37. Stev» Poštnina DiačanB v gr>?o\!ini. «"¦"«l*«*, sobot.^ 2. aprila; "&*L7.- Uq :X. tthafa v tvrek, Äetrtek In soboto. Stane rrieseCno Din 71 — za inozemstvo Din 20'- . ! bin. Ra'un poStno-ceWovnejju zavoda štev. 10.666. NOVADOBA tn uprv%v ti&tvo : Celje Strossmp.yerjeva ulica 1 pritličje. Rok'opisi se :k- vm^.ijw Og«a«t po tarifu. Telefon inv. it.'v. 63. Delo /a tujski prompt v mariborski oblasti Dne 22. m. m, se je vršila v Mari- boru druga seja sLnšesa odibora Tuj- sko-prometne zveze za mariborsko oblast ob iideležbi zajstofpuikov oblast- ¦Qe uprave. ravnateljistva, državnili že- k'znic. ravnateljstva pocste in brzojava.. trRovsko-obrtne zbornice, gostilničar- ske zadruine zveze ter inest Gelja, Ma- i'ibora in Ptuija. Na seji je predisednik L. dir. Pirkmajer podal obširno poslov- no porocilo, katero je v ninogih oziirih zanimivo. ker kaže. da prehaja nova OTganizacija preko premnogih zaičel- nih težkoc in ovLr z energičniuu msle- dovanjem svojega smotra. h pozitiivne- mu delu ter se bod-o uigodne posledire njenega Poslovanja po vse.j priliki mo- ojo opazit> že v bližnji bodočnosti. Zveza 3toji dane.s tako po številu čfanov, kakor po razpoložljivih gmot- n.ih sredstvih na solidoii podlagi in otvori s 1. apriloin svojo poi>olnoma novo nrejeno prometuo pisarno kraj glavnega kolodvora na Aleksanxlrovi cesti št. 35 v poslopj'u, v katorem po- sluje tranisportna druÄba - Balkan«. Odbor j^ namiostil potrebno uradnistvo in odobril pogodbo s ¦¦> PutnikoiiK' glodc prerzemia v&ega tuij.sko-prometnega de- la na teritorijn lnariborske obluisti. Iz- raed nascrtov zveze naj navedemio na podilagi odborovih sklepov saano neka- 'ere, ki so posebno važni za. pospeše- vanje tujskega prameta kakor tnxli za finansiranje zveznih pod jet ij. Zveza otvori btfjetarno za proda- •jo voznih listkov vsake vjvto za tu- in Jnozemstvo v Mariboru, posredovalni- l'ö potnih viz, nastan.ievanja tujcev, ^Ruranja polnc prt.lja#e, /avarova- 11'l^ zop(»r potno nezpodo in pr<».vznnne 7>aistopstvO m-ednarrwlTio diiizbe xa .spaln« vozove. Založila in pi'odajala bO naijboljlše knvjevnc« ra/^Jodnk-o iz cete oblasti slike, zomljevkk>. >-(wino re- de ter krajep^ne' n«r(xloPllsn^ in ^So- dovinisko' propctßandne bi-osure. Za oliij-sa-nje in poce-nitev izmenjave de- na.rni'11 vnvJn-osti IkhIc poslovala zvcz- na menjalnica. Zveza si pridabi tudi ohrt.no pravico za r^k^aniacijisko po- srediovanje v Ocirinskiih in zoloÄiii-sko- tarjfnih zadevah. (^or je dovoli'I pri,nipr(?n kredit za nstanovitev oblastmeßa arbiiva pro- pasandnega gradiva. V to svrho se bodo zbrak> najiboljsc slikc iz vseh Uij- sko-prometnih krajev in nabavili novi poisjietki razjiiih zain.iraii^s^ii i,z y>od- ropja maTifoorske oblaisti. Slike so bo- do zložile v vou .gairnituir i'ii stavile na razpollag-o kot rt'khmini niatcrijal za razne tn- in inozomskc izložbe. Zr\-oza. bo y>osebej honoriTal'a posebno pri- kladne reklamn« fotografeke posnetkc in nakupila. potrebno število klišejev za. najJjoljše slike iz svojega okolksa. Izdati ]x\ namerava tudi primerno propjigaiTiidno brasmro z zemlj^vi,doin in slikajiii najbolj priJiuWjeni'li tuj,- sko-pTometnih krajov. Propagaixlini sipisi:. ki se preüloziis. \- odobritev zveznem-u odboru sc bwl° nagra-dili. öe se bodo v bliižnjcm casu mogli iLTcwniciti ti nacrti tudi ^ de'omta, je prieakovati, da so bode tu.i^'ki promet v mariborski oblasti znatno dvignil, kakor to zasluii pokra.jina z ozirom na svoj^ prirodne krasatc. znaiui ko- palieča in zdra'vilisca. zivali.no dosp- daii'jo dolo, ko je odbor posloval hrez nam^ščenoga u^adiniistva. da je gaiv-in- cijo, da »e bo to delo po uroditvi. pro- metne pisairne i-n nanipstitvi ura'dni- Stva še izredno pas-pašilo. "" Politika V lMU)H,\r;UN JK SPIiKJKT. V čet.rtek predpoklne je vladna ^•|ecina. vkljaib ogorčen.im prötestorn opozici.fe sprejiela definiüvno državni proraeun s 157 glasovi proti 126. Na seji je pri- šlo dio ostrpga spora ined niiniNtr.mkiim pred.stedn.ikom UzmnfAieein im stkup- srinskiin predisednikoim Triifkovii5em. Uznniovic je zahteval, dia si> skiipwina lMzide in odigodi do 1. maja. Trifkovic pa na, to ni hoh'l prustati in jo povdar- jal, da se I'ahko Narod.na sknpščina odloži kveojeniu do 7. apirila, ker se mora rositi obložba proti notraniieiun ministru Boži Maksimovicu. Na TTzu- | novi<-evo ponoivno zahlevo je Trifkovii'*' od'go\'oril, da bi biilo proti d'ubn nisita.