega avtomobila. Lastnikom fiatov ni treba skrbeti, ker ima italijanska tovarna v Romuniji svoje servise. POMOČ NA CESTI: organizira jo romunski Avtomobilski klub (ACR), ki ima avtomobilske patrole ob glavnih cestah. Servisna služba na cestah deluje od.l. junija do 30. septembra. Ob cestah so table z imeni krajev, kamor se lahko zatečete po pomoč, in pa s telefonskimi številkami, ki vam v takšnih primerih prav pridejo. r * w J i ■' * ’ '#■ HOTELI: večina romunskih hotelov je starejšega datuma. V najpomembnejših turističnih krajih so zgradili veliko novih hotelov, vendar jih je premalo v največji sezoni. Potemtakem je dobro, če pri domačih agencijah pravočasno poskrbite za rezervacijo, zakaj sicer se boste morali zadovoljiti z zelo skromnim hotelom ali z zasebno sobo. KUHINJA: opaziti je mogoče tako vzhodne (turške in ruske) kot zahodne (predvsem francoske) vplive. FTedjedi '»gustari« so zelo okusne. Svetujemo tele jedi: »ciorba de potroace« (puranova in gosja drobovina), »ciorba taraneasca« (teletina), »mamaliga« (polenta z maslom in sirom). V donavski delti pripravljajo veliko rib, ki so zelo okusne. Ribe pripravljajo na tisoč načinov. Zalo okusne so »mi-titei«, klobase iz mehke govedine, in »sar-male«, sarma, ki je zavita v zeljno ali trtino listje. Okusna je tudi divjačina. ITINERAR: od jugoslovansko-italijan- ske meje do Bukarešte je približno 1280 kilometrov. Potemtakem je najbolje, če se iz Ljubljane podaste po avtocesti proti Zagrebu in Beogradu, iz Beograda pa proti Temišvaru (156 km). Do Vršca je cesta asfaltirana, potem pa dokaj slaba do meje. Pokrajina na romunski strani je sprva pusta. Za benciih lahko poskrbite v Pančevu, Alibunaru in Temišvaru. TEMIŠVAR-SIBIU (322 km): cesta je ves čas asfaltirana in dobro ohranjena. Sprva teče po ravnini ob reki Muresul, potem pa se začne dvigati proti *predgor- ODKRIVAJMO NAŠE sosede: ROMUNIJA v . . Vy»* MISI01C Co • • .r ‘ iCO • • • • • v • KOLC \ • -*• •.* DEBRECEN ^ * • •/ -V • .yjntORAOEA. —Xs. • './A ~ . •:/#SAlONTA * * v * *•**•da **I* MAMAIA CONSTANJA n I CARACAl GIURGIU fVARNA Začenjajo se meseci velikega turističnega preseljevanja narodov. Ker tudi Jugoslovani vse pogosteje hodimo na počitnice čez državno mejo, bomo v Tedenski tribuni z vrsto člankov, pravzaprav bolj ali manj praktičnih vodičev predstavili nekatere države, ki so za nas turistično najbolj zanimive. Članku o Romuniji bodo sledile podobne informacije o Grčiji, Italiji, Bolgariji, Avstriji in še nekaterih drugih evropskih državah. Upamo, da bodo vsaj nekaterim našim bralcem te informacije koristile. POHIŠTVO POČITNICE V TUJINI ju Karpatov. Nekaj pred Devo pridete v karpatsko področje. Cesta se dviga in spušča, okolica je zelo zanimiva. Videti je gore, okoli pa so topliški in letoviščar-ski kraji, bencinske črpalke so v Devi in Siibiuju. SIBIU-BUKAREŠTA (272 km): cesfa se vije po slikovitem karpatskem« predelu, ob njej so gosti gozdovi, hribovske vasi vse do, Pitestija. Iz Rinmiou Vilcea vodijo ceste na sve strani v letoviščarske kraje in kraje z zimskim športom. Iz Pitestija teče cesta po donavski ravnini do Bukarešte. Cesta je asfaltirana, a v dobrem stanju. Bencinske črpalke so v krajih Rinniou Vilcea in Pitesti. Iz Sibiuja je mogoče potovati v Bukarešto slcozi Brasov, vendar je pot za 45 km daljša. Vredno je nekoliko zaviti, zakaj pokrajina je bolj zanimiva, cesta pa vseskozi odlična. Od Brasova do Ploiestija se vozite po znani Prahovski dolini, Kjer je veliko toplic in letoviščarskih krajev, tako da si lahko odpočijete ali tudi prenočite. Na tej poti je več bencinskih črpalk. Za vrnitev svetujemo varianto na poti Bukarešta-Temišvar. B UKA K EŠTA-C.R AIOV A — (227 km): cesta teče po dokaj enolični donavski ravnini. Je precej slaba, priporočamo vam, da prej napolnite bencinski rezervoar, zakaj na vsej poti ni nobene bencinske črpalke. CRAIOVA-TEMIŠVAR (332 km): začetek poti je še zmerom na donavski ravnini. Proti Turnu Severinu se cesta vzpne čez Karpate. Vendar to področje -sploh ni kaj zanimivo, cesta pa je slaba. Iz Bukarešte je mogoče potovati na Orno morje Skozi kraje Urziceni, Slobozia, Giurge-ni in Coostantza: pot je dolga 265 km, cesta pa je odlična. BUKAREŠTA: obdajajo jo parki in jezera, leži ob reki Dimbovita. Med obiskom v romunski prestolnici si morate ogledati Palačo republike, patriarsko cerkev, cerkev Stavropoleos, Muzej narodne umetnosti in park Cismigiu. ČRNOMORSKA OBALA: obala je dolga 250 km, ob njej pa so zelo lepo urejeni počitniški kraji. Mamaia spominja na Miami, je pravzaprav shajališče letoviščarjev, ki jim je do svetovljanske zabave, ima moderne hotele, bazene itd. V Constantzi (antičnem Tomisu, kjer )e živel pregnani Ovid), ki je pomembno pri-stajališče, lahko obiščete zanimiva najdišča antične kulture. Eforie Nord je prijeten turistični kraj južno od Constantze. PIATRA NEAMT V SEVEROVZHODNI ROMUNIJI: panorama Moške majice frotirane z dolgimi in kratkimi rokavi v nekaj zelo lepih barvah lahko kupite v trgovinah v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Majice so izdelane iz česanega bombažnega prediva z vpletenim elastičnim sintetičnim predivom, ki zagotavlja majicam trpežnost in nespremenjeno obliko. Majice izdeluje Industrija trikotaže &U2- SARAJEVO VRST SIRA. NOVO! ZDENKA TOPIjENI SIR V NOVI EMBALAŽI TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA panorama rcmrucA d.m« TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA I^NORAM^TEDEN^KA PANORAM/WEDENSKA PANORA11A TEDENSKA PANO ŠPORT IN LOV Beatli se namreč močno bojijo za svojo družbo Northern Songs. Pp smrti njihovega impresarija Briana Epsteina so se jim posli nekoliko zapletli. Družbo Beatles Ltd so spremenili v Apple Corporation, ki Je v petih letih zaslužila 4,5 milijonov funtov s predstavami, 5 milijonov funtov z avtorskimi pravicami in še dva milijona z vnovčevanjem imena Beatles. Zdaj se je Apple Corporation znašla v krizi, in Beatli bi jo radi okrepili z dobičkom družbe Northern Songs. Vendar bi morali za to imeti v rokah vse deklice. Za zdaj imata John Lennon in Paul McOartney samo po 15 odstotkov delnic, Ringo Starr in George Harrison pa po 1,6 odstotka. Petintrideset delnic ima v rokah družba Associated Television Corporation ostale pa množica manjših delničarjev. Northern Songs se lepo razcveta. Leta 1965 so jo poslali na borzo s kapitalom štiridesetih pesmi. V petnajstih minutah so prodali milijon dvesto delnic po 7 šilingov in 9 penijev. Zdaj so te delnice vredne vsaka po 39 šilingov. Beatli, ki bi radi odkupili vse delnice, so ponudili 40 funtov in 6 penijev za delnico. Kakor vidimo, gre pravzaprav le za navaden finančni boj, kakršen poteka skoraj med vsemi družbami. Zanimiv pa je vendarle zato, ker kaže, da se finančno carstvo Beatlov maje in da mu bo treba poslej posvečati več skrbi! ATLETIKA NAJBOLJŠI NA SVETU Večina atletov, ki uspešno sodeluje na olimpijskih igrah, nato mirno počiva na osvojenih lovorikah. Tisti, ki ne uspejo, pa običajno iz razočaranja opuste redne treninge. John Carlos, 193 cm visoki in 81 kilogramov težki sprinter iz New Yorka je izjema. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se bo po škandalu, ki ga je povzročil, ko je med podeljevanjem olimpijskih kolajn v Mexicu s stisnjeno pestjo in dvignjeno roko protestiral proti rasni diskriminaciji, umaknil iz športne javnosti, Carlos vztrajno tekmuje in dosega izredne rezultate, med njimi izenačen svetovni rekord v teku na 100 yardov. John Carlos se je rodil v Harlemu, kjer je tudi preživel otroška leta. Kasneje sti lepe možnosti, da bo postal najboljši sprinter sveta. »Njegova edina šibka točka,« pravi Winter, »je njegova nagnjenost k neuspehom. Vloga nesrečnega športnika mu je včasih tako všeč, da dvomim, da bo dosegel res vse rekorde, ki bi jih sicer zmogel.« Carlos pa je prepričan, da ne bo postavil novih svetovnih rekordov samo v teku na 100 in 220 jardov, ampak tudi v teku na 400 jardov. Nato pa se namerava posvetiti nogometu. ■ LADJE NEKRALJEVSKA »KRALJICA« »Evropcd so tisti, ki zlasti grade potniške ladje-velikamke, ki pa brez Amerike ne bi imele nobenega pomena. Ladje veli- ZNANOST IN TEHNIKA JOHN CARLOS: Izjema? je odšel v San Jose, kjer se je navdušil za plavanje, a ga kmalu opustil, ker visoka šola, ki jo je obiskoval, ni imela plavalnega bazena, in se oprijel atletike. Trener Winter, ki je vzgajal že slavne sprinteriste Tommia Smitha, Leja Evan-sa in Raya Nortona, meni, da ima Carlos zaradi svoje vztrajnosti in uravnovešeno- QUEEN ELIZABETH II: nazadnje le uporabna kanite so odraz želje modernega sveta po potovanju v Ameriko,« je leta 1935 zapisal znameniti ameriški romanopisec Thomas Wolfe. Takrat je bila čezoceanska potniška ladja način življenja. Predsedniki in ministrski predsedniki, igralci in pisatelji, kralji in pesniki so se na velikih ladjah vozili čez Atlantik. Rockefellerji, Astorji in Vanderbilti so v belih frakih sedali za kapitanovo mizo, se v salonih sladkali s kaviarjem, pili šampanjec na promenadnem krovu in dvorili gospem v dolgih oblekah. Krstna plovba kake ladje je bila vselej epohalni dogodek. Na nedavni krstni plovbi čez Atlantik, ki jo Je »Queen Elisabeth 2« po mnogih zapletljajih in neuspehih vendarle srečno prestala, je bdi seznam potnikov še najbolj podoben nekaj stranem londonskega telefonskega imenika. Novinarji so morali deliti svojo pozornost med sina F. D. Rpose- ****** § UPORABLJAJTE SVE20 SODO. BIKARBONO V TOVARNIŠKI EMBALAŽI PO 20 IN 40 GRAMOV TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANO BART: trikrat hitrejša potovanja v Sun Franciscu ARHEOLOGIJA VODA V SVETI DEŽELI velta, med parnika, ki Je že dvaindvajset krat preplul Atlantik, in med belo rmSko, ki je skupaj s svojo gospodarico prebivala v kabini prvega razreda. Ker vreme za sončenje in plavanje še ni bilo primerno, so potniki plesali, popivali in lenariti. Naj-priljubijenejši del ladje je bila kinematografska dvorana, ki je bila od prvega do zadnjega dne plovbe nabito polna. Dobre stare elegance prejšnjih »kraljic« ni več. Bogato opažene dnevne sobe, opremljene s težkimi usnjenimi naslanjači in bronastim okrasjem, so zamenjali z lahkim pohištvom in pokromanimi kovinami opremljeni prostori, ki jih krase modeme slike. Nekdanje obednice so se umaknile restavracijam. Križarjenju QE 2 je sicer manjkalo nekdanjega sijaja, vendar pa je po njem v3aj dvomov o ladjinih sposobnostih konec. Ve- J likanka je nadvse mimo rezala oceanske valove in kapitan potnikom med vso plovbo ni imel povedati »ničesar razburljivega«. __ MEDICINA NOVE KONTRACEPCIJSKE TABLETE Na nedavni zdravniški konferenci v bostonski bolnišnici Peter Bent Brigham je harvardski ginekolog dr. Somers Sturgis poročal o novi kontracepcijski tableti, ki jo preizkušajo 4.7U4 ženske m ki utegne pomeniti konec nezaželenih stranskih učinkov vseh do sedaj znanih oralnih kontracepcijskih sredstev. Nova tableta, ki še ni v prosti prodaji, vsebuje samo eno kontracepcijsko komponento — hormon progestin, ki je znan pod imenom klormadinonov acetat. Najpogostejši in hkrati najnevarnejši stranski učinek kontracepcijskih tablet, ki sestoje pretežno iz estrogenov, so motnje pri strjevanju krvi. Klormadinonov acetat tega stranskega učinka nima, povzroča pa popolnoma nenevarne krvavitve in motnje v mesečnem ciklusu. Novo tableto, ki se je je že prijel vzdevek mini tableta, je treba uživati brez prekinitve vsak dan. MEDICINA DVOM O TABLETI Rak na prsih je najpogostnejši vzrok smrti ameriških žena, ki jih vsako leto približno 29.000 podleže tej zahrbtni bolezni. Kljub velikemu napredku medicine in posebnim prizadevanjem, s katerim se zdravniki borijo proti rakastim obolenjem, se Je smrtnost zaradi raka na prsih v zadnjih dveh generacijah močno povečala. Zakaj? Nekateri zdravniki menijo, da rakasta obolenja na prsih povzroča redno uživanje kontracepcijskih tablet, drugi to domnevo spodbijajo. Dr. Roy Hertz, predstojnik nacionalnega inštituta za zdravje otrok in človekov razvoj, Je napovedal, da bo dO leta 197l zbolelo za rakom na prsih približno 1(1 milijonov Američank, ki redno uživajo kontracepcijske preparate. Dr. Hertz je svojo trditev utemeljil z rezultati poskusov na opicah, psih in hrčkih, ki jim je dalj časa dajal estrogen (ženski'hormon, da se je pri poskusnih živalih po razdobju, ki pri človeku ustreza desetim letom, pojavila zelo velika dovzetnost za rakasto obolenje prsi. Američanke uživajo kontracepcijske tablete kakih osem let. Dr. Willard M. Allen, predstojnik oddelka za ginekologijo na washingtonski medicinski fakulteti, spodbija napoved dr. Hertza s trditvijo, da rezultati poskusov na živalih ne drže vselej tudi pri ljudeh. Poleg tega pa je prepričan, da koristi kontracepcijskih tablet še vedno krepko odtehtajo morebitno tveganje. m PROMET REŠITEV ZA SAN FRANCISCO Promet v San Franciscu je že tako1 gost, da predvsem med prometnimi konicami prihaja do hudih zastojev Najbolj prizadeti so mestni konci ob zalivu, predvsem Oakland. Berkeley in Sausalito, ki imajo preveč avtomobilov in premalo cest. Da bi se rešil nenehnih zadreg, je San Francisco začel graditi 120 