Leto XXII. 8. Julija 1926. Številka 7. Gena številki 1 Dinar. Poštnina plačana v gotovini, E. BALKANYI D. LENDAVA, Nevtepeno Poprijeta Devica Marija. Pobožen mesečen list. VrejOje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepe-noga poprijetja 1. 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skGpni naslov 10 Din., na posamez-noga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. Na delo za Martinišče! Ka pa je to „Martinišče"? To je zavod za rim kat dijake šteri hodijo v sobočko gimnazijo. Pa je takši zavod potreben^ Potreben je tak, kak cerkev v fari, kak oko v glavi, kak plot okoli ograda, kak količ pri gingavom trsi. Vsi varaš. po svet. so puni takši h zavodov, zato tudi za naše prekmurske dijake more biti. Tak do meli bliže v šolo, se za včenje bole pripravijo posebno pa se bodo dobro vzgajali v krščanskem duh.. Nas narod je krščanski, zato morejo biti odločni krščeniki tfldi njegovi vocMeje. Pomagajte k zidanji toga potrebnoga zavoda. Pos.lajte svoje dare na vodstvo Martinišča. Lepa prilika za to je posebno ta c. s. kupite bar edno srečko za loterijo Martinišča. Edna srečka kosta 5 din. Vsebina: ... Stran 1 Prvo delo sv. Driižine — — --- — " ... 2 Lubezen Jezušovoga Srca do sv. Janosa apostola ... - - __ g Kratke misli za dugo življenje — — — — " 6 Trnjava korona presv. Srca Jezušovoga - — - — 8 Vzgojne drobtinice ... — — — — """ "" ... 11 Navuk od odpustkov — — — — — """ . 14 Don Bosko, prijatel mladine... — — — ' ~ 14 Glasi iz doma i sveta Prvo delo sv. Družine. Potem, ka je BI. D. Marija že zaročena, zdana bila z sv. Jožefom i potem, ka je že poprijela po čOdnoj milošči sv. DQha, Jezuša, božega Sina v svojo presveto utrobo, se je napotila v Hebron, da obišče svojo tctico, sv. Elizabeto. S tem obiskom je sv. Družina obprvim stopila v javnost. Marija, mati sv. DrOžine ide z svojim sinekom, ki ga še samo v utrobi nosi, k Elizabeti, da pomaga staroj sorodnici, štere utrobo je dober Bog v kesnoj starosti blagoslovo z detetom, štero bi moglo zvoljeno ljudstvo pripravljati na prihod Svetoga, ki ga nosi pod srcom, z detetom sv. Ivanom Krstitelom. Marija, od štere sam Bog svedoči, da je bila milošče pune, te poti neje mogla nastopiti brezi bože \ole. Bog jo je zvao, Bog, ki je v njenoj utrobi prebivao, na to pot. On jo je zvao, ar "je šteo en dar prinesti svojemi predhodniki sv. Ivani, en dar, šteroga šče po svojem trpljenji vsem dušicam pokloniti: rešitev od sinrtnoga greha, po-svečenje. Zgodilo se je pa to posvečenje na ed.no Marijino reč. Na edno jedino Marijino želo, se je razlejao sv. Duh, ki je na-puno njenoga Sineka i ž njim njo, na edno jedino njeno reč se je razlejao na sv. Elizabeto, posveto to i njeno dete, šteroga ki je v utrobi nosila i je njegovo dušo ščisto od smrtnoga greha, od tak zvanoga poprijetnoga greha, šteroga se mi po sv. krsti rešimo. Sv. Pismo nam te tolažljivi dogodek etak pripovedava: .1 je stopila (Marija) v Zohariašovo hižo i je pozdravila Ožebeto. I zgodila se je, gda je začiila Ožebeta pozdravljenje Marijino, je poskočilo dete v nje-nom teli. I Elizabeta je bila napunjena s svetim Duhom i je zakričala z močnim glasom i pravila: Blagoslovljena si ti med ženami i blagoslovljen je sad tvojega tela! I od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni? Da glej! Kak je prišo glas tvojega p ozdravljenja v moja v ti ha, je dete poskočilo od veselja v mojem teli. (Luk. II. 40—44.) Ja, kak se je Marijina reč zglasila, taki se je razlejao sv. DOh na dete v utrobi. To se je ščistilo i od veselja poskočilo pa tOdi staro mater napunilo z miloščov i radostjov sv. DOha* Marijina edna reč je to napravila, na edno reč svoje matere je to napravo JezuŠek, ki je v njenoj utrobi prebivao. Prvo delo sv. DrOžine, kak je nastanola, je bilo posvečenje. Na prošnjo svoje matere je ljObljeni Jezuš posveto v maternoj utrobi svojega bodočega predhodnika, sv. Ivana i napuno z miloščami njegovo mater pa celo njeno hišo, sveti Jožef te najvernejši i najsvetejši mož je pa k tomi deli pomagao z tem, ka je svojo presveto ženo na to pot pusto i jo na njej čuvao z svojimi molitvami i z svojov IjObeznostjov. Glejte, dušice, kak se pride do posvečenja, kak se pride do rešenja iz robstva šatanovoga, kak se vstane na življenje iz smrti smrtnoga greha. Sveti Jožef nas pripela k Mariji, Marija nas pripela k Jezuši, Zveličari, lastniki vseh milošč, vsega posvečenja. Zato nam da na vflsta Maticerkev to lepo molitvico: Jezuš, Marija, Jožef, presvetite nas, pomagajte nam, zveličajte nas. Amen. Oprav-Ijajmo jo vnogokrat 1 _ Lubezen Jezušovoga Srca do sv. Janoša apoštola. .Vučenik, šteroga je Iflbo Jezuš, je ležao pri večerji na njegovih prsaj." (Jan. XXI.) To pravi sv. pismo. Sv. Janoš je bio te vučenik. Vsakoga vučenika je lubo Jezuš ali samo od sv. Janoša trdi sv. Duh, da