Leto XXIII., št. 282
(JpravniJtvo ujubijana, Puccinijeva ulica 5. Telefoo ta. il-22 »-23 51-24
Uucnioi Miaeiek Liubliana, Fuccinijeva ali*
ca i - leleloD 5t JI-22 do 51-26 fodružnics Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 izk.iufnc astopstvr za oglase a Italije in inoEermrvn HI S. A- MILANO_
Račun si .iuni lansko pokra uno pn poštno-čekovneir. ta vodu ta. 17.749, za ostale kraje Iralin- Wri7ir Conti Cort Post. No 11-3118
Ljubljana, sreda IS« decembra t943
Prds — Cena 1.— L
Iikiii mk dao razen ponedeljka Naročnina maia aeietao Ln 18.—, la h"'"—1aafto vključno * »Ponedeljskim Jutrom« Lit 36.50.
U redniit »o i Ljubljana. Pnccinijeva ulica fc. 5. — Telefon fce». 31-22. 31-23. 31-24.__
Rokopisi »e ae vračalo.
Hshe bhitige OpSer der Sovvjets
Neue etarke Sovvjetangriiie bei N ewel abgeschlagen — Westuier des Teterew gesaubert — 4400 Gefangene und 11.000 Tote, 927 Geschiitze und 254 Panzer arbeu tet oder vernichtet — Tscherkassy
befehlsgem ass geraumt
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 14. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmac^t gibt bekannt:	* *
Im Raum von Kirov.-ograd und Tscher-kassy verstarkte der Feind gestern sei-nen Druek. Es kam zu erbitterten noch anhaltenden Kiimpfen, in deren Verlauf die Sovvjets unter holien blutigcn Opfern an einigen St-ellen Gelande gevvinnen konnten. Die Stadt Tscherkassy, deren Besatzung der Feind in vvochenlangen Kiimpfen vergeblich einzusehliessen ver-sueht hatte, wurde in der vergangrenen Nacht von unseren Truppen befehlsge-mass reriicmt.
Im Angrjffsraum nordostlich Schitomir saub =>i ten unsere Truppen das VVestufer des Tetercvv ven versprengten feindlichen Abteilunsren. Vom 6. bi 13. Dezember ver-K»r der Feind dort 4400 Gefangene und 11.000 Tote. 927 Geschiitze, 254 Panzer und eine grosse Anzahl leichter und schvve-rer Infanteriewaffen vvurden erbeutet oder vernichtet.
Be- (llese.n Knmnfen haben steh die tMi-rlnslsche erste Fazrdivvion unter Gene
ralleutnant Kriiger nnd die brandenbur-gisehe 68. Infanteried&vision unter Oberst Scheaietrpflug besonders bewahrt.
Sudlich Nevvel griffen die Sovv jets nach starker Artillerievorbereitung mit mehre-ren Divisionen und starken Panzerkraften an. Sie vvurden abgeschlagen, einige ortli-cne Einbriiche abgeriegelt, andere im Ge-genstoss bereinigt. Zahlreiehe Panzer blie-ben zerschossen auf dem Kampffeld lie-gen.
An der siiditalienischen Front verlief der Tag bas auf ortliche Kampftatigkeit an der Adriatischen Kiiste auch gestern ruftig.
Feindliche Bomberverbande flogen in
den Mittagsstunden des gestrigen Tages unter dem Schutz von Nebel und djchten Wolheu nach Nordvvestdeutschland ein. Zahlreiehe Spreng- nnd Brandbomben ver-ursachten Schaden in VVohnvierteln ver-schiedener Orte. Elf feindliche Flugzeuge vvurden abgeschossen.
In der vergangenen Nacht vvarfen feindliche Storflugzeuge Bomben im rheiniseh-vvestfallischen Industrlegebiet.
Visoke krvave žrtve Sovjetov
Novi močni sovjetski napadi pri Neveljn odbiti — Zapadna obala Tetereva ofiSčena — 4.400 ujetnikov, okrog ltooo mrtvili, 927 topov in 254 oklopnikov zaplenjenih alt uničenih — čefkasž po naloga izpraznjeni
Nadaljnji odmevi Eibbentropove izjave
Helsinki, 13- dec. DNB. Finski tisk posveča veliko poz'most izjavi nemškega zunanjega ministra, že v naslovih poudarja pomen n egovih izvajanj in podčrtava nemško gotovost zmage.
Sofija, 13. dec. DNB. Sof:jski jutranji tisk prinaša n: prvem mestu Ribentrop-povo izjavo. List »Zora« piše v naslovu: »Evropska celina je trdno v nemških rokah. Vzhodna Az:ja pa v japonskih«, list »Utro« pa: »V Evropi «n Vzhodni Aziji držijo tropogodbene sile dobljene postojanke trdno v svojih rokah«.
Beogr-d, 13. dec. DNB. »Sile trojne pogodbe stojijo neomajno na osvojenih postojankah«, s "tak m naslovom preko vseh petih stolpcev začenja »Novo vreme« svoj članek o zjavi nemškega zunanjega ministra. L:st prinaša komentar, v katerem pravi med drugim, da je vojaško zavezništvo treh prestalo dvoletno vojn0 preizkušnjo. V zavezništvu treh ni nikake sebičnosti in tekmovanja, temveč zgolj popolno medsebojno zaupanje. V tem pa vidimo tudi temeljno razi'ko v razmerju med silami novega reda in gnilo kombinacijo treh sil ftaoitalistične in komunistične reakcije.
Stockholm, 13. dec. DN3. Tud-' švedski list: dobro razlagajo izjavo nemškega zunanjega ministra. »D gens Nycheter« prinaša izjavo pod naslovom »Ribbentrop: Bajoneti in ne zaloge odločajo vojno«. »Svenska Dagbladet« pa ima ni: slov: »Tro-
pogodbene sile so pripravljene«, doč'm piše »Stockholm Tidningen«: »Ribbentrop: Nemška fronta na vzhodu bo vzdržala«.
Lizbona, 13. dec. DNB. Tudi portugalski tisk pripsuje izjavi nemškega zum:njega nvnistra velik pomen. Večina listov tudi poudarja, da ne bo odlečila zmage množina gradiva, temveč posamezni borci, katerih ima Nemčijia na pretek. Izrecno poudarjajo, da je nemški zunanji minister govoril kot Evropejec in je zato s pravico lahko ožigosal dejstvo, da ni v tako imenovani evropski zavezniški komisiji v Londonu zastopan niti en evropsk" narod. Listi nadalje poudarjajo Ribbentropovo ugotovitev, da bo dajala nemška fronta na vzhodu odpor do uničenja rdeče armade, kar smatrajo tudi v Portugalski kot odločilno za končni izid vojne.
Italija bo nadaljevala vojno dokončne zmage
' Rim, 11. dec. DNB Ob priliki obletnice trojnega pakta je objavil Mussolini v svojstvu italijanskega zunanjega ministra izjavo, v kateri pravi, da ee stališče Italije do svojih zaveznic Nemčije in Japonske ni v nobenem pogledu spremenilo. Italija je tudi po 6ramotni kapitulaciji izdajalca Badoglija trdno odločena, nadaljevati vojno na strani svojih zaveznikov do končne zmage.
Fiihrerjev glavni stan, 14. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Pri Kirovgradu in pri Cerkasih je sovražnik včeraj ojačil svoj pritisk. Prišlo je do ogorčenih bojev, ki še trajajo, in med katerimi je sovjetskim četam za ceno visokih krvavih žrtev ponekod uspelo, da no si pridobile nekaj ozemlja. Mesto čerkasi, čigar posadko je sovražnik v več tednov trajajočih bojih zaman poizkušal obkoliti, je bilo od naših čet v pretekli noči po nalogo izpraznjeno.
Na napadalnem področju severnovzhod-no od žitomira so očistile naše čete razpršene sovražnikove oddelke z zapadne obale Tetereva. Od 6. do 13 decembra je izgubil tamkaj sovražnik 4400 ujetnikov in okrog 11.000 mrtvih, 927 topov, 254 oklopnikov in mnogo lahkega ter težkega pehotnega orožja je bilo zaplenjenega ali uničenega.
V teh bojih sta se posebno odlikovali tn-rinška 1. oklopna divizija pod poveljstvom
generalnega poročnika Krttgerja in 68. brandenburška pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika Scheuerpfluga.
Južno od Nevela je po močni topniški pripravi napadlo več sovjetskih divizij z močnimi oklopniškimj silami. Bile so odbite, nekaj krajevnih vdorov je bilo zajezenih, drugi pa so bili s protlsunki očiščeni. Številni oklepniki so sestreljeni obtičali na bojišču.
Na južnoitaHjan^kem bojišču je potekel dan razen krajevnih spopadov ob jadranski obali mimo.
Sovražne bombniške jate so včera j v popoldanskih urah v zaščiti megle m gostih oblakov priletele nad severnozapadno Nemčijo Številne rušilne in zažigalne bombe so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih raznih krajev. Sestreljenih je bilo 11 sovražnih letal,
V pretekli noči so vrgla sovražna motia-na letala bombe na reusko-vestfalsko Industrijsko področje.
Siloviti obrambni hoji pri Kirovgradu
Sovražno mostišče severno od Žitomira razbito — Stalne visoke sovjetske izgube — Sovražne priprave za napad razbite z letalskimi
napadi
'4 'L

tarovanje Italijanskih
republikanskih fašijev v Nemčiji
Vittorio Mussolini generalni tajnik za Nemčijo
Monakovo, 14. dec. DNB. V Monakovu f oni, ki bo vztrajal »četrt ure dalje«. Svoj
"i- gcvor je zaključil z izjavo, da smatrajo vsi
je bilo v hiši farjev prvo zborovanje italijanskih republikanskih fašijev v Nemčiji, ki se ga je udeležilo 70 faš:stičn:h voditeljev kot zastopnikov prvih 30.000 fašističnih borcev.
Po pozdravu Duceju je poudaril predsednik zborovanja Vittorio Mussorni, da je ponosen, ker lahko pozdravi zrstopnike re-publikansko-fašističnega pokreta, ki se niso v tem težkem in za domovino usodnem času obotavljali trti trenutek ter so priznali svoie fašist:čno prepričanje in izjavili, da se bodo skupno z nemškimi tovariši še nadalje borli za obnovo, delo in končno zmago. V svojih nadaljnjih izvajanjih o dolžnost:h fašistov je de;'al Vittorio Mussolini: »Članstvo v republikansko fašistični stranki je svetia dolžnost, ki jo človek sprejme prostovoljno in neprs:ljerw>. Fašizem je stranka, ki obvezuje in ki ne obljublja nikakih časti, on je fanatična skupnost- ki veruje v srečno usodo Italije in Italijanov m ki je pripravljen doprinešati najvišje žrtve, da bi priboril italijanskemu delovnemu ljudstvu njegov prostor pod soncem«. Govornik je dejal, da se bo treba v tej vojni še težko boriti. Boj pa bo, kakor .sta že izjavila Fiihrer in Duce, dobil
Mir pred viharjem na Pacl!
Tokio. 13. dec. DNB Mirovanje n,a bojišču na vzhodnem Pacifiku označujejo vojaški krogi v Tokiju kot mir pred viharjem. Od 6. letalske bitke pri BouganviPu dne 3 decembra niso bile več opažene na tem področju vejne ladje in nosilke letal, temveč zgoj pos mezne križarke in rušeči, ki so spremljali konvoje. To pa nikakor ne pomeni da je sovražnik opustil svoja letalska opor šča na izkrcevališčih, temveč se s strateškega v:dikn ne sme podcenjevati pomen Rabaula. tako izjavljajo v teh krog'h, ker predstavlja najvažnejše oporišče v p hlači podobni japonski obrambni črti od Nove Guineje in Nove Pomorjan-ske proti Bougamvillu. Zavzetje Rabaula bi pomen' o prodor v ta del Pacifika. Ker se oa Japonska popolnoma z:veda pomena te akci e. moramo pričakovati najsrditejših bojev na tem področju.
3 sovražna letala uničena ia a italijanskem bojišč«
Berlin, 14. dec. DNB. Lahke in težke protiletalske baterije v sestavo letalstva no 12. decembra sestrelile na južnoitalijan-skem bojišču tri sovražna letala, ki so napadla v nizkem poletu nemške postojanke in ki so se potem, ko so bila zadeta, go-itipBdajd iipLsujuadtJ A «Ugnjz «2«
fašisti za svojo najvišjo čast, da smejo ramo ob rami z nemškimi tovarši takoj zopet pričeti z borbo. Čast in kri sta ideala skupne fašistične in narodnosocialist'čnc volje. In v tem znamenju bodo fašisti zmagali.
Sledile so volitve generalnega tajnika stranke za Nemčijo, še prej pa je izjavil Uggo Valla ob pritrjevanju vseh navzočih, da morajo danes fašisti zahtevati vsa pooblastila za izrvedbo čistke v vseh onih krogih. ki se po 23. jul:ju niso izkazali niti kot faš sti niti kot Italijani in ki se niso takoj po 8. septembru izjavili, da so sporazumni z novo republikansko državo. Et-tore Tosi pa je zaprosil v imenu vseh fašistov aa čast, da bi se smeli nadalje boriti ter da bi s tem s krvjo izbrisali sramoto Badoglijevega izdajstva.
Za generalnega tajnika je bil izvoljen Vittorio Mussolini, ki je takoj prevzel svoje mesto in je izdal navzočim fašističnim voditeljem smernice za njihovo bodoče delo.
Berlin, 14. dec. DNB. Sovjetske čete so se 12. decembra znova zelo trudile, da bi prebile nemške postojanke južnozapadno in severnozapadno od Kirovgrada. Pri napadu južne udarne skupine so uporabili boljševiki močne pehotne in oklopne sile, ki jim je začasno uspelo, da so na dveh mestih vdrle v nemške črte, s protisun-kom pa je bil sovražnik, ki je izgubil 24 oklepnikov, vržen nazaj. Tudi severno od Kirc-vgrada so prešli nemški grenadirji po ubranitvi sovražnih sunkov v protinapade. zavzeli v naskoku več vasi in pri tem na enem samem mestu uničili kar 12 topov. Nadaljnjih 12 topov ter 50 vozil so razbila letala za nizke polete. Enako brezuspešni kakor pri Kirovgradu so bili tudi ponovni boljševiški napadi pri Cerkasih. Njihovi poizkusi, da bi si pridobili ozemlja v smeri proti jugu, so se izjalovili s pomembnimi izgubami za napadalce.
Na bojišču severno vzhodno od žitomira so vrgli boljševiki v boj nove pehotne in oklopne čete, s katerimi so izvršili včeraj silovite protinapade, da bi zadržali na Široki fronti izvedene nemške napade.
Nemške čete so prešle takoj v obrambo in so zavrnile sovražnikov naval. Zaradi težkega nemškega obrambnega cgnja, silovitih in številnih nappdov nemških bojnih, strmoglavnih in vojnih letal ter vedno večjih sovražnih izgub je zalet boljševi-škega napada kaj kmalu popustil.
Popoldne so nadaljevale nemške čete znova svoj napad ter so udarile na sovjetsko mostišče ob zapadni obali srednjega Tetereva. To mostišče je bilo že v bojih prejšnjih dni bistveno zmanjšano, vendar je sovražnik vrgel tjakaj v poslednjih dveh nočeh nove sile, ker ga je hotel na vsak način držati. Nemške čete pa so razbile boljševiške postojanke, jih na obeh straneh razdejale ter uničile večino močnih sovjetskih oddelkov. Le prav majhnim delom je uspelo, da so ušli preko Tetereva in da so se znova utrdili v gozdovih na vzhodni obali reke.