- ve in za.konn. ako l>i sc predlo« spi'e- p Nov voHlnl red V';\t1a fe tik pred ^^kijufkom raznrave o fin;>n<*nem xa^onu in amrindmanih nrf»d'ožila Sr dv« ?m3"dmai». S prvirn ^mandma- f'om s" razvpli.^vlia 7a]fon ki do'oca voMni red za avtonomnp oh^ine v $)o- venüi »n za oW.?iip z nad 10000 pre- j bivalci V teh obfinah !«» veljal sedai j tp.Wozvani vpcinc.W' propnrc. no W^terem ' ie dob'la n^irnočnei^a stranka tskoj po- lovico vspH mandatov manj enejra ostali mfjndati pa so ni v.pokojenih 5(i zel0zniski.il ura.dni'ko\. ki so deioina dodeljeni direkciji delo.nna posamezrii'ju pastaijiani. Vecüia vipokojenili uradni- kov ie že dosegla polno sIuzIxmio do- bo. vendar je med nikni tndi nekaj ta- ki'h, ki so vpokoj^ni predcasnio.' Vp-o- kojenih je dalje bilo 8 neukaÄnih unad- rukov. Pri ljiubljia.nski direkciji je \ .staležu okofi 53(K) defimitivnih "name- ščom*ev z rn^eiMio pl'avo k\ 5()()(i d.roti zdli'uzenim klerikalem in Nemcem. Dobil je 25 manclatov. klerikalci in Nemci pa 7. Eden miffndat je pripa- del socijaiiistom. Lani so radikali in djel bi^všib narodnih socijalistov raz- bili Narodni blök ter preCsli v zvezo s | klerikalci in Nemci. Tako se je raiz- ! merje v obč. svetu spremenifo in na- I predna. delovna večina je štela samo j še 17, opoizicija pa 15 + 1 (soc.) man- datov. Kriza je na^tala, ko so klerikal- <*ii, radikali in Nemci s vöidi^. Spaxtäiki, preko francoskih in ceso neinških najinovujsili zgodovi'nskih filmov do — amerikansikega Ben Hut- ja! Vsi prejsnji rraiiwrji so smatrali za višek sh^aTitve, ce so mogli obuditi samo videz, da so nas pposta-vidiL v pre- tekle zg-odovinske dobe; uporabljali in izrai>ljali so kakor pri pu'sto.lovniih in; sličnih filmskih zgod'bah tudi pri h>- storičnem filmn tehniene aasede in tri- ke, da so mogli združidi hist origin ini- sie z vedno slicrno ljabe^enKsko zgodbo l^ so s tako ziunetničenim defom väaj nekoliko odprli spranjo v vwnoist za naimj. Dosegli im so Ie senzacijiske tre- nufbnp usT>ohe, niso pt\ pnšcali y gle- rtalou trajnega xiiv&i. Amerika pa, dežela nevernih To- maizov, ki ne san.ja.iio in ne verjaanejo drmgim dogodkom in tvorbam kakor onim, ki so j(ih z oemi videli in z ro- kanu otipaii, ^ ni zadOvoliila z vitbe- zom zgodovine, ampak .ie hotela ros- meno zgodoviino! fiohndi bi kdo diejal, da je to amer,ikani?ka kraprica, ires, da se mrtvo ne da oziveti, ^ndlar je po- slopek za ußpeh pra'vilen. Ker do Ben Ilmrja ni bil irstvarjon hLstoričen film, ki bi v gledalcu zaipustil tako ja«en, tako nazoren. in tako brezlriben u-lis zgodovinsike diobe z vsemi detajJä, ki so potrebni za njienio karakteristiiko. — Nermäkin Nü)elun*gov tu ne uposteva- mo, ker so agodo^iiasko Lan.ta«tiöii in jo njüli sila Ie v nacijonalni apoteozi german/skega znajoaja. — Ewopsfca iä- najidljivast je naÄla v Aineriki A-edno bisire glaAX», ki so jo praktic-no izra- bili. Že leta 1914. wo prorokovali po- ffin filma, čeiš. clči je že vise po\edal. Zgadido se je narobe: Amerikanci so film he\e povzd.ignili v odfiene viSimo. Oni so pregliedali njegove sestavine, pomeftaii literarni balast, evropsko odirskoigro in mn tchmieno in vsebin- sko ustvarili nove temelje. Vnesli so siicer v film za kr\-izel.jine Evropejce malce osladni happy end, vendi&T pa s tem jako jiasno oprodelili dobro rxl