ga je lubo Jezuš. Zakaj? Zato, ar je samo toga lflbo posebno. To svojo posebno Iflbezen do sv. Janoša je Jezuš s tem pokazao, da je te smeo na njegovom božem srci počivati pri zadnjoj večerji i ka je samo tomi pravo po svojem stajenji: ,,tak ščem, naj ostane, dokeč ne pridem !" S temi rečmi njemi je naz-nano, ka bode v velikoj starosti pun velkoga zaslOženja vmro potem, gda je BI. D. Marijo za smrt pripravo, štero je Jezuš tfldi samo njemi v skrb izročo. Posebno je lubo Jezuš sv. Janoša, ar je samo te smeo počivati na njegovom srci. Samo te je smeo zvedeti za skrivnosti božega Srca, samo te je smeo segnoti po kinče, po mir, po blagoslov, po vse milosti v to neskončno lubeče Srce. Moj Bog, kakša milošča je to, glavo nasloniti na Zveličitelovo Srce i toga lObezni puno bitje poslOšati 1 Kakša milošča je to: na večnoj dobroti počivati, na večnoj liliji glavo držati, na večnoj radosti prijateljstvo vživati! O, kakša milošča je biti gost samoga Boga te gda Te ide rešiivat celi svet v tistoj veri, od štere vekše i svetejše niti Bog ne meo na zemli! Sv. Janoš je bio zdrflženi z Jezušom tudi pri križi. Vsi drflgi so zbežali, on je ostao veren do smrti svojemi vučeniki. „Štere je Bog naprej vido jih je tfldi naprej odločo, da bodo spodobni podobi njegovoga Sina." (Rim. VIII. 9). LObo ga je Jezuš i zato njemi je dao miloščo, da je trpo ž njim zajedno, da je rešOvao svet. I kak trplenja tak tudi dike svedok je postao sv. Janoš. On je bio najmre med njimi, kim je vužgo vero v njegovo odičeno stajenje i kim se je prfkazao. Prav posebno lubezen Jez. Srca je pa te zadobo sv. Janoš, kda je z vust vmirajočega Zvel čitela čuo te reči: .Glej sin tvoj! Glej mati tvoja!' Samo on i nišče drOgi ne, niti glava Materecerkvi sv. Peter ne je dobo, nego edini on je dobo to miloščo, da je mesto Jezuša skrb noso na lubo mater Marijo do njene preblažene smrti i da je ona njega lubila kak svoje dete do njegove smrti. O, kakša je mogla biti lGbav, mesto Jezuša Iubiti Marijo. 1 to je dobo samo sv. Janoš. Pa jedino i najduže žive med apoštoli na zemli, prestane v vrelom olji moke mantrništva, da si zasluzi korono mantrnikov. Žive pa eno stotino, da si pod Marijinim varstvom po-vekša do nepregledne višine svoje zaslOlenje i svojo nebeško slavo. Samo on, jedini on je vreden te posebne milošče Srca Jezušovoga. Pa to posebno lObezen zakaj je naklonilo Jezušovo Srce samo sv. Janoši? Ar je samo te bio po stani spodoben Jezuši, samo te je bio ledičen, čisti dečko kak Jezuš. Najjakši dečko je tisti, šteroga srce Jezušovo najraj nia. To pa najraj ma najčistejšega. Dečki, kim čistejši ste, tem bliže ste Srci Jez.; to premislite pri posebnoj Itibavi Jezušovoga Srca do sv. Janoša Evangelista. Kratke misli za dugo življenje. Sledeče misli zato vržemo na papir, da bi je globoko zakopali v svoje srce. Šle do notri, ar so kratke. Oda pa notri prido, je dobro povlačimo z spominom, ka se ne pozabijo. Če to vči-nimo, zidejo, pa prinesejo sad, šteromi je ime dugo, večno življenje. Jezuš je pravo, ka je malo delavcov pri vnogoj žetvi, to je pri rešitvi dOš i zato naročo: .Prosite Gospoda žetve, naj pošle delavce vu žetev svojo." (Luk. X.) Ti delavci so dOhovniki. Malo jih je. Jezeromilion poganov nema ešče niednoga. Gospod žetve je sveti Jožef. Njemi je zročo dober Jezuš sv. Matercerkev. K sv. Jožefi se molimo za dobre, goreče dOhovnike, ka je dobi Maticerkev i ka jih zadosta dobi. Prvoga i najsvetejšega duhovnika je sv. Jožef odgojio v drDžbi Bi. D. Marije. Brezi Marije ne Jezuša, brezi Jezuša ne zveličanja. Prosi sv. Jožefa, ka boš pravo dete Marijino. Če si to, bo Jezuš živo vu vnogih svetih dOhovnikah, v svojih namest-nikah; po teh pa ti vu njegovom Srci, Glej, ne šinfanje i pre- ganjanje, nego molitev pomaga, ka so dobri, goreči dO-hovniki. Dečkec Ludovik se je nasmejao na mater Blanko. Ta ga je obinola, kOšnola, pobožala i z radostjov pravila: sinek, rada te mam! rada te mam! — A zdaj se pa zgledne na nebo i pristavi: Dober Jezuš, pa li naj vmerje raj te moj dragi sinek, kak bi te z smrtnim grehom razžalo. — Mati, ki tak guči, je sveta Blanka, i sinek, koga vči, naj raj vmerje, kak smrtno zagreši, je sveti Ludovik, francozki kralj, tretjerednik. Toča, povoden, sQša vničijo vse, a nekaj li ostane, v dOši, v štero pride samo eden smrten greh, pa nikaj ne. Ta je spodobna k poli, štero je vido sv. Eze-kiel prorok: samo kosti mrtvih, samo smrt je bila na njem. Nega vekše nesreče na sveti kak je smrten greh. Oda je mati mladoga Melinthona vidila, ka so njegovi paj-dašje, ki so z njim vred trpeli za vero, že mrtvi, njeni Melithon pa še živ, ne ga je otavila; ne ga je nazaj k življenji vabila, štero bi ga od vere, od Kristusa, od mantrniške krone znalo spraviti; ne, ona je štela naj raj vmerje, kak nebo zgObi. Sama ga je nesla za koli, štera