V ostalih odsekih vzhodnega bojišča so se razvili le boji manjšega obsega. Do-vedli so med drugim do zboljšanja postojank na južni obali Berezine. Tudi v teh krajevnih spopadih je imel sovražnik občutne izgube. Neka hamburška pehotna divizija je s svojim ognjem pokočala dva sovjetska bataljona, neka berlinska pehotna divizija pa je pri očiščenju majhnega sovjetskega vdora uničila 400 do 500 mož in dva topova. Da bi lahko nadaljeval napad, ki se je pred nekaj dnevi zapadno od Kričeva krvavo zrušil, je poizkušal sovražnik pripeljati sveže sile. Kc-lone na pohodu in zbirališča čet ter protiletalske baterije, ki naj bi jih ščitile, pa je predvsem južnozapadno od Zlobina z zelo
močnim uspehom napadlo težko nemško bojno letalstvo.
Po izjavkvljenju četrte napadalne bitke ob avtomobilski cesti vlada še nadalje mir v odseku zapadno od Smolenska. Po naknadnih vesteh je neka protiletalska divizija v sestavu letalstva zb;la v zgoraj omenjenih bojih meseca novembra 25 letal, 54 oklopnikov in oklopnih izvidnišklh voz, 13 toppv ter več oskrbovalnih kolon in municijskih skladišč ter je v protinapadih zaplenila 49 sovražnikovih strojnic in protitankovskih pušk. Poleg tega so izgubili boljševiki pred postojankami protiletalskih baterij nad 2000 padlih. Ker so tudi pehotni in oklopniški oddelki javili izredno visoke sovražnikove Izgube, si lahko tolmačimo nastali odmor v teh bojih s tem, da boljševiki svojih velikih izgub doslej še niso mogli izravnati.
V severnem odseku vzhodnega bojišča so izkoristile udarne skupine neke lovske divizije mraz, zaradi katerega je zalede-nelo ozemlje, in so izvršile severno od Ilmenskega jeezra presenetljiv napad na izpostavljeno sovražnikovo oporišče. Pod-pp-ti z dobrim topniškim ognjem so vdrli v sovražne pestojanke ln so uničili posadko v jakosti bataljona.
Kljub neugodnim vremenskim razmeram so startala tudi nemška bojna in str-moglavna letala, ki so jih spremljale in ščitile lovske jate. V letalskih bojih so sestrelili lovci 14 boljševiških letal, 2 nadaljnji sovjetski letali pa je zbilo protiletalsko topništvo.
Usoda OF je zapečatena
Mednarodni komunizem je napovedal našemu ljudstvu boj na življenje in smrt. Pod krinko »osvobodilne fronte« je ves Cas skušal ustvarjati mnenje, da mora ves naš narod biti na njegovi strani. Pri tem pa je njegovo vodstvo toliko neprevidno, da od časa do časa nehote izda pravo firmo, v katere imenu se vrše vsa, grozodejstva med Slovenci! Opozorili smo nedavno na zanimivo podrobnost, kako vodstvo OF, obstoječe iz komintemskiu plačancev, prav rado še zdaj opleta z »osvobodilnimi« gesli in sili v ospredje »osvobodilno« akcijo, češ da gre pri tem za enotni slovenski podvig. Kadar pa gre za zaplembo denarja kake občine, kakega denarnega zavoda ali kake uradne blagajne, takrat vodstvo pozablja, da deluje v tmenu »osvobodilnega pokreta« ter izvršuje zaplembe v imenu »partije«, komunistične stranke. Ta primer se je zJasti oCitno pokazal v Novem mestu, kjer je vsa razpoložljiva denarna sredstva zaplenila komunistična stranka, dočim so delež ostale OF le žrtve, pomanjkanje in trpljenje za komunistična interese.
Le zaradi strahovitega nasilja, kj vlada pod pritiskom partijcev v OF, morajo va, kj so se ji zapisali, biti zadovoljni s xe.m levjim družabništvom med OF in KPS. Spoznanje, da gre pri vsem tem navideznem sožitju s komunistično stranko le za ogromno sleparstvo, je že davno prodrlo v vse sloje našega ljudstva, kjer kol! ima slednje možnost, da si ustvari lastno sodbo. Vprašanje je le, ali bodo imeii prevaranej še dovolj odpornosti in poguma, da izvajajo posledice iz tega spoznanja.
Druga okoliščina, ki je v očeh našega preprostega človeka popolnoma razkrinkala OF, jc spoznanje, da je bil v preteklosti ves boj proti okupatorjem le pretveza, pod katero so se vršili na^ogabnej.ši zločini nad nedolžnimi ljudmi, ki so imeli to edino napako, da niso do najmanjših podrobnosti odobravali delovanja OF in so to včasih tudi izpovedali, zanašajoč se na, »svobodo« in na komunistično »ljubezen do naroda«.
Vrhunec vsega pa .je bilo nesramno sodelovanje OF z bacloljevskimi izdajalci, Id je bila javna tajnost že pred polomom. Poslej pa so je to še razlečneje poliazalo, saj so komunisti sprejeli badoljevce m .1 svoje sobojevnike, tako da sta jim Ro-botti in Cerutti postala »tovariša«. S tei i je bil pokončan zadnji videz »osvobodilnega« značaja OF in ljudstvo se je odvrnilo od razbojnikov tudi tam, kjer so ga ti poprej držali še v svoji oblasti s silo disi s svojo lažnivo, demagoško propagando.
Ta faza razvoja je zaključena in n;?š narod se Je z globoko vero oklenil prava narodne misli, ki je edina rešitev iz dosedanjih zmot in grozot. S tem je tur'i usoda OF že zapečatena. Čaka jo neizogiben, popolnoma zaslužen, neslaven konec.
F. L.
Ffihrerjeve čestitke Musserti
Berlin, 14. dec. DNB. Ob dvanajsti obletnici ustanovitve narodno-socialističnega pokreta na Nizozemskem je izrekel Fiihrer voditelju pokreta Mussertu brzojavno svoje čestitke.
Pretežko breme za boljševlke
Berlin, 14 dec. DNB. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hellensleben označuje uradno Tassovo izjavo o ustanovitvi drugega bojišča proti Evropi kot pozornost zbujajoče javno priznanje, da boljševiki niso več v položaju, da bi še nadalje sami nosili breme te vojne. Hellensleben piše: Nič ne označuje trenutno bolj odkritosrčno skupnega evrcpskegia vojaškega položaja kakor ta Tassova izjava, v kateri lahko dovolj jasno beremo med vrsticami priznanje, da boljševiki sami ne morejo obračunati z nemškimi če trmi. Bistvo te izjave je stavek. ki se glasi: »Ker veže rusko boj šče tako veI'ko število nemških čet, je uspeh velikih izkrcevalnih operacij naših zaveznikov popolnoma zagotovljen.« Ta stavek pove tn stvari: 1. Sovjetska vojska zato ni dosegla svojih operativnih in strateških .ciljev, ker nemška vojaška sila še vedno stoji nezlomljena na bojiščih, kljub vsej krvi in materialu, fc so jih boljševiki žrtvovali za poletno in jesensko ofenzivo, da bi do-
Vam tJmzuge der Landeswehr am vergangenen Sonntag: Artfflerie un Infanterto auf dem Kongressptota:

segli kako odločitev. 2. Sedaj je tudi že za zaveznike prišel čas, da končno vendar nekaj store in olajšajo v težke boje zapleteni sovjetski vojni stroj. 3. Sovjetska vojska mora računati z vojaškimi presenečenji. čeprav je z vojaškega stališča vsa izjava namenjena za domačo notranjo sovjetsko uporabo, pomeni vendar na drugI strani tudi diktatorski poziv Washingtonu in Londonu. Predstavlja nam obenem klic SOS po invaziji in neprikrito zahtevo tega, kar je Stalin zahteval že v Teheranu. Toda tako odkritosrčno in pred vsem svetoin niso sovražniki tega doslej še nikoli storili. Izgleda torej, da mera biti stvar presneto nujna ter da so to odkritosrčno izjavo narekovali zelo važni vzroki. In tu leži — z vojaškega stališča vzeto — pomembnost in novost te izjave, da namreč sovražnik priznava položaj, ki je bil z nemške strani že dovolj pojasnjen- Tassovo izjavo smatrajo tudi v berlinskih vojašk h krogih kot tolažbo izmučenim beljševiškim oddelkom, deloma pa kot bodrilo, naj še nekaj časa vzdrže. Saj bodo Angleži in Američani kmalu prišli in bodo pognali v beg nemške armade v zapadni ter severni Evropi, s čimer bodo omogočili končno zmago. O priliki obiska maršala Rommla v Danski, so ▼ Berlinu že izjavili, da stoje Nemci s puško ob nogi od Severnega rta in preko Biskajskega zaliva vse tja do Balkana. Nemško vodstvo ne računa le z enim lzkr-cevalnim poizkusom, izdal* pa najbrže ne bomo nikake vojaške tajnosti, če že danes izjavimo, da boljševiki od takega zavezniškega podjetja pač ne morejo pričakovati nikake razbremenitve, ker so nemške divizije pripravljene za protiudarce proti takim zavezniškim operac!jam ter so že davno zasedle potrebne postojanke, tako da v danem trenutku ne bo treba odvzeti z vzhodnega bojišča nikakih čet.
m^mu
% Obhoda, domohnuicer pretekle aedelje: Topništvo la
Angleška ladja
s 300 mrtvimi
Madrid, 12. dec. DNB. Med bivanjem Churchilla v Gibraltarju, kjer si je v sprem stvu trdnjavskega poveljnika cgledal obrambne naprave, je priplula iz Sredozemlja velika angleška trgovska ladja ki ie bila torpedirana od neke podmorn ce m težko poškodovana. Na njej je bilo nad 300 trupel vojakov, ki sk> bili ub-ti od eksplozije. Trupla so bila pokopana v Gibraltarju- Gibraltarski šef-adnvral in prv< angleški pomorski lord, ki se ie mimogrene mudil v Gibraltarju, sta si takoi og'edala larjo.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
lil
mm v spamji Izem v Sloveniji
Presenetljive, a pfflutae enakosti v kcnmsiis^M taktiki v španski državljanski vcjul in sedaj pri nas
Eden glavnih vzrokov, da je tako velik0 število Slovencev najedlo komunizmu, ko se y si«ril pod »vsenarodno« firmo OF. boja «a »slovenstvo« in »si vanstvo« • itd., je bil in je vsaj delcma še zdaj v tem da jih je med nami le malo, ki bi se biii kdaj potrudili in proučili komunizem do vseh podrohncsti in na podlagi različnih vir°v, ki niso le enostranski. Fred vsem pa naš povprečni človek ni ved J in ne ve, kdo sto.ij. prav za prav za posameznimi pcjavi komunističnih akcij pri nas in drugod. Kdor je pa o vsem tem poučen. Se ne bo dal nikoM zapeljati, temveč bo razumel pravo »n resnično ozadje groz t. ^i jih doživljamo Slovenci v sedanjih usodnih časih.
Med vsemi komunističnimi akcijami nedavne preteklosti, je v ta namen vsekakor najpoučnejša ona, ki so jo v dili v španski državljanski vojni. Kar se je tedaj dodajalo v Španiji, je skoraj na las podobno temu, kar se zdaj dogaja pri nas. Ta neverjetna pod-bnost na tudi najlepše dokazuje, da st"je pri nas v ozadju iste temne sile, kakor s o stale tedaj iam.
Tudi v španski državljanski vojr.i niso pričel; akcije komunisti pod svoj- firmo, kajti bilo jih je premalo in so obenem vedeli, da ostalih Špancev, četudi so b'Ji Francovi nasprotniki ne bi mrg!j nikoli potegniti za sebcj. če hi kar na lepem razvili rdečo zastavo s «rp- m ir. kladivom. Kakor I. 1041. slovenski komunisti pod firmo »vsenatfodne« OF. tako so se skrili tedaj španski komuni ti ped firm0 »r^ublikan^ke fronte« in oznanili »boj za Svobodo in demokracijo«. Nikdar in nikjer niso v začetku rekli, da je treba voditi boj /a komunizem, Šele potem, ko so st sredi že divjajoče državljanske vrjne p -'asi polastili vseh vodenih mest, so priče j i vsak dan bolj kazati svojo pravo barvo
Taktika Španskih koimmisiov je bila pri tem do pike eraka sedanji taktiki slovenskih. N« strani republikancev, ki so se borili proti Francu, so z nasilji prevzemali mesto za mestom in vrinjali v v^e v°j,-?e in politične formacije svoje pol;t-komisarje, zaupnike in nadzorni Ve v?e .to se je pa vršilo strogo po navodilih organov GPU, ki so bili p«s|ani v Španijo iz Moskve. Kakor je znano, so se španski republikanci zanašali na osnovi komun stične propagande, pred vsem na pomoč •z S"vjet<-ke Kusije. Toda ta pomoč je prihajala spočetka silno počasi in v tako neznatni meri da so bili nekomunstični voditelji zaradi tega že obupani. Pričeli sc roteče prosit; Moskvo za hitrejšo in izdatnejšo pom"č. zlasti v vojnem materialu, toda Moskva jc ostala za te klice gluha in slena vse tako dolg«, dokler niso dobili vse oblasti v roke rrieni zaupnici komunisti. Komunisti tedaj tudi niso več skrivali sv°jim nekomunističnim tovarišem v »republikanski front'«, da ne morejo it? ne smejo pričakovati pomoči od Moskve, dokler ne priznajo komunistov kot voditeljev vse akcije proti generalu Francu.
Priti Sn jen o oh zid, je moralo nekomunistično vodstvi »republikanske fronta« Izbočiti komunistom, vso oblast, in s tistim trenaikom so se pričele v Španiji grozote, do pike- podobne sedanjim med Sl^vene' Namesto da bi se bil; španski komunisti složno s svoji mi prvotnimi zavezniki v »republikanski fronti« borili protj četam gf"ner?.'a Frarca, so pr'č-.li »čistko« med Samimi republikanci. Pričelo - se .ie »liitvi-dlranje belih«, za kakršne so bili Označeni vsi tisti nasprotri^i generala Franca, ki niso odobravali komuni iičn= taktike ali pa ni«« verieH da bi vlada m :ii!siov mogla voditi republikansko Špa-n?io v zmago, ali oo zmagi v b°ljšo fco-dieiCst. Tako dan za dnem in noč za nočjo pobrali španski komunisti tisoče in tisoče svojih ne': <mun;stjčnib sob 'rcev. ne meneč se za to. da se tcTr slabi odpor pmti četam generala F;"anca.
Tak.-> je navala pole? državljanska ne med FrancOvo in republikansko špani-
Prve pssledlce tm
Stalin sklepa z Bensšem »porfo načrtov o boljš
Stockholm, 13. dcc DNB Kakcr javlja mo flkovskj radio je bila v Kremiju sklenjena pogodba med Stalinom in Benešem o »vzajemni pomoči in sodelovanju po vojni«
Ta pogodba je prva posledica moskovske konference, na kateri so anglo-ameriški zavezniki izročili Evropo boljševizmu Z izkoriščanjem Beneža kot vabnika vabi boljševišk; mo-g#tec ostale begunske klike, nai sledijo Benc-ševemu zgledu. Tako upa. da bo lahko uresničil svoje sanje o boljševiški Evropi. Značilno je, da niso bile omenjene londonske pogodbe med emigranti. To pomeni toliko, da ne predstavljajo te pogodbe prav nič Stalinu. Le on odloča, kakšne pogodbe sc morajo sklepati in kelo se mu dozdeva primeren za boljševizacijo celine.
Ta »pogodba« med Stalinom in Benešem je ponoven dokaz izročitve n nemoči Anglije, ki Se je nekoč predstavljala kot »zaščitnica majh nih narodov« in je tak0 pritegnila nase begunske »vlade«, slika pa se je sedaj izpremenila. Anglija n<ma niti poguma n'ti moči, da bi prekrižala Stalinove račune, v katerih So majhni narodi določeni zgolj za avantgardo boljševizma.