sla- bega in podkrepili nank o življensiki vztrajmosti. da. jim w ,sledila tudi ev- T*opska fid-mska prodnikeija. ki dasega sedaj po teh vzoreih naiveeje uspehe praiv s filmi s sreenimi konci! Evropa d'rzno misii'. Amerika si predrzno upa! Kaidar je pri nais nawtopilo v zgodo- vinskem filmu 100 -slabo oblecenih Rliimljaaiov. Kartaianiov aJ? Huj^eno- tov, ki so markirali tisocglavo mno- žiico in so pastavifi nekaj lesenih kults za hwtoriena messta., ali -so igralo ul>o- f?e junakin'je neokome operno pevke in je težav atlet nais-topil kot zgsed fi- zične sile. ni bilo h^'aii in zacuidiejijii ne konca ne kraja. Pri Ben Hn.rjni je pa zaposlila Amerika preko 150.000 osieb, z^Teudi'la v kalifomiiiskeTn mestvi CuLverju antiteni cirkuß isz kaiinna. to- cen posnetek po onem v Antiiahaji pred 2000 leti in postavila vani dva dva- najlstmetrska kipa. Za dirko je vežbcilo 4 tedjne od zore do mraka 12 izurje- nih vaznikov s četveravpreganii. Dan glaviiüi posnetkov je bi!" pragkušon za pnaznik in prebivalistvo Hollywooda hx Lw Angelesa je zasedlo crrkiis do zad- njega koticka. Reziser Ftred NiWo je komaaidiral s 30 m visokega odi'a s pomoejo siignalov in 120 megafonov. 48 apiiratov je jernalo prizore; ndka- teri so bili vkopand v zeniljo in so fo- tografirali preko njih dr\-e«» konje in vozove od spodaj. Nad areno je krožil in snemal aeroplan. V cHrtem krogii je vodil s svQJinii vra.nci Mesisalia, v sestem se je pripetil stnahoten spod tikljaj, ki mu je slIe.diL-i živa kopa konij,, voz in ljudi, kateri se ie Ramon Novarro Ie čudežno ogniJ; v zadnjem krogu so mjegovi Hpi'canski btvli zrebei iz bivisega avstrijskega dvomega hle- va dots**gli MessaloAe vr^uice; vprega s\» je zbilvi z vprego, voz z vozom. voz- mik z voznikom-------Okrog in okrog pa je oril bessen krik gledalcev. ki ta momenit niso biti vw «odelovailci v fil- mn, aan.pak so samo se uizivaü dirto, kakor oni pred 2000 leti v Antijahij'i1. Operaieaii «o moral i noreti tik ob vo- zeh v avtoanobdlib, da so Jovili kT«sne St ran a. ¦ > o V A D < Mi A « Mt»v. ^7. c SMRTNA ROSA. V petek, dne 1. aprila je uimrla v Gelju ga. Ana. Ghiba, hišna poisestnica na Kralja Petra, cesti. Podlegla je sncni kapi. — Rajinica je dosegfa starost 59 let. Na.j v miru pociva! c OBCNI ZBOK JUGOSLOV.-CK- HOSLOVAŠKE LIüE se je vršil v so- boto, dne. 27. in. in. zveöer v rdeei sobi Narodnega doma. Udetežilo se ga je 12 clanov in. odlposlaaiec mairiborske Lige dr. Reiisman. Iz porocil fuinkci- j.onarjev je razvidno. da je imela Liga v pretoklem letu 40 (-lanov. Del'ovamje se je skramno razvi'jalo, k-ei' je bi.la šeLe v prvem letu obstoja,, oviralo ga je tudi dejstvo, da morajo radi kultur- niih potreb malega mesta delovati nje- rui fumkeijonarji tudi v drmgih dm- štvili. Tekom leta .je priredila Liga clve predavanjii s skioptienimi slikami: pr- vo o Janu Žižki in drugo o modernem češkeni kiparstvu. Storila je vse po- trebno, da bi spravila v lanskih po- čitnicali v Cefje česko mladinsko po- čitniško kolonijo, ali zakasnltev pri- prav je preprecüa prihod češke mla- diine. Ligin poziv na pooitniško za- mengavio naišMi otrok s ceihoslovaski.ini je ostal brez odziva, prav tako tudi ak- cija za naibirainje knjig za Strosisma- jorjevo knjiznk;o v Pragi. Dijaštvo tu- kajsnje realne gknnazije je večkrat prosilo, da bi Liga ustanovila tečaj za češki* jezik. Radi pomainjjkanja učne knjige se to ni moglo zgod.iti. To je bil povod, da je Ligin tajmik prof. Orožen priredil za Slovence učbenik, ki ga je za Ruse, rnuidece se na Öeäkoslova- skem in za tamkatfšnje sole z ruskiim ucnüm jezilkom spisal prof. Zlpevak. P^poročilu bfagaijnika prof. Holeeka je imeJo drustvo 782.40 Din dohodkov in 222 Din izdatkov. Po svojib za.stop- niikih se je Liga udeležila kon/gresa vseli češkoslovaških in jugoslovanskilh lii'g v Prajgi, jugoslov.