so pelala mrtve pajdaše, sama ga je djala, kda je med potjov v njenih naročaj dGšo pusto, k mrtvim tova-rišom na nje. Močna, sveta mati! O kak osramotiš tiste zverine — ne matere — štere v smrt greha nosijo svojo deco, v lagoje družbe, med protiversko čtenje i druge grešne prilike, štere same včijo deco, ne vmreti za Jezuša, nego vmoriti ga! Matere, ste matere, kak Blanka, Melinihonova mati, ali ste zverine? Zakaj nega duhovnikov? Sovražniki Kristušovi, kollegi Judašovi so dobili pri volitvah za peneze naroda glas naroda i moč ravnati ga. Penez, za šteroga je narod glasao, je najmre te v dačah i drOgih dajatvah že davno zdavao Kristusovim sovražnikom v roke. Za svoj penez, za svoj lastni penez je narod odao sebe Kristušovim sovražnikom, da tej njemi vničijo samoga Kr'stuša. Strašno pa istinsko. Ti zvoljeni sovražniki boži so zatem sklenja-vali zakone. Ti zakoni so zbrisali pravice Cerkve, po šterij duhovnikova roka, štera blagoslov i odpflščenje deli, ne bi smela prijeti za orožje. Zbrisali so te pravice Cerkve i zglasali zakone, ka duhovniki morajo prijeti za orožje. So prijeli, so šli v boj, i so spokapali tu. Zato ne dOhovnikov i misijonarov. Nadale ne jih je, ar narod čte slabe časopise, štere grdijo dOhovčino i lažejo na to; ne čte pa dobrh, da bi se te laži odpravile. Pa narod je po tom slabom čtenji i slabih zg'edih tfldi mrtev postao vu dOšah. Mrtvec pa ne more dali življenja. Ne more dati v grehe zakopani stariš svojemi deteti vzgoje, po šteroj bi se zbudilo v njem duhovniško pozvanje. O keliko dQš bi lehko živelo sveto i se zveličalo, če bi bilo zadosta dOhovnikov. A pogObijo se, ar je narod pri volitvah podpirao Kristošove sovražnike, ar je čteo njihove časopise i se ravnao po njihovimi zgledi. Si žalosten ? Pomisli, ka sv. Pismo etak svedoči od žalosti najsvetejšega Srca Sina božega: »Moja dQša je žalostna notri do smrti'" „Smrtne težave so ga obišle." „Postao je žalosten i tužen i prestrašeni." „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapusto?" V žalost svojega Zveličitela pogrozi svojo žalost pa ti bolečine vtune. ,Če peša moja moč, ne zapusti me Gospod.'' (Ps. 70. 9.) Peša pa najbole te gda se bliža smrt. Te, v toj priliki zdihavajmo i prosimo najbole, kak vučenika na poti v Emaus: Ostani z nama Gospod, ar večer nastanjuje i den se je že nagno. Ostani Gospod! Ostani, da se srečno borim z smrtjov. Ostani. — Ostane pa če jaz ostanem v žitki pri njem. Te boli kaj v teli? Glej nedužnoga Jezuša etak boli: lica so modra od vdarcov pesnic, grlo suho od žeje, vQstn'ice britke od žuča, sence prebodene, glava ranjena, noge, roke prevrtane, žile, kite z štriki zvezane, pleča gloda križ, živci od križanja raztrgani, celo telo zbičano. Zaistino: „Mi smo ga vidili i je bio popolnoma spremenjeni." (Is. 53. 2.) Pa zakaj? „Naše slabosti je na sebe vzeo, i naše bolečine je noso." (Is. 53. 4.) Mirno trpimo, ar smo grešili! mirno trpimo, da ne bomo ne mi.Jie drOgi grešili! Gda je Jesuš nahrano z petimi kolači ječmenovoga krflha i dvema ribicama pet jezer moškov, so ti' skričali iz zahvalncsti: ,lite je zaistino tisti prorok, ki je pridoči na te svet" (Jan. VI.) so ga počastili pa še za krala šteli postaviti. Moški, na vaših njivah dela Jezuš vnogo vekše čQde i nahrani ne jezere, nego.milijone ž njihovimi sadovi. Kak ste za to njegovo dobroto njemi zahvalni? Ga jemlete kaj k sebi. Bog Vam da kruh na polji, da vživate krtih z oltara. Moški, bodite tak zahvalni, ne zavržite kruha Jezušovoga, kak so ga ne tisti petjezeri na gori. Moški radi jemlite krOh Jezušov k sebi. Delali so z njim, ka so šteli." (Mat. XVII. 12.) To pravi sv. Pismo od krvnikov, od mantralcov, ki so Jezuša mučili. Ka njim je pošepetno hGdi dOh, na koj jih je nagibala lastna pokvarjena natura, na koj jih je nadrasto grešen svet, toga vsega so se poslužavali, naj dobroga Jezuša kembole morejo zmantrati. On je to dovolo njim, on to dovoli i tebi. A to dovoljenje je zasliižno. ZaslOži tem več kaštig, kem več vdarcov dobi Jezuš. Ka ti pravi dOšna vest? Slflžijo pa tiidi drOgi pri teh Jezušovih vdarcih. SlOžijo tisti plačo, i tem vekšo, kem bole jočejo i se pokorijo nad Jezušovim razža-Ienjom, Marija si je največ s tem zaslGžila. NasledGjmo jo. Trnjava korona presv. Srca Jezušovoga. Lepi den je. Z rožnoga ogračeka, šteri leži okoli prilične hižice ednoga predmestja, se zible na lejkih zračnih valovaj bal zamova dišava skoz odpreto okno v hižico, v šteroj kleči mlada gospa. Njeno diišo napunjava velka žalost. Obraz si zakrivle z rokami i bridko ječi. Skrivnostno, kak či bi mela smilenje z nje-nov bolečinov, piše lejka sapica, kiišujoč zlate vlase siromaške trpinke. Liki te spomladni čar ne napravla na njo nikšega vtisa zato, ar je njeno srce napunjeno z morjom bridkosti. ,,Eli je mogoče, ka se je to zgodilo? Eli je