kilometrov dolgo omrežje komibmirane podzemeljske, tudi po površju speljane in tu in tam pre- cej visoko nad zemljo dvignjene železniške proge, imenovane BART (Bay Area Rapld Transit), ki bo predvidoma končana do le ta 1972, in bo stala 942 milijonov dolarjev. Proga bo popolnoma avtomatizirana m bo vožnjo iz San Francisca v Oakland s tfjde setih skrajšala na devet minut. Vlaki bodo vozili s povprečno hitrostjo neka) več kot 80 km/h. Vagoni bodo opremljeni z udobnimi tapeciranimi sedeži in preprogami, ki bodo dušile hrup BART bo rabil 2,500.000 ljudem, ki prebivajo v San Franciscu in njegovih bližnjih in oddaljenejših predmestjih. Novi načrt, ki naj bi velemesto rešil najhujših zastojev, pa je šele začetek: do leta 1980 name ravajo progo podaljšati na 011 km. Res Je sicer, da BART nikakor ne bo mogel rešiti prav vseh prometnih problemov, nobenega dvoma pa ni, da bo sedanji kočljivi položaj znatno olajšal. m Tisoč let pred Mojzesom je v bližini današnjega Safada na severu Izraela zraslo mesto po imenu Hazor, kii ga Stara zaveza imenuje »prestolnica vseh kraljestev« Kamaama, obljubljene dežele Izraelcev. Arheologi so odkrili Hazor že leta 1875 in so odtlej Izkopali že več velikih templjev, 13,5 metra visokih zidov, žitnic, utrdb in pokopališč. Na enega izmed osnovnih vprašanj pa si strokovnjaki do nedavnega niso znali odgovoriti, Kako so se prebivalci prestolnice Svete dežele, ki je izredno suha, oskrbovali z vodo? Uganko je šele pred kratkim rešil arheolog Yigael Yadin, nekdanji načelnik izraelskega generalnega štaba. Yadinova Izkopavanja med letom 1955 in 1958 so razjasnila marsikatero neznanko o dvaindvajsetih mestih, ki so od tretjega tisočletja do drugega stoletja pred našim štetjem zrasla na kraju, kjer je stal Hazor. EgiP; čani, Aramejci, Asiirci, Babilonci, Izraeliti in Perzijci so drug za drugim mesto oblegali, zavzeli in na novo zgradili uitrdbe. V različnih plasteh Hazorja je Yadin našel ostanke mogočnih Salomonovih vrat, tri kanaanttske templje, bazaltne plošče 7-vklesanimi molitvami Soncu in Izraelski tempelj, podoben Salomonovemu, vendar ****** AMERIŠKI VESOLJSKI NAČRTI IN RAČUNI: ČE BO LE DOVOLJ DENARJA LUNA JE LE ZAČETEK KOT VSE KAŽE, JE AMERIČANOM POT NA LUNO ODPRTA. TODA TO JE LE PRVA ETAPA V OSVAJANJU VESOLJA IN ČEPRAV SE NASA OTEPA S ŠTEVILNIMI TEŽAVAMI, Sl JE ŽE ZASTAVILA NOVE NALOGE IN CILJE. Preteklo je osem let, kar je amertšk: predsednik John F. Kennedy pozval svoje sodržavljane, naj se ne ustrašijo naporov in žrtev, da bi postali »pionirji vesoljskega programa«, porabljenih je bilo 24 milijard dolarjev in ZDA stojijo pred sveča nlm trenutkom, ko bo njihov prvi astronavt — če ne pride do nepredvidene nesreče in če skrivnostni Rusi v zadnjem hipu ne potegnejo skritega asa iz rokava — kot prvi' človek stopil na površje Zemljinega satelita. Ko tako stojimo na prelomnici velikega dogajanja, je zanimivo ozreti se nazaj v preteklost, še bolj privlačen pa je pogled v načrte prihodnosti. Ameriški program osvajanja Lune Je potekal postopoma. Najprej so astronavti v kapsulah Mercu ry dokazali, da čl ovčk lahko ostane živ v sovražnem vesolju. Potem so njihovi nasledniki v kabinah Ge-mtaijev, potrdili, da lahko živi in dela v breztežnem stanju, ko njegovo vozilo krc ži v orbiti skozi vesolje. Božični polet Apolla 8 je potrdil vero v človekovo usposobljenost in tehnično dovršenost, da se iztrga vplivu Zemljine privlačnosti, doseže in obleti tuje nebesno telo in se varno vrne. Desetdnevno potovanje Apolla 0 je še enkrat zagotovilo, da so vesoljske iad-je tipa Apollo primerne za spuščanje na Luno, in zdaj se je iz vesoljskih prostranstev vrnil Apollo 10, izvidnica pred odločilnim poskusom osvojitve Zemljinega satelita. Hkrati s temi spektakularnimi poleti so Američani sondirali teren s kopico drugih satelitov: Rangerji, Lunar Or-bitri, Surveyorjd, ki so z vseh strani fotografirali Lunino površino, se celo spustili nanjo in analizirali njena tla, da bi bili za njene prve osvajalce pravočasno nared natančni zemljevidi in dokazi o varnost! pristanka. Toda kljub temu, da po vseh teh Izdatkih in naporih Američani zdaj stojijo na pragu velikega uspeha, so funkcionarji družb, ki se ukvarjajo z aeronavtiko in vesoljskimi raziskavami, pred občinstvom močno zadržan'., pri sebi pa celo mračni in črnogledi. Njihovo zmagoslavje je hkrati njihova skrb: s tem, da so od uspešnega vtirjenja prvega, borih 15 kg težkega satelita Explorerja napredovali do Apollo-vega izkrcanja na Luni, so postali podobni velikim režiserjem, ki se jim je posrečila blesteča predstava in ki vedo, da bo občinstvo neizprosno terjalo Se boljšo ponovitev. USODNO POLETJE S kritiki na glavi in z negotovostjo v srcu žaram Nixonovlh meglenih namenov glede vesoljskih raziskav, visoki funkcionarji NASA, od Cape Kennedyja do vesoljskega središča v Houstonu, grozijo 2 ostavkami ali pa godrnjajo, češ da bodo za staro šaro, ko bo pristanek na Lurn opravljen. Notranje praske, ki so jih do slej še vselej potlačili, začenjajo prodirata v javnost: najbolj opazna je bila ostavka Paula Haneya, »glasnika Apolla«. Proračun za NASA so zmanjšali kar za 3,8 milijarde dolarjev od vrhunca, ki g‘a je s 5,9 milijarde dolarjev dosegel leta 1966. Vojska izurjenih tehnikov, v katerih Wemher von Braun vidi 90 odstotkov investicij v NASA, se je od vrtoglavih 400.000 mož zmanjšala za polovico. Sodeč po zdajšnjem gibanju delovne sile se bo do 1972 zmanjša!® kar na 50.000! Bela hiša, ki ima z vietnamsko ' volno in z domačimi težavami več ko preveč skrbi, ameriškemu vesoljskemu programu za obdobje po Apollu ne posveča veliko pozornosti. Ce se ne zgodi kaj ne predvidenega in če Nixon — podobno kot njegov veliki prednik leta 1961 —ne pokaže na nove, razburljive cilje, se zna zgoditi, da bo ekipa, ki je zasnovala Apollo in njegove uspehe, začela razpadati, že iz golih tehničnih razlogov se lahko zgodi, da bo ameriškim vesoljskim raziskavam spod. sekana glavna veja. Zadnja od 15 prvih stopenj Saturna 5, prvi in najvažnejši člen NASA v izstreljevanju vesoljske rakete s posadko, bo veliki hangar, kjer sestavljajo rakete, zapustila prihodnjega junija. DO 1972 NASA ne bo imela na voljo nit; ene več! Res je sicer, da so ji dodelili dodatna sredstva za še tri Saturne 5, toda ta denar bo komaj zadostoval za zgladitev morebitnih zastojev in podaljšanih rokov v proizvodnji. Direktor programa Apollo George Low pravi: »To poletje se nam po nuja zadnja priložnost, da si zastavimo nove cilje, če nočemo tvegat: usodne prekinitve.« BOJ ZA ODSTOTKE Odkar je John Kennedy napovadal program Apollo, ameriške vesoljske raziskave še niso bile deležne takega kritičnega pretehtavanja. George Mueller, vodja poletov s posadko, je celo vprašal prekaljene no vinarje: »Pa mi povejte, kako naj ljudem prodamo vesoljski program!« Drugi lunk-oionarji NASA so v strahu, da bodo pristanki na Luni mnogim Američanom po menili konec namesto novega začetka. V javnosti vse pogosteje premlevajo vsa sta-ra vprašanja: Ali človek soda v vesolje? Ali bi res morali postaviti na Luni opor! šče? Je mar vesoljski program razmeta vanje, ko je državni proračun že zavoljo drugih potreb v škripcih? Kako nltro naj ZDA sploh silijo naprej v vesolje? Štiričlanska delovna komisija, ki jo je imenoval predsednik in ki jo vodi podpredsednik Spiro Agnew, upa, da bo na vsa ta vprašanja zadovoljivo odgovorila v svojem poročilu, ki bi ga morali objaviti 1. septembra. Lee DuBridge, manstveni svetovalec predsednika Nixona in član te komisije (druga dva člana st« še visoki funkcionar NASA Thomas Paine in sekretar vojaškega letalstva Robert Seamans), je obljubil »uravnovešen program«. Ni še gotovo, kaj naj bi to pomenilo, a funkcionarji NASA so že dali vedeti, da oi se za dovoljili z nekakim kompromisom med praktičnim in zanesenjaškim. V začetku maja je lastna svetovalna komisija NASA v poročilu 0 ciljih obdobja 1975/85 predlagala program, ki predvideva nadaljevanje poletov s posadko, raziskave na Luni, orbitalne vesoljske postaje, izvidnice na planete in cenejše vesoljske prevoze. Komisija meni, da bi bilo vse to moč doseči s proračunom, ki bi se gibal od 0,5 odstotka do 1 odstotka • bruto nacionalne ga produkta (4,5 milijarde do 9 milijard dolarjev od več kot 900 milijard za lete 1969 predvidenega bruto produkta) Toda pustimo ob strani nevarnosti m negotovosti, ki grozijo proračunu NASA saj samo vodstvo zagotavlja, da se le ni bati bankrota. Čeprav bodo prihodnji načrti zahtevali veliko večjo vsoto, kot je 24 miljard, ki jih je pogoltnil Apolld. lahko mirne duše pričakujemo, da bodo cilji, postavljeni v prihodnjem desetletju, več ali manj doseženi. NASA si je ,»enovite takle vozni red: — Apollo 10 je moral v vesolju »zategniti vozle in izločiti vse nepredvidene težave«, preden bi ameriški astronavti 16. junija krenila na odločilno pot, katere kanec bo na Luninih tleh. VOZNI RED NASA — Apollo 11 do vključno Apollo 20: julijski pristanek na. Luni naj bi oh le prvi od najmanj desetih pristanke / na Zemljinem satelitu. Z dokajšnjo mero pre vidnosti načrtovalci predvidevajo še tri pristanke v prihodnjem letu. Vsi rmanu moduli naj bi pristali na dveh nižinskih morjih in na dveh ločenih vdsokoravnta Astronavti Apolla 11 se od svojega Vozila ne bodo oddaljili več kot 15 metrov Njihove znanstvene aparature — s kratico jih imenujejo EASEP (Eariy Apollo Scient-i fic Payioad = znanstveni koristni tovor zgodnjih Apollov) — obsegajo seizmograf za odkrivanje Luninih potresov, opremljen s sončnimi baterijami, in ogledalo, od katerega se bodo odbili z Zemlje pos.la ni laserjevi žarki, s čimer bodo natanko izmerili oddaljenost obeh nebesnih teles Astronavti, ki bodo opravili drugi, tretji in četrti pristanek — potemtakem enkrat tja do prihodnjega poletja —-bodo s seboj ponesli veliko bolj zapletene aparature, itpenovane ALSEP (Apollo Lunar Surface Rjcperiments Package = ApolldV zavoj za poskuse na Lunini površini). To so magnetometer, ki naj bi izmeril Luni no magnetno polje, detektor ionov za proučevanje nabitih delcev, ki dosegajo Lunino površje, minometalec, kaj-t.i ob eksplozijah min bodo lahko' proučili lastnosti Luninih kamnin, in napravo za merjenje toplote, ki jo oddaja Luna. Pri zadnjih šestih pristankih Apolla bo lunami modul spremenjen, da bi astronavti lahko ostali na Luni do 72 ur. Posadka Apolla 11 bo ostala le 22 ur, čeprav bi se v sili lahko zadržala na Luni tudi 48 ur. Posadke poznejših Apollov bodo veliko bolj gibčne: z »lunarnim letainvm strojem«, raketnim vozilom za enega človeka, se bodo astronavti lahko staraj de set kilometrov oddaljili od lunarnega modula in premagovali do 150 metrov visoke pečine. Pozneje jim bo na voljo še »lunar ni jeep«, 300 kilogramov težak goseničar, katerega akcijski radij bo skoraj 1000 ki lometrov. To vozilo je sicer še stvar prihodnosti, a ga že snujejo. Funkcionar Tbo mas Paine pa se ogreva predvsem za ne-kak lunarni bivak, kamor bi se nasedli astronavti lahko zatekli za vsaj dva me seca, kar bi bilo čisto dovolj za priho 1 reševalne ekspedicije. — Orbitalni laboratoriji so nekakšen stranski produkt naporov in milijard, po rabljenih za lansiranje Apollov. Tri mts-je, prva na jesen 1971, bi kakih 350 kilometrov nad Zemljino površino zgradile ve soljski laboratorij s posadko. Tričlanske ekipe bi si našle zavetišče v izpraznjenih rezervoarjih rakete Saturn 4 B. V prvem moštvu bi bil zdravnik, ki bi proučeval vplive breztežnega stanja na sebi m na svojih tovariših med njihovim 28-dnevnim bivanjem v vesolju. Moštvo bi tudi skuša, l-o ugotoviti vpliv vakuuma in breztežnega stanja na nekatere proizvodne procese. Serp sodi varjenje z elektronskim snopom in uporaba staljenih materialov za izdelavo superodpomih litin in idealno okroglih krogličnih tečajev. Tri tisoč kubičnih metrov velik bivalni prostor astronavtov bo razdeljen na prostor za počitek, pečico na ultra žarke, prostor za »mini« prho s sesalnikom, ki bo poskrbel za odpadne snovi, in celo stranišča na stisnjeni zrak ne bo manjkalo! Druga in tretja izmena bosta v teh laboratorijih ostali do; 56 dni V času tretje odprave bodo poslali na krožno pot okrog Zemlje observatorij s 13 instrumenti za opazovanje Sonca, pred vsem sončnih izbruhov, ki so največja ne varnost za vesoljske polete. Proti koncu naslednjega desetletja namerava NASA zgraditi orjaško »orbitalno univerzo«, ki naj bi ostala 'v vesolju de set let. Dvanajstčlansko moštvo bi se me njavalo vsakih šest mesecev, »univerzo« pa bi postopoma povečevali, dokler ne bi nazadnje v njej našla prostora »fakulteta« za 100 ameriških in tujih znanstvenikov, moških in žensk, ki bi jih s pomožno raketo vozili v vesolje in iz vesolja — Tovorne rakete bodo razvijali v prihodnjem desetletju. Funkcionar °a'nc upa, da bo kmalu uspelo znižati stroške izstrelitve enega kilograma materiala v orbito od sedanjih 1000 dolarjev na 100 dolarjev. Nekatera tovorna vozila bodo imela premična krila, da bodo lahko pristajala na letališčih namesto na oceanu Na projektantskih deskah so že zdaj načrti treh različnih raket: Tri-Maran < tristopenjska raketa, katere stopnje pa so