Rumunski na zahtevo po kapitulaciji
Bukarešta. 13. dec. DNB. Po kapitu lacijski zahtevi, ki jo je na Rumunijo naslovil Corlell Hull, izjavljajo odločujoči rumunski krogi, da je rumunsku stališče v tem vprašanju jaisno in nedvoumno, že na številnih lanskih javnih zborovanjih, tako poudarjajo, je prišlo do izraza prepričanje, la se bori Rumunija na vzhodu za svoj narodni obstoj in obenem za ohranitev evropske civilizacije. V teh krogih opozarjajo na zadržanje rumunskega tiska takoj po konferenci v Teheranu, ki je pokazalo popolno enotnost in jasnost. Tako je n. pr. pisal uradni »Timpul«, da bo iz Teherana prihajajoče moralno bovnanje lahko samo tam učinkovito, kjer raj-
jo še druga državljanska vojna, v sami
repubii anski Španiji. Najstrahotnejše je divJala ta komunistična morija med Katalonci, ki v državljanski vojni proti generalu Francu niso hoteli videti boja za r"d in njegovo neodvisnost od madridsk«. komunizem, ampak za sv©j ka4a|on ki naga centralizma. Pobijanje Kataloncev v mn°žicah je vodilo celo tako daleč, da so se Katalonci, čeprav načelni nasprotniki generala Franca, uma: n li s skupna fr^n-te in sklenili braniti samo meje Katalonije, če bi Francova vojska prišla do njih. To Je vodilo do odkritega boja med komunisti in narodnimi Katalonci. Tista M°skva pa. ki se je pred svetom predstavljala kot »b°riteljica proti fašizmu«, je s tistim trenutkom odtegnila Kataloniji vsako nadaljnjo podporo, in vsem ladjam, ki so vCzile pod raznimi zastavami iz SSSR v Španijo vojni materija!, je bilo na mah prepovedano pristajati v Barceloni in ostalih katalonskih pristaniščih. Še več, celo še tiste ladje, kj so že dospele v katalonska pristanišča, so bile odpoklicane in dano jim je bilo naročilo, naj izkrcajo svoje blago v španskih komunističnih lu-kah. Ker so pa bi'e te blokirane po Francovi mornarici, se je dobava zaradi tega zavlekla tako usodno, da je prišla pozneje prepozno. Prav tako je tudi abstinenca Kataloncev zmago generala Franca sani0 pospešila.
Zmago generala Franea sp prav za prav omogočili pred vsem komunisti, ker so vodili v republikan '<cm delu Španije ko-munistično revolucijo ne pa strnjeno bor-da bi zmagala republikanska Španija, ampak za to, da zmaga komunizem, če pa komunizem ne zmaga, potem je vse"no, če zmaga tudi general Franco. In zmagal je.
Pripovedovanje, da so se v Španiji bojevale na strani P.F sovjetske čete, je bila prazna komunistična prcpagun "a. V resnici je bilo tam le nekai sovjetskih oficirjev in z vseh vdr°v skupaj nagna-r'h komunirtičnih prostovoljcev. To, kar je SSSR poslala v Španijo poleg nezadostnega in po kakovosti drug°vritnoga materiala, so bili agenti kominterne. Ti so bili najvišji in prav za prav edini gospodarji. Oni so postavljali španske komuniste na posamezna mesta on: so organizirali vohunstvo v republikanski voj:ki in med prebivalstvom in oni so tudi odrejali »čistke« v republikanskih vrstah.
Kar se dogaja zdaj v Sl°veniji, je presenetljivo podobno ti temu, kar se je dogajalo tedaj v Španiji. Tudi tu, kakcr tam, ne gre za narodnost ne za svobodo, ne za demokracijo ne za boj proti fašizmu ali čemerkoli takemu, ampak samo in izključno za internacionalni komunizem. Agenti kominterne, ki so pognali slovenske komuniste v a**'c'-jo, jih niso pognali zato, da bi se borili za kakšno »osvoboditev« Sl~ver.cev, ampak zato, da bi se s to akcijo ustvarjala tla za komunistično za vladanje. KonVn-temi tudi ni prav nič do tega. kal-šna usoda bo po tej vojni do'ete!a Slcv rce, I kakor ji ni bilo mar. kaj bo s Španci. Na-! men doseči ustanovitev komunistične S!o-venlje je Moskvi drugovrsten: če se poseči, dobro, če Se ne. trd! drbro. Glavno je da se zdaj pobijejo vsi tisti Slovenci, kj s ^ tG s p e z n a -| 1 i in odk'oni!i igranje ralnstne vloge borcev za imperializem krvavega breznarod-nega komunizma.
Taka j« resnica. Bodočnost jo potrdila stoodstotno, kakor jc je po-rdila v prav tako razdejani in obubožan? špnn!'' Še nisoli ni bil slovenski narod v vsej svoji dosedanji zgodovini takD zločinsko izkoriščen v tuje, n j e m u samemu najbolj škodljive namene k a k r 7. d a j. Zanamci se hod" nad tem zrmžal' in prf-*"nHli našo slepoto v na^n^nfluc.!-ših trenutkih našega narod^e«ra žfvM«»nia.
D. M
dbo« za izpolnitev moskovskih vizaciji Evro>3
ši ležijo na preži, kakor pa se borijo. Vest o zmagi rumunskih čet na Krimu je našla vsekakor pri rumunskem narodu-velik oimev. List izjavlja naito, da so na tem od mržnje in besa prežetem svetu še nedotaknjeni kotički časti, v katerih se spoštujeta junaška poštenost in izpolnjevanje obveznosti. V istem smislu pišejo tudi ostali listi. Bojišče samo pa se je javilo k besedi v članku, priobčenem v lis.u »Poronca Vremeii«. »Bojevniki«, piše neki stotnik v tem listu, »bodo ostali zvesti rumunsko-nemškemu bratstvu v orožju. To bratstvo ne zahtevajo samo skupne edino jamstvo za bodočnost države in na-ži-tve in narolni čut časti, temveč jc tudi roda. Drugačno zadržanje bi b la zihrbtna blaznost, ki ne bi samo zapustila to ločim rodovom kot edino dedščino sramoto in brezčaistnost, temveč bi tudi pomeni a popolno uničenje Rumunije m rumunsk ga narola. Usoda rumunskega nai-oda ostaja vezana na zmago nemškega orožja.«
Zborovanje bolgarskih
rezervnih častnikov
Sofija, 13. dec. DNB. V nedeljo je bilo v Plovd'vu sveč?no zborovanje vseh članov Združenja rezervnih častnikov iz. okrožja Plovdiv. Zborovanju sta med drugim prisostvovala min. predsednik Božilov in notranji min'ster dr. Kristov.
Pred pričetkom zborovanja je govoril bolgarski notranji minister, ki je poudaril, da si sovr:žnik z letalsk'mi napadi in s propagando prizadeva omajati notranjo fronto. Sovražnik pa se moti- kajti šele tedaj. ko bo šel preko 10 milijonov trupel Bolgarov, bo lahko prekoračil bolgarsko mejo. Več'na bolgarskega naroda stoji na državni fronti. Bolgarski kmet ljubi svo«o grudo in jo je pripravljen za vsako ceno braniti.
Za notranjim ministrom je izpregovoril m'n. predsednik Božilov, ki je med drugim izjavil: Bc-lgarsko zunanjo politiko
odobrava 99% bolgarskega naroda. Bolgarski narod ne zahteva mčes-r tujega to .a ne more zapustiti svojih narodnih idealov. Bolgarska zunanja polit ka zasleduje zgolj obrambo legitimnih pravic naroda in zagotovitev edinosti in neodvisnosti bolgarske države v bodočnosti. Vs; dobri Bo gari bi se zategadelj morali čutiti dolžne, da pomagajo vladi pri njenem obnovitvenem delu.
Stališče Turčije In sestanek
v Kalin
Berlin, 13. dcc DNB Izjave tur;kega zunanjega ministra in stališče turškega tiska g ede r.a se&tanek v Kairj so ustvarile, kakor danes poudarjajo v beri nskih političnih krog h, jasen položaj, zaradi katerega je sedaj An^ija prisiljena, da podalj-a svojo živčno vojno Njen najnovejši cilj je sedaj Bolgarija Ofenzivo živčne vojne &o otvorili s trditvijo, i'a .o Nemci pozkušali naščuvati Bolgare proti Turkom, da bi tako zavlekli Turčijo v vo.no, čeprav na to še ni pripravljena To trditev smatrajo v Berlinu kot značilen preokret angleške politike in istočasno kot znamenje ne-resnosti in nepoštenosti ang!eškh političnih krogov. Medtem ko so na konferenci v Kairu in tudi pozneje izjavljali, da Nemčija treneta, ker ve. da je bil v Ka ru sklenjen vstop Turčije v vojno, sedaj obratno zatrjujejo, da hoče Nemčija izzvati to vojno na Balkanu. V Ankari in Sofiji bodo ti komentarji, poudarjajo v Berlinu, izzvali prav tako kakor v Nemčiji le pomilovaien smeh Kot nadaljnje sredstvo živčne vojne proti Bolgariji označujejo letalski tercr proti Sofiji in poplavo govoric o noira-nje-političnih razmerah v Bolgariji.
Veliko razsčsrarsfe v Ang2i|i
ženeva, 14. dec. DNB. Kairskim in teheranskim frazam je v Angliji kmalu sledilo iztreznenje. Sedaj že kar uradno zavirajo optimizem, s katerim so hoteli preslepiti Nemčijo in njene zaveznike.
Tako ugotavlja n. pr. Cyrill Lakin v londonski poročevalski službi, da trenutr'1-ni v vojni v Evropi pričakovati nikake večje zmage ali večjega napredka. V Angliji sedaj opažamo dve vrsti skupin, ki pa sta po svoje zelo nevarni. Prva skupina »pretiranih optimistov« misli, da b bile angleške čete za božič lahko že v Rimu. Njeni pripadnik; nimajo niU najmanjšega pojma o tem, kako težki so boji v Italiji. Ta pretirani optimizem vodi »naravno« do velikih razočaranj. Drugo skupino pa tvorijo pesimisti, ti so nezadovoljni ter se pritožujejo nad slabim vodstvom, j slabo opremo !n nad četami samimi in iz- | menoma vale krivdo za neuspehe na te | tri faktorje.
Kaže se torej, da se strinjajo v Angliji j optimisti, pesimisti in uradni govorniki, ! da je neomajno zazdržanje nemškega naroda in junaštva njegovega vojaštva osramotilo in izjalovilo britanske načrte.
Gospodarstvo
češki tfsk cb lo-letsrdcl švefalcve smrti
Praga. 13. dcc. DNB. Včeraj je poteklo deset let. odkar jc umri češki politik in državn k Anton Svehla. V nedc iskih štcv lkah pros av-ija ves češki tisk politi'.- t modrost te;:u Čeha. »Venkcv« poudarja, da ie Švehlov vpliv šc danes živ v češkem narodu On jt: namreč že takrat ue.'ai. da jc trebi imeti s sosed ožje st:ke kakor pa s tistimi, ki so odda'jen: Svehla se je zanese! le na vestno če k,j dc!o, ker je že takrat spoznal, da bo nri.šel nov čas. v katerem sc bo češki narod lahke, uveljavil le s svojim delom in f. svojo pripravljenostjo /a žrtve Vs: ostali listi -no poudarjajo Švvh-lovo nasprotstvo do bo jšov zrna. ki ga je ime nova! moloha. ki hoče požreti ma'e nnr dt Kot akt>vni borec proti / dovstvu. je Svehla že takrat spoznal pod kri-ko boljševizma obraz židovskega uničevalca. V pra ki mestni hiši je bile včeraj ob lOiethci velik(> zborovanie. k »o se pa udeležila polet? ministr^skega predsednika dr Krejeija, pros , etnepa min stra '»'lorav-ca. zastopnikov nemškega državnega ministrstva in dižavne^a predsednika zastopstva vsega češkega kmečkega ljudstva 'z Češke in Moravske. Središče mogočne proslave 'e bil spominski govor poljedelskega m n stra Hrubvia ki je preds*av!fal ponosno počastitev življenjskega dela te«a češkega državnika ki je prav danes spričo svoje dal i nov'dne vsebine simboličnega pomena za usodno e\'rr,ps.ko borbo proti bo!jšev :k m uničevalnim načrtom Včeraj so polož:li na grob pokojnika tudi več vencev. med njimi venec državnega predsednika
Tri čungfeinške armade cSjkcijsne
sanghaj, 13. doc. ' (Vzhodnoaz jska služba DNB). To japonskem vojnem poročilu so b:le tri čungkinške armade, ki so bile posiane na ponrč nrj Canct^nn se borečim čungkinškim četam, okol; 20 km južnovzhodno od Cantc-na od japonskih če*, obkoljene. Vojno poročilo najavila, da se obroč okoli teh treh armad vedno bolj zozuje in se tako pripravlja drugi velik, poraz čungkinške vojske, potem ko so utrpele že ob koncu meseca Iz 9. čungkn-ške vojne cone odp~slane 10., 99. in tuO armada pri poizkusu, da bi reš;le pri Cangtenu se boreče čete, uničujoč poraz.
fianghaj, 13. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Japonski glavni stan v srednii Kitajski javlja, da*so njegove čete v enem samem mesecu uničile v 6. in 9. čungkin-Ski vojni coni nič manj kakor 9 kltai*kih armad s skupno 25 divizijami. 5 čungkin-šk!h armad z enajstimi divizijami je bilo uničenih do 9 desetm. tri armade s sedmimi divizijami so bile uničene do polovice, ena armada z dvema divlz jama ter pet nadaljnjih div:z1j pa je izgubilo nad dve tretjini svojega moštva.
AtofcSSan z^iet v Bagdadu
Mersina, 13. dec.^DNB. Iraški regent Abdulilan je včeraj zopet prispel v Bagdad. Kakor znano, je bil več tednov v Londonu m se je na povratku mudil nekoliko dni v Lizboni in Kairu.
500 Italijanov
ušlo fz ujetništva
Rim, 14. dec. DNB. 500 italijanskih vojakov, ki so bili ujeti v severni Afriki in pred kratkim prepeljani v Neapelj, je uSlo lz koncentracijskega taborišča, ker je maršal Badoglio odredil, da bi morali od tamkaj na fronto, kjer naj bi se borili skupno z Angloameričani. S smel!m podvigom jim je uspelo- da so ponoči premagali angleške straže in nobegnili. Patrole, kJ so jih šle iskat, so ujele le 45 ubežnikov.
Poštna hranilnica izplačuje stare vloge
Poštna hranilnica v Ljubljani bo i.a podlagi odobritve šefa pokraj n>ke uprave VIII, štev. 4537-2 z dne 3. XII 1943 pričela J I. 1944
izplačevati na svoji blaga :ni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice * Beogradu. ki imajo svoje b va šče oz. sed.ž v ljubljanski pokrajini in kj sc prijavili svoje vlo-ge v letu 1941.. mesečno največ do 5!K) din o i roma 190 iir. Podrobna na vod h glede ni'č na m vrstnega reda teh izplačil bodo naknadno objavljena.