mogeo prepOstiti Bog to probo meni, štera sam se bojiivsla s strastmi svojega moža kak s hudobnim duhom! Vsi smo zgubili dobro ime. Pregnani smo od vsej ludi. Moj Bog, zakoj si to dopOsto ?" Bridko ječeč zgovarja glasno zadnje reči, tak ka se prestrašita njeniva dva lublenčka: desetletni dečkec i osemletna deklica v sosednoj hiši. ,,Mama, vej pa povejte, ka vam je?" jo zoveta deteti i 1Q-beznivo jo obimeta. ,,Mama, vse ste se spremenili! Povejte mama skrivnost, inači se bojiva. O, kak se je pri nas spremenilo v zadnjem časi!'' „Resan, moja lublenčka, istina je ka je inači," pravi s tihim glasom potrta gospa. „Od tistoga mao, kak je oča v vozi je pri nas jako, jako žalostno. Pa šče bo hujše. Trbelo de nam kodi-vati od hiže do hiže!" Pri tem je prikipela njena žalost do vrha. ZrOšila se je skoro brezi zavesti poleg stola na pod. ,,Istina, bridko je trplenje, štero vas muči, predraga gospa Wagner, to se ne da tajiti," jo tolaži gospa, štera je mlado gospo znova pripravila k zavesti. „Toda obvupati pa ne smete. On šteri vam je dao globoko rano, jo bo tudi začelo." „Oj, kak bi bilo mogoče pri tom trp-lenji?" zavrne gospa trpinka svojoj prijatelici. „Pomislite le to, ka je moj mož hudodelec i zato more biti v večletnom zapori. ,Za-volo velkoga duga, šteroga je napravo s svojim razviizdanim živlenjom, sam prisiljena odati vse svoje imanje. Poleg toga nemam nikšega zaslužka, ka bi mogla svojoj deci preskrbeti dobro vzgojo, kakšo nOcajo ravno zdaj bole kak gda šteč, da bi si s tem zagotovili srečno prihodnost za te čas i za večnost. Ne ne, za mojo srčno bolečino nega tolažbe. Prenašala jo bom, dokeč ne spadnem. Bog daj, da se to zgodi kak najprvle. Ka pa de te z moje dece! — Srce mi šče počiti, či pomislim, kelko je pregrešo ravno oča s svojim pohiijšlivim živlenjom proti svojoj deci. Že sama ta odgovornost more pečti njegovo dfišno vest hiijše kak ogenj." Istina, gospa Wagner, miseo, ka ste svojoj lublenoj deci oča pa mati, naj vas krepi, da nosite zvoj križ velikodušno z vsov svojov požrtvovalnostjov," jo prekine njena prijetelica, lejko božajoč jo po bledih i stoplenih licaj". . . ,,Kak naj se pa to zgodi? Ge naj poiščem pravo oporo?" se oglasi gospa Wagner v svojoj prevelkoj žalosti. ,,Ludje me bodo zaničavali zavolo mojega moža. S prstom do kazali na gospo uradnika, ki je napravo telko krivice i spravo celo drOžino v nesrečo i sramoto. Eli nedo pravili, ka sam se tOdi jez pridrO-žila njegovoj hudobiji i ka bi ga lejko obvarvala takšega činenja... Oj Bog, moja dušna vest mi nikaj ne pravi v tom tali, včinila sam, ka je bilo v mojoj moči. Molila sam, trpela — pa zaman"... „Rada verjem, ka pravite," jo tolaži plemenita stara gospa — ,,pa bojte zagotovleni, ka čiravno smo od vsega zapuščeni, i čiravno ne najdemo srca, štero bi melo iskro lObezni za nas, bije za nas drflgo srce, štero je vretina vse tolažbe, lubezni i smilenja. Gospa Wagner, dobra katoličanka ste i tOdi častilka presvetoga srca Jezušovoga. Eli se ne bi obrnoli ravno v toj bridkoj vori k tomi božemi srci, štero ma ravno zdaj puno liibezni do nas. Probajte. Vržite se pred to sv. srce, položite v nje samo sebe, svoje lOblenčke, svojo zdajšnjost i prihodnost, prosite, naj v ognji svoje svete liibezni popunoma spremeni vašega moža, ka njemi po težkoj vozi znova prisveti prostost i ka se povrne očiščeni v ognji trplenja, kak pošteni i veren katoličanec..." Tiho — popunoma tiho je poslušala mlada gospa te tolažeče reči. Vidile so se njoj kak zdravilni olij za njeno zmučeno, potrto srce i novo veselje za prišestno življenje. V tom hipi se je čiitila ešče slabo — jako slabo, kak či bi zgubila v duši vero, viipanje i liibezen. Zato pravi s trepetajočim glasom: „Mislim, ka me je Bog zapflsto... Zakaj me tak mantra, čiravno so moje poti nej poti krivice. Prevelko je moje trplenje, ka bi mogla najti zadosta tolažbe..." Tak je tožila s trpečim Jo-bom. ,,Pravičen Bog proba svoje lublence, ka zvedi, če so njemi sploj pokorni i poslušni," njoj razlaga z milimi rečmi dobra gospa. „Posliišajte moj tanač. Obrnte se puni viipanja k lubezni punomi srci našega Zveličitela. Nede vam žao. Šče nikdar ne bilo čiiti, ka bi što odišeo brezi tolažbe, či je pribežao k njemi obteženi proseč ga pomoč i smilenje. Eli čiijete, — gda se oglasi večerni zvon, — srce našega Zveličitela nas zove. Pridružite se toj večernoj pobožnosti, Štera se opravla v čast presv. Srci Jezu-šovottii. Srce Zveličitelovo vam bo za to bogato poplačalo..." Dobre pol vore za tem kleči mlada gospa bledoga obraza, potrtoga srca v ltibkoj kapelici pri oltari srca Jezušovoga. Lepe rože okoli oltara čudovito dišijo po kapJici. 