postavljene druga ob drugi namesto druga na drugi; to raketo se bo dalo večkrat uporabiti), Dixie Cup (s ceneno prvo stopnjo, ki Jo bo moč -zavreči in ki bo uporabljala trdno gorivo) In Big Dumb Boo-ster (po naše »raketa teslo«, ker bo brez vodilnih aparatur, zapletenih črpalk za gorivo in napeljave cevi). V nevadski puščavi že preizkušajo jedrski motor, ki ga bodo vključili, ta bodo te rakete zapustile zemeljsko . atmosfero. Izpopolnjen jedrski motor »Nerva« bo lahko razvil 30,000 kg potisne moči in bo za to porabil pol manj goriva kot običajne rakete. — Onkraj Lune bo NASA poslala svo je vesoljske ladje leta 1971, to naj bi se dvoje vesoljskih vozil vtirilo. v >rb:to okrog Marsa. Za 1973 predvidevajo rajne! pristanek dveh »Vikingov« na Marsu. Razmišljajo tudi o »mini turi« Venera — Merkur: Venerina privlačna sila naj bi satelit pognala proti Merkurju. Morda najbolj zanesenjaški načrt NASA je »velika tura«, tj. poleti na zunanje planete —• Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Ti štirje planeti bodo v prihodnjem desetletju v takem položaju, da bi Jih lahko obletela ena sama vesoljska ladja, izstreljen* » obdobju 1976/78. Tako ugoden položaj se bo ponovil šele čez 179 let. S POSADKO ALI BREZ NJE? Pri vseh teh drznih načrtih pa im* NASA še vedno težave s kritiki, ki ji celo branijo pošiljati ljudi na Luno. S približevanjem dneva pristanka na Luni se ogor-čena razprav* o prednosti poletov brez posadke pred poleti s posadko vse bolj zaostruje. Svetovno znani zgodovinar Arnold Toynbee imenuje Apolla »norost moža na mesecu. Jerome Wiesner, znanstveni sodelavec Johna Kennedyja, je opozoril, da bi bilo »napak odobriti 100 milijard dolarjev za polet na Mars, ko imamo še težave, kako priti iz Bostona v New York«. Fizik Ralp Lapp pa pravi: »Le znanstvenik, ki ga luna nosi, bi se za tisočinko sekunde še pomišljal, kaj izbrati, če bi imel na voljo porabiti 500 milijonov dolarjev za osnovne raziskave ali pa jih dati za to, da mu z Lune prinesejo ničvredno vrečo kamenja.« Ko odgovarja na take kritike, funkcionar NASA Mueller opozarja, da ima človek tri prednosti pred strojem: »Zelo Si- N rok spekter čutil za sprejemanje informacij, vgrajen spomin in možgane, ki prekosijo vsak elektronski računalnik, in izredno mnogostransko sposobnost za akcijo in fizične operacije.« Wemher von Braun, oče nemške rakete V-2 in eden od pionirjev ameriških vesoljskih raziskav, pa je ostrejši: »Vesoljski program Človeku prvič v zgodovini omogoča, da na vso moč razvija znanost in tehniko, ne da bi Se zato moral zaplesti v svetovno vojno. Kaj moramo za vraga res imeti vojno, da lahko najšo tehnologijo spravimo na višjo raven?« DIRKA SE NADALJUJE Ce ne že vojna, pa morda Realpolitik drži v rokah ključ do prihodnosti zdaj tako kritiziranih poletov s človeško posadko ta s tem tudi do prihodnosti ameriške NASA. Sputniki so porodili Apollo in povsem tremo lahko pričakujemo, da bo sovjetska konkurenca spodbudila Združene države k nadaljnjim vesoljskim podvigom. Pred tedni so iz zapečatene komore, v kateri so se sami vzdrževali pri življenju leto in dan, prišli nekateri ruski znanstveniki — in potovanja na Mars traja natanko leto dni. Povrhu funkcionarji NASA trdijo, da bodo sovjetski znanstveniki kmalu prišli na dan z iovolj veliko raketo,' da bo lahko poletela z Zemlje na I.uno, pristala in se spet vrnila. Ce se to zgodi, se bodo tudi v ZDA spet odprle državne blagajne in radodarna roka bo NASA natresla toliko dolarjev, kolikor jih bodo možje raketarji potrebovali. Duška se mora namreč za vsako ceno nadaljevati ... SLIKE OD ZGORAJ NAVZDOL: tako nekako naj bi bil videti vesoljski laboratorij; vesoljec na Luni z raketno letalno napravo; raziskovalno vozilo za vožnje po Luni »univerza« v orbiti^ "S-** ni bjl le hraber vojak, nepoboljšljiv prepirljivec, temveč tudi velik kavalir, ki ni nikoli - niti na lovu - izgubil priložnost za galantne pustolovščine. Po ljubavnih pustolovščinah so jedli in pili ob vzklikih VIVAT PANDUR - VIVAT TRENK! Tradicija se nadaljuje Novi Junak in veseljak je kapljica novega sla vonskega vinjaka, ki prinaša občutek hrabrosti topline in brezskrbnega življenja. Poizkusite, vsaka kapljica te pijače vam bo nu dila spomin na avanture in legende o Trenku ŽIVELI OB VINJAKU TRENK! • ZVEČEVO TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TFnpNSk« uun„„, . . TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA^EDENSKA MMORAMj^EDENSKA M^ORAMATCDE^KA^ANORAKIA TEDENSKA PAN' zgrajen kakih 300 let pred njegovo vladavino. Yadin je vedel, da so starodavni inženirji izkopali globoke predore pod mestnim obzidjem, ki so vodili k bližnjim studencem. Lanske jeseni je arheolog v bližini studencev ob vznožju griča, ki pokriva Hazor, opazil veliko, plitvo vdolbino. Pre- YADIN: odkritje za turiste v vdolbini pridan, da so studenci dn vdolbina v vzročni povezavi, je najel 160 delavcev in začel z obsežnimi izkopavanji. Po treh mesecih so odkrili pravokoten zidan prostor, ki je nastal Okoli leta 850 pred našim štetjem m ki je središče razvejanega omrežja kanalov, ki se spuščajo do gladine podtalne vode. Yadin namerava staro vodovodno omrežje v celoti restavrirati in ga napraviti dostopnega turistom. ■ ŽELEZNICE______________ ZLATI KLIN V UTAHU Zlati klin, ki je spojil 1.747,4 km dolgo železniško progo Utadon Pacifica s 1.110,2 km dolgo progo družbe Central Pacifica, so zabili 10. maja 1869 ob 12.47. uri. Novica o tem dosežku se je bliskovito razširila po vseh večjih mestih ZDA. Začela so se veličastna proslavljanja prve ameriške transkontinentailne železnice. K slavnostni proslavi stoletnice železniške proge, ki sega od atlantske do pacifiške obale, se je na pusti visoki planoti, znani pod imenom Fromootary, v ameriški zvezni državi Utah zbralo kakih 10.000 železničarjev, železniških uradnikov ter politikov. Proslava, ki naj bi bila ponovitev tiste izpred sto let, se ni odvijala v skladu z načrti. Kalifornijski guverner, ki naj bi zabil zlati klin, ki so ga posebej za to priložnost prinesli iz univerze Stanford, je zaihtel kladivo in klin — zgrešil. Tudi pod- predsednik družbe Union Pacific, ki je guvernerju priskočil na pomoč, ni imel sreče. Sele generalu Jacku Casementu se je klin posrečilo zadeti. Leta 1869 so ZIDA imele 75.436 km železniških prog ter 15.000 lokomotiv in 389.000 vagonov, ki so v enem letu prepeljali 150 milijonov potenikov in 70 milijonov ton tovora. Sedaj imajo Združene države 29.000 dieslovih in električnih lokomotiv, ki so lani po več kot 359.000 kilometrih železniških- prog prepeljale 1,5 milijarde ton tovora in 303 milijone potnikov. MALA KRONIKA NEZVESTOBA NOVA MERILA Naj število skokov čez plot v Ameriki narašča ali ne, resnica je, da je zakonska nezvestoba postala nekakšna Lahkosrčna in občutkov krivde osvobojena zabava. Na nedavnem kongresu ameriškega združenja psihiatrov v Bal Harbourju je dT. Leon Salzman z georgetovvnske univerze poročal, da večina prešuštnikov v nasprotju z javnim mnenjem ne pozna niti strahu niti občutka krivde, saj je prepričana, da bežna pustolovščina koristi duševnemu ravnovesju in jim pomaga »prenašati« zakon. Socdologinija dr. Jessie Bernard meni, da je vzroke za spremembo moralnih načel treba iskati tudi v dejstvu, da sodobne ženske ljubosumnost ne muči več toliko, kot je mučila prejšnje generacije. Kot dokaz te trditve navaja dr. Bernardova pogostno izjavo poročenih Američank, da njihovega 2iakona ne kali »nič resnejšega« od nezvestobe. Poleg tega se vse številnejše ženske tudi same spuščajo v pustolovščine, deloma kot posledica večje ekonomske neodvisnosti, deloma pa po zdslugi kontracepcijskih 'tablet, ki so jih rešile strahu pred nezaželeno nosečnostjo. »Strah, ki so ga njega dni doživljale žene nezvestih mož,« pravi dr. Bernardova, »je izviral iz skrbi za njihovo ekonomsko varnost. Dandanes se pojavlja nova generacija žensk, ki ji seksualnost pomeni prijetno zabavo.« Tudi življenje mladih, neporočenih parov je v zadnjem času popolnoma drugačno, kot je bilo pred nekaj desetletji. Mladi moški in ženske se spuščajo v intimne stike, pa naj le-ti vodijo v poroko ali ne. Po svoje je ta način boljši, saj mladi pari tako žive neprisiljeno in brez občutka, da so vezani. Nezvestobe praktično ni, saj se par brez večjih pretresov razide, če ima eden ali drug izmed partnerjev 'skupnega življenja dovolj. ITALIJA ^ NE KOLNI V Italiji je preklinjanje — prav tako kot ločitev — greh zoper boga in zoper posvetno gosposko. Tudi ateisti se ne izognejo globi v višini 500 novih dinarjev, če v javnosti po nemarnem omenjajo ime boga, Marije ali dostojanstvenikov katoliške cerkve. Kljub visoki globi — in njprda prav zaradi prepovedi — pa je preklinjanje italijanski narodni običaj. Po ocenah Nacionalne zveze za boj zoper bogoskrunstvo Italijani vsak dan pošljejo v nebo več kot milijardo kletvic. Italijan, ki ga ustavi prometna zastoj, začne zmerjati boga ali papeža s pisano vrsto psovk, od psa in prašiča do rablja. Tudi devica Marija je kaj priljubljena tarča tistih, ki jim ne gre vse tako od rok, kot bi radi. Nižja duhovščina se rada zateka k to-lažbi, da ljudje, ki preklinjajo, ne vedo, kaj delajo. Sodišča so manj prizanesljiva: ne oziraje se niti na stopnjo izobrazbe, gmotni položaj ali lokalne navade, ampak brez milosti pobirajo globe. Precej dvomljivo pa je, da bi bilo s prizanesljivostjo ali pretirano strogostjo preklinjanje iztrebiti. Naoionalno združenje za boj zoper bogoskrunstvo, ki se tega dobro zaveda, se je odločilo za prijateljstvo preprtčeva zbralo je kakih 3.000 »komandosov«, ki ( skujejo gostilne, stadione in bare ter ste opozarjajo, da je preklinjanje zelo g reč. Koliko uspeha bo imelo združenje, težko reči. Novinarji in lingvisti se b' da ne ravno veliko. »V Italiji imamo p: ža,« je rekel eden izmed njih,- »Bog pri ni nič skrivnostnega, ampak skorajda < vsake družine Zaradi tega ni nič čudni če se nanj tu in tam razjezimo in ga t pošteno ozmerjamo.« ITALIJA VINO —BROZGA. Umazana zgodba se je začela lani poleti, ko je policijski oddelek, znan pod imenom »Bakhova četa« obtožil 260 italijanskih vinogradnikov in vinskih trgovcev, da so pod imenom Chianti, Valpolicella’ in drugimi prodajali brozgo, ki vsebuje vse, razen pomij in — grozdnega soka. Med neobičajnimi sestavinami omenimo solno kislino, pepeliko, oslovsko kri, amonijak, anilinska barvila in gnile bananine olupke. Italijansko pravosodje se ne odlikuje po naglici, v tem primeru pa je tožilstvo zasulo sodišče s kakimi 100.000 stranmi zapisnika In tako je sodišče šele pred kakimi štirinajstimi dnevi lahko odšlo ogledovat (pokušanje ni priporočljivo) ka- ****** SLONOV JE PREVEČ Letos bodo velike klavnice predelale v najrazličnejše mesne izdelke nekaj tisoč slonov. Protesti ljubiteljev živali so zaman: zoologi in uprave nacionalnih parkov vztrajajo pri svoji odločitvi, saj so se sloni tako razmnožili, da ogrožajo sebe »Sloni so pri nas postali že prava nadloga. Iz dneva v dan uničijo več plantaž, kar se utegne sprevreči v katastrofo. Slone je v velikih gozdovih težko loviti, vrh tega pa so debelokožci zaščiteni, tako da morate za vsak odstrel prositi za dovoljenje.« Možu, ki Je to zapisal, ne bi mogli očitati, da zastopa koristi lovcev na veliko divjad. Bil je Albert Schweitzer, ki je ta-,ko potožil pred desetimi leti. Njegova napoved se je uresničila. Sloni, ki jih imajo evropski obiskovalci živalskih vrtov in cirkusov tako v čislih, so za Afričane največja nadloga na svetu. In prav uradi za zaščito divjih živali v najbolj ogroženih deželah so se odločili, da bodo dali pobiti nekaj tisoč debelokožcev. Položaj je paradoksen. Pred petnajstimi leti se Je razlegel klic: »Za divje živali ni več prostora!