Sovjetska Ri:s-;a in ar^e^ko ameriška valutna pegijana
Po dolgotrajnih tn kočljivih razgovoi h o povojni ureditvi valut, ki so se vršila v zadnjem času med Zed njenimi drž.;vami in Anglijo, je pr šlo v zadnjem času nepričakovano do zbli-žanja med obema državama kar pripisujejo okolnosti., da se je na pezorišču nenadoma pojavila Sovjetska Rusija Po podatkih, ki jih objavlja »Kolnische Zeitung«. je položaj na slednji:
D slej je kazalo, da je zlato v rekah Zedinjenih držav orožje brez konkurence za dosego ameriških amperialističn h ciljev proti br.t-skemu imperiju. Zato je prav vprašanje ziata tvorilo kamen spodtike pri vautnh pogajanjih in se prav v tem vprašanju najbolj ločita angleški Kevnescv in ameri-ki \Vhitejev n^črt Doslej se je splošno sodilo, da Sovjetska Rusija pri teh pogajanjih m zanteresiiana. Medtem pa je Moskva poslala v Zediniene države komisijo, da prouči vprašanje povojnih valutnih načrtov, kar kaže. da se v Kremlju za to vprašanje vendar zanimajo. Na splošno presenečenje sc je sovjetska komisija predstavila kot zastopn ea najve^ie proizvajalne dežele za zlato na svetu, kar je vdno vplivalo na petek pogajanj v Quebccku Precej nepričakovano namreč poudarjajo v zadnjem času z angleške in ame-rišfce strani, da morata za novo uredi-tev valutnih razmer po vojni tvoriti skupno osnovo dolar in funt. in sicer v srhslu ameriškega bančnika Fraserja, čigar načrt gre precej na roko angleškim interesom zlasti v pogledu okrepitve ang'c"kega valutnega položaja po vojni. Tako je predvideno v tem načrtu, da bodo Zedinjene države da'e Veiiki Britan;ji kredit 5 milijard do'arjcv, da bodo angleški vojni dolgovi iz prej "n je vojne črtnn: in da bo za plačilo ame-rišk h dobav po zakonu o z?kupu 'n posedanju odobren moratorij 5 let pod pogojem, da se Anglija odoove dev lvac:ji funta. Po- prvotnem nasprotju med ang'c"kim in amerKkim načrtom jc v zadnjem času opažati znatno zbližan je. ki ga priplujejo zgolj že omenjen' okolnosti, da jc sovjetska komisija pri pogajanj h v Que-beeku predložila številčne podatke, po katerih naj bi Sovjetska Rusija kmalu prevze a prvo mesto v proizvodnji z:ata. Siveda je vprašanje. do kak-ne mere sc poda k; sovjetske ko-m!s:je zanesljivi. »Kolnschc Zeilung« citira v tem pogledu članc-k Emila Damonda. ki je izšel v pariškem mesečniku »Aspejts« Po teh podatkih je genera'n: d rektor s<vjetskga tru-s.tj za proizvoJn;o zTata Screbm\skij predložil na konferenci v Quebccku podatke o so^.-jetsk' proizvodnji zlata v štirih največjih proizvajalnih področjih in je pri te:n v prcccj ostr obliki dal razui t . 'da se bo Sovjetska Rusija pot-.lužia tega zli'ta. če bo to ustrezalo njeni va'utni po'it;k' in n:en?m interesom Številke, ki jih je pred'cž:! Serebrovsk:i. niso bi'e objavljene. kar pa ni važno, k"-j I- teh številk tudi angle k-: in ameri?k; udeleženci na k.-ofercnoi v Ouebecku ne morejo k^ntrolinti Z«iano je le talko, da so podatki povzročili nri udelcž:-nc'h konference ve' ko presenečenje G'< de r a oko'-oost da je dos'ej Sovjetski Rus:ja svoio pro ^vodnjo zlata namenoma niž e nava;a!a. kak^r je bila v resp;ci. je sedaj na dimi. da prc-tirav-i navzgor. Kolikor ^n je v resnici	Sovjcr
ski Rusiji v znatnejši mer povečat- proizvod njo zlata, se bodo mor?.'e Zedinjene države p;, namenu zopem- uvedbe zlate valute zavedati, da nimajo zgo'j one v rekah zlato kot orožje.
D slej 33 je sovjetska p.oizvodnja zlata po več ni le" ocenjevala šc'e pred izbruhom sedanje vojne so bil' IzneSeni dvomi o prav!lnasiti teh cenitev. L'nka za mednarodna pl' č la v B?.slu je zrj. leto 1939 cenila sovjetsko proizvodnih zlata na 4.5 milijona unč. za leto 1940 pa za 4 nrlijone unč. kar raj bi ustrezal- 10-"« svetovni pro-■'zvodnji. Zadeto 1941 tuu, ta b~!nk> ni objavila več cenitve. Br» z/.bz me sovjetske jelovne metode d^pušča^o seveda marsikatero možnost. Zdi se. dP je Sovjetska Rusija v Quebecku navedi« svojo let-o pro-'zVodnj- z 12 mil"joni unč. kar bi predsfv-lja'o četrtino svetovne proizvodnje Teh 12 mTjonov urč v vrednost; 420 milijonov do-' ar jev seveda še ne mere omajati p zicije -»r	*ov knterih zlat' zaklad zna-
ša okrog 22 milijard dolarjev- z' sti še, čs up-števamo, dg ostale tri četrtine svetovne pro zvod je pr tekajo v Zedinjene drža ve.
Znano je, da ho"<»j*~ Zedin'en^ države svoje ogrnrrne	n zerve m<JV' zirati.
sai predsta^lj jo ogromen mrtvj kapital. Prav zaradi tege se zavzemajo za zopemo uvedbo zlate valute, kar bi jim na drug", strani dalo prevt duj :č položaj v svetovnem gospodarstvu. Le spoznanje, da b mogla Sovjetska Rus ja občutno metiti Zedinjene države v ;mperialjst;čnem prizadeva-n'u na pod^gl zlat"1, je privedla ameriško bančn ke, da skušajo č'mprej doseči sporazum z Anglije Tudi če prde do tega sporazuma celo proti interesom Sovjetske Rusije, ostane še vedno veliko vprašanje katera drž va bo imela še interes sodelovati pri zopetnem uveljavi jen ju zlate valute, sai so zadnja desetletja znova dokazala kako lahko iz tega nrstanejo največ'e težave. Izkušnje pa so tud' pokazale, da stabilnost va'ut -ni toliko odvisna od zlata, kakor od dobre valutne politike. Se težje p? se bodo posamezne države odločile za obnovo zlate valute, če bodo spoznale, d? se s tem ne izročajo na milost in nenvljst samo Zedinjenim državam, temveč tud' Sovjetski Rusij', ki ima baje pohlep po tem, zavzeti prvo mesto v svetovni pro z-vodnji zlata in zlato upor-bi jati kot dodatno orožje za uničenje protiboljševiških gospodarskih sil.
GOSPODARSKE VESTI
= Obvezen nakup pŠenlčnc moko v Bolgariji. Nedavno smo poročali, da je Rumunija spričo izredno dobre letine uknila ra cioniranje kruha in ostalih živil. Tudi v Bolgariji je b'la žitna letina lzre'no dobra-Ker pa ni na razpolago dovolj skladišč za vskladiščenje žita ln z namenom, da si
Zimska pomoč
Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli obvestilo:
Prvi izmed mestnih uslužbencev, ki je darovai za Zimsko pomoč, je Franc Lom-bar, uslužbenec cestne električne železnice, ki je poslai znesek 150 lir.
Za informacije glede Zimske pomoči kličite: 47-71 (int. 44)!
Prostor, Zimske pomoči so v Puccinijevi ulici 9/1., levo.
Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na: »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč«. Cek. rač. 16.580!
Knjige za domobrance
Al! ste že pogledali po svojjh predalih ter po.skali kako knjigo, revijo ali kako .gr. /41 na£e domobrance? Prav gotovo ste nu/$li kaj primernega za zbirko. !'<>-darjene predmete Oo v soboto prevzemala ljubljanska mladina na križiščih pri Bati, na Marijinem trgu pri Mavorju ln na Ajdovščini pri kavarni »Evropi«. Vabljena sr> tudi tiskarska podjetja in založbe, da pregledajo svoje zaloge ter prispevajo kaj primernega za čtivo domobrancem- Zbiranje bo v soboto od poi S. do pol 5. popoldne.
Obvestila	krrža
Preseiitev pisame. Glavna pL-ama in poiz-veduvalni oddelek Slov. Rdečega križa sta se preselila iz Narodnega doma v prostore bivše Banco di Roma (prej Češke industr a'ne banke) na vogalu Marijinega trga in Sv Petra ceste. Stranke se sprejemajo v uradnih urah od 8. do 12. dopoldne. Oddelek za podpore povratnikov posluje še nadalje na Gosposvct-ski cesti št. 2. II. nadstr.. postaja za prvo pomoč pa na glavnem kolodvoru.
Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. univ. prof. ing. Kopilov Al eksc j 100 lir, g. Filipič Ivo namesto venca na grob g. Ludvika Avgusta 200 lir, g Rovšek Maks 50 lir, g. Božič Ivan 100 lir. Občekonstna zadruga namesto venca na grob gosp Leopolda Tomažiča 225 lir, g Prelesnik Jože 200 lir. družba in znanci kegljaškega kluba pod vodstvom den tista g. Bevca 300 lir, gradben ki -slušatelji namesto venca na grob prof. ing Z&-lenka Franca 200 lir, nameščenci tovarne Dra-gotin Hribar namesto venca in v počastitev spomina pok. gospe Bezjak Vere 1000 lir.
Poziv! v pi>a m i Sov. Rdečega križa se je našel n«aijši znesek denarja Kdor ga je izgubil. naj se javi pri blagajniku.
vsako bolgarsko gospodinjstvo ustvari neke vr-^te žalezno rezervo, je bolgarski minister za vojno gos;x)dars'.vo dr. Alačov izdal! naredbo, po kateri je pol kaznijo .'sak prebivalec Sofije dolžan nabaviti si pet kilogramov pšenične moke. Izpolnitev te obveznosti nakupa bo zabeležena na k ušni kai*ti.
= Proizvodnja bombaža v Grči.fi Grč.-j3. je pred vojno znatro povečala svo o pre zvojnjo bombaža. Površ:na bomb žaih kultur se je povečala od 45.000 ha v letu 1935-26 na" 79.000 ha v letu 1940-41. V tem pesJednjem letu je Grčija pridelala IG 900 ton bombaža, kar je zadortov: io -a kr tje domače potrebe, ki je znašala okrog 15 000 ton. Zaradi vojne pa se je v naslednjih let h proizvodn a bombiža precej zm nišala. Grški kmetje so zaradi težavne oskrbe Grčije z živ-ii: pr delovali predvsem žito in tako je površina bombažnih kultur leta 1912. zdrkn la n vzdol na 90 «0 * ha. Gleie na zboljšanje položaja prehrane je grška vi"da lani izdala ukrepe, da se zopet obnovi prc-izvt,dnja bombaža na po-vrš ni 40 000 ha- kar ie bilo skoro doseženo. Letošnja prolzvodn.ia b-ombaža se ceni na okrog 8000 tr-.. kar predstavlja približno polovico predvo ne potrošnje. Po irv form e jc.h nemške trgovinske tvornice v Grčiji se bo letes ta jKivišina lahko še nadalje povečala V normaln h razmerah bo Grč ja lahko dvignila površno bombažnih kultur ns 160.000 hi in bo Irhko polovico pridelka izvažala v inozemstvo.
= Snflacij- ke skrbi v Zedinjenih dr-žavah. V ameriških vladnih krogih se opaža precejšnje ne razpoložen je, ker je reprezentančna zbornica odklonila vladni predlog za nove davke v višini 10.5 milijarda dolarjev in je ta program znižala na 2 milijardi. V reprezentančni zbornici so se čuli glasovi, da je treba napraviti ukrepe proti razmetavanju denarja, češ, da vlada s tem le pripravlja inflacijo, saj ko Izdatki dosegli astronomske številke. Preden sc bo kongres odločil za nove davke. je treoa izdatke primerno reducirati. Finančni minister Morgenthau pa je v zbora.,ci odgovarjal, da ukrepi štednje v največjem obsegu ne morejo nadomestiti potrebo novh davkov. Repi-ezentančna zbornica jeo sta a trdovratna predvsem z ozirom na bl žn.je volitve. V vladnih krogih izjavljajo, da bo načrt vlade za stabilizacijo cen brez uspeiia, če do 31. decembra kongres ne bo spremenil svojih nazi-ranj in če ne bo odcbril izaatkov za sul>-vencije farmarjem, ki imaio namen, obdržati nizke cene na trgu najvažnejših živil.
= Valutna zmrda v Severni Afriki, Kakor poročajo iz Tankerja, postaja v Severni Afriki, ki so jo zasedli AnErlo-Amo-ričani, vedno hujša valutna zmeda, ki jo izkorišča židovska spekobeija. V Francoske severni Afriki ie sedaj v prometu nič manj kakor 14 različnih vrst bankovcev. Po'eg starih bankovcev Tu ni ške banke. Alžirske banke. Banke za Francosko zapadno Afriko in Mo roške banke ter majhnih bankovcev iz Francije so v prometu novi. v Zedinjenih državah tiskani bankovci z napisom Maroške banke nadalje novi v Angliji tiskani maroški bi.nkovci in novi v Maroku tiskani maroški bankovci. Nadalje je ameriška vojska izdala okupacijske dolarje, ki krožijo pol°2 običajnih ameriških dolarjev. Angleška vojaka plačuje s funti, ki vel.iaio v kolonijah, in z okupacijskimi bankovci na funte, pole« t»?a pa so v prometu še pravi angle-frmti.	_
Letošnje knpge Vodnikove družbe so i^šle
Družbena p: sarna jc f*- ejeLi izjave, v ka-t; rih se poverjeniki ln člani pahvalno izražajo o letošnjem knjižnem daru. Družba ima letošnje knjige še iki zalogi. Člani -zamu n ki in prijatelji lepih knjig obnovite svoje članstvo. Stopite v pisarno Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) al: v knlgarno liskovne zad ruge, šelenburgova ulica S, ali pa v knjigarno Uč/teljsfce tiskarne, Franč'?k-nska ulica 6, kjer takoj dobite letošnje knjige.

- Sledite s Premogo.ul Nemški li^sti opozarjajo preb vaistvo na nujuost štecinje s premogom. Temu vpraša.:ju ljudje ne posvečajo dovolj potrebne pozornosti. Z radi tega so začeli pr.rejati po nemških mestih in naseljih predavanja, v kater h stroK><-'-njaki. dajejo gospodinjam napotke, kak je treba r- vnati s premogom, da je poraba čm man ša. Tozadevna predavanja spremljajo tudi filmske slike, ki ponazarjajo besede predavateljev.
*	Trgovjna se nadaljuje v kleteh. Berlinska »Nachtausgabe« poroča, kako poslujejo trgovine v nemški prestolnici po zadnjih bombnih napadih. Ker so bombni zadetki uni&li mnogo poslovnih lokalov nad zemljo, co sc trgovci s svejm blagom umaknili v podzemlje ter prodaja.o ž vila in druge potrebščine v kletehč Ta na in trgovanja se je začel v Berlinu takoj po prvem napadu terorističnih bombn kov na nemško prestolnico. Način takšne prodaje je glede na sedanjo letno debo prkladen tudi zaradi tega, ker je v kletnih prostorih toplejše kakor nad z % il jo.
*	Posledice letalskega napada na Bari. Zadn"i nemški leta!sk; napad na Ear. je povzročil v mestu veliko škodo. Najhujše so bili poškodovani moli za razkladanje gorva v S nt Cataldu ter cevovod, ki veže pristanišče z rafiner jo ter je le nekoliko kilometrov oddaljen od pristanišča v Ba-r ju. V čistilnici so prej predelovali albanski petrolej. Potepi jen h je bilo več ladij, ki so bile zasidrane v pristan šču Značilno je, da se je kmalu po nemškem letalskem napadu v Bariju pojavil izdajalski kralj Viktor Emanuel, katerega pa so ljudje sprejeli z zlobnimi opazk mi in psovkami, take da se je moral urno vrniti v avtomob 1 in o<:i dr dr a ti stran. Podoben sprejem je doživel. tud; sin izdajalskega kralja Umberto, ki se je drznil obiskati delavsko četrt v Bariju.
*	Znamka v »pomJn Roberta Kocha. V
bližnjem času bo izdala nemška poštna uprava spominsko znamko ob stoletnici rojstnega dne nemškega zdravnika in raziskovalca prof. dr. Roberta Kocha. Znamka bo prikazovala Kochovo glavo ter bo imela vrednost 12+38 pfenigcv. Risbo za znamko je izdelal grafik Vogenauer.
* Sest žrtev vloženega stročjesra fižola.
V	Ddbenu na Štajerskem je zbolelo v dveh družinah več odraslih oseb in otrok zaradi uživanja vloženega fižola v stročju. Oči-vidno ni bil fižol konserviran kakor zahtevajo predpisi. Zastrupitev so plačali s svojim življenjem štirje odrasli in dva otroka.