1 zdaj se začiijejo lepi zbrani glasi i lepo popevanje doni po svetišči. — Vse zove mlado- gospo k zavupanji v božo pomoč i k vdanosti. Liki otia se ešče proti stavla, sploj ječi: ,,Gospod, zakaj si mi to včino?" Pa čiduže bole se bliža cerkvena slovesnost k konci, tem lejkejše je njeno srce. Naednok se njoj vidi, ka se je odvalo žmeten kamen, šteri je dosegamao ležao na njenoj trpečoj duši. Nebeški mer napuni njeno srce, odsegamao gleda na bože srce, štero je obdano s trnjevov koronov. V hipi so se razšle vse tužne misli kak krnica pred suncom. — Vej tudi ka naj se pri pogledi na trnjavo korono srca Jezušovoga ešče duže časa proti postavla božoj milosti, naj ne nosi z vdanostjov vsako bolečino v zadoščenje za vso nezahvalnost i za vse hudobije, s šterimi mantrajo grešniki to bože Srce? Roke položi navkriž pred sebov i moli v globokoj pobožnosti: .,0 bože srce Jezušovo, kak naj viipam prositi, ka bi se meni boše godilo kak tebi. Ti nosiš trnjavo korono brezi mrmranja za grehe sveta — ne je zato častno za mene, ka te nasledujem i hodim za tebov? O srce večne lubezni, posiiini moje prošnje i vroče žele: smiliij se moje male dece. Pošli žarek svoje neskončne liibezni v srce mojega nesrečnoga moža, ka se skesa, spokori i ka znova žive v tvojoj milosti i lubezni. O daj, naj njemi bo v hasek to trplenje, štero je napravila trnjava korona tvojemi bo-ženii srci!" Ešče eden pozdrav, ešče eden pogled na kep Srca Jezušo-voga i gospa Wagner odide iz cerkvi. Trnjava korona njoj je dala moč, da je nevstrašeno nastopila trnjavo pot svojega živ-lenja i se junaško bojOvala proti vsem nevolam. D e t o 1 j u b. Vzgojne drobtinice. „Deca rada majo tistoga, što tna rad nje i či što nema liibezni do dece, te tudi pri njiivoj vzgoji malo dosegne." (A. Gotte.) „Deca majo malo pameti i njihova leta jih nagiblejo k ve-selji. Zato je pa nespametno zahtevati (siliti) od njih popolnost i resnost, štera je večkrat nemogoča celo pri tistih, ki jo zahtevajo. Što z decov tak ravna, spremeni njiivo živahnost v žalost, zamori njuvo srčnost. Či so živahni (zaleteni), postanejo pri takšeni ravnanji čemerasti, či so pa merni, postanejo bojazlivi. (Fenelon.) ,,V živahnoj igri dečki pokažejo svojo naravo. Pri tom najbole skriti i bojazlivi značaj pozabi paziti na sebe i se pokaže v več formo kak je v njem. Či opazOjete na igrajočega dečka, bote odkrili takše reči, od šterih nikdar nebi misli, i to vam bo pomagalo pri vzgajanji. Či se deca ne igrajo, nego se skisneno vkup vlečejo, je to slabo znamenje. Živahna i nedužna igra je velki pripomoček proti s taborni nagnenji mladoga človeka." (Dupauloup) Oda je pri vzgoji guč od dece, se ne sme misliti samo na deco od 3 do 6 let staro nego tudi na vekše i na vekše ešče posebno. Starišje pa vzgojitelj morajo nflcati za dečinska leta primerna sredstva. Z detetom 5 let starim se ne sme tak ravnati kak z onim starim 10 let, s tem pa ne kak z starim 15 let. Ravnctak starišje nesmijo z vsov svojov decov v edno formo ravnati nego tak kak je za vsakoga primernejše. Vsakši človek ma svojo naturo. Nikdar ne najdete dva človeka, niti dva brata, niti dva dvojčka, ka bi bila popunoma vednaka v svojoj naturi. Vsaki človek ma nikaj dobrih pa nikaj slabih lastnosti. Eden te, drugi one, eden več, drugi menje. Vzgoja v glavnom ma te cio, ka dobre lastnosti v človeki, posebno v mladom, vtrdi, slabe lastnosti pa strga iz nature i namesto teh vsadi dobre. Kelko več v tom dosegne vzgoja, telko več je vredna. Pregovor pravi: Vugibli drevo dokeč je mlado! Pri vzgoji pomeni: Obdelavli mladoga človeka, ar či ga ne vugneš, ne obdelaš dokeč je mladi, kesnej ga ne boš mogeo. Vse tvoje delovanje pri tom obdelavanji naj ma te namen: Slabe lastnosti vni-čiti, strgati iz mladoga srca i to srce okinčati z dobrimi, lepimi lastnostmi, šterim pravimo jakost, krepost. Pri tom pa moreš biti jako potrpežlivi. Ne misli, ka bi v ednom dnevi ali v ednom tjedni svoje dete popunoma spreobrno. Počasi, stanovitno, ne puščati v nemar malih prilik za vzgojo. Oda te deca čemerijo se spomni na tista svoja leta. Kak si ti bio? Da'deca majo svoje falinge, zavolo šterih te ravno čemerijo i zavolo šterih so potrebni vzgoje, toga so ne ona kriva, ar se človek s tem narodi. Kr'vi pa so dostakrat starišje, či deca v tej falingaj rastejo v velko škodo sebi na duši i teli pa tudi v škodo človečoj drOžbi. Človek, ki že v mladih letaj ne dobi potrebno vzgojo, je spodoben pastrkom na kukurici, na drevji, na trsji pa indri. Je škodlivi. Rezati te pastrke se pravi vzgajati. GLEJTE LILIJE NA POLJI Nikdar ne pravi i ne misli, gda vidiš dete nepokorno, nebo-gavno, nemarno, oblosujno, lažlivo, brbravo, zamerlivo, čemerasto, gizdavo, nagnjeno k nesramnomi guči, k tatvini itd.: — Je vse zaman! Nikaj ne pomaga! Je kak železo! Či stariš obvOpa nad pobošanjom svojega deteta, je vse zgubleno. Ravnotak ne pravi gda vse to vidiš: Eh, deca so deca, ka si človek ž njimi more! Mi smo tudi takši bili! Istina, takši smo