« Divji lovci bele in črne polti so afriško veliko divjad v enem stoletju prignali na rob propada. Kolonialni gospodarji so slabe vesti proglasili poslednja nedotaknjena področja za nacionalne parke. • Mlade, neodvisne afriške države so skrbno čuvale svoje naravne parke. Ne morda iz sentimentalnih nagibov, ampak zaradi tega, ker so kaj kmalu spoznale, da jim ti poslednji paradiži prinašajo nujno potrebne devize. Fotosafariji so postali izvozni artikel številka ena. Začeli so veljati zakoni, ki so za divje lovce predpisovali izredno ostre kazni. »KONTROLA ROJSTEV« Pri tem pa so zagrešili dve napaki, isti, kot so ju pred njimi že Evropejci. Evropski kmetovalci so si uredili kmetije pre- \ • Fotografije nad naslovom: Debelokožci, ki so iz zraka videti prav prijazni, povzročajo v afriških nacionalnih parkih in v njihovi okolici neprecenljivo škodo; drevo, ki se ga loti slon, je na koncu še najbolj podobno svežnju ličkanja blizu naravnih parkov, tako da so jim posevke uničevale divje živali. K temu pa je treba prišteti še zmotno mnenje, da je divjad v naravnem parku treba prepustiti samo sebi. Kam to pripelje, je splošno znano: škoda, ki jo srnjad, jelenjad in divje svinje povzročajo na poljih vsako leto doseže milijonske vsote. Afričani so svoje plantaže raztegnili do meja rezervatov, ki so mnogo preveliki, da bi jih mogli ograditi. Nacionalni park Tsavo v Keniji, na primer, meri 20.000 kvadratnih kilometrov, kar je nekaj manj. kot polovica ozemlja Švice. V zadnjih letih Je divjad vedno pogosteje vdirala iz rezervatov in uničevala vse, kar Ji je prišlo na pot. Najbolj,»podjetni« so bili sloni. Znani so primeri, da je ena sama čreda debelokožcev v eni noči opustošila tri ali celo več plantaž. To pa še ni vse. Sloni pustošijo tudi predele, ki so rezervirani izključno zanje. Zlasti v obdobjih suše, kakršna je, na primer, preteklega pol leta vladala v rezervatu Tsavo in v Kriigerjevem nacionalnem parku v Južni Afriki, sloni, ki iščejo vodo, poteptajo velike predele, populijo drevje in grmovje ter tako spreminjajo gozd v gnmičevnat svet, grmičevnat svet v savano, savano v stepo in stepo v puščavo. Druge živali beže pred pustošenjem in z njimi turisti. Sloni so se pod varnim plaščem zakonov tako razmnožili, da ni pretirano, če govorimo o »eksploziji prebivalstva«. Videti pa je, da pretirano razmnoževanje tudi slonom samim ni najbolj všeč, tako da se poskušajo boroti proti njemu s »kontrolo rojstev«. Zoologi so ugotovili, da je še leta 1946 vsaka slonica povrgla mladiča enkrat v povprečno štirih letih. V zadnjem času se je ta časovni razmik povečal na povprečno šest let. Tudi puberteta se pri slonjih samicah začenja kasneje, kot se je njega dni. Pred dvajsetimi leti so bile spolno zrele pri dvanajstih letih, sedaj pa so šele pri osemnajstih do dvajsetih. Kljub temu se število slonov še vedno mnogo prehitro veča, kar je postalo očitno med zadnjim štetjem. Uprava nacionalnega parka Tsavo je (lani naštela več) kot 16.000 slonov. Park pa je, če računamo na slona povprečno po 5,25 kvadrat- nega kilometra, kolikor potrebuje za obstoj, že za 10.000 debelokožcev premajhen. SMRT BREZ BOLEČIN Uprava je sklenila, da bo dala pobiti 5.000 slonov, in Je skupini znanstvenikov in veterinarjev naročila naj Jih najprej v raziskovalne namene postreli tristo. Neverjetno se sliši, pa je vendarle res, da zoologi o največjih kopenskih sesalcih vedo zelo malo. Zakaj, na primer, slon pogosto izpuli drevo{ ne da bi z njega potem pojedel en sam list? Raziskave slonjih trupel naj bi razjasnile, kolikšno starost pravzaprav dožive sloni, kako hitro se razmnožujejo, za katerimi boleznimi trpijo in s čim se hranijo. Do kraja izvesti pa jih niso mogli, ker je zanje izvedela svetovna javnost. Pod pritiskom protestov prijateljev živali z vsega sveta je kenijski minister za turizem in naravne parke Samuel Ayodo nadaljnje odstrele prepovedal. Januarja letos je tudi uprava Krtigerje-vega nacionalnega parka sporočila, da bo v nekaj mesecih pobila 1.200 slonov. Se leta 1960 je v tem parku živelo 1.000 slonov. Danes jih je 7.700. Odločitev uprave, da bo razredčila vrste debelokožcev, ki ogrožajo že številne druge zaščitene živalske vrste, je podprla tudi južnoafriška vlada, ki se ne meni za proteste javnosti, škoda, ki jo povzročajo sloni, je po njenem mnenju dovolj tehtna utemeljitev. Redčenje čred slonov nima z nekdanjo romantiko lova na veliko divjad nič skupnega. Lovci slede čredam s helikopterji in postrele določeno število živali s posebnimi puškami, ki so nabite z naboji, napolnjenimi z mamilom. Sloni se tako brez bolečin preselijo v večna lovišča. .Ob mejah rezervatov so že zrasle velike klavnice in hladilnice, v katerih predelujejo slonja trupla. Zavreči ni treba ničesar. Slonovina ima slej ko prej še vedno visoko ceno in gre dobro v denar. Tudi meso 'je v številnih kuhinjah ne le v Afriki, ampak tudi v Evropi zelo priljubljeno. Drobovino predelajo v hrano za pse in mačke, kože, ki niso tako debele, kot bi si človek mislil, pa ustrojijo in jih uporabijo v usnjarstvu. KLJUB VSEM PROTESTOM BODO LETOS UBILI V AFRIKI 6000 SLONOV: V REZERVATIH NI PROSTORA ZA VSE Najprimernejši preparati za vsako kožo PIZ BUIN EXCLUSIV PIZ BUIN AZUL Zakaj prav te noge pritegnejo sleherni pogled? Lepo so oblikovane in še čudovito porjavele. preizkušeno na Himalaji vrhunska porjavelost REITER SPECIAL COSMETIC ZLATOROG MARIBOR •VS*' SchuttUktor *<*>'»■ ssš* v FLORIDA - VARIANT Z DOPOLNITVIJO 9 nova vzmet za izvlačenje ležišča, ki omogoča prostorno ležišče v velikosti 190 x 190 cm 9 montirana električna osvetlitev knjižnega prostora 9 bogata izpopolnitev foteljev • presenečenja v dopolnitvi ZAHTEVAJTE PRI NAKUPU BRESTOV »Y« PROGRAM ZA OPREMO VAŠEGA STANOVANJA NOVELA ERNEST LEHMAN PRIJETNA CIGARA širok smehljaj je Harryju Cramer-ju žarel na obrazu, ko sta z Arnoldom Gregorjem vstala izza mize v lokalu, kamor sta bila zavila na obed. »To je res srečno naključje, Arnold, da sem takole trčil vate. New York je kar prevelik, da bi v njem lahko cvetela prijateljstva. Boš kadil cigaro?« Debelo havansko cigaro si je vtaknil med tolste ustnice, drugo pa je pomolil Gregorju. »Ne, hvala.« Gregorjev obraz, katerega poteze so razodevale nežnega človeka, se Je nakremžil. »Ne kadim.« Harry ga je radovedno pogledal in spravil cigaro v prsni žep. S |aj res, ti niko-‘ li nisi kadil, a? Jaz pa bi zaradi kajenja skoraj izgubil Louiso. Ni trpela mojih cigar ... še zdaj jih ne trpi. Sila izbirčna ženska, saj jo poznaš. Zmeraj’ sem govoril, da bi bil ti bolj pravšen zanjo.« Zahahljal se je, prizadevajoč si, da bi se njegov smeh zdel prisrčen. »Ne budali, Harry.« Arnoldu je postalo mučno, tako da je pogledal vstran. »Za vraga, doma si sploh ne upam pokaditi cigare. Ni vredno, bi bil precej ogenj v strehi. No ...« Stopila sta na cesto. »Čudovito je to, Arnold, po dvanajstih dolgih letih. Saj ne boš pozabil, v petek zvečer ob sedmih?« Gregor se je obotavljal. »Pa si res prepričan?« »Kako ne bi bil! Od sile te bo vesela. Samo glej, da res prideš.« »No, prav, pa pridem. V petek torej.« Ko se je Harry v taksiju peljal nazaj v urad, je z očitkom zadovoljstva sesal cigaro Potreboval je bil samo osem dni, da je našel Arnolda Gregorja... x Harry je počakal, da se je Louisa nehala siliti z račjo obaro, ki se je upirala njeni izbirčnosti, potlej pa je rekel: »Kaj misliš, Louisa, koga sem srečal danes?« »Ali moraš govoriti s polnimi usti?« Celo se ji je nabralo v ostre gube. »Saj veš, da ne znam ugibati.« In še marsičesa drugega ne zrfaš, je pomislil. »Arnolda,« je rekel malomarno. Njen obraz je razodeval, da ji to nič ne pove. »Gregorja,« je pojasnil. »Arnolda Gregorja.« »Res?« To je izrekla tako, kot da ji je Arnold Gregor deveta briga. Čudno, saj se je svoje dni celo nameravala poročiti z njim. »Srečala sva se na cesti. Na vsak način je hotel, da grem z njim obe dovat... Nerad priznam, ampak še bolj čednega obraza je, kakor je bil, in še zmeraj je samski. Vpraševal je kajpada samo po tebi« »Nikar ne polivaj po prtu, Harry.« »Človek bi rekel, da se fant nikoli ni otepal misli nate. Presneto huda mora biti, če celih dvanajst let prebolevaš nesrečno ljubezen « »Nisem mogel odkloniti.« Skomignil je. »Saj bi me imel za sebičneža in neolikanca.« »Smešno!« je odbrusila. Toda ni mu rekla, naj odpove zmenek... V tem ko je Harry pri mizici z barom mešal pijače, ju je poslušal, kako sta obujala spomine. Drugače enolični Louisin glas je rasel od čudne nove vznemirjenosti, Gregorjevo govorjenje pa je bilo primerno zadržano. Pri večerji ju je še naprej opazoval čez krinko odkritosrčne vljudnosti. Videl je, kako se je Louisin ocenjujoči pogled z očitnim odobravanjem sprehajal od Gregorjeve lepo ukrojene obleke na suhi, gladko obriti obraz pa bujne svetle lase, ki so bili še vedno gosti. Gregorjeve bledo modre oči so zasledovale vsak Louisin gib, ko je razkazovala svoje gospodinjske sposobnosti, in njegov obraz je bil tako brezizrazen kakor vedno. Človek je moral ugibati, kaj misli. Najbrž je bilo to tisto, kar je privlačevalo Louiso v prejšnjih časih — in jo tudi tako motilo, da se nikakor ni mogla odločiti in sprejeti njegovo snubljenje, ki jo je plašilo z negotovostjo. V predsobi je zapel telefon. Harry je pogledal na uro, v tem ko je Louisa vstala in šla k telefonu. Vrnila se je z nejevoljnim obrazom. »Zate je. Iz urada. Kaj ne gredo nikoli domov?« šel je k telefonu. »Prosim?« »Gospod Cramer, prosili ste me, naj vas pokličem ob pol devetih.« Bila je njegova tajnica, ki je najbrž telefonirala od doma. »Da,« je ravnodušno rekel Harry. »Hvala.« »Ampak ... ali kaj... mislim, ali je to vse?« »Da.« Najprej bo čisto sam samo posedal v prijetni mirni sobi, naposled rešen zajedljivega glasu in kritičnih oči, rešen tesnega prisilnega jopiča, ki mu ga je natikala njena večna malenkostna natančnost. Pozneje bo dovolj časa za druge stvari — za potovanja, dirke pa seveda za ženske, nove in zanimive in kolikor mogoče drugačne od Louise. Nič več ne bo zmot, kakršna je bila Louisa. Naj si zdaj Gregor nakoplje to usodno zmoto... V; P R ahla rdečica je 1 oblila njena brezkrvna lica. »Kakšne marnje so spet to!« Za trenutek je pomolčal in v mislih skrbno pretehtal stavek, preden ga je izrekel. »Lahko da so marnje, ampak dejstvo je, da se je tako rekoč sam povabil k nama v petek na večerjo.« »Arnold pride sem . . na večerjo?« Zdelo se mu je, da ji ustnice trepečejo. očakal je, da je - naposled odložila slušalko, potem pa je glasneje spregovoril v tihi telefon: »Roy, to je pa res vražje zoprno. Pri večerji imava gosta in... Že, ampak ... V redu, Roy, že prav... Da . v pol ure.« Vrnil se je k mizi v opravičilo skomignil. »Kaj hočem!« je rekel. »Moram tja ali pa bo vse narobe. Od srca mi je žal, Arnold.« Gregor ga je strmd gledal. »Ce res moraš ...« »Kaj ne boš počakal vsaj toliko, da povečerjamo?« Louisa je vprašala tako, .kakor da ne ve za trdno, ali ji je všeč ali ne, da ju pušča sama. »Ne morem. Mudi se mi. Vrnem se, brž ko bo mogoče. Na svidenje kasneje, stari.« Ko je hitel iz sobe, je čutil, da ga zasledujejo Gregorjeve oči... V uradu je ugasnil luč in obsedel z nogami na mizi, vtem ko je vršiček pristne havanske cigare svetlo žarel v temi. Zdajle se mu ni ljubilo početi nič drugega, kakor sprostiti se in predati mislim, snovati načrte in v domišljiji uživati čudovito svobodo, ki ga čaka. To ni bil nič več samo naklep, ki mu je podzavestna misel leta in leta prilivala maziva. In nocoj je bil šele začetek. Slučajno bo imel odveč vstopnico za gledališče (»Vidva bosta sedela skupaj, jaz pa grem na ločeni sedež.«) ... Zmenili se bodo, da se vsi trije dobe v baru, on pa bo zamudil. (»Ta vražja Stillvvelova zadeva!«)... Včasih jo bo Gregor sam ponoči spremljal domov, ker bo on, Harry, moral nenadoma oditi... in potem se bo včasih zgodilo, da bo za ves večer moral ven. Louisi pa bo vrinil Gregorja. To bo zahtevalo dosti truda, toda bil je pripravljen potrpeti. Zakaj ko se bo ločil, bo lahko počel, kar ga bo volja. ■rnil se je po polnoči. V stanovanju je bilo vse tiho. Za hip je pomislil, da sta šla morda ven, potlej pa je zagledal luč v dnevni sobi in Louiso, ki je sedela v zelenem naslanjaču in srepela vanj. »Ali naj verjamem, da si že doma?« je izgovorila rezko in izzivajoče. Ozrl se je po sobi. Res je bila sama. Toda nekaj čudnega je viselo v zraku, nekaj, česar ni mogel prav razpoznati. »Ali je Arnold pravkar odšel?« »Ne.« Nenadoma je vstala in začela brkljati med steklenimi figuricami na čajni mizici. Rekel je: »Drugič bom povedal Royu, naj gre k vragu, če me bo klical na dom, kadar...« Zasukala se je proti njemu. »Ne maram, da mi tega človeka še pripelješ v hišo!« Ni si upal dihati. »Kaj misliš s tem?« »To, kar sem rekla.« Na bledih licih sta ji vzplamteli rdeči lisi. »Enkrat je zadosti. Ne morem ga trpeti. Kako sem le mogla kdaj misliti, da je...« »Ampak, Louisa!« , Usta so se mu izsušila. Ko je vdihnil, je začutil tisti vonj, in hipoma je vedel, kaj je bilo v zraku čudnega. »Zopmi vonj... zoprn človek!« je ostro bruhnila, »že koj po večerji je moral pokaditi eno.« Harry je stopil k njej. »Ampak saj on ne...« »Rekel je, da zanj obed nikoli ni popoln, če po njem ne pokadi cigare ... da ne bi mogel živeti brez tega...« »Ampak ...« »In kakor hitro je zagledal tvojo cigamico že je Bil pri njej. Ne samo eno, dve cigari je vzel. Eno za po večerji in z drugo me je moril v dnevni sobi...« H larryjev zbegani I pogled je ušel k bakreni cigarnici na mahagonijevi mizi in potem je spet pogledal Louiso; le na pol je slišal njen rezki, očitajoči glas, ko je praznila pepelnike in vse drobne stvari razpostavljala na določeno mesto po mizah. Bolščal je vanjo in vedel je, da jo gleda takšno, kakršno so brezizrazne oči Arnolda Gregorja videle nocoj in morda že prej in kakršno je on, Harry Cramer, gledal dvanajst dolgih let in jo bo gledal do konca svojega življenja ... »Harry, kaj pa počneš?« Ni odgovoril. Odgriznil je suhi konec havanske cigare, ga izpljunil in pritaknil gorečo vžigalico k drugemu koncu. »Harry!« Potlej si je slekel jopič in ga vrgel na zofo. Temne lise potu so se prikazale na njegovi srajci. Stopila je proti njemu. »Vrzi to proč ... takoj!« Niti pogledal je ni. »Molči,« je rekel mimo. »Harry!