V	spo?n!si pckojBlim
November je »Slogi« prinesel dva ž al ostra dneva: preminda sta njena prva dva predsednika in častna predsednika gospoda Ludvik Avgust in. inž. Zelenko Franc. Leta 1924 si je »Sloga« izvolila za predsednika načelnka ljubljanske postaje Ludvika Avgusta. Vse do leta 1930 je vodil železničarsko glasbeno društvo uspešno po strmi poti ambicioznega kulturnega združenja. Ni hran 1 ne truda, ne časa; vs k trenutek je bil v služb; železničarjev pri uresničenju njihovih umetn ških stremljenj. Leta 1930 je oddal predsedniško mesto »Sloge« inženirju Zelenku Francu, ki je prišel z Jesen e v Ljubljano. Takrat smo Te prvič pozdravili med nami, dragi Zelenic. Mnogo je bilo nato dela, mnogo truda in skrbi, veselja in razburjenja. Ti st vedno stal kot voditelj med nami, vzpodbuja! si omahljivce, grajal malomarne, hvalil vestne in bil s! vsem in vedno prijatelj. Srce no m je veselja vztrepetalo, ko si stopil pvrd nevsk; zbor, med godbenike, v or-keste. a'i ko si p- zdravil uč teljsk* zbor aii priiel poslušat gojence na šolske produkcije. Bil si povsod prisrčno, toplo pozdravljen in Tvoja beseda, k! je prihajala naravnost iz srca. je vedno n šla tako prisrčen odmev- kakor je b i prisrčen nje izvor. Ko »; se poslavljal koncem novembra od srvojega prednika Ludvika na žalostni dan. ko smo ga pelag 1; K večnemu počd-ku, je segla kruta usoda po Tvojem dragocenem življenju. Ti, dragi naš drugi predsednik n častni predsednik, naš učitelj, naš mil! prijatelj, si odšel v drugi boljši svet, komaj pet dni za svojim prednikom Ludvikom. »Slogi« je osirotela; izgubila je v nekaj dnevih dva svoja vneta sodelavca in T; prijatelj, si nals zapustil, ko smo menili, da boš z nami še dolgo, dolgo, četudi Ti ne moremo več stisniti reke in Ti pogledati v oči, četudi zaman čakamo. da čujemo Tvojo vedro in odkrito besedo, čutimo in vemo vsi, da si med nami, živ, iskren, odkrt, pravi prijatelj. In tak ostaneš med nami!
♦	Pristan škj delavci v Brindisiju stavkajo. Poročevalci nemških listov javljajo iz Rima, da je v Brindisiju začelo- stavkati več tisoč italijanskih pristaniških delavcev. Mezdno gibanje se je začelo zaradi pren zkih mezd, ki j.h delodajalci plačujejo delavcem za izvršeno delo. Dc-lavci zahtevajo tudi večje obroke hrane, k; jim v sedanjih razmerah nikakor ne zadošča
*	i . učitelj lu- ke revolucije je bil prav za prav japonski stotnik Ta.nama in nihče drugi. Tako vsaj je v Berlinu pred sedanjo vojno pripovedoval vtar ru.-ki general, ki je svoj čas vodi! vohun ko službo v Petrogradu. Stotnik Tanama je bil takrat vojni ataše pri japonskem po lani-štvu v Petrogradu in ie z navideznim izdajstvom popoln nrn nre 'epi! ni sko poizvedovalno službo. Zrlvoval se jo tako daleč. da ce 5e da! kot vohun na Japonskem str°liti. samo da je nrcrlepil ruske vojskovodje. ki ?o >-ato deživeli poraze v Mandžuriji in pri Port Arturju. Važna ■ d-kritja o tem bo'-te br-di v »Razgledmku Jutra«. Tam je tudi odlomek iz spominov starega grofa Kokovcova. ki ie bil sv. ir-predsednik ruske vlade in finančni mini ster. Opisuje nam razgovor z zlnduhom Rasputincm. Tak; in podobni članki v »Razeiedniku Jutra« bodo zbudili no4večjo pozornost.
Hjf416® rtv i*.,«*. fF '
Literarni večer v korist »Z^s^e
popoldne
»Z;m^kr
katerem i.
pOlKOCi«
V soboto, 18. dccembra t 1.. ob 5 bo v Frančiškanski dvoran v korist pomoči« literarni večer najmlajših n bode nastopali literati. ki so do-sej ob a i a! svoja dela v raznii di:a"kih in drug h revijah ter časopisih Nastopili bodo St-nk Bmčko. Ljenko Urbančie. Nkolaj Jeločnik Pavle Ob!ak m Marjan Gorjup. vcčei pa b nož,-
vila violinistka Jelka Staničeva.
*
u— Oddajalcem sob nlj drugih prostorov pripadnikom nemške vojske v n ij-.-m. k za to dobivajo cd P atzkommandature ali pa neposredno od posamezn kov ali ed'.-nic stanovanjske n kaznice (Quertier-schein). sporoča mestno poglavarstvo, uaj cbdrže te nakaznice pri sebi in j h ne prinašajo zaradi Izplač la mestnemu vojaško-n stanitvenemu uradu. Pripominjamo pa da od posameznikov ali ed nic izstavljene, nakaznice niso veljavne če j'h ne potrd Platzkommandatura- V časnikih bo o pravem času objavljeno, k d j naj stranke predlože te nakaznice mestnemu poglavarstvu za izplačilo.
u— Prijava zdravstvenih pomočile nro tUetalske zaščite Protiletalska z šč;ta mesta Ljubljane je organizirala v vseh mestnih okrajih 11 postaj za prvo pomoč za primer letalskega n pada. Te zdravstvene prstaje pa se bodo mogle omejiti le na pomoč v težj:h primerih, zlasti pr večjih napadih. Zato je nujno potrebno, da v vsaki hiši (v eno ali dvodružinltih h š5-cah tudi več hiš skupaj) dcloč: in izvežb" 2 do 3 zdravstvene pomočnee, k: bode mogle nudti prvo pomoč na licu mesta. Te zdravstvene pomočnice je treba izbrati prvenstveno izmed že izvežbanih samarjank in pomožijih bolničark ki stanujejo v hiš', kjer pa teh ni, izmed žen, ki sc z- tak posel najbolj prpravne in spcspbne. Za ša ne izvežbane bo prired lo vodstvo zdravstvene zaščitne službe primerne brezplačne tečaje za prvo pomoč. Izberejo 'n prijavijo naj
OBIŠČITE VELIKO
BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBE£ISWEL
Gosposvetska cesta 3
ki pred-tavljata posnetek I. Cankarja, ko
je bil na višku svoje ustvarjalne sile. Za zaključek so priloženi štirje portreti naših umetnikov, ki so slikali I. Cankarja še po naravi (Smrek ar, barvast poit^.t, Gaspari. Podrekar, in I. Vavpotič). Med besedil, m je tudi nekaj prvič objavljene Cankarjeve kore. ponaence in iisbe A. S. Puškina kot primerjava k ri' bam I. Cankarje.. Knjiga bo gotovo zanimala zla ti častilce Ivana Cankarja in njegove umetnost:. Naročniki »Umetnosti« jo prejmejo po znatno znižanj ceni, če jo naročijo naravnost p:i upravi Umetnosti, Pod turnem 5.
u— Ob obletn.ci smrti biagopok^jn« g« rlvcraega svetnika Frana Bonača se bo brala masa zadušnica v potek 17. t. m. ob osmin nri oltarju sv. Križa v fran-č škanski cerkvi.
u— Zahtevajte AMIDON tabl.te prot. glavobolu, nevralgiji, hripi. nfiu.inc. iii ; evmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni.
u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najv šji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova ulica 44.
u- »DDLOKEX« tablete se priporočajo pri gr pi ;n boleznih prehlada, ker zr; žajo temperaturo, olajšajo pa tudi be;e čine pri glavobolu, migreni in revmat z mu »•■D !oiex« izdeluje lekarna Mr. Ba novec.
u— Angleški učbenik prof dr J fcvot-nik-a II. de!. Slovnica, je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Pred arečniki na I def' in naročniki na II. del. ki so se prijavili do 9. dccembra dobe knjigo po znižani ceni
u— Za dezinfekcijo u*t in grli FOKMI-COT PASTILF r>ob'te jih v vsaki lekarni!
u— Opczaiivjrio vpe, ki želijo prodati svoj pisalni stroj, radio aparat ali harmoniko, da prevzema apocijaina tr: ovini Everest go:nje predmete v k midvsko r;ro-dajo in jih vnovči zelo dobro in hitro. Pc^ljite tedaj še danes Vas pisalni si>oj radio aparat ali harmoniko v komisijsko prodajo tvrdki Everest. Prešernova 44.
u— Nesreče. Po stopnicah je padla in r zlomila desnico 72-letna žena železniškega upokojenca Marija Blažičeva iz Ljub'lane. 45-letni delavec Alojz Kovačič iz Ljubljane so je vsekal v desno nogo. Rebra si ic nalomiia pri padcu 52-L^na poeestnica Marija Zoletova iz Ljubljane. Prste desnice si je poškodoval na stroju 56-letni 5dr°j-nik Alcjz Štrukelj iz Borovnice. Dveletni sin delavca Janez Spende z Jcžice =i jc z vrelo kavo pcparil po nogah. 9-let-"cga sina po e-t' ika Jakoba Škafarja iz Č>ne vasi je bratec po nesreči udaril s sek ro po glavi. Ponesrečenci se zdravijo v Ijub-Ijar. ki b~lni5nici.
Nesrečni Pungartnik je na nekem mestu
padel iz višine 20 metrov v globino ter si pri padcu 2lomil več reber, dobil pa je tudi druge notranje poškodbe. Odpeljali so
ga v bolnišnico v Volšperku.
Bik pri avtobusu. V Sel5k: dolini se je
pr.menla nenavadna prometna nezgoda Na glavn cesti sta se sic-čala te dni v san. vprežen b.k in avtobus Ko je bik zagled 1 . r.aj.če voz lo, t je pobesnel ter se vi je proti njemu. Napadel je z rogmi prednj. del avtobusa ter poškodoval svetIke d predn a kolesa tako hudo. da avtobus n. -noge; nadaljev ti svoje vožJje.
Sp^nfs žtafersk^
Dobro obiskani tečaji nemškega jezika.
Tečaji iKrn^kega jezika, ki jih je priredil štajerski Heimatbuna v začetku letošnjega novembra, so lo poročilih g.a^k h listov izvrstno obiskani. Celo v najjdcU.ljenejSih krajih Slovenskih goric vlada za pouk v nemičini taksno zanimanje, da m c raje; učiieijem pomagati laiki Samo v ptujskem okrožju je sedaj ljudem na ra/-pc!a-fco 410 nemških jez^ovnih tečajev, v katere se je vpisalo 17.000 prebivalcev.
250. otročki vrlec na Spodnj m SiaVr-skcm. V zvezi s praznovanjem sv. Barbare v Trbovljah so otvorili v tem kraju 250. otioški vrtec v trboveljskem okrožju. Navzoč je bil zvezni vodja Steindl poleg njega pa tudi trbovelj ki župan dr. S.pp M der.
47 paketov za vojake iz R^ifce. Ž čustvo krajevne skupine v Rečici je za vojake iz domačega kraja darovalo 47 paketov, težkih po 1 kg. Akcijo je vodila neutrudna gos;« Grobelnllcva. Vsakemu paketu je bilo priloženo še častno darl štaj-^rskeira Heimatbunda.
Blagoslovljena družina. Zakoncema Gašperju n Ani Karničnikovi z št. Loven-ca na Pohorju se je rcd;l 11. otr k, tako da rnata zdaj 5 lič^^a in 6 s!;.ov. ki su vsi živi.
It-arn nezgode, železniški uradnik Fianc Vodenik, star 53 let. iz Mr.r bo. a, ti je pri padcu zlomil le o roko. 17 letna služkinja Erniliia oTmtžičeva se ■jc z žeb^j-ni ranila na levi negi. Na zgornjem delu desne roke se je poškod val 3S letni drvar Janez Pcpevnik iz Poljč pr' Celju. 447 letna po-iestnikova žena A'o z:ja H g u"1. lz re.d-gonske ok:il ce jc padla s aeuiic:: ter dob la pr; prdcu notranje pcšlcodbe. Vsi imeno-va ;i se zdravijo v maribo •sM bo n 'niči.
Slaparja z ukradenim blc! m. 32 letni Aleksander Birkbrucr iz o: ice Ptuje je poleti ukradel kolo, ki ga je nato po-nud 1 dvema moškima v nakup. Od enega ponudnika je p. p ' •' fO mark, cd drugega pa 70 mark. Z d', ijcm jo je p:-br sal ne dn bi kupcema izroč'1 dogovorjeno ko'o. Zaradi tega sc je moral zagcvarip.tl p- • sod ščem, ki ga je obsod.Io na C pora.
sta bila tudi nemSki svetovalec dr. Hin-
terreger in ravnatelj zgodovinskega ter umetnostnega muzeja prof. Ruteri.
Smrtna ko«a. Te dni »o umrli v Trstu 77 letni Karel Konov, 61 letni Franc Grk, 67 letna Viktorija Glavmovič, 74 letna Lucija Danielis, 30 letni Srečko Simčič, 75-letna Ivanka God na, 60 letna Amalija Marinkovič, 71 letni Franc Rebec, 51 letna Štefanija Hribar, 82 letni Ivan čok, 90 letna Marija Ventln, 87 letna josripina Prelc vdova Pahor. 63 letni Matej Mušič, 34 letni Ivan Drozina, 10 letni Klavdij Fakin, 11 letni Marij Radclič. 81 letna Angelika Kocjančič, 79 letni Tomaž Zadnik, 53 letna Josipina Pintar, 77 letni Josip R/eeta-har, 64 irtna BKizabeta 2agar-Zlobec in 63 letna Terezija Cerkvenik vdova De-grasftl.
Deček utonil v čehrv. Gospa Nives Kar talan z Tista stanujoča v ulici Castag-neto 65, je pust la svejega S letnega sinčka Mavra za trenutek samega doma. Mali Maver se je igral z žogo, ki je priletela v čeber, napolnjen z vodo. Deček se je vzrtl preko roba čebra in padel v vodo, kier je utonil.
Mož in žena zastrupljena. V drevoredu Sonnino št. 7 v Trstu sta Sla zakonca Viktor in Bianca Alberti k počitku. Pozabila st". zapreti plinsko p<ipo, tako da je plin uhaial iz kuhinje v sobo. Oba sta za posledicam: zastrupljenja umrla. Njuni trupH so bili prepeljani v mrtvašnico tržaške bolnišnice.
is, •
jM
T*r is*
<- — ui; —•

oil
PV
/

__jjj r > b» \
Planinske jame, ki dosle' še niso bde znane, so zadnji čas cdkrdi v raznih ola-ninsk h prede ih na Koroškem. V pogledu jam je pv sebno zan rniv Dobrač. R zne njegove jaiae je raziskoval že Hosse, vendar skriva Dobrač šs marsikatero z?.gonet-
;lih hišnj starešine prot letalske zašč te. : ke-. V Karntner Zeitung« poroča inž. Czoer-
Hišni st rešine naj to napravijo takoj ter naj v prijavi navedejo uI:co !n h šno številko- priimek in ime hišnega starešine protiletalske zašč te, priimek in ime. poklic in leto starosti predlaganih oseb ter opombo, če so te osebe že izvežbane samarijanke sli ne. Prijave je treba oddati mestnemu fiz'katu. V zunanjh okol'ših mesta, kjer niso še imenovani hišni starešine, napravijo prijavo hišm gospodarj!; k'er bo več eno ali dV od nižinskih hišic imelo skupne zdravstvene pomočnice, je treba navesti za k-etere hiše so 'menovane.
u— Šola Glasbene Matice bo imela v tekočem šolskem letu pvvi dve javni ra o dukciji gojencev v torek, dne 21. in v sredo, dne 22. t. m. Obe produkcij' b sta v mali filharmonični dvorani. Začetek vsake je točno ob 17. uri. Podrobnj spored produkcij bomo priobčili
u— Ivan Cankar v risbi, je naslov knii-gi, ki je pravkar izšla v soc-min na 25-letnico smrti našega največjega pripovednika. Največji del knjige nam predstavi Ivana Cankarja kot risarja. Tako se n-un prikaže tudi s te strani, s katere je bi! do zdaj skoraj neznan, vreden svoje veljave. Poleg uvoda Cankarjevih mi'S>li o nrr.cn> sti in Gradnikove pesmi Na Cankarjevem grobu je priloženih še nekaj fotografij, med njimi dve. ki sta prvič ob'av!j^ni in
nig o jami s k pn ki na Dobraču v viš ni 2070 m. Najprej ie treba skozi o:"prtino 7X5 m, kjer Jtalao leži sneg. Potem re odpre hodrdk, ki je meter š rok in 2 do 3 metre visok. Kapn ki so prav znn;ir>ivi in sploh jama preseneti vsakega izletnika, k g3 ni strah, spustiti se v glob no.