bili, nego či smo zdaj ne, je to sad vzgoje, štero so nam driigi dali. Či pa smo zdaj ravno takši nevzgojeni kak smo te bili, je znamenje, ka smo malo vredni. Človek telko več vala pred Bogom pa pred lOdmi kelko boušo vzgojo dobi, posebno v mladosti. R Navuk od odpustkov. OdpOstek je zbrisanje tistih dugov, kaštig na dQši, štere človek z grehom ranjeni more poplačati na tom ali na ovom sveti v vicah (purgatoriumi.) Vsaki greh velki i mali pOsti na našoj duši nikše zamazke čiravno ka se je človek spovedao pa dobio odvezo. V dobroj spovedi se nam grehi istina odpustijo, nego ostane ešče te dug. To človek lejko na več formo doli odsluži, ali vsega na-ednok ali večkrat. Tak se n. pr. lejko doli odsluži z dobrovolnim trplenjom i prenašanjom nevol, z milodari v dobre namene, z molitvov, postom itd. Vse to so Bogi dopadliva i za dušo za-služliva dela. Kelko več je teh dobrih de! telko več duga je po-plačanoga. Najlepša prilika za plačOvanje toga duga so pa ravno odpOstki. To se pa etak godi. Naša sveta katoličanska Cerkev, edino prava, ar jo je sam Kristuš postavo, ma tak zvani,,dušni kinč'. To je pa višešnji preostanek tistoga zasluženja, štero so spravili v tom živlenji Jezuš Kr., Devica Marija i svetniki. Dobro znamo, ka bi nas Jezuš Kr-lejko tfldi inači odrešo ne ravno s tem, ka je telko trpo i dao celo življenje za nas. Zato je pa On dosta več včino kak je Bog Oča želo dobiti za dug našega odkOplenja. To višešnje zasliiženje ma zdaj sveta Cerkev i to se zove ,,dGšni kinč". Devica Marija si je s svojim lepim živlenjom, s svojim trplenjom za nas dosta več zaslOženja spravila kak je bilo njoj potrebno. Ravno tak svetniki i svetnice bože. Tak ma sveta Cerkev nevsehlivo vretino bogastva. To ona, kak naša dobra mati, nam deli, ka si ž njim čistimo dušo i si slGžimo nebesa, ali rajši pravmo, ona s tem pred Bogom poplača naš dug, či mi spunimo tisto, ka od nas žele. Vsaki razmi, ka sveta Cerkev to srne delati,, ar za to od nas ne prosi nikše plače v penezaj ali drugo, nego za dušne dobrote nam stavi dušne pogoje, rekoč: Dete moje, či ščeš od mojega kinča kaj dobiti včini to i to. Ka pa žele od nas? Sledeče. 1. Biti moreš v stani milosti bože, to se pravj, ne smeš biti v smrtnoni grehi gda ščeš dobiti odpustke. 2. Meti moreš namen, ka ščeš zadobiti odpDstke. 3. Zvršiti moreš dobra dela, štera Cerkev določa za odpDstke, to so: spoved, sv. obhajilo, obisk kakše cerkvi pa molitev. Vse to pa je potrebno samo za popolne odpOstke, za štere Cerkev to določa. Za nepopolne odpOstke se navadno zahteva samo namen pa molitev. OdpOstki so dvoje vrste: popolni i nepopolni. Popolni odpOstek je tisti, po šterom se nam odpiisti ves tisti dug, šteroga smo gori razlož li; nepopolni odpustek pa je tisti, po šterom se nam odpusti samo eden tao duga. To določiti ma samo Cerkev pravico. Či što na smrtnoj posteli dobi popolni odpOstek te ide včasi v nebesa, ar nema več kaj doli služiti v vicah. Što v živlenji zvrši potrebne predpise pa zadobi popolne odpustke, s tem poplača ves dug za nazaj, za naprej ne. Razložim v priliki. Ti si prvikrat zadobo popolne odpOstke gda si bio star 20 let. S tem ti je bio odpuščeni dug, šteroga si ešče v drOgo formo ne poplačao. Či si potem za štiri leta pa dobo popolne odpOstke, si s tem plačao dug štiri leta nazaj itd. S toga se vidi, kak je dobro vsako priliko ponOcati za pridobitev popolnih odpOstkov. Ka se pa zbriše z nepopolnim odpflstkom? Samo eden tao duga. Nepopolni odpOstki so določeni na telko pa telko časa. Tak n. pr. na 40 dni, na 100 dni, na 7 let i 7 kvadragen itd. Dosta ludi misli, ka kelko dni ali let zadobijo od teh odpOstkov, do telko menje v vicah po smrti. Pa je ne tak. To se etak razmi. V prvom časi krščanstva so lOdje za svoje grehe po spovedi delali velke pokore. Edni so se mogli postiti 40 dni, drOgi 100, drugi 7 let i v teh letaj 7 postnih časov. Te postni čas se pa v letinskom jeziki zove kvadragesima. Od toga pride kvadragena. V 7 letaj je bilo tak 7 kvadragen. Zato se pa z nepopolnimi odpustki človeki odpOsti pred Bogom telko duga za včinjene grehe, kelko se je odpOstilo prvim krSčenikom, gda so delali tisto pokoro. Tak si mi zdaj z malim trudom lejko zaslOžimo telko, kak inda dugov pokorov. To je dobrota naše Materecerkvi. Na konci si naj vsakši zapomni: 1. Z odpOstki se nigdar grehi ne odpflstijo nego samo zaduženje za nje. Dokeč človek toga duga ne plača, nemre v nebesa, nego se more prle v strašnom ognji v vicah očistiti. 2. OdpOstki se skoro zmerom lejko darujejo za dOše v victh, nikdar pa ne za koga drOgoga živoga. Vsaki za sebe lejko. 3. Či lObiš svojo dOšo, či se ščeš ognoti časne kašlige v vicah i či maš smilenje do tam trpečih duš, skrbno se trudi, ka zadobiš vse odpDstke gde li moreš. 