« je zavreščala. Pogreznil se je v mehki zeleni naslanjač in jel sesati debelo cigaro, medtem ko so napolnjevali sobo bohotni beli oblaki težkega, zagatnega dima... TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSK >RAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA TEDENSKA PANORAMA Tl ke štiri milijone litrov ponarejenega vina, ki ga je policija zapečatila v ogromnih kleteh blizu mesta Ascoli Pičeno. Ko so sodniki dali odpreti sode se je izkazalo, da so neznanci vse nepristno vino razen kakih 600.000 litrov nadomestili z rdeče obarvano vodo n SOVJETSKA ZVEZA SEKS ZUNAJ ZAKONA Mesečna publikacija sovjetskega centralnega komiteja »Agitator« je pred nedavnim objavila zanimiv članek o spolnosti v zakonu in zunaj njega. V članku je — med drugim — rečeno: »V veljavo so stopila nova moralna načela o spolnosti. Zanjo ni pomembno, ali je uzakonjena ali ne, marveč samo, ali temelji na vzajemni ljubezni. Naša spolnost se bistveno razlikuje od preprostih spolnih razmerij starodavnih ljudstev, saj je temelj zanjo ljubezen med obema partnerjema, poleg tega pa daje ženski enakopraven položaj, ki-ga včasih ni imela. V kapitalističnih državah je položaj drugačen: stremljenje po dobičku uničujoče vpliva na odnose med moškim in žensko. Tako imenovana seksualna revolucija na Zahodu rahlja družinske vezi, zavrača številne tradicionalne tabuje in daje prosto pot razvratu.« MINI KRONIKA RUSOV SAMO POLOVICA Cesto namesto Sovjetska zveza reče.no na kratko Rusija, prebivalcem pa Rusi. V resnici jih je komaj polovica prebivalstva. Pri zadnjem ljudskem štetju januarja 1959 je bilo od 234 milijonov prebivalcev Sov. jetske zveze samo 54,65 ostotka Rusov. Odstotek se manjša zaradi nizke natalitete. Novo štetje bo leta 1970. Menijo, da bo takrat Rusov samo še 50 odstotkov vseh prebivalcev ZSSR- VEČ PODMORNIC Sovjetska zveza je že začela izvajati načrt, ki predvideva izdelavo osmih podmornic, oboroženih z raketami, kakor so ameriške rakete Polaris, in štirinajst drugih atomskih podmornic. ZSSR ima naj večji popolnoma pokriti in avtomatizirani dok za izdelavo 'podmornic na svetu, ki ji omogoča delo v kakršnihkoli vremenskih pogojih in ki je varen pred vohunskimi sateliti. ZDA so lani izdelale dve podmornici, oboroženi z raketami Polaris, tako da jih ima sedaj skupaj enainštirideset. ZSSR jih ima sedem. SOFIA KOT MATI Sin Sofie Loren bo 29. maja dopolnil pet mesecev. Sofia ga, tako sama pravi, niti za trenutek ne spusti izpred oči. »Kakšno čudo,« vzklika -igralka, »nenehno občudujem svojo umetnino.« Carlito je še premajhen, da bi vedel, da mu vso to nežnost in občudovanje posveča mati, ki jo kot igralko občuduje čes svet. Sofia Loren je vse te mesece odlagala svojo vrnitev pred kamere. Delati bo začela 23. junija. Nastopila bo v filmu Vittoria de Sica »Les Pa-rasofes« s soigralcem Marcellom Mastroia-nijem. Igralka pravi, da se že zdaj boji trenutka, ko se bo morala ločiti od otroka, čeprav le za kratek čas. »Biti mati,« pravi Sofia, »je umetnost, ki se je ne moremo naučiti čez noč.« In Sofia hoče biti popolna mati: obroka sama hrani, ga oblači, pelje ven in opravlja spat. »To je zame neizmerna sreča,« pravi srečna igralka. MEJNIKI Devetimštiridesetletna ameriška filmska igralka Lana Turner se je v Las Vegasu poročila s prav tako devetinštiridesetlet-nim Ronaldom Dantejem, ki kot hipnott zer nastopa po nočnih zabaviščih. ■ V Santa Manici je v starosti devetinsedemdeset let podlegel srčnemu napadu Karl Preund, eden izmed pionirjev filmskih snemalcev. Preund je leta 1937 dobil za svoj film »Dobra zemlja« najvišje filmsko priznanje — Oscarja. V Rimu je umrl kardinal Josef Beran ki je prebil 17 let v nacističnih in češkoslovaških zaporih. Star je bil RO let. O' • a & s C < g‘- N< (D Cfl CD CD M B* w CD P Is: * « B ||| S g s *. §■ s .a pr S« • o W O o 3 g- Ul Vi C HH - E? ?E < O § :§ -g §?I ■at S m O * t§ •* •s s: g III •£ g g OS .s 5 KJ > N rt, GJ 23 N N jjf 5‘ & 3. » M TO ® 5" p 1 52 * a H t: o- 5 a & B & p N. "g£: i.lfa 0Q - - & &S|1 3.a* I w g s s £r. 5’ ® o« Q* 9B p N. CD m p S g T3 CD N «2. c/>< ^ 95 . id 51 •S '2 § s -H rt P U) C 2 * O > S 8 a bc C C 44 * g rt -a S & .3 & B ff -rt 00 <3 sil S ; s I h ■S E " > m Irt rt « C/J § 44 *C/J K 5*?, S 3 O P CD M H Sf P, CfQ ® "S S*o p 2Ap p; < 8 ff 8 » ls 3 o< j a < w ft a S -S 3 ~1 II — p > B ■a c/> rt O < ^ O a 5T 3 S Č5 o ” ■£• B*« o a I“° *«J i i .s 'O CD P* CTQ s 3 < s £ I B-&* Ral13 1 5. TO a a* P i? * g. p g: s » “ SCO >1 •a >w •g S S p< ■rt “ N > P ■ £ rt > a *> P rrt £ 1 £ d ^ ■s I > e 13 ft P O s a* *« rt o > p 3 Ž 44 c rt T5 O H > rt a p b£ 1 o ■J) O • ■§ 03 U & g «5 1 8 £ c •a c £> > £ C C •§ "O rt-, o p C/J rt o 5 £ "“J O > a ■S g a o o c & rt CO 2 OD p £ ^ rt - ‘2 4 a S c rt o) h. g •? 2 “ > g j c S S 2 T3 «1 ■¥ ° rt 60 C > P ”■"* rt a od š« p a .a n 3: X M .g rt •g -o T5 -P __, •»■-> P ^ £ p a a i •§ '3 S ,g ca »j g o c > 3 ^ ca , e ao rt ' c rt P A! n £55 * ■S I »N -*-» P P ' P P ^ •r—> rt rt OD OD P 5 E rt 44 is > ^ p 'S a £i N O Ul 1S £ rt ,Q M OD N ° ^ 44 2 g •£ B 'S a p 1 i > .22 c $ &'& S o .5 s C/5 rt O > O OD 3 rt t-< £5 : ? s o c > « rt £ rt O | n c g ■£ N S "S ■s ^ S » c i > > N Ul | §• c 1 =§! rt to 5 I § ,C^ P a ‘5* o p 2 g-S c/j w a .S S 'c « 2 a x B ^ C/J 3 g | 3 - P 'C M « •£i rt o 44 bfl lil < I .s -N g p z rt c 'O E a o 44 3 OT O o 44 O 44 P 55 a ^ o «1 g | g .3 S P * ^ £ p •—> o •s “ p > d N 2 44 7? P 2 g N N 1 a 2 d) ra Ih S M g .3 „- fa >o ac 3 N S S rt 2 2 a c •e 08 a x 5 Po 1 g N d4 6 2 ° s £ •— — rd — *? rt t. a B- - # 4-3 P Ul > O 5 B >o p X5 a s I a rt 55 44 U) d •S3« S p p B bD ^ « 5 Ul Tj ui P P *P ui 44 ift CS to 3 S. O c/j< Žijj 'prti >i —. o 2. ® a4 rt 1,3 rt E g 3 o g ui Q< • pr. d’ 5° ST •—* CD g - s ar« g 2i gT 8 2 a - ost Is! < S g. ^ 3 lq B m p o - rt §■ 3 5' e- g S° § § ^ 5 rtff&s ipf n ? o era ;«si S- a ar S C & g rt rt TO »• ® s 2 o< 2 »■p o < a VO a - IB rt &-3 e. ?Es IB! »L o 3 cd o a g TO d* as p gl I ° 5 ■s >-a .* S £ 53“ > -1-0 35 g o U) P rt d? S s al I as KS 9 3 S § 7) (D I' CTQ |i P ** OP a p 65 3 § M o p 3 p i! sg ?r ff »s rt p 5 O r/i & H| W ■8 3 S* •3 P ss *" 11 crq S* p £. T* O* rt < S E 5 ta w g a § 3 ' p X g N P N o« If cx> cd h ;• ctq 75 rt P TJ N a; di« 3- W> ctj rt P cJ 0^ 73 44 p ,p G 73 P P m 71 b Si s?« «« a X! os a> «1 o Eo* fi|.S ai 03 rt a o i; C P C - >d - o C G G ii! T3 71 P S " a-§ •s . p p 44 p g. ca n 71 P s ■§ OS ca TJ P P P p c/l C/1 TJ ca p p >a ca P n bi) b/, TJ iO p a> 5 gg p o i | N O CTQ - « S 10 ~ w o N< P G' "** < 73 7>< » a ® a 73 CD 9ii?S S » a a s sr E S 3 £5 O o g » 3 M S3 JV — c 3 8 » w 3. ■ c: g. g p g- S E a •" G- O M S g <8 -o 3 a o 2 >o t° S < g 'g- S. 33 P &3 g < n 2. 9 P ? 5 » W s■ CD CD »-> M 2« G ^ N< ff a| . rt ni 5. 52 G p p rt 5. cp 3 o 5K - H 71 O 71 p’ TJ £ lis10 CD 71 t 3 Š' 3 O K; (V 71 f-H »N : i; rt « ca P 73 N P >71 (j_> >71 ca ^ 71 g p o > N m >73 p rt p ca o G X p p p ca P 7) ca a> P 73 73 p CC bp tl) S E 2 S m p S S ’N E « 73 J* bfi P P P p ca wj p p TJ >N M ca _, p G >73 S p S ;v p h° ?!* 5. ' S M ‘T- C/j ’ CD P P CD &8 pr cd X i ■ga v v S. 2. N« O h*. If X g . >3 o 2 Zro CD P CD CD 71 71 CD CD CD 71 pr cr p ca p ca rG 73 p ca p p p s % M p IG. P O N 73 ^ P P P ca N 6b g ® .s, •§ Sp p p ca p >73 ca ss .2 >« n S d -d -E 'S o “ j pom E >o S a. g ca n g ° eo CM w M ~ W * ? I W E CD _ Q< - CD G i ._ . . g”? O I 3 3 -° ®Eb P P P CD '8 71 p CD CD ® M ^ JV ti a < p ^ a g s (DO 5-B g G O rt g-: S- 3 ^ • e£§ p D. 73 u«. CD > « 3 £ ^ o » rl a e s sat a G ^ P 8 3 8-® c- rt’ P — a1 g » a n 2. E g 73 'rt § 3 o E 71 CD P rt CD <5 CD 3 < s 9 i? 9 •D (D G P CD £C' G P 5 ' E-g S, S w ca g IS B 'rt w cfl P C j«J 3isrf •2sflS g |g I i| Ji .§ bfl p 'o g ® > a> m » 3 'as w«g a oj 2 > « •E 2 S > « c ,rt Vg 0)^ ® ^ a 3 ■s 5 0 * Is* 73 P p p 73 71 ca b/, N tu ca > o ■E ca tu 3 3 TO \3 p. t» P >1 5 “3. _ o. 5f*|S *( 3 p ® w o E g UJ (S 011 JO &. S CD p ft 3 b, S- 5' S p 3 g O 'O P 3 3 c- e: < D p K 3 P O. E P « " E E 3 2 3 (D 3 w 3 » §! ■ n . * -S a. -0 s- s. & £ 3 S' S i ji! &*ff 3 3 5 N I 3 0. o 8‘ TO W W O N n, aIS &pi I ss * p- ^ m sž sg-a g c* E (D tfl <-CD >0 O < (p P. 3 P SIT <1 e- -»3 p a a o u.. P &■ ° p,D £ (D (D P W 3 P M o 3 3 er o g SFS 3 ~ _» p P >C (D < o' 2. ' o 3. w 3 S p o . P >-t O1 - p -tl 2 S 3 2 (D fD a era O W £0 ® O* 73« DT >-t P. P . o S. co n< a CD 03 O* id n ?r CD CTQ 1/3 O« M 73 CD o< o< N p P CD d rt O bo bo s-h .i2 SaSl > o rt M I S .S s u 1 i 13 c — >0 R 'S bO G rt P 03 S S sljli ta*®* > .3 a £ ^ > >N — 73 'S, 'N 5 -S p Sat:« >s .d o d )f) ^ ■§ | 1 S »*3 « -.73 C O p P '—s *3 05 M ,g bo^ 8 O .22 & « a N£ g ■ c o » > a p 2 S a M « 53 £ rT a ^ <5 S 8 w '" ■& g o 3 c % KM BS i> •-. TO ■a-2 ci. a '3 <13 ca ca p p ca ca p p ca bo p « S £. g S .o c S ca aS a g o -g o* ca 3 Ja N aa .a § “M 'O ca ^ 6 p-Ir ^ da <0 2 ‘C g ^3 >0 •*■ £ ca r s m TO O c “ r p 22, o g to ■o a?\bo > xi P L_, 2 S a S -E 1,1 C p 2 C ••■h DZ IS | j & 1111 S s 5 E S 1/1 > o 5 <« N 4'«| § ^Efla ab E Q .52 ca G< -z ST a. N C ™ rt « w '3 4 c “ S g> 8"g 2 S s aa S -S. .5 .6 « S 8 E s -H “ ! * > S£ n 5» ~ "—5 p 5 £ § h »n bo u< X ca ® > rt O bo bo c- n 3« •“ 5 a 73 ca O c 35 3 5 bo C ^ « -S m - ca ca to C/} p rt bo bo « p 'N bo CO CD -* P J3 j- «—• cd w CD (D 1— rt & S 8. to KS CO N< 03 er co a p CD ep p 5 & ® 3 co csj. P ® co P CD pr pr CTQ tO S vl a »O -rH 0 3 S g p c ‘5* a O 'Gj S .s o r S 03 g s S ” trs _e p i “ a ca I 521 T3 bo -j p rt o •£ » g p rO O T5 to bo O c rt P C »N >0 O Jm o Pt T3 bo 2'J6 N m H 5 VI os ■§ > 5 .52, « • o 2 ga c o S ~ c a o G u g- > ® a # •a P 'n —i o r» P S ‘5? W m -a a p o P 71 O ^ C rt rt C N g p O c 'E •2, S o a . c si M '3 o o > JS3 S •sl ■° & •g w > — a «3 E ! I S o g o a a « S ■X c 7) -bj P rt 0 P ^ '2 1 § > ta|° N -r 73 > ^ *S »N rt O ^ ^ Za O rt CJ X? P »N 2 5 .5 ^ > rt -» p a c N m P O o »o 7Ž p.S s S o S 03 »O 73 T3 rt P « a S _P pi 2 co ^ o 2 5 a a J2 s ■ž g a c S O 4> 7=5 N cO P 03 bo bo Dl P g£3 -I p — O rt a bo N O “ rt Al ^ 'S* * li- ca ca ||a 2 o« a Di w co p p p -D ca c rt *p P Šef O « S a« r f “ ? P P bJ) ^ n C P rt bo t;5 « C >73 O i 1 “ ° to § 23 S TO 3 i £ M c S I E ca ^ TJ J* co rt p S ° 5 1 , ■* >N >73 p co a. c p p 73 03 c c TJ O p V-t >0 P P rt g n s > ■g p 'N rt P >73 8,3 I C a> P- -s ■“ S3 rt £ S, ta r « & - - to - 10 p tu ja g j, tu X tu « s ji i s g g TO •f-t KJ 73 t> D ■rl CO _Q 1V ca e o rt G &siš 73 P O *eo M a id 2 A o <3 p rt to id ca bfi & C 53 S ca tl) -H g 6 >N c c a .5 .RS 71 73 CD p d. ?r er a s &.§§ D. N (0 S I s 2. -.|E ^ a * 3-§-§ d> p p CL n« ti CD CD r« G* N 2 -1 CD D o _ cd era £ ® h a ® s N C/q o« TJ p t-l o R P N er p O 3 o 'ČD era p o §' 3 CD c_*‘. (D a E o p K' 3 o C—I. Eri 71 pr t-c cd ja p CD 3 a P 5' c g. < p g pr pr CD 51 p co ff« ^ g« | »150 a 52 o S'SE o 3 ^ o'3 c v -a 3' S- S- S 3 o 3 !§ s. fr g a p 0 0< c_i. c_. 3. HH Q PT ^ rr* a ?2 P < I Di s-s ?r c_. CD P < 73 B a e a Pb _ Cx TJ CD O TJ p 5 D* £ p 73 r-K •sr o «-1. p *-*• < N O C o' G, p II - a -a o o 1 lili 8? ® Is CD rf 0) TJ g «• s “■ as.^f a CD I O N g* D- era N id id D. ‘N P 73 P 71 73 P a >73 rt N l! ft ,2 _ U V E •a S a 8 G 3 ~ * S 3 5 ^ p 5 1 o -Š | o a g 5 E 2 2 'E » K tu N S TO ■“ p ts £ 3 •o E g s S.-3 ko a O 2 ■O S rt *to 3 B d rt § s a « _ ^ .a e gfl8f H 01 —* 51 i§ S o a C p p tfl I s a a >3! 'g tu « r a rt S £ L p Di •g oE > E « 0 S M & P 'H i h s 73 TJ p Dl C3 a g a i s .s s E 3 5 a o ,Q _rt »h 55 ^ » ca ja N3 ca o rt N rt it-; *C? &E is — C »M s S ! It E & | rt >• G ® : -R v. p s» 1.5, a c <0 >0 > o P o # id 71 & S I c p p ° f g. 5' - E. H 3 (!) M „ P ■ »s < 5! 2, ? : ° E » 3 g* , & a & ff »o ! n S 2. 85 'g _ ® to' ‘s- | a h .* * 2 t3 Ei »• ‘ S £ O 03 »1 !§ N *1 QTQ o P t *-• P P — S. * O & 3 2 Z" - cr ^ x p. p £. *" Š 2 g g-?* SS » & P ? £ 1"§3* S < S 5- ! a crq ? 9 ? •JO 'JO o< N ?r ca< P ao p P O ca« 7T p Sr? S p n p p N pr p o ero n« I ff • s CA fp (P C-. ?r p a d * S O p w ?r a p CA o< <* p p rp O 73 <1 rp rp w 73 pr >-i rp ti ra K p p p cd .H -2. š P P 03 N CA p CA o m $ W ° « P P ca to 14 00 p« a O bo to a S * * >NJ V I N 73 cd cd p p P cA •CA p “■s bo .s p p eo 2 E I <8 $82 p 2- p (O TJ N< 2 0: 'A< 7X C/P P (P C/J c: CA P (P P 3 (P en en« en N E' 0 D ^ c_. P p p ero n rp er

0 P P P P P P >10 g X £ n a O, M M * a) « CD "C Cd 0; O — V Bfl N ge 3 a S S » o O ■g a s »n rt Cd CA CA >N P a3 c •2 T3 r? 3 N o - P Si- W 73 X O) iA ™ cu X p p 73 P P N eSS p a 'U CA D« P« 4-5 Ul 0 iH P 'bo P O rt ^ r« M ” C bo • P • O N • .ffaS g 3 I C 'D ca O CM g •s & i rp p v w “ pr |IS it« S pr p N« p p m cz>. ?r {L o & 5 & er p B? B P CA P

