Mirko Kunčič:
Roža ob poti.
Z glamm pritajenirn zahrepenela je                 
rož& sarnutna ob poli:                                 
»Deklica, lepa ko jutranju zarja,             
pridi mi. pricli naproii!                            
Z drobnimi prstki poboiaj nie,                 
d 5opek ijubeče poneži.                              
Nesi pred kip me Brezinadežne,                
du se pugled Ajen razneži.                               
Ah, iatn o kvpetici — tam je lepo!                 
Angel na. harfo pozvanja.                                 
Smrt je ko bajka. Ko o raju se tutn                 
sladko. presladko sanja.                                     
Tam bi dehtela do konca dni                            
Mariji na čast in tebi.
Deklica. moja. pridi Ž.e,
pridi, iz /a/ me izgrebiU-------
A"i ;e bilo. Tuj mož je priSel mimo; bil Črti ko cigan je. Z blatno nogo je strl rožo siroto — zbogomt prelepe nunje!