4. Razlagaj pravi pomen odpOstkov tistim, ki dobro ne raz-mijo, posebno pa luteranom,' šteri se z naših odpustkov radi" delajo norca. Svetoletni odpustki. Vsako dvajsetpeto leto je tak zvano sveto leto. V tom leti romajo ludje v Rim i tam dobijo popolne odpfistke, či zvršijo vse predpise. Gda pa sveto leto mine, se zakladnica svetoietnih odpOstkov odpre tfidi tistim, ki so ne mogli v Rim. Tak je letos. Do 31. decembra se lejko zadobijo svetoletni odpustki. Vsaki jih celo dvakrat lejko zadobi, či obakrat spuni ka je predpisano. Prvikrat je lejko obrne za sebe ali za verne dOše v vicah drugič pa samo za duše v vicah. Predpisano pa je sledeče: 1. Opraviti moreš spoved i sv. obhajilo gdešte pri šteromkoli duhovniki. 2. Obiskati moreš pet dni zaporedoma štiri cerkvi ali kapele vsaki den. Či što pet dni zaporedoma nemre, iejko tudi tak ka vmes kaj časa m cent (10%) takšo moč proti vsem drugim? Znto, ar so katoličanci ne organizeran*, to se pravi, ne držijo se trdno svoje diihovščinp, ne so odločni pri zbiranji pcslarcov (kovetOv) nego raj so volili brezverske stranke, deli brezverske novine, med sebov se grizli i preganjali što bi prišeo do vekše čast'. Zdaj delajo grozno pokoro za vse to. Zdaj vidijo, ka je zmrga samo v odločn^j borbi pod krščanskov zastavov z dobrimi viditel;. Japonski zdravnik postao duhovnik. To je dr. Totsuka. Posvečeni za dtihovn ka je bio lani. Naskori po tom je dt bo od svetoga oče dovolenje, da jo prevzeo vodstvo tiste bolnišnce (špitals) v Tokiii, ;t(ro je njegov b< g ti oča dao zoz;dati. Pomagajo njemi eden zdravnik pa tri sestre (mine.) 1600 letni jubilej. Vsak*e leto dne 3 maji se obhaia spomin na najdene križa Jezuitvoga. Lttos je že 1600 1 t kak je sveta Helena, mati casara Konštantina velkoga med razmahnem! na g:ri Kalvariji naj.Ta piavi križ Kristusov. Pet bratov — vsi redovniki. Na Nemškom v mesti Fulda je nedavno meo prvo sv. mešo P. Zeno Fleck. Pri oltari so njemi dvorili št rje njegovi brat,e, šteri so vsi red)vmki frančiškanje kak On. Dve sestri sta nuni. Sviti oča so vsem poslali svoj blagoslov. Srce vzgajati je prvo. L'nški puSptk se na vso moč boriio proti nedostojnoj ženskoj obleki. Kardinal Gasp. rri je v imeni svetoga 0'e po-hv&lo pDšpeka z ednim pismom gde piše med driigim tiidi t): „Ž<:nstvo našega časa, pc sebno mlajše, se preveč briga za kinčanje ttla, pri tom pa vnemar pti>ča vzgojo s-ca." Najlepše romanje. Nemški pis teo Alban St .lz je spisao knigo t d romanja v sveto deželo. Na kcnci pravi: »Eden ali drfigi de mi malo ne-voščliv, ka sam jaz bio v svetoj deželi on pa ne Liki, kelko bole se zatopiš v skrivnost svtte vere, telko bde spozna*, da je pc t k žive mi Jezuši v Oitarskom Svestvi več viedna kak r^maiska vožnja do njfgovoga kamenoga gr< ba v Jeruzalem!." Prvo sv. obhajilo na smrtnoj posteli. Nedavno ie v Londoni mrla 84 let stara gospa Foulmin. Bila je lut ranska (evangeličanska). Na smrtnoj posteli pa je prf stopila v katoličansko ve o i z velkov gorečnost-jov prejela sv. obhajilo. To je bilo njeno prvo pa zadnje obhajilo. V spomin svetomi Erančiški. V Milani na Tal anskom so meseca aprila polcžilt fundament za velki spomenik s>etomi Frančiški AsiJkomi. Pri tol slavnosti je bio sam ministrski predsednik Mussolini. Dvestoletnica svetništ a. Ravno zdaj je 200 let od tistega časa, kak sta sv. Alojzij Gonzega pa sv. Stanislav Kostka bila prrglašenlva za svetnika. V najlepš h Utaj mladosti sta se preselila iz toga sveta k Bogi po plačilo za istinsko sveto, čisto, spokorno živlenje. Oba sta lepiva patrona, zaščitnika mladine, zato, rrladina krščanska, čti rada živlenje teh svetnikov, nasleetij jiva, ljubi i se jima priporočaj. „Fantič le gori stani!" Te veseli pijančuvanje ? V pijači edni vidijo svoje najvekše veselje. Brezi pijače si nemrejo misliti veselja. Pa ttidi, vsi ponočnjaki pijačo jako lObijO. To se razmi. Kak črvovje okoli nesnage, tak se zbirajo i sedijo okoli pijače, Ostarija je njtiva cerkev, pijača njOv Beg. Eli je pijača resan takša sladkost vsej sladkosti? Samo tisti Judje, šteri nikaj ne mislijo, vidijo v pijad takšo dobroto. Miiva zemiva to reč pod rešpeter i pogledajva si jo ka je v istini na njoj. Ne pravim, ka na pijači nega nikaj dobroga. Či je vino resan dobro, no, pa je dobro Ništerno vino je pa tudi pra/ih jecMi ali cvič, ka bi se moglo človek skoro za sto držati, kda je pije. Mene takse vino strosi i mislim, ka koga driigoga ttidi.No, prava sreča takšo puščobo ne piti! Žga-nica pa ma'bridek i žarok tek, segreje i speče, kak bi človek pio kaj ognjenoga. Zdravoni človečemi gustuši se nikaj ne prileze. Te, da sain prvikrat probao, sam se strašno kisilo držao i pravo: Uj, kak je to pflslo i bridko! Kak morejo Judje kaj tak?ega piti. Le, či se človek prevči, te ga začne žganica vleči Strast ne pa zdravokus ali istinska potreba vle^e človeka k žganici. Nekaj ravno takšega kak z