X p £ 'C ? c ^ C 5 p o y ^ Ph s • p a O 5 p P "O c/j o g -g ^ S E g £ 00 3 > >o H p »J 0 :g 1 -I 111 ali o k « bo ca O • v p X p s o p •£ 3 Jr rt *J a »- p 5 s b bo P p CA N p p p bo -rt 1 P )P □. P p P O bo •* S CA rtiJ ^ P bo V> | ■§ a & P P CA o 2 bO CA S5i2 2 CM P •O P ^ m O ec p »h CA 73 a in CA ca £3* p O jjf a O (D _ sS!« IIB «i:I -»g g p oa #> I P P P O N. ero ?r rf p. e. p p aa p p c/; žč P ^ P CA •O CA P P •CA >cA A p 'C o S P o3 P N P bo bo O 3 • CA CA cd rt C bo m b£ P XI P CA N N 2 ° 'S | s r-° ‘8 j « > P bO p p bo bo cd ‘N P P „Q N T3 CT ZDRAVNIKI SPECIALISTI SVETUJEJO NAŠIM BRALCEM KRITIČNA LETA ZENSKE Strahu polno vprašanje »Ali sem še polnovredna ženska?« prav dobro pozna vsak specialist za ženske bolezni, saj mu ga zastavljajo številne pacientke, ki so prišle v obdobje mene, pa ne vedo, kaj se med njo v njihovem organizmu dogaja. Klimakterij, kot se mena tudi imenuje, ni bolezen, pač pa naraven proces, ki mu ne uide nobena ženska in ki se izraža kot spreminjanje v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Zleze z notranjim izločanjem v človekovem telesu so aktivne vse življenje, je delovanje spolnih žlez pri ženskah je jme-jeno na starost med približno dvanajstim in petdesetim letom. Delovanje jajčnikov ne poneha nenadoma, ampak pojenjuje nekaj let: to obdobje imenujemo klimakterij. Med tem popolnoma normalnim prehodom ženska postopoma preide iz plodnega obdobja svojega življenja v obdobje, ko jajčniki ne delujejo več. Menstruacija preneha; pride do menopavze, kot imenujemo čas poslednje mesečne krvavitve. Predmenopavza pa je obdobje enega ali dveh let pred menopavzo, v katerem pride zaradi pojenjavanja delovanja jajčnikov do prvih motenj v splošnem počutju in mesečnem oiklusu. Dandanašnji menopavza običajno na-■topi v dvainpetdesetem letu starosti. V zadnjih letih se čas poslednje menstruacije pomika v vedno večjo starost: še okoli leta 1900 je bila povprečna starost, v kateri je mesečno perilo ponehalo, približno petinštirideset let. Težave, ki mučijo žen-ske med Mimakterijem, je kaj lahko pojasniti: izločanje estrogenov v jajčnikih pojenjuje, zaradi tega pa se ravnotežje v vegetativnem živčnem sistemu poruši, ker estrogen učinkuje kot stabilizator. ZNAČILNE TEŽAVE estrogenskimi zdravili, ki preprečujejo na sianek koronarne skleroze, katera lahko povzroči srčni infarkt. Med značilne klimakterične pojave sodi osteoporoza; motnje v menjavanju snovi v kosteh povzročajo bolečine v križu in hrbtu ter izboklino hrbtenice, ki je pri starejših ženskah znana kot »vdovina grba«. S hormonskimi preparati se lahko izognemo tudi osteoporozi. V zvezi s klimakterij em so nekatera sklepna obolenja, ki jih dandanašnji zdravimo z blatnimi kopelmi, obsevani em. zdravili, ki vsebujejo hormone nad »bi st ne žleze goveda, tn z estrogenskimi preparati. DUŠEVNE MOTNJE V šestdesetih do osemdesetih odstotkih primerov klimakteričnih težav gre za duševne motnje, med katerimi velja omeniti živčnost, razdražljivost, depresije, labilnost, nagle psihične spremembe, pozabljivost, zmanjšano sposobnost koncentracije in ne nazadnje občutek manjvrednosti. V puberteti hormoni uravnavajo spolni razvoj, vendar pa seksualnosti ne določajo le hormoni, ampak tudi pridobljene navade. Zaradi tega klimakterij na intimno življenje ne vpliva negativno, am- pak v številnih primerih celo pozitivno, ker se ženska po kiimakteriju ne boji ne zaželene nosečnosti. Dandanašnji imajo specialisti klimakterij za pomanjkanje hormonov. Tako kot vsa druga obolenja, ki nastanejo zaradi zmanjšanega delovanja žlez z notranjim Izločanjem, ga je moč zdraviti s hormonskimi preparati. Nasprotnikov zdravljenja z estrogeni je med ginekologi vse manj, saj zoper to terapijo ni nobenega tehtnega razloga. Precej zdravnikov zdravi klimakterične težave samo toliko časa, dokler so pacientki nadležne V takih primerih traja kura nekaj mesecev do največ dve leti. Pri takšnem zdravljenju pa niso upoštevana najnovejša dognanja o dolgotrajnejših posledicah pomanjkanja estrogenov. Vse več ginekologov priporoča pacientkam dolgotrajnejše zdravljenje z estrogenskimi preparati, da bi nezaželene posledice in nepotrebne težave popolnoma preprečili ali vsaj čimdlje odložili. Za vse ženske pa estrogenska kura ni najidealnejša, ser nekatere pozabijo pojesti tableto. Tiste pa, ki skrbe za svoje zdravje in redno uživajo tablete, se lahko pohvalijo z mladostnim videzom m dobrim splošnim počutjem. Najprej čisto na kratko: ne. Do domneve, da estrogeni povzročajo rakasta obolenja, je prišlo po poskusih na belih miših in podganah ki so jih pred okroglo tridesetimi leti opravili francoski in nem-ški znanstveniki. Zdravniki so takrat upa rabili poskusne živalce, ki so bile tudi sicer nagnjene k rakastim obolenjem, tako da rezultatov teh poskusov ne moremo prenesti na človeka. Poleg tega so miši in podgane dobivale estrogen v izredno velikih dozah brez prekinitve in ne s prekinitvami, ki ustrezajo ženskemu mesečnemu ciklusu, kot je v navadi danes Pri človeku doslej niso dokazali, da bi estrogen povzročal rakasta obolenja. Nasprotno. Preiskave so pokazale, da je število rakastih obolenj pri ženskah, ki so uživale estrogenske preparate, nižje od statistično izračunanega poprečja. Zato nekateri zdravniki sklepajo, da estrogeni v določenih okoliščinah preprečujejo na-^ stanek rakastega obolenja, vendar pa doslej tega še nihče ni dokazal. 2enske lahko brez pomislekov uživajo estrogenske preparate, ki jiim jih je predpisal zdravnik. Pomlajevanje z estrogeni sicer ni možno, lahko pa z njimi dosežemo to, da se ženske, ki trpe zaradi klimakteričnih težav, počutijo mlajše in sposobne opravljati delo tako dobro kot kolegice z manj leti. To je nedvomno neprecenljivega po mena. Zdravnikovo poseganje v potek klitnak-terija ni kršenje naravnih zakonov, sa) naravo le nekoliko popravi in preprečuje ali zdravi nepotrebne težave in bolezni. Sodobni ginekolog je o tem toliko bolj prepričan tudi zaradi dejstva, da narava sama začetek menopavze postavijo v vedno večjo starost. BRAZGOTINE ŽENSKEGA TELESA 1. prsnični rez pri posegih z umetnimi pljuči — 30 cm; 2. rebrni rez pri operacijah pljuč — 30 cm; 3. obrobni rebrni rez pri operacijah žolčnika — 15 cm; 4. zgornji srednji rez pri operaciji želodca — 17 cm; 5. ledveni rez pri operacijah ledvic — 16—20 cm; 6. »izmenični« rez pri operacijah slepega črevesa — 5—8 cm; 7. spodnji srednji rez pri ginekoloških posegih in operacijah tankega črevesa — 16—17 cm; 8. carski rez — 15—20 cm. Naj.pogostnejše težave v kiimakteriju bo živčnost in motnje v krvnem obtoku. Številne ženske tožijo o nenadni vročini, evišanem 'krvnem pritisku, pospešenem srčnem utripu, čezmernem potenju, zmanjšani sposobnosti za delo in koncentracijo, o pozabljivosti, razdražljivosti m depresijah. Vrsta, intenzivnost, potek in trajanje klimakteričnih težav so odvisni tudi od konstitucije, spolnih navad in življenjskih razmer. 2e pred meno zelo živčne ženske imajo med kOimafcteriJem še posebno velike težave, ki trajajo dve do pet let. Malo pred menopavzo mesečno perilo postane neredno, pogosto pa pride tudi do dolgotrajnejše krvavitve. V tem primeru je treba takoj k zdravniku, ki bo odločil, ali Je notranjo steno maternice treba izpraskati in tako preprečiti bolezenske spremembe. Ce to ni potrebno, bo bolnici predpisaJl' hormonske preparate, ki bodo uredili ciklus. Zdravilo je kombinacija estrogenov in gestagenov. Podobno kot kontracepcijske tablete ga je treba Jemati od petega do petindvajsetega dne mesečnega oiklusa. ALI JE MENA BOLEZEN? Odgovor je: ne. Kljub temu se zaradi klimakteričnih težav številne ženske počutijo bolne. Zanje so priporočljivi pogo-stnejši obiski pri ginekologu, saj se sprva nedolžne težave v primeru, da Jih podcenjujemo, sčasoma kaj lahko prelevijo v resnično bolezen To velja, na primer, za hipertonijo (zvišan krvni pritisk), za osteoporozo (krhkost kosti), za nekatera 3klep na obolenja, za kožne bolezni in bolezenske spremembe krvnih žil. še posebej koronarnih arterij. Nekatere organske težave se prav očitno pojavljajo v času mene, zaradi česar lahko domnevamo, da so povezane z zmanjšanim izločanjem 'estrogena. Pomanjkanje tega hormona, ki širi krvne žile, nedvomno povzroča klimakterični krvni pritisk. Ker dandanes vemo, da je zvišan krvni pritisk za vse bolnike, ki trpe za obolenji srca in krvnih žil, precej nevaren, ga pri ženskah v meni zdravimo s hormonskimi preparati. Z estrogenskimi preparati se uspešno borimo tudi proti povečanju količine ma ščob v krvi, do katerega pride po meni. Prevelike količine maščob v krvi namreč pospešujejo poapnenje žil. 2enskam po menopavzi priporočamo daljšo kuro z NEZVESTOBA NA ZATOZNI KLOPI GORJE NEZVESTIM MOŽEM KAKO SO NEKOČ KAZNOVALI NEZVESTE MOŽE IN ŽENE. — NE BILO BI PAMETNO BITI V NJIHOVI KOŽI. V Franciji so nezveste žene včasih obsodili tako, da so morale tri dni presedeti v košari, ki je visela z drevesa, ali na posebnem stebru, namenjenem le za tovrstne kazni. V srednjem veku v Španiji ni bilo pametno biti v koži nezvestih mož. Pravo z vrsto zakonov ni bilo niti najmanj na- klonjeno soprogom, ki so letali za tujimi krili. V Sevilji so na primer dolga stoletja imeli navado, da so nezvestega moža »ohlajevali«. Res da ga niso vrgli v rečne vrtince, kot so delali na vzhodu in |tudi niso prepuščali »bogu, naj on presodi«, imeli pa so v vsaki vasi veliko kletko. KASTRIRANJE ŽENSKARJA IN KAZNOVANJE NEZVESTE ZENE (po Špan ski grafiki): deljena krivda Vanjo so stlačili nezvestega moža, jo pbeslli na vrv in spuščali v najglobji vodnjak. Hladna voda je ohladila strasti nezvestega. Kletko so namakali tako dolgo, dokler zakonska žena ni ukazala: »Dovolj!« Navada je bila, da ga je potem še vprašala: »Mi daješ Častno besedo, da ne boš nikoli več nezvest?« Ce je bil mož prepričljiv in je znal pritrdili, ga niso več »hladili«. Ce pa ni bil dovolj prepričljiv ali če je celo molčal — tudi takšni so bili — so ohlajevanje nadaljevali. V kronikah je zapisano, da so nekega trmastega Miguela Omandeza hladili štiri dni in štiri noči. šele ko se je onesvestil, se ga je žena usmilila in ga izvlekla iz kletke. Toda čez tri dni je bila dana Izabela vdova. MRAVLJE, ZVERI PA SPET MRAVLJE Nizozemska Vzhodnoindijska družba je od 1602 do 1798 vladala današnji Indoneziji. Nekaj tisoč otočkov je bilo njena last in tujci so brezobzirno' izkoriščali domačine. Ko so Nizozemci s svojimi vojnimi ladjami pripluli na te otoke, se niso mogli znajti zaradi čudnih navad in čisto drugačnega življenja, kot so ga bili navajeni tedaj v Evropi. Skoraj vsak otbk je imel svoje nepisane zakone, ki so se jih domačini zelo strogo držali. Iz tistih časov je dnevnik nizozemskega kapitana Van Helinga, V njem najdemo tudi odstavke ki so posvečeni zakoniku malega otoka Seva. Od vseh pisanih m nepisanih zakonov o kaznovanju nezvestih soprogov je najbrž najbolj krut zakon, ki je še pred dvema stoletjema veljal na Sevu. Poglejmo, kaj so počeli z nezvesto ženo. Dekletu so »napake« še kako oprostili in ji pogledali skozi prste. Tu so bili starši hkrati tožilci in izvršile! kazni. 2eni pa nezvestoba ni bila nikoli opravičena. V takih primerih je bila vsa vas tožnik in izvršilec. «... Naše prvo srečanje z vasjo je bil pogled na okostje, privezano na kol. Spraševali smo se, če n; morda kdo izmed naših predhodnikov. Bili smo oboroženi in vendar ne preveč mirni, ko smo prišli med vaške hiše, toda prebivalci so bili nadvse prijazni. Takoj so hoteli trgovati, spraševali so nas za ogledala in uhane. Ko je minil prvi strah, smo jih povprašali, kaj pomeni okostje pred vasjo, in dobili prostodušno pojasnilo, da gre le za nezvesto soprogo. Najprej so jo trdno privezali na sramotni steber, potem pa namazali z medom in prepustili mravljam, zverem, pa spet mravljam.« To pomeni, da so na med najprej prišle mravlje in muhe. Ko je medu zmanjkalo, so zveri potrgale v meso, na koncu pa so prišle spet mravlje, da bi očistile kosti. To je zapisal Van Heling v svoj dnevnik 1798. Nesrečna ženska Je na sramotnem stebru umrla najbrž od lakote in žeje, pri tem pa so se ji velike tropske mravlje in muhe sprehajale po golem telesu, lezle v nos in usta . Strahotne muke, ki so naposled prinašale otopelost in smrt. Van Heling piše: »Vprašal sem domačine, če se je kdaj kaka ženska rešila s takšnega sramotnega stebra, pa so mi veselo zatrje-vali, da se je vedno končalo tako ko tokrat ki da bi bogovi kruto kaznovali vsakega, ki bi jo hotel rešiti...