-českoslovaškega kon- gresa v LjuMjiani in olx'nega zbora maribors/ke Liige. — Glanarina se zni- za za polovico, na' 12 Dim, zato se pa pomjnozi število članov v mastu in oko- lici. Liga bo prosila za denarno pomoo mestno občino, denarnc zavode in svo- je priiatelje. Takoise napravijo polreb- ni koraki, da se v sledečih počitiiicah privede v Gel je čežka mladin^ka po- citniska kolonija (20 dečkov in 20 de- löbic, 10—15-letnjüi, z nadlzorovalniun osobjem. Dne 10. aprila se bo vnsil v I'eograd'u letni obcni zboT viseh Lig v Jugoslaviyi; kot delegat se ga udeleii tajnik prof. Orožen. c LUDVIK VAN BEETHOVEN: IX. SIMFONIJA, ki .se bo vrsila dnü 10. t. m. ob stirih popoldne v veliki dvorani Celjskega. doma pod vodstvoin odfičnega kapelniika g. Jas. Hl^idbi- Bohinijiskega, ravnateljja Glasbene Ma- tice v Mariboru, je skladiba monumen- talne obLike. Pri tej upriizoritvi naisto- pi v Gelju gramen arpaTat, kakršnega Celje še ni slišalo. Zdruzni \-oja.ski or- kester iz LjiuJjljaiie in Mari bora, orke- stenr Glasbene Matice maribonske, dla- Ije velik meßan zboT matičin, ki danieis gotovo prekaša vse ebore Slovenije in gg. operoiL solisti: Zikova, Paspisilö\ra, tenorißt But ja in basist KTÜaj bodo alike besnecih kvadrilji; dirka se je vr- sila tako .resnicii'Q, da je bil ž^njio dase- žen nov trabenski .ix>kord: tretjino an- gleäke miije so pirevaziili v 37 in dveJi petinah sekundah! Podatki o dirki so le detajli iz Ben Hu/rjar, vse druigo je temu slicno. Vsc do znjdnje piičioe študirano; kjeir je od- rekila prispodoba starega z novim, re- ciwio v svetih osebaJi, Marijr, .Tozefui Kristuv, so s »rečno roko nporaibili mo- titve najlepsih in naijprikladne-jsših umetniških si ilk, ki so znane in žive po Viseim krščansikem sv-ehn; človeško dostojanstvo Ritnljanov, 7Ak\o\ in dru- gih je objiektivno vairovano i!n. tako upostavljen ozki in oloveški stik med histarijo in gledalcem. Res je, da so bili za film potraše- ni ogromnii movci, pa bili so iadiwii za dobro in zdravo delo. Z maicinom. s \i\- terim so se Amerikanci lotili filmske irmotnofitiv, so pa obenem dokazalr, da jo fihnska stroka nova in koristna sve- invnn stroka, ki i'iuia popolnorna lastne smeri in noöe streči po zivljeniju na videz sliicni uimetnosti, gledališki, ki živi filinu diametralrLo naisprotino živ- Ijenje, naimreč subjektivno individu- alno dubovno žiivljenje. Razširjajte „Novo Dobou! Poloz n i cv sino p r i 1 o ž i 1 i današnji številki „Nove dobe". Prosimo cenj. na- rocnike, da se istih pridno posluzijo ter nam uakažejo liarociiino, ÜPRAVA. sodelovari pri tej nedosegljivi velica,,st- ni vskladbi v praslavo lOO-ietnico smrti velikana Beetliovena. Tiudi Golji1 naj ne ostane za drugiani. I. mi i>roslaviimo moža, katerega se v te-li dmoh s «vetiiu spostovanjiem sponiinja ves kulturni svet. Vstopnice so v prodaji pri tvTulki Goričar in Leskovšek, kjer se dobivajo tudi okukno opi'emljeni spoivdi z be- sedilom IV. stavka. c RAZPLS SLUŽBE. Pred^tuii- slvo okrožnega sodkšča v Gelju razpi suje sluzbo sodnega sluge. Pravidno kolekovane in opi'eniljene prošnje mo- iajo prosilci, vfožiti do 1.0. aprila 1927. c POTOVANJE PO JADRAN- SKEM MORJU. »Jadraniska plovid- ba« prii^edi letošnjo pomlatl v ča.su od 4. aprila do 13. jmnija 6 zabavnih po- tovanj po Jadranu z luksusnun parni- kom »Karadijordjoc Nacrt posaimcv-- niih potovanj z mivodbo cen in Msomi druigimi poti'ebniimi navodili se mon' vpogledati ob uriadnih dneh na mest- iiem magistratu celjskem v sobi st. - med uTadnimi urami (t. j. od 9. do 12. ure) do 3. junija t. 1. ¦— Mestni magi- strat celjski. c RAZGLAti J'R-OÖTIH ÖTANÜ- VANJ. Nastopna stanovanja se bodo v srnisdu zakona o stainovaiujih dodeli- la: Prvič objavljeua stanovianja: Pro- žinskavas 1.9, Oberžan Ivan, 1 soba in 1 kuhinja; Bezovje (Sv. JurijO 43, Žer- jav Franc, 2 sobi in 1 kuiliimja; Gelje (Kolemčeva ufica) 