Nesreča pri spravljanju lesa. KrlstHan Pungartnik. zaposlen pri lesni tvrdki P.o-vanelli & Soma v Ettendorfu, je nadziral spuščanje lesa po drčah, pri tem g" jc do segel cepin, ki je pridrvel navzdol s svežnjem hlodov, ga posnel in odnesel s seboj.
Dscem!?rr?ia rBrJ??a krepka"
bo izšla v začetku prihodnjega todna in bo prinesla izvirni slovenski roman Marija S k a 1 a n a
e i n A
O^irnl in zanimivi roman obravnava razgiban« življenje moderne ženske. Prepričani wio, da bo ustreg") \sern čltateljeni, posebno pa še onim, ki so si dolgo želeli domačega etiva.
Knjigo (!obite po znižani r>f»ni, čp sp Se ta te !e:i prijavite \ upravi ».jutra« kot naročnik na romane »Dobre knjige«.
Burja 'n deževje sta nos ob'-k dan. V Postojni se še zmerom oglašajo lrupc5 v velrKem števcu. Na trga de bi? so'"to po 10 Mr kg. Cena jabolkom se ie nekoliko zvše.la, prodajajo j'h po 10 lir za kg. To velja tud' ra marone ki iih dobiš r»o 16 lir za V.vr. Govedino kupiš lahko po 50 lir za kg. Pe- gostilnah so cene mesn!m. je^om nekoliko padle, železniške zveze Postojne z Ljuh^ann in Trstom so redne ;n normalne. Potniki, ki pr:ha;ajo iz Ljubi""ane in ki so namenjeni v Trst, prestopajo re-jšl m	".vtobus, s ka-
terim :majo ugodnejše zveze.
h
TTrcditev p7o>be v tržaškem pr?*ittrHSČii
Z 31. deconbrom t. 1. zapadejo- vsa p»*:-ložnostna dovoljenja, ki se nan-šajo na dostop v f*'1?'*^ nro*?tc Uike. Prizadete tvr^Kp "T .-1' tile poveljstvu trž^.ške.ga pristnn ^"a	vseh onih us'užbcn-
cev, ki potrebujejo obnovdev priiožnopt-r^ga dvolier-'a. Prosta luk? Viktorja Emanuela 'n	sektor med pomolom
IV. in pomolom Oje r^a zaprta za vsako plovno z ladjami n za ribolov. V estnlem delu pristanišča i''1 dovc'.i°na p'ovba z zasebnimi lpdjrmi in r:bol"v do razdalje 100 m od kopnega in prlstar'šk:h naprav. S tfko^šnjo velie-^mcstio re jc prepovedan pristanek v	kanalu. Vs-; lastniki
iad j ki služijo za zabavo, ali motornih čolnov, mcajo Imet. • posebno d-c-voljenje od pi l.-rtanibkega nadzorstvenega urada. Omenjene ladje se moraio nahajati na področni Miran>ai-Punta Gro?sa.
Počastitev spiwn na arh	Wln-
ckel nanna. Dne. 9 decembra nu dan 22ft ooletn ce rejstva znamenitega nemfikeg^ arheologa Winkplmanna, ki je umrl v Trstu, je položil neir.šk: generalni konzul dr. Ku:t Heinburg na njegov nagrobni spomenik velik lovorjev venec. Navzočna
Befeimca
KOLEDAR
Sreda, 15. decembra: Kristina.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Glas srca.
K:no S?o{ra: želim si ljubezni.
Kino Union: Moja ženka Rezika.
D E Ž L R N E LEKARNE
Danes: dr. Kmet, Ciril-Metodova ulica 43, Trr.kcczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17. do 6.30 ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 15. dec., ob 16-30: »Kavarnica-c. Red
Sreda.
četrtek, 16. dec., ob 16.: »Cvrček za p«č-Red Prvi.
•
G. Goldinl: »KAVARNICAc. Komedija
v treh dejanjih. Osebe: Ridelfo, kavarr.ar — Lipah, don Marz:o — Cesar, Eugenio, trgovec — Jan, Leandro, grof — Raztresen, Placida, njegova žena — Kraljeva, Vittoija, Eugenijeva žena — Rasberger-jeva, Lisaura, plesalka — Danilova, Pan-dolfo — P. Kovič, Trappola, Giovanni, Bertini, natakarji: Milčinski, Verdonik, Podgoršek, brivec — Gerinšek. stotnik — Brczi^rar, krčmar — Blaž. Režiser: J. Kovič. Scenograf: jnž. E. Franz.
OPERA
Sreda. 15. dec.: Zaprto.
Četrtek. 16. dec., ob 16: Orfej fn Evnm-
ka. iied četrtek. Petek, 17. dec.: Zaprto. Sobota. 18. dec., ob 16: Melodija »rca. Opereta. Krstna predstava. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Ch. W. GVtck: ORFEJ IN EUR ID TKA.
Opera v pjetih dejanjih. Snov opere je mitološka zgodba o pevcu Orfeju in njegovi ljubezni in zvestobi do soproge Evndi-ke. Osebe: Orfej — Golobe va, Evridika — Vldalijeva, Amor — Rib čeva. Dirigent D. žebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: P. Ojlovin.
RAm© LJUBLJANA
SREDA 15. DECEMBRA 8.30—19 00: Jutranji koncert 9.00—9.15: Po-ročlla v nemščini in slovenščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—1245- Poročila ▼ nemščini in slovcnšč ni 12 45—14.00: Kcncert /a razvcrrilo. 14.00—14 15. Porr.čila v nemščini. 14 15—15.00: Popoldanski koncert 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in sioa-enščini 17.15—17 30: Pojioldanski konccrt. 17.30 do 18.00: OtrošI^ ura. 19 00—19.30: Komorna glasba, klavir igra pianist Marijan Lipovšek. 1930—19 45:Porcčila v slovenščini. Napoved spcrrcda za naslednji dan. 1945—20.00: Mala medigra 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Obic-.k pri J. Straussu. 21.00 do 21 40: Lepi napevi 2140—22.00: Beograjska vojaška oddaja 22.00—22.10: Poročila v nemščini 22.10—22.30: C.'asha za lahko noč.
Kultu®**
Razgovor s pisateljem drugega izvirnega roniana Dobre knjige
Te dni iz de kot 15. zvezek Debre knjige Marija Skala na izvirni slovenski roman »R5na«. Kakor je navada ob takih prilikah. smo hoteli tudi zdaj zvedeti od p'sa-telja s-amegi, kaj bi nam utegnil povedati zanim vega o svojem delu.
Pred vsem. kakšen je značaj romana?
—	»Rira« je psihološki roman 'z našege meščanskega ž vljenja v letih pred pričetkom druge svetovne vojne. Sloveiiski roman zadnjih dveh desetletij je bil skoraj izključno za et iz kmečkega' podeželskega življenja, al! p?, iz študentovskega (Kresal, Novšak. Simčič). Romani iz meščanskega življenja, iz meščanske družbe, in zlast" psihološki romani, s0 bili le zelo re"*!-:e izjeme. Prav zato spto g: izbr" 1 tako snov in s tem izpopolnil področje naše literarne produkcije.
Kakšni so teme'j'1, iz katerh je roman nastal ?
—	Pivi namen mi je bd orisati in psihološko razčleniti svojevrstno ;n že z--to čleveško ter literarno zan mivo usodo glavne ccebe Rine Peklajeve. Drugi namen mi je bil pr kazati tragične nasledke zmot 'n zablod življenja, vse eno. rli jih zagreši človek -z lastnih slabesti ali ga pahnejo vanje zven njega dejstvujoČe sile. Pogoji za R>.;no trag čno us do so bili seveda položeni že v n eno rojstvo, ml de>st in zna-ča\ V tem oziru je R'na mikaven problem in to je b lo pred vsem tisto, kar me je napotilo, da sern nap sal ta roman Kajti Rina ni v celoti izmišljena Tudi druge osebe v rom^u več no^a v re''n:c; ž ve alj so vsaj živele Seveda, kdor b. jih hotel po-
iskati v resničnem življenju po mojih op -sih, j:h nikoli ne bi našel. Pisatelj je kakor slikar: izbran5 motiv izoblikuje v svojemu namenu ustrezajočo kompozicijo in ga upodobi z barvami in tonsk mi odtenki. ki šele d'? jo zamišljen5 rezultat. Morda bo mogoče že iz romana samega spe/n-.1"5, da »Rina« res ni samo stvor domišljije, temveč kes resn:čnega življenja.
Ah so tudi prizorišča dogajanj resnična"
—	Vseh skrivnost; nočem izdj ti, morem pa povedati, da sem tudi v tem oziru svobodno razpolagal s posameznim-' resničnimi prizerišči. Ves prvi del romana je postavljen v Ljubljano, razen enega poglav-jai, ki se dogaja v Logatcu. Pričetek drugega dela se odigrava v Boki (Meiecgno-vem in okolici), kar pa v delu ramem n; povedano naravnost, to pa iz prepr stega razloga, ker bi bil mor 1 tedaj, ko s~m pisal. uporabljati italijanska krajevna mena. Nada'juje se potem v Dalm ciji, Zagrebu. Beogradu, Subot ci ter zaključi na Pohorju in v Mariberu. Roman je" že po tej množici okolij v našem slovstvu svojevrsten, zlasti tudi še zato. ker so ta okol-'a ors na točne- po resmčnosti. V Her-cegnovem morete najti vsako hišo, stezo, drevo Itd. natančno po op su v romanu Isto velja za ostale kraje. Celo stari osel Tripko ni izmišljen in nemara še vedno ž votari v svoji ogredU če ni med tem pc-gind.
Kakšna je slogovna stran romana?
—	Sem realist, seveda ne v starem in strogem smislu, če bi hote1, natančneje io-ločiti svojo smer, bi jo primerjal z novo stvarnost-o v al k rstvu ki snuje take kompozšc'je m podčrtava take detaile, ki ustreza-o celotno zamišljenemu efektu. Pred vsem pa je moje heteno načelo: čimveč nreprestost-i in jasnosti. V tem oziru mi potrjujejo moje poglede mnogi tuji pisa-
telji, k so p sali ali še pišejo v jasnem in preprostem si gu, p so prav zaradi tt>ga veliki !n tudi pri n.as mn~go prevajani Menda je samo pri nag ukoreninjeno m.ne-n'e. n".;' bi se p'sate'j pos'uževal neke zve-r ž en'rti in črebelj rej? sns in čs^o cco n?razumlj:ve ne.^relrlost, če noče da mu b -mo priznali kv liteto
Al: bo to naša kr ti':- •• Vevala?
— Tega seveda ne v n »ne posebne tndi ne zanima, kajt: ?: rad' »rl^ve« n -sem p:s 1 in ne p'šem. Prof. Umberto Urbeni, ki ie bral R no« kot cerzor jo ie označil za enega najboljših r manov, kar j h ie č tal v zn in?em času in io prnv zaradi teg aprob'ra\ čeprav ko"ča s lrTirrr-n kar je bilo teeaj prepovedano.
—c
Kr C b
knjiga ('376 str.). k> t'» ifk dr. F-.anc Jakl č h svetil »Apt*tfll'Jtemn prov*learru !g-io.ci.jt K.nobb-hn rju »n nl^-govim mis jcn«kim srdel vcem v osrednji Afriki« (izdala ljudska knjigarna v Ljubljani) ni spis na v slogu poljudnih ž'vl.'e-njep:5~ov znamen t h slovenkih duhovnikov, marveč je znanstveno zgrajena, č°prav še večino d'vo'j popu1 ma monograflia Poleg Friderika Barage je Ianacij Knoblehar nedvomno najpomembnejša in najzanimivejša osebnost med slovensk mi mis jonarj'. Knoblehar ni bil samo v službi Cerkve in njenega duhovneg- poslanstva med primitivnim plemen' c-sredn e Afrike, marveč je postal zaslužen za znanstveno raziskava-nje pokraj'n. katerih ta ali ona je bil- dotlej še geografska terra ineognita življenjepis tega do'enjskega rojaka, ki se je rodd ;stega let1- ko sta v Ljubliani umrla pr^poroditelja žiga Zds in Valontm Vodnik. ni samo pričevanje o gorečem in pobožnem misionaiju, v njem so tudi zaaf-
m ve in ponekod kar napete prigode moža, ki je z nemajhnim osebnim pogumom no-potoval po neznanih kr jin^h notranje Afrike n ž vel v Sudanu m?..3 ljudstvom fti-rar prim't'vne razmere so dajale de^no prav po Kn^Meharjev: zaslugi hvaležno snov prcčfvalcem antropologije, etnogra-f:jc m fr ške zgodovine, z druge stran: so nemalo obogat le zem jcpisn.o znanost.
Dr Franc Jaklič je spi.-*al KnoVebarlev ž;vlienjcp!s 3 kar moč Širokih vidikov in uporabi obsežno gradivo k' je bilo d-o:d°j neobdelano. Tako zasnovan biografija pomeni nesp rno takten donesek v noše .slovstvo in presega ožje območje cer-kven!h in veisk h interesov. Knjiga Jc raz-r1eb'ena v šestnajst poglavij V prvh dveh p;eec Knoblehprlcvo šoVnje, pose-be še n'eg vc misionRrske študije v Rimu kamor se jc napotil z drznim pogumom n k-er je mcgel izprva vztrajat' samo ia-rad' svoje neom?jno zdrave voije in ne-ugn-.ne verske gorečnosti. V tretjem poglavju. ki je spis no ob sodelovanju s kom-petentnim geografom, obravnava pisec prav ot.šTno vzhodni Sudan in njegovo podnebje, N I in njegovo ozeml'e ter preb valstvo, s č mer cr še bralcu zaokroženo podobo ozemlja in ljudstva, kamor je pogumni slo-vensV-i misionar prinesel luč k tol'ške vere. V četrtem poglavju prikazuje p:sec Knobleharjevo pot v Hartum. tja se je bil napotd :z Svete d, žele, kjer ae je nekaj časa pripravljal za svo;e poslanstvo. K"ko povezan 1e bil Knoblehar s svojo domovino, pričujejo njegovi dopisi »Novicam« "n p-zneje »Zgodnji Danic5«. Tudi v tem poglavju se podrobno opisujejo razmere v Afrik5 N>to nas vodi pisec s Knobleh r-jem po Belem Ni'u. v naslednjem poglavju opisu'e njegovo potovanje v Evropo, zatem pa začetek misionskega dela v Hartuma. ustanov tev m sion-jke postaje v Gonrloko-ru in drugod. Tako zasledujemo leto aa
letom Knobleharjevo težavno, požrtvovalno delo v razmerah, ki mu niso bile v nobenem oz ru naklonjene. To delo je segalo do 1. 1857, ko so neprijazne podnebne in sploh življenjske prilike in neprdike, združene s Knobleharjevo neumorno delavnostjo, kakor jo vidimo samo pri ljudeh, ki sebe in svoje koristi docela podrejajo ideji, močno zrahljale njegovo zdravje. Posloviti se je moral od svojih znancev in sodelavcev" ter ge vrniti v Evropo s slutnjo, da ga še m adega čaka smrt. Umrl je v Neaplju 1. 1858. star 38 let. Smrt SLovesica, kt je spreobračal črnce v katoliško vero in čigar pisma iz Afrike v slovenskih listih so oila zelo priljubljeno čtivo, je gleboko odmevala v tedan i slovenski javnost'-
Knoblehar je v slovenski certrveni zgodovini močna osebnost, ki ne bo pozabljena. Dr. Franc Jaklič mu je s svojo knjigo postavil spomenik trajnega značaja. Knjiga je opremljena s štev:lnimi ilustracijami na posebnih prilogah.