žganjom je s tobakom. NiŠče ne začne zato kaditi, ka je cigaretlin dober. Vsaki samo zato, ka se »pokaže" ! Či se s tem istinsko kaj pokaže to je drugo pitanje. V začetki je cigaretlin aH cigar pust i bridek. Što se toga ne navči, je dobro; kda se pa ednok privči, je hlapec te navade i njoj more spl^j služiti. Tudi jaz sam kak dijak, cigaretlin prt b30, pa se mi je vido tak bridek, ka sam se ga več ne dotekno. — No, ka je kaditi nej nikši greh, to dobro znate i najboši liidje lehko kadiji), ne ka bi se n^im moglo kaj v oči metati. Dobro delo i zasiiiženje je pa ttidi ne nikSe; i či si šče nej navčeni, dam tudi tebi te dober tanač, ne privadi se nkdar, n'kaj ti nede falilo, ravno tak boš srečen i zadovc len, pa ništerne jezere si ešče prihraniš, štere boš lejko bole pametno ponucao. Čeravno je vino dobro, — pa, kak dugo mal to dobroto, fctero vži-vaš? Par hipov: dokeč po grli teče i nkaj več. Parkrat zazijaš, prevržeš doli, — pa je vsega konec! Gda je pa že ednok v žeLdci, pa nemaš nikšega cbiiitka več. Edino te občutek, či je želodec pun i napihnjeni kak boben, pa ka je glava nekam meglena i žmetna kak tikev. N \ eli je to resan tak neizrekHva dobrota, sladkost i sreča, kak itidje navadno mislijo, kda nemrejo zadesta prehvaliti t'ga „rujnoga s'adkoga vinca, zlate kaplice, nebeške pijače*? Vej ga*vs3komi privoščimo, — a vse, ka je prav; ne pa do nebes pozdigavati i v zvezde kovati reči, šterih sreča je jako opotekajoča!... Poglednimo malo na drugi kraj, ka pa pijača napravi, či je preveč. Kelko hiidoga, škode, žalosti i bridkosti! O, to je pa ne tak kratko, kak je kratek občtitek, kda vino po guti teče!... Namesto opisavanja naj ti bo tii postavlena kratka pa istinska dogodba. TU vidite kakše veselice napravla i kakše torte peče „sladko vince, zlata kaplica" našim dedkom i njfivim staršom... Dvoje Martinovo. Lepi letni čas je jesen. Vsa narava je pisana, kak bi jo malar narlsao. V toj pisanoj jeseni je Dolencom najlObši svetek Mattinovo. V prošecijah romajo v goro, v hrame nesejo sebov jesti, ništerni naloži posodo v kfiš, ka de zadosta za Martinov večer. Martinova nedela se je prismejala, tak lepa je, ka se misli, ka se je zemla zadnjikrat ovenčala, prle kak jo odene beli prt. Vse tiho je povsedi. Gril je zidremao, ftice so pot hnole, ešče Krka teče merno, kak da nebi štela praviti, kelko žalosti je vidila ob svojih bregovih z davnih dni. V to t hoto zadani iz daljine krik, nato več glasov, kek tiilenje razkačenih zverin... Odked? — Tam z onoga kraja Krke z predmestne oštarije donijo ti glasi. Neso zverine, štere iščejo svojo hrano, mladi dečki so, štere je segrelo vino, šteromi na čast so se zbrali v njegovoj cerkvi. Kričanje narašča, skoz dveri se siple cela banda, bijejo se, ništerni branijo. Zdaj se zablisne nož, eden močno zakriči i vujška zleti krv... Mladi dečko vktip spadne, — ništerni odbežijo, drugi gledajo brezi vsmiljenja na žrtev v sledajih zdihljajih... Odnesejo ga v špitao, tam vmerje ešče tisto noč. Trumoma ga hodijo škropit, liidje ga pomilUjejo, ka je mogeo tak mladi že žalostno končati... Nišče pa ne vidi strašne prikazni, štera stoji pri mrtvoj glavi i se smeje, smeje... Oj, Martinova nedela, kak si žalostna! Po človečoj krvi diši ešče tam na tistom groznom mesti. Misli se, ka se vsakši more ognoti nesreč-noga kraja. Nišče ne bo zbrisao sled krvi, štera je tekla pred tistov hižov... Čas ide grozno friškd. Že je minolo leto od onoga strašnoga dog&d-ka. Znova je Maitmova nedela i ravno v tistoj krčmi se čiijejo harmunike, Plešejo pari, sami mladi pari, mladina v Šteroj vidimo mi našo prihodnjost. A, kakša je ta mladina I Vsa ponjrela, divja i razviizdana, ka je strah pogledati v te obraze. Okoli hiže pa hodi grda pošast, sam šafan je to, šteri čaka pijane liidi v oštariji. Zaman ne hodi tii, nego išče novih žrtev te vaš lažiprijatelj, alkoholi V vini je, štero krščiijete dnes 1 Bežite! Viiha so gluha, oči ne vidijo. Zdaj se zaiuje besno kričanje. Iz oštarije pribeži mladi dečko, plašno gleda, kama bi \uj5eo. Za njim pri-bežijo drugi pijanci. Eden ga vdari z branjvlekom, iteroga je vzeo s kol, po glavi. Strašen krik i — dečko spadne na zemlo... Morilec pobegne kak Kajin. Pobitoga dečka pa odpelajo v špitao. Nesrečna njegova mati beži v cerkev, spadne na kolena i zove na glas: „Marija pomagaj, sm luj, smiluj sel" Prekesno! Za dva dni ide po varaši pogrebni sprevod. Belo drevo, veneov dosta, dosta liidi ide za sprevode m v tolažbo cbviipanim starišom. Poleg dreva pa stople pa pošast i se grdo smeje... Ali ešče ne zadosta žrtev?! Grob', ka ešče ščete od nas?... To te naj tisto veselje, štero svet obeta i ponuja svojim prijatelom! Takše smrt!... Sladko vince piti to me veseli dobre vole biti svoje žive dni, svoje žive dni biti brez skrbi dokeč vince me — ne vmori, Dale.