1, I. Hrvatska ste- dilon'i/oa, 4 sobe, 1 kuhinja, I. niadstr.; Gelje, Kapucinska ulica 3, A. Wvsten, 4 sobe, 1 kuiiimja., pritlicj-e. — l>ru/giic objavlijoma stanovanja: Polxela 2G. Pongra.tz FranjiO, 2 sobi. 1 kuihinja, t klet; Zavodna 76, Polir Iv&n, 1 soba brez vstedi'linika; ŠešČe_ (Sv. Pavel pri Preb.) 16, Sitar Franc, 1 soba, 1 ku- hinja, prirtličje; Št. Jani 42, Horjak Frame, 1 sob^ 1 kuliintfa, pritlieje; Št. Janž 35, Hor.iak Franc, 1 soba brez štediiinika, — Stranke, ki spa- dajio po «tanovanfliskem zakooiu mod zašcitene osebe, se pozivajo, naj v ro- ku 5 dni, t. j, do 5. aprila 1927 ob 12. uiri dop. naznanijo v pi^arni slano- vamj«ikega sodlsca, da\ &e potegujojo za eno izmed označenih stanovasnji. Kdor se ne zgl&si, se smatra, da sploh ne Teftektiira in ne prosi za ta ,staino- vanja. c DANAŠNJ1 NAKLAD1 Ve pri- ložen cenik čevljarne ^Adi'ia^ v Celju. c HOTEL UNION (GELJSKI 1X)M) priredi v «oboto, dine 2. aprila v mali dvorani koncert, na katerem bo sviraJ salonski orkester Geljskega godibenega drustvai. Koncert se bo vr- sil pri pogmjenih. mizaih. Vstopnine ni. Začetek ob 8. uri c OPOZARJAM0 NA OGLAS >V konkujTznem skLadu tvrdiko »Pri Ame- rikancu« v Gelju v našem oglaRmem delu. Najboljša med najboljšimi je INDIAN PASTA En sam poskus, stalna uporaba ! Kino. KINO GABERJE. Od petU 1. aprila do srede 6. aipirila: »Ben Hur«. Ogromcn zgodovinski film po siliovitem romanu Wallacevem. V glavni vlogi Ramon Novarro. MESTNI KINO. Petek 1., sobb- ta 2., nedelja 3. ;n pondeljek 4. aprila: »J. N. R. /.« (»Jeztts Kristus — was Odrešenik«.) Manumentalno filmsko delo v 5 dejanjih. V glavni vlogi Paul Gravone. Kolorixan film. Širom domovine. Š ÜEK0VNE POLOŽiNlGE S PL- SMENIM1 SPOROČILI. Liubljajuska podruznica poštne hranilnice se prito- zuj'O. dia dobiva zadmji cas vse voc po- ložnic, ki kna.jo na drugi strain sred- n.j<.iga delti. piismiena sporočila,, ki pa niso frankirana. Ker trpi vsled tega požlna u/prava škodo, naj stranke po- ložnice s pisemskimi sporoč-i.liem sto si \\ k kivpili clewetlc^ti^a trajaioOe veselje. 294 R REVMATIZEM. (ZaMalna iz- jiava.) Dr. med. 1. Rahlejevu, Beo- girad. Kosovska 43. — Blagorodni go- spoid doktor! Pred dvema mosecema sem si dal donesti h Vnsega la bora to- rijia steklenico Vasega feka »Radio Balsa'mika« proti i'evmatizmu, ker sem bolehal za revino. Ker so bole-cine zniat- no popustile, se Vam najlepše za.h\ia- Ijuijiom ter Vas prosim, da mi po pošt- niem povzetj-u pošljete še eno steklenico Vaišoga odliicni-.ga leka. --• Beležini s spokštovanjem Drag us hi P. Anraf, Bo- rovo pri Vukovtarjiu, 1. IX. 1926. — V teh i>etth letih odkar je v prodaji je naš lek proti revrnatizmn Radio Bal~ samika dobil wnogoHevilna priznanja zdrmmiškJh avtoritet, ki se izrakt.jo o njem najpowljnije, kakor tudi ne- stevilne zalnyilne 'izjave ozdravljenih bolnikov, ki jih vsak dan dohivaitw. S tern dob rim glasom, ki si ga je stekej iua« lek lladiio Balsamika. so se nekoji okoristili ter so se v zadnjem. oasu P°~ javila razna zdrmnla pod inwnotn, P°~ dobnim našenm. Zato opozarjattif> ce- njeno občinstvo, da ne zwmentuie fp'1 zdravil z namm Radio Bai-sawikn- Lek Radio Balsamika iadehW' Pro- daja in razpoUlja po povzetju labora- torij Radio Balmmika dr. I Rahteje- va, Beoqrad, Kosovska 43. š IZREDNI P0PUSTI y zdravi- lišcu Toplice Dobrna pri Gelju. Sezija se pfri'cne 15. aprila. Vsi drzavni luslnz- benci, častniki, svečeniki, penzlonisti. vojni invalidi in v®eh navedenih ne- pres^krbljeni svojicl, nadalje svojci po- mrlih in padl'ih vqjakov, vojne sirote in ruski invalidi plačajo za 20-dnt'vno zdravljenje pavšalno vsoto 1.090 Din. vsi drugi pa 1-280 Din in dobi vsak za to: 1. esnkratno vožnjo iz Gelja v Do- brno in nazaj; 2. za 20 dni stanovanjV, 3. za 20 dni dobro lirano (stirikr.it na dan); .4. 