Zapiski
Konči Ahačič, Bunček in Bunkica. Mladinska založba v Ljubljani je izdala malone sočasno dve knjigi, ki ju je spisala in narisala nadarjena mladinska avtorica Konči Ahačič. Prav te dni je izšla knjižica »Bunček in Bunkica Najmlajšim pripoveduje tetka Božena.« Sveže pripovedovana z?odba ustrezajoča duševnemu svetu otrok, ki se jim življenje prikazuje v pravljičnih podobah, bo s svojimi mnogimi zanletljaji in mikavnimi domisleki zadovoljila te resda mlajše, vendar tudi po svoje zahtevne bralce. Prav posebno utegnejo prinomoči v učinku risbe, kj so natisnjene izmenoma v rumenkasti in zelenkasti barvi. Izd^ane so z ljubko ležernostjo in zanimive no svoii pripovedni vsebini prav kakor po dekorativni obliki.
Razprava o
Bivši jfttevsalčar sEužiielf Raflk ln dva meseca robije, nfe^cv Ig esaesecev m t§
Ljubljana, 14, decembra.
Dne 30. marca letos se je vršila pred mal m senatom okrožnega s dišči razprava proti trem dnevničarjem služteljem davčne uprave za mesto Ljubljano, ki so bili obtoženi, da so utajili okoli 22 000 l'r izterjanih davčnih zaostankov. Pc- 6 ur trajajočem pretresu in posvetovanjih je -bil en obtoženec oproščen- clva pa obsojena: Ra;'-ko Cukjati na 8 mesecev zapora :n Fraro žabkar na 3 mesece zapora. Z zadevo se je potem bavilo še najvišje sodišče, ki je sodbo potrdilo.
Poročila c razpravi, objavljera v dnevnikih. so zbudila med Ljubljančani vel'ko pozornost. Mnog', ld so že prej čitadi opozorila novega predstojnika davčne upr~ve za mesto Ljubljano Aleksandra Korer.in'.ja, pa ■e zanje nisa zmenili, misleč da niso prizadeti, so se tedaj spomnil', da so prihaja !' obtoženci kasirat tudi k njim. Pohiteli so s svojimi potrdili na davčno upravo, da b' ugotovili, ali so bili zneski, ki so jih vplačal obtožencem, ;zročeni v blagajno ali ne. T: ko se je zgodilo, da so ra davčni upravi, ko so se za obema obsojenima obtožencema že zaprla vrata jetnišnice, odkrivali naknadno nove zlorabe, ki so jih takoj ;'av-lj. li državnemu tožilstvu.
Nad Cukjat'jem so se zbrali temni ob-lak:. Na prvi razprava so namreč sodniki verjeli njegovemu zagovoru, da si je hotel utajeni denar le začasno izpo3oditi- Dok -zov l je, da je imel možnost vrnitve, ker b morala njegova žena dobiti za doto ok li 20.000 lir v gotov ni in še večjo njivo Ker -'e bila pod obtožbo utaje le vsot? 22 tisoč lir, se je zdel zagovor verjeten. Senat ga je obtož 1 samo po § 379. ki je mnogo mi ejš: kakor § 319 kaz. zakona, kj govori o zlcčinstvu uradne utaje 'n je v njem zagrožena k zen do 10 let robije. Sedaj pa, ko se je poneverjeoi znesek z novimi ugotovitvami naglo zv:šal in je dosegel končno skupno vsoto okol' 50.000 lir, pa je verodostojnost Cukjatijevega zagovora naedo bledega. Bilo je oč tno, da ga bodo sodniki tokrat sodil' mnogo strožje.
Iz govora državnega tož lca Branka Goslar ja je izhajalo, da je preiskava ugotovila naslednje utajene zneske za oba včerajšnja obtoženca. Cukjati sam je poneve-ril okoli 34 000 lir, ž bkar 3500 lir, oba skupno pa še 14 5C0 lir. Državno toždstvo je p^ izsledk'h naknadne preiskave vlož -lo dve obtožnici in je bila glavna razprava že sredi novembra. Zaradi zaslišanja izvedenca in nekaterih prč so jo tedaj preki-n'H in se je nadaljevala včeraj.
Senatu je predsedoval sos Ivan Kr?lj, votanta pa sta bila sos Rajko Lederhas in sos Fran Gorečan. Obtožnico je zastoral drž vni tožilec Branko Goslar- obtoženca pa sta branila odvetnika dr. Peršin in dr. Frlan. Navzoč je bi! zastopnik državnega pravobr anilst va.
Kakor je r zložil predsedn'k v začetku včerajšnjega nadaljevanja, sta bila obtoženca pod obtožbo razen zaradi utaje tudi z radi vpisovanja neresn čnili vpisov v glavno davčno knjigo. Denar, ki sta ga po-neverila, sta namreč vpisala v omenjeno
m davčni upravi
3 Cukjati ©fes.jen na dve leti Franc žabkar pa na
~ strogega zapeka
knj go, kakor da bi ga izročila blagajni. To so prestopki po § 397 kaz- zakona. Cukjati je bil obtožen 12 zločinstev utaje- žabkar pa za 10, oba skupaj pa še za 5 primerov. Cukjati je napravil z neresničnimi vpis; 8 prest-rpkov, žabkar po 5. Cuk at' je svojo krivdo pr znal in se zopet zagovarjal kakor na prvi razpravi. Njegova žena je bila , hudo bolna in ker ji ob nv jhni plači ni ve-' del pomagati, se je spozabil ter se polast 1 državnega denarja v mnenju, da ga bo pra-' večasno vrn". žabic r je krvdo zanikal n je vse zavračal na Cukjatija. ki pa je njegove obremenitve odločno in dosledno odbijal.
Zaslišanih je b:lo več prič, med njimi nekateri uradniki davčne uprave. Izvedenec prof. Viktor Cotič, ki je pregledal pobotnice in vpise v glavni knjigi, je nesporno ugotovil, da je v nekaterih primerh vpisoval v davčno knjigo tudi obtoženec žabkar Državni tažlec je potem na podlagi zbranega gradiva, ko je umakn;l tožbo v dveh točkah, zahteval za oba obtoženca kazen primerno kvalifikaciji p0 §§ 319 in 397 kaz, zakona V skladu z novimi predpisi je konkretno zahteval za Cukjat:ja 2 leti in pol robije, za žabkara pa 1 leto in pol. V našem sodnem postopku je bil to menda prvi primer, da je državni tožilec konkretiziral višino zahtevane kazni. Ta praksa b> odslej veljala pri vseh razpravah, na kater h je navzoč državni tožilec osebno.
Po govoru obeh branilcev se je seo^t] umaknil na posvetovanje. Trajalo je dobri dve uri. Sodniki so se pridružili stališču državnega tožilca in ugotovil', da sta obtoženca kriva zločinstev po § 319 in prestopkov po § 397. koz. zakona. Razveljavili so prvo sodbo in izrekli za vsa dejanja enotno kazen, že prestani zapor se obtožencema prizna 'n odšteje. Rajko Cukjati je bil obsojen na 2 leti in 2 meseca robije in 3 leta izgube častnih pravic, Franc žabkar pa na 10 mesecev in 15 dtai strogega zapora in 1 leto izgube častn'h pravic. Oba izgubita državno službo. Državnemu er.arju sta dolžna povrniti zneske, za katere je sodišče ugotovilo, da sta jih po-neverila.
mali oglasi
Kdor tS6e službo plača	»sato oesedo
L _.30 za Ari lu prov tak30 —.60 za dajanje naslova aH šifro L 2-— Najmanjši iznos ca te oglase je L 7.—. - Za ienltve in dopisovanja Je plačati	vsako besede
L l,—. za vse druge oglase L —.60 za be sedo za drS ln prov takso — -60. za dajanje naslova ali šifro L 3.— Najmanjši tsmos t* te oglase )e t. 10.—
r .-v.1, i
abi-oiven. tn*. dveraz-edne šole z znanjem nemškega jezika. išče knkršnt koli zaposlitve Naslov v vseh rxisl. Jutra	23077-1
ŽENSKA sredn ih let. vajpna kuhe in ■iruzih del. išče zaposlitve pri gospodu ali družini od-n-lih oseb. Ponudbe no o?t. odd. Jutra pod »Vajena kubec.
Sluibodobi
pomočnikov za zbita de-ia sprejmem tnkoj. Plača dobra, delo st-ilno — Je še Bogo. Cesta na Loko ste1' ?0	22975-la
STAREJSA VDOVA boliša, z lastnim ftanovon em bi šla v skupno gospodinjstvo z dobro sitni ranim gospodom zara i laže prehrane. Ponu !bi" na ogl. odd. Jutr« s polnim naslovom (na anonimna ne odgovarjam) nod 'Skupno go-spcdin'>t"vo<.	?3088-la
PEOAR POMOČNIKA izvežbanesa zlasti zaportav. l'anje peč ir tudi Štedilnikov. iščem z i delo nn Go-ren'-kpm. tako'. P-g0'i zelo iiindni. Ponu'be na osrl. odd. Jutra pod »Dober pečar«.
230Sl-1(i
I POSTREŽNICO
! pridno in po;teno. iščem za •arkrai mi leden od 7. Jo 4.
I ure Naslov v vseh posl. Ju-trnj	23083-1»
SLUŽKINJO ali po?;re/.nico z znanjem kuhe. iščemo. Galetova u! 33.
2?/>S7-la
deklico
raznaSalko pameti.o n oošteno. iščemo N slov v ogl. odd. Jutra
2?0«0 la GO?P. POMOCNICO samostojno. šfemo k t-ič'anski rodbn:. Po ntidlbe na oglas. odde'ek Jutrs p"xJ 'Sarrotnjna kuharica .	23093-la
MIZAR. PO K MKA dobrega ter vajenca apreme tako: Umek. Kogejev« 74.
28101-!a BR1V. POMOČNIKA spre mem takoj Ivan Mer-Ink. Pv P-'!ra 76. 23^2-la
VAJENKO
za trg. z mešanim blagom. sp-e'anem. PredrUviti se je osebno 15. t. m. lop^ldni- v trgovini Seme. Tovarniška 29.
23110-44 CEVLJ. VAJENCA s.nre.'mem. Takojšna plača. Zavrl Janke, čevljar. Ljub-1 'a na. Tržaška c. 11.
23038-44
IftzuSm Iz psle^cvlce
Na preizkuievalnic za ribe v Bergonu so dognali, da je mogoče pridobivati inzulin tudi iz žolčnega- mehurja polenovke. Tovrstno zdravilo prav nič ne zaostaja za inzulinom, ki ga pr dobivajo od drugih živali.
Vatikanski letniki
V mejah Vatikanskega mesta velja papež za vrhovnega vladarja po ustavi z dnt 7. junija 1927. Sv. oče je zakonodavec, ima pravico izvrševati sodno oblast in izrekati primerne kazni. V okv ru Vatkanskega mesta ni mnogo prestopnikov, kljub temu pa imajo v Va-t kanu manjšo ječo za grešnike, ki jih obsodi papeški guverner od časa do časa na kakšne zaporno kazen. Približno pred tremi leti je bil neki pr padnik vatikanskega mesta obsojen na 4 leta ječe, ker je zlorabil neki fond kot nameščenec vatikanske knjižnice V zadnjem desetletju jra so bili prostori vatikanske ječe skoraj vedno prazni.
rlT»
..-v .o.ij.,, oiuUJ
i . .u.u.ijaem r an.u — ieio i ug čao prodam, lulonnac!)« v
s« . «L- uiro«. SeleabuTjova 4.
28114-6 KOMPLETEN CANKAR
JO knjig v čviieni veoivi. na-o.laj Pimerno božično darilo. Ogled v »Servis biro«, $eie:ib-::g v« i	2:11
NOVO OBLEKO temno m^iro. iz č!-l» volnenega predvojnega b'aga. ugodno prnoam. Og.ed pri kto.afu Leb n S"'iv; trg 1. 28150-6
/IMNICO -koraj novo, volneno. prMfjn. Nad iv v o<:I oid. Jutra 23118-6
SREBRNO URO
žqno. cronome*er. znamke >0'.i-hutte in razne igrače za otroke. n-n'am. CVvra na Rožnik	23117-6
GALOŠE in sn.*. • moSke.	in
! otTOčje različne veVk^t? — :\-p tTid' H. 4o—46. prodan Maslov v T?.'h p°sl. Jutra.	23116-6
MOoKO in ŽENSKO KOi-0 Puch, ona nova. pro :am; isto-aim bie iermeier-zofo zome-n,am za kauč ali fotei.o, ozi:. prodam. Ogled od 10. do 1-. u:e. Naslov v vs-h posl Jutra.	213075-6
VOLNENO JOPICO : moško, novo, ženski dežni pla^č in nekaj oblek, pro-I ium. Naslov v vseli posl. Ju-' trn	23074-6
KLAV. HARMONIKO >S:-.kO[&« li> b:usov. prodam. Pahor. Slapničarjeva S — Moste	23072-6
LKPO BOzICNO DANILO 1 steklena vitrina fSMber-a-hrank), 2 fotelia. 1 lesena mizica s kovano medenino, vse masivno črno. proJoni. No slov v vseh rxvl Jutra. Ogled od 12. dr 4. ure.
23071-6
GRADBENI LES
rabl'en. p-od-m. Predovič — Pol:a"s'^ 71.	23T8-6
ŠTEO'LNlK ? pečin m fO d;Tnni«kib kolen. p-enier 11S mm. nanro. dv. 7r.l"ška 121. OsrtH m 5. nri.	230S2-6
SiEDILNIK zidan, ^enosl.iv, prodam. — Flor; aoska ul. 7, slaceičarna.
23«S4-o
KAMINE
muimoina e. prodom. Naslov v vseh pod Jutra. 23083-6
ŽČLEZNJ PEC dobro olranieno, prodam. — Pred.amika 39-1, Rožna dol.
2S50S9-6 ZAPESTNO URO" znarke »Zcnrt« prodam. Naslov v ogi. odd. Jutri.
23059-6
OMEGA URO
moderno, predam. Naslov v vseh posl. Jutra. 23067-6
■ DRSALKE
Ja^kiOn (sekane), s čev-.j, ct. 40, prodam. Og e-uati dopoldne. P rt e 11.
23062-6
UAAISKI JOPIC
in mul iz bele kožuho-vine (JagnJe) prodam. Naslov oglas. odd. Jutra.
23057-6
LJUBLJAN. ZVON
or.glnalno vezan, prodam za 1200 lir in Zgo-dovno slovenskega narod". Naslov v cgl. oddelku Jutra. 23090-6
SiFON 12 m. pedvojni. podam. Ogied uo;:old"n. Beethovnoma 14 hšnik.
23091-6
VEC POSTELJ
t in brez mailracev. nočne omarice, umivalnik, sedežno kupalno banjo, prodam. K. Pe okovij, M& tn; trg 11-11. Ogled od 13. do 15. ure.
23105-6 2 KLAV. HARMONIKI z 4-8 basi. diatonično ha--monika ter ha-monij. prodam
K.D2E ZA KKZNO od domačib ln divjih živali, kakor tudi ooljftt krzno, krznene plašet. jopice lisičje ooe itd. aooro ohranjeno, kupuje krznarstvo R o t Mestni ug	i-317-M
BRILJANT. UHANE ali prstan do 10.0.0 lir v.ednctvJi. ku|>:iiL. Naslov v ogl. odde.ku Ju-ta.	23064-7
KNJIGE
znanstvene, tehnične, meJi-eiiirke rn iejicfclovne, slovenske in uemške novejše, ku-|iu.e kn 'garna Kirinmayr & Bajnberg. Miklošičeva 16.