« __________________I_____________________________ Pravila sončenja 2elim kar najbolj zagoreti — stop — želim zagoreti brez nevarnosti opeklin — stop — želim biti tak, kakor da bi se pravkar vrnil z Riviere ali z Matterhoma — stop Takšno vsebino bi imela brzojavka slehernega, ki odhaja na dopust. Marsikdo, ki se je doma brezskrbno sončil in je te izkušnje prenesel v popolnoma novo počitniško okolje, je prvi večer rdeč kot Indijanec in je boleče spoznal, da za sončenje ne zadoščajo samo osnovna pravila, temveč tudi dober preparat za zaščito pred žarki. Samo 20 odstotkov prebivalcev našega področja prenese srednjeevropsko sonce brez rdečice; 67 odstotkov prebivalcev dobi že po 30 do 40 minutah opekline in 13 odstotkov prebivalcev je tako občutljivih, da postanejo kot raki rdeči že po 15 do 20 minutah sončenja. Cas od začetka sončenja do prvih znakov rdečice imenujemo zaščitni čas. Kdor želi ostati na soncu dalj časa, kot je osebni zaščitni čas, mora uporabljati preparat za zaščito pri sončenju. Piz Buin preparati za sončenje (dve skupini preparatov: Azul v modri embalaži in Exclusiv v rjavi embalaži) imajo označen varnostni faktor, tako da vsakdo lahko izbere tisti preparat, ki njegovemu tipu kože najbolj ustreza. Tabela, ki jo objavljamo, velja za mesec julij (opoldanski čas) in daje pregled sončnih razmer v Evropi. Prvo število pove, kdaj nastanejo opekline pri normalno občutljivi, sonca navajeni koži, drugo število pa pove, koliko časa se lahko brezskrbno sončimo, če smo uporabili preparat Piz Buin z varnostnim faktorjem 3: minute Skandinavija 38/114 Srednja Nemčija 35/105 Julijske Alpe 33/99 Cdte d’Azure, severni Jadran 31/93 Costa Brava, Majorka, srednji Jadran 30/90 Costa del Sol, južni Jadran 29/87 severna Afrika 28/84 Kupovanje univerzalnih preparatov za sončenje je postalo neaktualno, odkar lahko vsakdo izbere po meri zaščitni preparat za sončenje. TT/29 SIMI Naj še čakam Uradnica sem v večji gospodarski organizaciji, stara 2^ let. Nisem lepotica, toda mnogo dam na obleko in na urejenost nasploh, spretno se lepatičim, in tako lahko trdim, da sem moškim pre ce) všeč. Težav z občudovalci in potencialnimi možmi nisem nikoli imela. Hodila sem že z nekaj fanti, vsakega sem po svoje imela rada, toda tistega, čemur pravijo velika ljubezen, doslej še ne poznam. Nisem posebno samostoj- ne vrste. Zrasla sem v urejen: družini, dobro se razumem s starši, z bratom in sestrama, in vedno sem si želela tudi sama ustvariti dom, kot je bil moj. Lahko bi se bila poročila že z osemnajstimi leti n pozneje še nekajkrat. Toda po eni strani me je odvračala želja dočakati nekoga, ki bo res moja velika ljubezen, po drugi stran: pa sem tud: previdno prebirala. Nisem preveč domišljava. Toda ko sem videla, da lahko izbi ram, sem izbirala. Tako sem izbirala in še izbiram tn nenadoma sem se zavedela da sem že v osemindvajsetem letu To res ni Še nikakršna starost, toda kljub temu me začenja skrbeti. Za menoj poganjalo mlajše, prikupnejše od mene. in ne bo dolgo, ko bo moja generacija stopila v »drugo bojno vrsto«. Možnosti bo vse manj, in utegne se mi zgoditi tisto o izbiranju in izbirku. Zdaj sem v precepu, še čakati, postajati vse nestrp-nejša m se vse bolj počutiti staro devico, ali se omožiti brez tistih idealov in pričakovanj, ki jih je polno sleherno dekle? Sama bi za vse na svetu ne hotela ostati. To bi bilo najstrašnejše, kar bi se mi v življenju lahko zgodilo, že zdaj mi je misel na to prav neznosna. Toda ... Saj razumete mojo razcepljenost? Kaj bi na mojem mestu ukrepali vi? SONJA Na vašem mestu bi poletela v sveti zakon. Časi so namreč vselej takšni, da miajše dekle laže dobi moža kot starejše. Ce ste odločeni, da za vsako ceno postanete gospa, boste morali svoja prej nekoliko razvajena merila pri odbiranju fantov nekoliko omiliti. S tem seveda ne mislim, da je treba pred mat čarja s komerkoli, na vrat in na nos. In ne sekirajte se preveč. Zakon je v vsakem primeru loterija, z ljubeznijo ali brez nje. Pijem Zena me je pot treh letih zakona pustila in odšla z drugim. To je zame straha ten udarec. Se vedno Jo imam rad. Prej alkohola skoraj nisem pokusil. Zdaj sem nehote začel piti. Vse skupaj traja šele nekaj mesecev, a bojim se, da sem že med tistimi, ki jim pravijo alkoholiki. Ne da bi mi bilo pitje potreba. Le sredstvo mi je, da pozabim. Ce sem nekoliko v rožicah, laže prenašam misli, da je ni več, m tedaj se mi zdi, da ni še vse izgubljeno. Treznega me tako upanje ne navdaja nikoli. Nočem postati pijanec (kolikor že nisem?), vendar si želim kakorkoli lajšati neznosno gorje. Čutim, da se pri tem potapljam. Kako naj izplavam? UROŠ Človek, ki ne pije iz potrebe po pijači, ampak po pozabljenju, kot delate vi, sploh še ni pijanec. Vse je le vprašanje močne volje, ki jo, žal, morate spraviti skupaj sami. Pozabo je najbolje prepustiti času. še vsakemu jo je prinesel in tudi vam jo bo. škoda le, da tega kljub dokazom nihče noče veijet zase. Rada gledam dekleta Stara sem . petnajst let. Precej suhljata sem in še skoraj čisto nerazvita. Telovadim pri Partizanu in v slačilnicah pogosto., vidim dekleta, ki se slačijo do golega. Zdijo se mi tako lepe, ko imajo že prsi in vse dru"«v Rada gledam njihove prsi. Včasih kukam tudi skozi ključavnico garderob. Bojim se, da je ma je nagnenje nezdravo. Bom sploh kdaj lahko imela rada fanta, če so mi všeč dekleta? Slečeni fantje me namreč sploh ne zanimajo. MARV Slečem fantje nasploh niso nič posebno estetskega. S ečenih deklet pa so polni ilustrirani časopisi in filmi In nočni lokali s pro;ra m m. In radi jih gledamo vsi. tudi tisti, ki vaših težav že zdavnaj nimajo več. Zavoljo tega torej lahko še naprej miini kukate skozi ključavnice. Čeprav seveda ni olikano, sr razume. Goli look Lepo sem raščena, mlada, privlačna. Ponosna sem na svoje telo in nesmiselno se mi zdi, da bi ga skrivala z lažno sramežljivostjo. Saj vedno radi pokažemo tisto, na kar smo ponosni. Cernu naj bi bilo naše telo izjema? V časopisih sem v začetku leta zasledila vrsto poročil o novi modi, ki ji pravijo »nude look«. Zelo sem se razveselila in že tedaj sem se odločila, da jo bom tudi Jaz posnemala. Potem sem zasledila še nekaj fotografjj znanh igralk, ki so se nove mode že oprijele. Pri nas pa nič! Zelo sem presenečena, kajti naši ljudje se že nekaj časa radi ogrejejo za vse, kar je modnega in revolucionarnega. Sama sem si že skicirala večerno poletno a bieko iz prozornega potiskanega organdija, zdaj pa o-klevam in čakam. Zakaj neki se nobena prva ne oko-rajži, saj je gotovo še mnogo takšnih, kot sem jaz? Prepričana sem, da bi marsikomu nova moda ugajala! Ne? ISABELA O, seveda bi! Sicer pa. zakaj ne poskusite? Nekdo mora vendar biti prvi. In ro 'drček lahko za vsak primer nosite kar pri sebi v torbici. »Muha pubertete«? Na glavici spolovila sem opazil, da se je kožica zgubala, nekako nagrbančila. Opazil sem tudi drobne pikice — mehurčke, ki so komaj vidni. Imam raka? Lahko vam tudi zaupam, da se kdaj pa kdaj samozadovoljujem. Star sem namreč šele petnajst let in še nimam de- kleta. Je to, kar se mi dela na spolovilu, kaka muha pubertete? Potolažite me! Ne napotite pa me k zdravniku, ker tega živ ne bi prenesel. In sploh ne vem, kako se zdravnik za take bolezni imenuje. PETNAJSTLETNIK Ne vem, če ,je to »muha pubertete«, prepričana pa sem, da ni rak. Morda je »muha neumivanja«? Ce ni, gre najbrž za nedolžno vnetje. Masturbacija pa tudi nima p stov vmes, če tega seveda ne počnete z umazanimi rokami. HBENA SKKBI ZA VAŠ DOM PREPUSTITE ŠE DANES NAJNOVEJŠI ŠTEVILKI REVIJE NAŠ DOM JOGA ZA VSAK DAN: KRATEK TEČAJ ZA ZAČETNIKE LJUBLJANSKE TRGOVINE (? 1 ; IVniNAR 1 6 3 1 i Kc«cJky x (rv+Lo f€©ut i Mt: ^vc^Um J otivaJt, cuj1*T, Y*ito, V»»ftlčuo U< KAŽIPOT KUHARSKEGA MOJSTRA JAGODE Na našem trgu so se pojavile že prve vrtne jagode. Kot vsako leto so tudi letps ti prvi sadeži sorazmerno dragi. Vendar bo njihova cena padala iz teden v teden in si jih bomo lahko privoščili vsaj nekajkrat mesečno. Poskušali pa jih bomo pripraviti na nove načine, ki jih sodobna svetovna kulinarika zelo ceni in ki tudi v boljših restavracijah pri nas niso nič več redkost. JAGODE NA NAČIN ASTORIA Za 6 oseb rabimo 35 dkg velikih jagod, 15 dkg ananasa, 4 dl vanilijevega sladoleda, 2 dl jagodnega pireja, 2 cl kirscha, nekaj sladkorja v prahu in 3 zdrobljene otroške kekse. Vrtne jagode in ananas narežemo na ploščice, posipljemo jih s sladkorjem v prahu in prelijemo s kirschem. Zelo hladne lepo zložimo v kozarce za šampanjec, nanje postavimo kroglico vanilijevega sladoleda, vse skupaj prelijemo z jagodnim pirejem in potrosimo z zdrobljenimi otroškimi keksi. CECTLIJINE JAGODE Za 6 oseb potrebujemo 60 dkg Jagod, 6 dl vanilijevega sladoleda, 10 dkg medu, 2 dl mareličnega pireja, 2 cl orehovega likerja in 1 cl kirscha. Med nekoliko segrejemo in ga zmešamo z’ mareličnim pirejem in kirschem. Vse to odišavimo z orehovim likerjem. Jagode lepo položimo na sladoled in prelijemo z mareličnim pirejem. Posodice naj bodo po možnosti steklene, v skrajnem primeru lahko uporabimo tudi porcelan. JAGODE NA NAČIN KARDINAL Za 6 oseb pripravimo 60 dkg velikih vrtnih Jagod, 25 dkg malin, 12 dkg sladkorja v prahu, 1 žličko limoninega soka, 6 dkg narezanih lešnikov. Maline pretlačimo skozi gosto sito in jih zmešamo s sladkorjem v prahu in limoninim sokom. Zmes postavimo na hladen prostor. Hladne jagode lepo zložimo v ohlajeno stekleno posodo, jih prelijemo z malinovim pirejem in potrosimo z narezanimi lešniki. JAGODE NA NAČIN ROMANO Za 6 oseb moramo imeti 60 dkg jagod, 1 pomarančo, 4 cl curagaoa, 4 dl tolčene smetane, ki smo ji dodali nekaj vanilije. Jagode mariniramo v pomarančnem soku in ouracaou. Nato jih zložimo v ohlajeno stekleno posodo, najboljši so šampanjski kozarci, in okrasimo s tolčeno sladko smetano. JAGODE NA PRINCESKIN NAČIN Za 6 oseb potrebujemo 40 dkg jagod, 12 dkg sladkorja v prahu, sok V« limone, 8 gr želatine, V» litra tolčene smetane, 4 dkg čokoladnih drobtin in kos oblikovanega biskvitnega testa. Trideset dekagramov jagod pretlačimo skozi sito. Zmešamo jih s sladkorjem, limoninim sokom, raztopljeno želatino in ko se pire začne strjevati, na rahlo vmešamo 4 dl tolčene smetane in ostanek na kocke zrezanih jagod. To zmes postavimo v model za šarloto in jo dobro ohladimo. Ohlajeno prevrnemo na steklen krožnik, okrasimo s tolčeno smetano in oblikovanim biskvitom ter posujemo s čokoladnimi drobtinicami ali z naribano čokolado. Okrog lahko postavimo še lepe, živo rdeče jagode. TONE STRAJNAR, VODJA KUHINJE HOTELA SLON V LJUBLJANI ZA FILATELISTE IN NEFILATELISTE TEMNE ZNAMKE Poleg ponaredkov v škodo pošte in zbiralcev se v prvi svetovni vojni pojavijo ponaredki nemških znamk, ki jih je izdelala in uporabljala angleška vojna uprava s svojimi zavezniki pri preplavi j aruju Nemčije z letaki, brošurami in drugimi dokumenti. Zavezniški vojaki, stacionirani v Nemčiji po prvi svetovni vojni, so jih še kar naprej uporabljali m šele nekaj let po vojni go ljudje ugotovili,' da imajo opravka s ponaredki. Najbolj znane ponaredbe teh nemških znamk so: znamka za 5 pfenigov s sliko Germanije, Michfel št. 112, št. 114 za 10 pf., št. 115 za 15 pf.; bavarska znamka s sliko kralja Ludwi-ga, Michel št. 112, 114,1115 za 5, 10 in 15 pfenigov. Tudi druge zavezniške organizacije so uporabljale ponaredke avstrijskih in nekaterih drugih znamk. Med drugo svetovno vojno se je ponarejanje oziroma tiskanje propagandnih znamk močno razširilo. Propagandne in vohunske znamke sta tiskala oba vojskujoča se tabora: ANGLIJA: ponaredba znamke s sliko Hindenburga v medaljonu za 12 pfenigov; Hitler za 3, 4, 6 in 8 pfenigov. Znamko za 3 pfenige so uporabljali na propagandnih dopisnicah, ki so jih angleška letala odmetavala nad Nemčijo. Poznamo propagandne dopisnice Ley, Scheel itd. Od letalskih znamk so naj- * bolj znane Michel 1 in Michel 906 (na sliki Himmler jaše civilista); Michel 675 za 3+2 pfeniga (na sliki vojak z razbitim obrazom, v ozadju Streicher in Goering); na znamkah za 12 +6 pfenigov Himmler zbira za zimsko pomoč; znamka 863 ima okvir s sliko generala Witzlebena in napisom na zgornjem robu »Obešen 8. avgusta 1944«; ponaredba znamke za 6 pfenigov s Himmlerjevo sliko itd. AMERIŠKE PONAREDBE: Hitler za 6 in 12 pf. (te znamke so lepili na ponarejena pisma in jih žigosali s ponarejenimi žigi); Wien za 8 in 40 pfenigov ter Hannover za 1 pfenig (pisma s temi znamkami so z letali trosili nad avstrijskim ozemljem); znamka s Hit- lerjevo posmrtno masko za 12 pfenigov itd. SOVJETSKE PONAREDBE: znanih je pet propagandnih dopisnic z različnimi slikami in znamko za 6 pfenigov s Hindenburgovo sliko, znana sta tudi ponarejeni poštni in vojhopoštni žig. ANGLEŠKE PONAREDBE ZA NE-NEMŠKA PODROČJA: na znamki M 77 General-Guvemement-Poljska je slika guvernerja Franka; mamki francoskega Maroka za 5o centimov in 1 frank sta bili tiskani z namenom, da v Franciji napravita zmedo zaradi skorajšnje zasedbe francoskega Maroka; na italijanski znamki za 25 centisimov je ponarejena slika — Hitler kriči na Duceja in ta ga prestrašeno gleda; mane so tudi italijanske znamke s spremembo teksta »Due popoli una guerra* (Dva naroda, ena vojska) v »Due popoli, un Ftihrer« (Dva naroda, en fiihrer); 10 francoskih poštnih vrednotnic za področje Francije itd. , DRUGA PODROČJA: ponarejena nizozemska znamka s sliko galeba za 1,50 centima. NEMŠKE PONAREDBE, naperjene proti Angliji in zaveznikom: angleška znamka št. M. 189 za Stalinov srebrni jubilej (v ovalnem okviru Stalinova slika, na kraljevski kroni in v obeh zgornjih vogalih Davidova zvezda); ta mamka Je bila izdana ob obletnici 1944, pod letnico šeste!rokraka zvezda, srp m kladivo, oznaka »penny« je sestavljena iz srpa in kladiva; znamka kronanja Michel št. 197 za 1 K pennyja s sliko kralja Jurija, namesto slike kraljice pa je Stalinova slika. Očitni namen obeh mamk je bila želja tretjega rajha, da svet prepriča o boju Angležev za komunizem. Omenimo še mamko M. 198—203 s sliko kralja Jurija VI., v zgornjih rozetah in na kraljevi kroni so Davidove zvezde, omaka »penny« pa Je sestavljena iz srpa in kladiva. Prihodnjič si bomo ogledali nekaj izrazito propagandnih mamk, ki sta jh zdall obe vojskujoči se strani v drugi svetovni moriji. M ŠPINDLER VAJE ZA SPOLNO ZDRAVJE IN MOC Nekateri zdravniki so odkrili, da lahko gimnastika vaginalnih mišic pomaga frigidnim ženskam, da spet zaživijo normalno spolno življenje in v spolnem občevanju doživijo orgazem. Na Vzhodu so to vedeli že pred tisočletji. Vdovam in ženskam, ki so živele same, niso dovoljevali nekaterih