20 kopeli v bazenu ali kabini; 5. dvakiratno zdravniško preiskavo. Ta ugodnost se laliko uporablja od 15- aprila do zaključno 10. junija. Vse druge cene razvidne so iz prospekta, ki ga uprava pošlje na žefjo bmozpl«.čno. LedvJčnf kamenec, pesek \n kHz raztaplja in odstranjuje Radensk zdravilni vrelec. Pije se pnčenšl 3 case do 2 lftra dnevno! Km. Liiek. ! Henry Fordov i „Mednarodni Žid". ^Prcdavanje na celjskem Ljudskem vseučilišcu.) (Dalje.) \ XIX. poglavjiu. ki nosi napis: I »Vsežidovski pečat na crveni Rusiji«, ina.zpra.vlja Ford obširnejše o židov- |fekem boljiševizinii vn o židovski vladi na Ru&kem. i Najod&očiLeje zanikajo Židje. da je i boljisevizem bodiisi v Hiusiji bodvsi v 1 ZdiuiženLh državah židovskega znaea- jia. Ali to zani(ka,nj;O velja saaiio ])rema nežiidoin; v židovskem nacijotnjalistič- i nein tisku pa ,se ponosijo. da je bolljše- vizeni židovskega pokolenja. Da bi se otresli stralšne in resne obtožbe, ki sc giasi na irmonstvo. pokoničevaiije mo- rale, ra-zbojništvo in obsodbo na lako- to — vse zločine, ki se v svoji grozo- ! vi-tasti ne dajo ne opi'sati ne razumieli j — trdijo, da vsaj dve vodji v prevratu nista biia Zilda, namreč Kerensky in LeiDin. Pravo Kemiskyjevo inie je Adler. Njegov oče je bil Žid in njego- va mati Zidinja. Ako Lenin ni biJ Žid, zakaj pa pot era. govoriijo njegov i otroei židovski jezik. zaskaj je izdal vse svoje oglaise na židovskem jeziku? Zakaj se je oženil z Židovko? Zakaj je odipravil krščanisko nedeljo in uvedel praznova- nje žiidov.skega sabata? Da ni bil ru.siki pteimiic, to je dokazano. Kar je on sain o tern tnd.il, je bilo zfcvga.no. Pravo Trockyjevo ime se ghisi »Braunstein«. Od vseh židoMskih avto- ritet je on priznan kot Žid, če se tuidi nežidom pripoveduje, da je on sam re- kel: jaz ne priipaidam nobeni konfesgi. Zaikaj je potem ruske corkve sproine- nil v hleve, klavniice in plasne dvorane, a židovske sinagoge pustil na miiru? Zakaj so potem židiovski koinKsarji pravoslavnim,, ki so na smrtni pastelji zalitevali svojega duhovnika, odigovai1- jali: »Mi smo Vsemog.ocnega odstavi- 11!?« Zakaj so morali pravosiavni du- hovniki pometati ceste, docim so ostali rabiaii iredotaikneni v svoji sfuizbi? Ne smiomo niivslUK da so nežiitov- ski člani ruske vlade domaičmi. Rusi. T. zv. »diiktatura prolletairijäta«, pri kateri pa proletarijat nima nroesar govoriti' je ruska samo v tern znikslu, da je na Ruskera. podliignjena: ni ru- ska, ker ni izšla iz ruskega naroda in ker ne obstoji zaradi ruskega lianoda. Boljševi/zem je mediiairodini program židovskih protokolov, ki se ima v vsa- ki zemlji od ma.nJKi.ne staviti v život; na Riiiskem so dela. zdaj glavni poskus. Da je židovsko gospad^vo v Ru- si ji cvrsto usidramo in da je vlada po- vsem v židovBkih rokali, dokazujt- nam od Forda predložaaa stativSticna tabe- la o stevilu Židov v pojedimLh ruskih' koiniKa-ri^ib in o stevilhi zadovskih zurnatietov. 1 Svet narodnih komisarjev 22 17 77 2 Vojna komisija ; 43 33 77 3 Komisarijat za zun. zad. j 16 13 81 4 FinanCni komisarijat ; 30 24 80 5 Justični komisarijat 21 20 j 95 6 Komisar. za javno nauko i 53 42 79 7 Kornisar. za soc.pripomoC 6 6 100 8 Komisar. za javna dela 8 7 88 Odposlanci boljseviSkeqa n Rdecoqa križa na Duna- g g 1slft 9, ju, v Berlhiu, Varsav., lw i BukareStu in Kodanju ; 10 Pokrajinski komisarji 123 21 91 U Zurnalisti 41 41 100 Glavna obtožba ni naperjena pro- ti boljspv'cki gospodarski metodi, tud. ne proti židovski goljufijii in osiliepa- r,raju ruskega naroda, ampak pro'a zj_ vipski gnusobi, ki se v vsöjii in pov^od pojavlja.. V tern se vidi velik razloiV-k nivxl židovskiin in nezidovskim pojmo- vai.jem nravmosti. Nočenio tu spornl- ni^i grozne okrutnost. židovskifo bolj- ševikov; mi hočemo zato podati samo razjaönjenje, ki ga naidemo v židov- skem tisku: Mogoee je, da so Žid ne- vedc- maiscinje na Rusih za trplienjc. ki ga je moral stoletja prenaiati.