23096-7
ŠIVALNI STROJ
rabljen, c okroglim čolni-čKcm. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pO) »Cimpre-je«.	33070-7
OTRO KE VOZIČKE kupite in prolaste p-i »Pro-meiu (nunrnt1 Križanske cerkvnl	^--"H-7
[tli
OPRFM* 'ENO SOBO s štedilnikom, ižče gospodična. - Ponudbe na oel-sni oddelek »Jutrac
PRAZNO SOBO
evetlo s posebnim vbodom, v središču, iščem za takoj ali z januarjem Naslov .av.ti v v ogl. odd Jwra korski a'el e«	3
| IZDELOVANJE |
jiTrnni.nT,v:
Blei\veisuva c. 2j
(stara). 23104-6 ŽELEZNO PEC
s šamoiom obzidano. 1 m vl-nirniko ter hirmeni'. prodam. Kolizeska 4 (dvo-iščei.
23095-6
ČRNE ŠKORNJE
št. 4.'. moške, primerne tudi za žensko. Gojzerji št. 44-13, novi n dva para rab' nih št. 40 in 38. poceni prodam. Naslov v vseh posl. Ju ra.
23100-6
ŽENSKI KOSTUM
in mo 're čevl e št. 38. pred-vo no blag'., predam. Naslov v 'vseh posl. Jutra 23094-6
OTROŠKI VOZIČEK globok prodam Naslov v vseh posl Jutra. 23109-C
KLAVIR malo rnblen. v odličnem rtin:u. pro 'oin. Naslov v vseh posl. Jutra	23f*55-6
ORADL 7A MODHOCE predvo ni. p-edam ix dve kompletni pnsteli. Ponu'he na ogl. odi. Jutra pod »G-cdlc.
KLAVIR
nConze-tfluireP. ptao'u. prodam Gospo=ki 10.
7IMSKO ohlapno, iz s-edn;n postav". p*Mnm. Kočar. STnrtinska ??-T. Vl'i-1
Jj
res krasno, na zelo lepi sončni legi, ob cesti, peščen teren, v izmeri 634 kv. m, tnkoj prelom za 181.000 lir. Ponu be na ogl odd. Jutra >Sem zaradi boie.'ni nujno po. treben gotovine« 33119-30
LEPO PARCELO 650 kvadr. m. prodam za 180 0j0 i r. Inlcr nac je M. B., Novi trg 1 III.
23.61 20
0
tunovanje
2-s0B.\0 STANOVANJE
s kopalnico, pri Sv Krištofi, zamenjam za slično na peri-fei.i. Ponu be na ogl. odd. Jutra pod »Zamen :ain».
23115-21
v dnb-em B tenc Ivan. 23112-6 SUKNJO finega blara. za
1-SvJBN'O STANOVANJJE
ali prazno sobo. ščeDi. Nudim pretivreinost. Naslov v vseh posl. Jutra 23'®6-21.a
SOBO in KUHINJO išr-em za tokoj proti migrad'. Ponuibe na ogl. oid. Jutra
pod »Ctmprej*
-■>1
21.1 |
Kupim
zimske kupuje kr. nar-svo Rot. Mestni t a
J-341-7
MIKROSKOP
Wctzlar. kupim. Ponudbe na osrl. odd Jutre po<.I »Me'a-mic.	23079-7
7Ti f
VELIKA SOBA
.opa. se CrJda 1 ali 2 gospodoma. Souporaba kopaln i«. : Naslov v vsrfi posl. Jutra,, j 23097-23
LEPO SOBO
oddam i 15. decembrom. Naslov v vseh posl. Jutra.
230S0-2:
VASE ROKAVICE
usnjene čevije in sem iS ;arvatno in č.stimo najceneje. Die.nal H Jrula, Me-tni t g 11. M 348 37
POHIŠTVO izdelujemo po naročilu, vse vrste stole ter vsa poj avila. Josip iCorman. Br-.g 14.
23176-37 ZAPESTNO UI-O meško. je izgubil reven delavec cd Mestnoja trga do Wo'fove ulice. Pošten najd telj naj j oi-da proti nagradi v trgo-v ni Rot <krzn?.rstvo), M ?stni t g 5. 230-33 37
USNJ. DENARNI O umeno sem izgub U na pe onu glavn. kolodvora. Najditelja pesim. da jo odr a prot nagradi na naslov. Verov kova 13, Mu":ič 23058-37
KOKOŠJO KRMO Bimenjam za lep moški eli dame ki športni plašč. Naslov v -.seh posl. Jutri. 33102-37 PES
svetlor ave barve, majhen — brez ovratnice se je zatekel, o-ta na Loko št. 30. To-har.	23106-37
SREBRNA URA. zapestna. se je našla. Dobi se v nomu visokošolk. Ora. dišče 14.	23107-37
3š ri t e
tJUTB04'
»r
KiNO SLOGA	TeL 27-3» i
Original velikega Ufinega filma
ŽELIM SI LJUBEZNI
Vesela pustolovščina mlade plesalke, jazz, smučanje in razkošne plesne revije. V glavnih vlogan: Marika Kock, Viktor Štaal. Predstave ob 15. in 17. Predprodaja vstopnic!

f
Umrl nam je v starosti 22 let, dne 27. novembra, naS najdražji,
edini
Ostal bo nepozabljen v naših srcih.
Scheinfeld, Stražišče, Žabnica, Ljubljana, dne 13. decembra 1943.
Rodbine: BENEDIK, OBLAK, INŽ. PAJK


ZAHVALA
Vsem, ki ste našemu očetu, gospodu
JULIJU KREKU
PROFESORJU V POKOJU
bili dobri ob času njegove bolezni in vsem, ki ste ob smrti na kakršenkoli način počastili njegov spomin, zlasti pa gg zdravnikom, čč. sestram in bolniškemu osobju kirurškega oddelka klinike v Ljubljani, ki so mu v bolezni z vso požrtvovalnostjo stali ob strani
izreka iskreno zahvalo
ŽALUJOČA RODBEVA
Ljubljana, dne 15. decembra 1943.
t



ZAHVALA
Po Volji Vsemogočnega sta odšla v večnost naša ljubljena žena, nenadomestljiva mamica, hčerka, sestra itd., gospa
KINO A1ATICA
Telefon 25J-41
3 Močna, globoko občutena drama talen-S tiranega slikarja in milijonarjeve žene! | - Film za najbolj razvajeno občinstvo! ®
GLAS SECA
i Izborni kai-akterni igralci: Marianne Hoppe, Ernst v. KJippstein, Kari Kuhlmann, Eugen Kiopfer Predstave ob delavnikih: ob 15.1 in i 17.30 uri. Ob nedeljah: ob 10., 13.30, g 15.30 in 17.30 uri.
KINO UNION	Telefon 22-21
Duhovita komedija o zakonskem konfliktu, ki ga je izzval mlad pisatelj s svojim romanom
M ©p ženic a Essika
Elfie Mayerhofer, Hans Sohnker, Rolf M VVeih, Mady Rahl itd. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri |f
ŽaaBBBHBHSBi^B^BaBBHBBaBi
Genoveve Fox:	49

se--««.'
POŠTNA URADNICA
Ker ni mogel preboleti njene smrti, je legel z njo v grob tudi oče, gospod
Umrl ml je dne 26. novembra moj lj ubljani soprog
M
POŠTNI INŠPEKTOR V POKOJU
CC. duhovščini, zdravnikom, darovalcem vencev in cvetja ter Vam, ki ste obiskali in spremili do groba naše najdražje, se najtopleje zahvaljujemo.
Odpustijo naj vsi, katere smo v naši boli pozabili. Ta dvojni udarec je bil za naša srca prekrut.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Mar. Oznanjenja dne t. m. in v trnovski cerkvi dne 18. t m. obakrat ob 8. uri. Ljubljana, dne 14. decembra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
16
m
i? w
Nevidni ogenj, ki je gorel v Jožefu, mu sijal iz oči in mu razžarjal lica, je ugasnil. Nekaj trenutkov je stal kakor odrevenel -n z neizrek'j vim zaničevanjem zrl na latvi-co. K:maj se je toliko posilil, da jo je vzdignil s tal. Ugriznil se je v usta ce, nato p3. zgrabil latvico tako jezno, da je pl usnilo mleko čez rcb. in planil iz hiše.
»Ubog: fant!« je zamrmral dedek na pol sam pr sebi. Dobro vem. kako mu je pri duši. o. prav d:bro vem!«
Izabe a. ki je bila prenehala s prejo, sie je zdaj oddahnil4. Prej se je že bala, da ne bi mati uslišala Jožefa in mu dovolila, da gre v Piai-tsbug; v tem pr meru ne bi bila vedela, kako naj brez njegove pomoči zmore vsa hišna dela. Delo se ji ie zdelo spet dvakrat težje not sicer — kaker takrat ko ;e oče opravljal službo na meji. In to pot n- btio Petra da bi skrivaj prihajal pred jutrnjo z . rjo in molzel krave, krmil živino in jo napajal . .
Kje je bil Peter? Koikokr t si je bila že zadala to vprašanje zza ene. i:o je Al-lenova volovska vprega drdrala po gr;ču nizdol. Prazna hiša je bila nen^ ae - opomin m minule lepe čase in dobro sosedstvo. Zda' je bila že vsa izgubljena in zanemarjena na pogled. Pobite ši^pe so nal -
kovale slepim očem. Vrata drvarn:ce so visela le še na enem tečaju in so žalostno škripala v vetru. Plevel je dušil vse cvetlice- ki jih je nekdaj gospa Allenova z ljubečo skrbjo negovala. Kar grozljiva je b la samotna hiša, s vendar je Izabelo spet in spet gnalo v njeno biiž no.
Septembrski cnevi po očetovem odhodu s j se vlekli v neskončni, pusti mrkobi. Izabela si je pegostokrat rekla, da so to najdaljši drevi njenega ž vljenja. Ure so se pošastno pi žile ob sivem enol čju nenehnega in napornega dela. Vojna je kakor mračna prikazen prežala za gorami, in venomer je bilo treba čakati, čakati brez konca 'n kraja Sredi dela jo je Kaj zvabilo k vratem. Gledala je in gledala po ^ce-sti nizdol, v upanju, da prijaše kak človek in ji prinese glas iz tabora ob Cham-plainovem jezeru ali novico o srečnem boju meti ladjam'. In tudi sredi črne noči je zdaj, ko tolikokrat ni megla spati, prisluškovala v morečo tišino in koprnela kdaj se oglasi iz doline peket konjskih kop-t.
Tud' mati se je kar naprej ozirala po cesti, in pcg'ed njenih oči je bil skoraj zmerom namerjen daljavo, kakor dp. blo-d: z mislijo kdo ve kod. Kadar je hotela k^j storiti, je mnogokrat pozabila. Kaj je bilo. Ob vsakem nenadnem šumu se je zdrzn'1?.. In njeno obličje je imelo zmerom g-toboko resen izraz.
»Bela, kaj meniš, ali ne bi šla danes popoldne v trg ln pogledala, kako je s teto
Lidijo?« je dejala mati v soboto. »Morda ve kako novico, ki še ni prodrla dio Volčjega hriba.«
Dekl ca se je podvizala s pomivanjem, kakor še zlepa ne; nato je urno snela čepeč s kcvlja in se odpravila na pot. Lepo je bilo stopati po cesti obrobljeni z z'ato rutico, dalje in dalje proč od domačih nadlog, ki jih ni hotelo b'ti nikoli konec Niti opazila ni bila, da so javorova drevesa že vihtila rdeče zastavice, da se je b'l breg potoka še enkrat veselo okitil z ž vordeči-mi cveti in da s-o se taščice, lastovke :n be-loprsi vrabci trumoma odpravljali na polet prot; jugu. Časih se je pomud la in opazovala veverico, ki je pritekla po kamenitem zidu. švignila čez cesto,-preko zidu na jno stran in tam pa hrastovem deblu navzgor. Z brega žabje mlake, tik nad Idov:no. se je vzpenjala v zrak velika modra čsplja. Dolge noge so ji mahedrale sem ter tja, ko je plavala visoko nad vrhovi, in nad Izabelino glavo je sbdko prepeval dšček. Da, res krasno je bilo takole korakat; po cesti.
Ob Champlainovem jezeru da je vojna? Da se tam ljudje pob'jajo med seboj? In vendar to ni bilo kdo ve k:ko daleč od tod kjer so drevesa tako lepo žarela in je bi! zrak tako blag in bleščeče sinj in so ptiči prepevali in vever ce ob rale žir. Vse to je bilo videti tako čudno in hkratu tako nesmiselno. Izabela je skuš-la pregnat' temne misli, toda ko se je pr bl žala Tdo-
goščavo. Po led:ni je zložno koracala divja rcca, in na kuhinjskem cknu so razgrajali vrabci. Rodbina se je b'la odsel:la že pred Allenovimi, v Rutland- kakor s^ pravili ljudje, ne da bi vedeli kaj zanesljivega. Izabela je mislila na t:sto noč. &o sr se bali Indijancev; zdaj ;e vedela, da je tudi najhujše razburjenje bolj znosno jd tega
javssi notar v Kostanjevici
Pokopali smo ga dne 27. novembra v Kostanjevici
ANTONIJA Dr. MAURERJEVA v svojem imenu in imenu vseh sorodnikov
v.. - >..• i..." ;.v;:,ti < - v
vini, je že od daleč videla, kako otava še stoji na travnikih in gre v seme. V naglici zapuščen plug je rjavel sredi napoi zorane nj ve, in vran je ždel na ojesu- ki je poševno štrlelo v zrak.
Nekaj sto metrov naprej je srečala malega Billyja Ida. Ta je vlekel dve težki vedri n3 drogu, ki se je dečku kar sloč.l na ramenih.
»Ali, Billa, zakaj pa vlačš taka vedra? Kaj ti hodi na misel? še hrbet s' boš polomil,« je pravkar zaklicala mati Idova izpred hišnih vrat.
Izabela je brez besede vzela vedr na svoja ramena in prijela dečka za roko
»O, Bela,« je rekel B lly na pol hvaležno, na pol očitajoče, a v tem je že pritekla njegova mati.
»Ali ste zvedeli pri vas kaj novega? Ste?« je vprašala, ne da bi jo utegnila po-zdr: viti.
»Ne. gospa Idova.«
žena se je s trudnimi prst; potioaia za predpasnik in zmajala z bledo glavo:
»Oh, da moramo tako čakati, smerom samo čakati... in nič ne zvemo c
Dolgo je gledala za Izabelo, dekler m de-k e izginilo med drevjem. Izabela pa je zdai še bolj molčečm in žalostna stepala svojo pot. Tuttlova hiša in njeni skednji so mrleli v zlati svetlobi. Nekaj opek ;e bilo popadalo s strehe. Pri vrtu, ki je bil poln plevel se ;'e pasel jelen, ki je ob dpkl!či-nem bližan ju z dolgim skokom prhe i 1 v
topega, brezk- nčnega
čakanja.
Pri B kerjevih jo bili žena in otroc zaposleni pod m lim nebom. Gospa B;-'ker jeva in Tom sta nakladala seno na tc 'ego. Julija pa je grabila. Suzana in N nov sta nosili vodo v kuh njc, in šestletna Rut e vrešče pobirala trske v preapasnik v's so mahal-- Izabeli. Tom ji je zaklicai »h lo«. toda preveč so bili zaverovani v deio de b bili utegn li prenehat; in pokram! a*:
Nikjer nobenega moškega je p-m sl i; Iz bela.
Ko .je po griču navkreber clospe a na covingtonski trg, se je začudila kei ;e bilo vse tako tiho in prazno. Pod vhoden \ krčme Marka Bruscnena n; bilo ve<5 videti dedcev, k^ so se nekdaj naslanjal-, in rokami v žepih kradli Bogu čas, in nikjei več nikogar, ki bi se b i pod bingtja-ečim 'zveskom gnetel noter in ven. Kovafinica je bila zaklenjena dobro znano klenkanje kladiva in nakovala je bilo utihnilo. Prodajalna strca Amosa je zevala; tobačni dim se ni več vijugal skozi vrata, n znotraj ni sedel noben kupec na deskah, ki so bile položene čez sode