vaj joge; v mislih imamo predvsem preprosto mišično vajo, ki jo tudi sodobna medicinska znanost priporoča vsem hladnim ženskam (o tej smo letos že pisali v 7. številki Tedenske tribune pod naslovom »Mogoče je kriva le mišica«). Napenjanje in sproščanje mišic okrog anusa hkrati krepi tudi vaginalne mišice in frigidnim ženskam vrača spolno zdravje, trdijo pristaši HATA JOGE. Čeprav drugih vaj, ki bi neposredno vplivale na spolne organe, joga ne pozna, je veliko vaj, ki so za spolno življenje zelo pomembne. Joga daje človeku več vitalnosti in gibčnosti. Ce bi večina moških ta žensk urila svoje telo in težila za harmonijo telesa in duha, «bi balo njihovo spolno življenje veliko privlačnejše in vse- LE ZA IZBRANCE: tako lahko jogiji ustvarijo vakuum bodisi v črevesju bodisi v mehurju, ki ju nato izpirajo in masirajo z vodo kakor bolj estetsko. Zlasti je ta misel važna za moškega, čigar spolna moč Je odvisna predvsem od splošnega potenciala njegove energije. Ni pa seveda vse, o čemer uči Joga, primemo za Evropejca. Evropske ta ameriške znanstvenike zlasti bega jogijska vera, da izločki spolnih žlez pomagajo pri ohranitvi človekove rezervne energije in da je potemtakem koristno, če jih človek ne troši. Mnogi jogiji menijo, da ejakulacija slabi telo, in fanatični pristaši joge so sl celo izmislili poseben način občevanja, prt katerem leta in leta ne pride do izliva semena. Medicinska znanost te teorije ni potrdila. Mišljenje evropskih in ameriških zdravnikov je talko: izločki spolnih žlez niso prav nič pomembnejši za človekovo zdravje od izločanja sline ta solza, lahko jih trošimo brez kakršnihkoli negativnih posledic, ker jih telo takoj obnovi. Znano je, da mnogi jogiji pri spolnem občevanju dožive orgazem, toda takoj nato lahko seme vrnejo v skrotum (modndk). To bomo laže razumeli, če si najprej ogledamo nekaj nenavadnih jogijskih načinov vzdrževanja telesne čistoče. Pravi jogiji si izpirajo tudi danko ta debelo črevo. Počepnejo v vodo ta s posebno tehniko dihanja ta napenjanja nekaterih mišic v predelu diafragme ustvarijo v črevesju vakuum, nato v notranjost telesa vdere voda, ki jo potem spet iztisnejo. Podobno si skozi kanal spolnega uda izpirajo sečni mehiur, po orgazmu pa lahko potegnejo seme bodisi v sečnik, bodisi nazaj v mod-nik. Dr. Hewit pravi, da bi tak način kontracepcije evropskim teologom gotovo povzročil hud glavobol, če bi se ga oprijeli tudi belci. Ob tej priložnosti naj opozorimo bralce na nekatere nevarne vaje joge, ki jih je moč najti v raznih senzacionalnih in cenenih priročnikih. Gre za tako imenovano KUNDALINI JOGO; ta izkorišča nekatere živčne splete, ki- iz spodnjega dela telesa vodijo skozi hrbtenični mozeg do možgan. Z draženjem teh centrov najbolj izurjeni jogiji dosežejo sprostitev izredno močne spolne energije. Evropski zdravniki resno opozarjajo svoje rojake, naj tega ne poskušajo, čeprav jim nekateri priročniki te vaje natanko opisujejo. Mimogrede naj še omenimo, da mnogi jogiji več NAIDE ERCELEB1; nekoč in danes let spolno občujejo, ne da bi pri tem izzvali orgazem, kajti njihov cilj je, da po večletnem draženju doživijo riepopisljivo slast. Evropskim in ameriškim pristašem joge vsi resni zdravniki tudi to navado odsvetujejo. Ob koncu omenimo še tako imenovani »duhovni orgazem«, ki pa se je dosilej posrečil le redkim Evropejcem. Jogiji tako v spolnem življenju kot v duševnih vaja!) težijo za »spajanjem z večnim«. Mistična meditacija, na primer, vodi do nekakega vrhunca, ki je zalo podoben orgazmu pri spolnem občevanju. Od človeka zahteva podobno koncentracijo in napetost ter se konča z eksplozijo, v kateri se sprosti vsa zbrana energija. Končni cilj joge je stanje »super zavesti«, Indijci 'temu pravijo SAMADHI, ta tisti, ki so to doživeli, pravijo, da je zelo podobno izredno močnemu orgazmu. »Sam sem večkrat doživel predhodno stanje,« piše znani angleški medicinski strokovnjak za jogo dr. Hevvit, »a to je že več, kot se posreči večini Evropejcev ta Američanov, Na mojo veliko žalost moram priznati, da je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.« PRIHODNJIČ: KAKO LAHKO JOGA RESI ZAKON NAREDI Sl SAM: PREDLOGI, NASVETI, IDEJE, NAČRTI BLAZINE NAMESTO LEŽALNIKA Prostor na balkonu je običajno pičlo odmerjen, ležalni stol ali zložljiva postelja pa ga še utesni. Blazine, kakršne prikazujejo skice, so priročnejše ta za sončenje prav tako primerne. Poleg tega jih je mogoče sestaviti v najrazličnejše »kose pohištva«, od preprostega sedeža do udobne zofe. Vsako blazino sestavljajo trije deli: polnilo (običajno odrezki penaste giume), notranja prevleka iz močnega platna ta zunanja prevleka iz platna, jadrovine ali močnega sintetičnega blaga. Blazina meri 60 x 60 li 70x70 centimetrov. Najprej iz platna sešijemo notranjo prevleko. Na skici ena je dobro videti, da kosa blaga nista odrezana v kvadratni dbliiki, ampak da so njuni robovi izbočeni navzven. Le tako bo dobro napolnjena blazina lahko lepe kvadratne oblike. Oba kosa blaga sešijemo tako, da na enem robu pustimo kakih deset centimetrov veliko odprtino. Nato prevleko obrnemo, napolnimo s polnilom in na roko zašijemo še preostanek roba. Zgornji del zunanje prevleke (skica 2) je na treh robovih za tri centimetre večji od notranje prevleke, spodnji del (skica 3) pa je sestavljen iz dveh delov, ki sta skupaj štiri centimetre širša od zgornjega dela. Fr; vsakem teh dveh delov kasneje v sredini zavihamo dva centimetra širok rob (kot prikazuje prerez blazine na skici 4), na katerega prišijemo zadrgo ali pritrdimo zakovice. Zunanjo prevleko tako zlahka snamemo z blazine, kadar Jo želimo očistiti. Zgornji ta spodnji del nato tesno ob robovih sešijemo, prevleko obrnemo ta jo tri centimetre od zunanjega roba še enkrat prešijemo. Na rob nato, začenši v vogalih, pritrdimo kovinske zakovice (skica 5), kri jih moramo na vseh blazi- nah namestiti v enakih razmikih. Preostane nam le še to, da blazine spravimo v zunanje prevleke ta jih s primerno vrvico povežemo. ČLOVEKA SPOZNAS V DVEH DNEH, ŽIVAL NIKOLI JEŽEK SCURKE VSE POHRUSTA Vseeno ga omenimo, pa čeprav ne sodi med hišne živali. V časih naših babic so ga radi zapirali čez noč v kuhinjo, kjer je siromak, ker takrat še ni bilo DDT-ja, moral loviti ščurke, čez dan pa je bil zaprt v kakem zaboju. Res, prav nič dobro se mu ni godilo. ' Čeprav jež ni primerna žival za v stanovanje, lahko z njim ustvarimo prijetno ta koristno koeksistenco na vrtu. Vrt, na katerem prebiva jež, bo zanesljivo brez polžev, hroščev in črvov. Vse bo pomlati: nenasitni nočni*lovec. Jež je namreč Izra- zit žužkojed in zoologi pravijo, da se sadja loti le prav na redke čase, in celo ne vsak jež, ampak le nekateri. Pač pa mu Je, tako je vsaj videti, všeč mleko. In prav s skodelico mleka na istem prostoru vsak večer ga marsikateri vrtnar zadrži na svojem vrtu, kar mu jež bogato poplača. Poizkusite in prinesite ježa na vaš vrt, in če mu najdete še družico, boste morda imeli oelo srečo, da boste na vašem vrtu opazovali, toda samo od daleč, prosim, ježevo družinico, majcene ježke, ki so v prvih dneh pokriti s čisto belimi in mehkimi ščetinami, ki šele pozneje potemne In postanejo trde in ostre. Na preveč gladko postriženih vrtovih se jež slabo počuti in zato nas bo kmalu zapustil, če mu ne bomo pripravili primernega zaklonišča, še bolje dveh ali treh, da si bo lahko sam izbral tisto, ki mu je najbolj všeč. Najbolj pogodu mu bo kakšen zaraščen in miren kotiček v vrtnem kotu ali pa pod čebelnjakom, kjer bo v miru prespal dan in šele zvečer odšel na lov po gredicah. Sicer pa je jež boječ in ne poskušajte ga udomačevati! Naveličal se vas bo in vam jo bo ob prvi priložnosti popihal skozi prvo luknjo v ograji. A *«v/ JEŽEVKA Z DRUŽINO; znanstveniki so ugotovili, da si jcžld vzamejo tudi drugo žival za mater, če izgubijo svojo pravo rednico 9.80 do 48.00 DINARJEV: Ikebana je način aranžiranja rož, ki vse bolj prodira v sodobno opremljena stanovanja. Zdaj so nas v salonu INTERIER na Mestnem trgu založili še z bogato izbiro posod za ikebano. Najrazličnejših oblik, velikosti in barv so, izdelal; pa so jih domači mojstri. ju., m. -w I*--**« A - % m 4 32.65 DINARJEV: Za plažo, za vikend, pa tudi za nedeljski izlet sodi med obvezno prtljago kajpada tudi žoga. Danes vam predstavljamo univerzalen model za odbojko, košarko, nogomet, pa tud; za igre v vodi znane evropske znamke »Siga«. V več barvnih inačicah je naprodaj v pritlični etaži SUPERMARKETA na Ajdovščini. 105.00 DINARJEV: Za muhasto pomlad ta prav tako muhasto poletje se bo imenitno obneslo športno karirasto krilo v kombinaciji modnih belih, rdečih ta modrih barvnih odtenkov iz mešanice teri-tala in polyestra.. Ukrojili so ga v podjetju »Novost«. Model je ekskluzivni prodajni artikel ljubljanske veleblagovnice NAMA. EJIICE 1 5.00 DINARJEV: Prehrambemikl nam še in še priporočajo vsak dan na tešče kozarec sadnega soka. Zal so le-ti še dokaj redki gostje na policah naših trgovin. Zato smo sklenili, da vas opozorimo na pločevinke z ananasovim ali poma-.rančnim »džusom« tvrdke Monarch, uvoženimi iz ZDA. Pločevinka vsebuje dobrega pol litra tekočine in je naprodaj v trgovini FONTANA na Cankarjevi cesti. IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA ^ PROBLEMSKI fk SAH sahovski problem st. n S. CLAUSEN »Die Schwalbe«, 1939 H l\V ii* Vl^'V m m m m ipg? i » b c d e f Mat v treh potezah' Beli: Kg8, Df8, Tf2, P: g7 (4) Cmi: Kgl, Te8 (2) Današnji tripoteznik prikazuje temo »površinski Bristol«; ena linijska figura (dama, trdnjava ali lovec) osvobaja prečno na smer svojega gibanja več Unij, vrst ali diagonal svoji'drugi linijski figuri. Rešitev prnb'ema št. 10 1. Db8!, fe (fg, f6, f5) 2. Te6: (Te4:, Th5, Tf5:) mat. Na štiri različne poteze s črnim kmetom sledijo štiri različne matne poteze z isto belo trdnjavo, kar predstavlja problemski rekord tipa »4P4T« v skupini dvapoteznikov. RDEČI KANJON YHRHRHFTHR, JJobrodošlr )bduuvuiA/i/ -rti V DOMR ČEM / n />;wj IVI G WF7MU !.. ■ //* |r sft «11. //t, ,11 h M JIM 77/7 OSF^C. MISL/JL SEM. 377 r kese77 33E 5P/7Z7 1 DR SVR iMELR 08ČHV-si rvn. .HRHRHR,.. RRRV HVRUEŽNI s/ncr VRMR ZR BREZPLRčNO ZRBRVOJ HRHRHR,,. ,WJ TRUEGR ■PR SE NE! VRJ/N TRIIC Z (3LEVO , JE ODLIČEN J MORRTR ME NRUE/TL £77cT 5jF OaF ’ [ M/SL/LR PRP/ZRPRRV \ SVR, ZTR ZGODILO Z.. > NR OD V. OD SO Si f GTRRzf VZELE VSE SRMO V‘TE SRD TUDI DE -BILR SRMO ENR. ... VSRUR OD TEH -BRBNLZ VIZEMlkRSTI DUCRT TRKIH, KOT ZRURJ NRJU VR NISTE . OPOZORILI Z' STR VIBVR. HRHRHR ODO,TO VR NE'. VOTEM B/ BILI OB ZRBRVO! ( /.V—'///L /H& 1 mva NOČ \OJEJ, NE smem] /SRK VOSKUŠR> SE SPOMNITI, I POBEGNITI /URH O SEM T/R IN TO DE / JRZ SUUV/L... PRRV / ,„77?/ DNI SEM ZRBRVNO / BIL V SOLN/ŠU/,,, ZVITOREPEC /N TRD ON ZR STR PPZM/ŠLZPLR VSO NOČ NRJTf MORRVR j „.SRMO NRč/N!... Z ZVURČO/ SRD MENJJR / D PR<3! MOD.,. NE BOVR / „.S SILO OSTRLP TU \ NE OPRRVtVR IR VEČNO, V NtČESRR. DR, TO SEM OPRZIL... ZMETRLR NRJU JE NRZPJ ZOT VREČ! SE Tl NE ZDI, DR DE ra JUDOf K 1 11 JJR. PRRV/ JUDO PRIJEMI TODR -EDO BI URH IZD NRUč/L INDIJRNHE, NO EDO?. TRUZRRT UR H HO (JGlBRš! HF7, T/ MISLI e, 1 DR JE NRš' STRrzt LRKOTNUZ, SR J GR N/ V tpbouu TO d P Z JUT DR JE . ■ZZUTERJ GR PO/SČEVR, pa'w»r.'Ai 1Z.MEMADA | k£» PilifrSit&b'4* O.&fcEMT/t *&SNT fJA vatu JO 3E «>R£CAL NAAKCO trd - 7 *k AVKIL 3E DO&R.O V/BDEVA , pi SE MOHA rAMMAUITI iAMo TKEKJUTKU '-,LA&OOTI,ZATO SE «A DIVJOE OKLEMltA MŽUG.IDAM STA AVRIUIk) fcREkiT RAKLAS1LA ZAROKO m M GJd,LJU&K»/ NEKAM POTRTA £,1. TI LAH Ko MARCO KAKO POMAGA * POTEM 30 OE STRASTNO O&JBL , PUSTI ME D ^p^2e^Apo^Au;EM^>> IM DA AB.RAPA U-f' > KAJ Ml A PAMTl. : BOTem de vicucr zbezala zATI BRIDKIH SOLZA. KER. kil MOO.LA VEC- ZAt>R- \>iaa jb. strmela . m 1 VtC4^I JE eTCKLA Hlf I , f\AAfc£o PA SE VES ODPEU7AL V VA^ ■ KAK-SEM TePCC ^^AOF^O?»TA . PA. tJ SK.R.OI AAC 7!AM#0 . f CM r Itako/ i KO de AAARHO *L.l«AL.,lčAKO CTC -6TVACL ZALOH NE . 7AP ^ ALI JE TO- 7 NACtEJEN ? VESTE .6ECIP. VJE6. ČA& ©eAA tako 2Apoe»Leto. ls KAKjO naj vbaa, w>o km ga CE PAL ? 1 ^sr CEiOoR. &f?ANI> Pi?IPe\1 e-EMasz PE6ET ,!i MINUT. r-T , ^ 1 I^Lij 3KANPU 5-E SPOKAtM NI ITJ/N G-ILRr w. m issmst če&R 9>RANPV POVieME \ ( e r. ■ H B i v.'"-- \ 'U # ji K * „ ~w t v * f > ,;V/ W“! • *s I ■ # 4 W./ >?/i r* s I s B »No, zdaj bova pa videla, če nama je ta presneti mehanik končno le popravil zavore!« y H »-> ■• -AKKU1. «,.»*> jr J« ^ ' ■ » ’ . # * * ■< ;S|L> v i j -a rV.’. ii . V ' lir '4»' vt>. »Ure in ure prebije v gorah in se vrne čisto pijan od gorskega zraka!« > C ^ »Veš, pri tem mojem poklicu je najlepše to, da mi vse, kar iščem takoj pride pod roko!« »A greš že spat, očka?« 5 l)*V^ »Ne delajte si, skrbi, železnega ste zdravja!« Koisrsra^sra oi^ianL?j« m DK)I0 OOTOOO 1® Iri • M*T* !* HrMrtl Na hodniku v bolnišnici stojita medicinski sestri. Mimo pride zdravnik. »Kajne, kako lepo se naš primarij oblači!« pravi prva. — »In kako hitro!« pristavi druga. 1 I 1 Največji osvajalec je tisti, ki zmaguje brez boja. Lao Ceu, 6. stoletje pred našim štetjem ■ ■■■■■'■■■■■■■IB ■ B ■ i k B S B i C B i I a I fl ž: : i i g i s UILJP^ »Ce dovolite, maestro, grem zdaj domov: svoje sem odigral.« ■i