«_Ni ros, da se Žid nevede aa Rusib mašču- je, ampak dobro vedoč in namemo! Odkod dokazi za to? Iz židovskiu listov in lzjav. Kar je židovski ideahzein iv. z'doTOka nezadovoljnost tako uspesiio S'ev. 37. »NOVA DOBÄc Stran 3. v Kiksiiji kvršila, to hcK-e.'.o zffodovins.kt: lastn osti židovskega duha in srr-a tudi v dru-gih zemrjiaJi izvršiti.« Tako piše ft- pr. »Amerikanski Žiid« (American Hebrew). V čem obstoji iispeaiio im niogocno delovanje Židiov v Rusiji? V Uirruaristvu, ropu m. tatvini; da so puvstL- H narod za kuigo in lakoto umirati; da so mladi'no moralno pokvarili in te- leisno s spolnimii1 boleznimi' uprapa- stili! ]S;a ulicnh New-Yorka proda/vajo rwski boljševiki zlate tabatiere. ki so jiih ukradli ruskian famLliijaim; zaJcon- ske in sporni'nske prstame, obi-teljßke in dinige dratfocenosti, ki so ih uropalfi ad ruskili žen. Bosj«eviizera še nilkjer iii' dalje prišel kot do ideala mzmovi- cev, razbojniikov in li'hvarov. (DaJje.) 48. redna glavna skupščina Nmeljarskega društva za Slo- venijo dne 13. marca 1927. (Dalje.) Obrambna aredstva zoper Iwieljske skodljirce. ŠJcodlji-vce naše hmeljske rastliine razvršcamo v Iri od-elonija ali v tri vrste. V prvo vrsto spadajo oni iiaši hmelj^rji, ki imajo za vise nauke in dobTO nosvete v povzdi&ovanijt1 Iviik?- ljaj-stva vobče glithn v-sesa. Že 48. leto podirc-ujo Hmeljarsko društvo svoje oM'ne in drmge limeljairje, kaiko }e tre- 1>& bmelj pmvilno saditi, ffiiojili, hk\2(k vati, pravilno obrati, sußiti in basati. yso niayecliio dobo pripoToca selekci- j,onitramje hmeljske rastline, prij>öro- ča požt^nost pri bm^lljski kupčiji ihl.. a vsi ti nauki so pri nekaterih hmeljar- jih — r Zkodo vseh — kakor boh r steno. Pritozbe hmeljskih kupcev zcuradi nečistega >obiranja, nepravilnega su- senja in basanja ne potihnejo m se poncivljajo leto za letom. Isto tako se ponavljajo pritožbe zaradi n-epoxteno- sti pri prodaji hmelja. Nereelno pa ravnajo sicer tudi nekafrri, vecinoma domači prekupci, takozvcmi »letamo\'cznice od j)m 17*50 naprej, tiogaVicc dol(o!cnHc, rö^icc, tiaramnicc, od najcenej^e do n»jboSjše wrate. Za pomlad in polet je! Velika. zaloga finega angkškega *)laga. Cene zniza^e. Modna krojacnica {VlakS ZabllkOŠek, M§: Rupujem zlato in zlate novce, hrilante in bisere po naivi^ji dnevni cen>. __ R. imfedMf, MemH alien i. Radi pomanjkanja prostora se proda poceni izw^sten i.lasov»p ali pa se da v najem, istotako tudi xtleien ätvciünik z dvema cilindroma in pečicn in bania. VpraŠa se pri STAUDINGER, Celje, Aleksandrova 7. Psocia se t r» SL \r ml i 1c na Ostrožnem (V4 ure \z Celja) rneri ca. 1 oral. Vpraša se pn J Omladič, trgovina, Celje-Oabei je LOKAL iSčem v sredini Celja. Ponudbe na upravo lista. Proa iHžnešfsjersba wA ii\w ? teljo CanRarleva ul. st. lf priooroča svoja izvr-stna namizna ter odbrsna tortimentiia VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^B| H^* Vzorci na razpolago ! Gramofoni in plošče iz tovarnc Edisotl Bell^'Pen- Rala Lta.9 His Master's Voice In „Columbia" se dobijo proti gotovini in po zelo ugod- nih obrokih v glavnem zastopstvu Boričar S Lesftovšeh. Celje Novo za gospode in dame došlo razno angleško in češko blago za obleke, plašče ter kostime v izredno veliki izbiri in v najmodernejših barvah __ __ v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje, Rrüljfl FetPO C. S Cene nizka ! Postreiba solidna Razglas. V konkurznem skladu tvrdke „Pri Amerikancu6 v Celju se proda iz proste roke naj boljšemu ponud- niku vsa zaloga izdelanih oblek, odej. raznega ma- nufakturnega blaga, ostankov, raznega perila in kro- jaških potrebščin z opremo prodajalne, delavnice itd+ Ponudbe naj se stavijo konkurznemu upravniku najpozneje do 10. aprila 1927, ki daje tudi vsa po- trebna pojasnila med uradnimi urami dnevno od 3. do 6. ure popoldne* Sodna cenilna vrednost zaloge je ugotovljena z zneskom Din 166.342'31, Dr. Karol Laznik. odvetnik v Celju, in upravnik konk. sklada. Stran 4. »NOVA DOB A« Stpv. 37. Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 4,000.000*—. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in vaiute. V lassni palači Narodni dom Podružnici: Maribor, Šoštanj Zahvala. Ker se ne moremo vsakemu posamezniku zahvaliti za presrčno sočutje, ki nam je bilo izkazano med boleznijo in povodom težke izgube naše ljube, dobre soproge, oz. matere, sestre, hčere in snahe.gospe Marije Berna kakor tudi za nadvse mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu in za lepe darove vencev in cvetic, zato tern potom izrekamo vsem ljubim so- čuvstvujočim prijateljem in znancem, posebno pa še Prostovoljni po- žarni brambi Celje za častno spremstvo na zadnji poti našo najskre- nejšo zahvalo. CELJE, ma re a 1927. Rodbini BERNÄ - RÄTÄJ. R. SAVMIK niodna In galanterijska trgovina CgIJG« Aleksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in žensko perilo, noKavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pleteninf, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26-11 Tri zadnje modne novosti! Žametni klobuk, elegantna ovratna ob- robka iz nojevih peres in f:na cvetica za natik v poljubni modni barvi od navadne do naifinejše izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 M»ry Smolniker, modistinja, 40s Celje, palača Prve hnr. fitedionice. Zajtrkotalnica Josip Gorenjak mesar in klobasičar 8 Celjß, Kb-»Ij» Petra cesta» se priporoča za obilen obisk. — lzde- luje vsakovrstne mesne izdelke po nizkih cenah ter prodaja na drobno in na debelo. Specijaliteta blaga zajamčena. Proda se dobro ohranjena Wertheim blagajna 5t. 2 po jako nizki ceni. Vpraša se v brivnici Jadranske banke. Naznanjam svojim cenj. strankarn, da kupijo naj- lepše in najcenejše za dame in otroke pri M. Fröhücti salon za damske klobuke, Celje, Kralja Petra c. 11. Sprejmejo se tudi"preoblikovanja. 9 9 B (D 0 (D Č e b u 1 a holandsko zelje, krompir in salate. Prepro- dajalcem in trgovcem znižane cene. V pro- vincopošiljamo po povzetju.Zahtevajtecenik. Ivan Polar, Kr*> v5 Moat 2, Zagreb. Ugoden nakup Podpisani je dobil večjo količino garantirano čisto naravnega črnega Opoio vina 12%, betega vina 11 — 11 V/o ter ga prodaja po Din 7*— od 50 litrov naprej. ly.Sliuncfl.CfelrtlW i Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se tie brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v stiirosti! LASTNI DOM Obrestuje Hranilne 4^ ^/t\ Večjc stalnc vloge po dogovoru naiugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 I>In. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pi*S naložbi xneska do 5O Dire se dobi nabiralnik na dorn. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. \z malega rastc veliko! Najsftarejša, na^večjs« ter kiralitet«* tvorni^a Evs*cpe, fei pro zwaja letno do 25O.00O Scorn, bici^tov je Priznano nalboljše jeklo i Kapit*] 60,000.000 frankov II tvornlo 12 filijalk PrOko 3000 aganclj Oddelek 535a bicIKle In motocikle; Glavna zologa in samoprodaja za vso ju^osiavijo ERIK 6REUIL Celje, Kralja Petra c. St. 45 Vse vrste bicikli» motocikli, n|ih nadom«»tni deli ter opr«ma vedno v zalogi. Cene grafeis franko. NaSa zastopslva: Ljubljana: Tehn. komerc. družba, Tavčarjev* 6 Kranj: Ign. Majnlk, mehanična delavnica Kamnik: Kregar & Fajdliga Bled . Franc Satori Novo mesto : Alojz SkedelJ, mebanična delaviloa Maribor : Divjak & Gustinčič, Glavni trg Ptuj: Jos. Pro8nik Slov. Gradec: Jakob Tialar Vransko : Stefan Laraut, Ceplj« Cestno koto tK&jmočnejsega tipa „P. I3U s torpedo-prostotekom, «i«ek trpei- noftti, »2 mesečno jamgtwo, kompletwo x orodjem Dm 1878'—-______ Tiska In Izdaja Zv«inn tlskarna. - Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan fc.tina | za redakcljo Vlnko V. 6ab»ro. - Oba v Celju.