........................................Hill If undelivered return to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE". 8117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly In the United States of America. Sworn circulation 16,500 Issued every Wednesday. Subscription rate: For membbers yearly ....$0.84 For nonmembers ..........$1.60 Foreign Countries ...........$3.0 Telephone: Randolph 3012 ' Največji slovenski tednik v Združenih Driovah Izhaja vsako sredo Ima 16,500 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_______,*0.R4 Za nečlane ______________,*1.60 Za inozemstvo ......$3.00 • NASLOV uredniitva in upravniltva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3812. irZZ ©s(L,<5> 1 OFFICIAL ORGAN [ pg^saASSA_ j OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Bnlorod m Socend-CIaaa Matter Docembor 12th, 1923 at the Post Office it Cleveland, Ohio, Under the Act of Aagnt 14, till 'Hinmi'iiiiiiiiiiiiiiiiium ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108; ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Leto XII. — »Volume XII, CLEVELAND, O., 17. FEBRUARJA (FEBRUARY), 1926. STAVKA KONČANA Iz urada duhovnega vodje, DOSEŽEN SPORAZUM MED PREMOGARJI IN OPERATORJI. — NOVA POGODBA. 500 premogarjev stj re Silo gotove smrti. Powhattan, 04- 15. februarja. — Danes zjutraj ob 7:55 uri se je pripetila v uhodu rova Powhattan Mining Co., nedaleč od tukaj — velika raz-strelba vsled vnetja plina. Rav no istočasno se je nahajalo v premogovniku okrog 500 rudarjev, ki so prišli na delo. Ker so bili o razstrelbi še pravočasno opozorjeni, so se vsi rešili na prosto po nekem stranskem izhodu; do smrti ubit je bil samo en premogar, 24 pa opasno ranjenih. Slednji so delali na vznožju glavnega rova. med tem, ko je bilo ostal h 500 rudarjev zaposlenih pri nakladanju premoga v stranskih rovih, kamor ni prihajal strupeni plin. Eksplozija je nastala 55 minut potem, ko je skupina pra-mogarjev pričela z delom. Vzrok iste je pripisovati slabi napeljavi električnih žic v rovu. Detonacija vsled eksplozije je bila tako močria, da se je isto čulo več milj v daljavo; mnogo rudarskih hiš v bližini se je zmajalo kof pri potresu; iz glavnega rova je ogenj švigal do 100 čevljev visoko. Takoj po katastrof je prihitelo številno rešilnega moštva, zdravnikov, bolničark in t.mbu-lančnih vozov, ker se >je mislilo, da je vseh 500 premogarjev zasutih; tako so se pa k sreči skoro vsi še pravočasno rešili. Powhattan rov se nahaja 15 milj južno od mesta Bellaire v Belmont okraju; na dan se v njem nakoplje do 600 ton premoga. Prebivalstvo mesta New York. Albany, N. Y„ — Po uradnih štatistinih podatkih je mesto New York štelo koncem leta 1925 — 5,873.356 prebivalcev. Ker se deli Veliki New York v pet delov (borough), je znašalo število prebivalcev istih sledeče: Kings 2,203,235; Manhattan 1,945,029; Bronx 872,-168; Queens 714,647; Richmond 138,277. Mezdni odbor se mora zedini-ti v 90 dneh; ako se ne zedini v tem času, tedaj odbor izvoli tretjega, čigar glas odloči. Pogodba pa ne sme zahtevati, da mezdni odbor mora imeti tretjega razsodnika. V slučaju, da operatorji zahtevajo redukcijo mezde, imajo rudarji pravico odkloniti tretjega razsodnika, in če rudarji zahtevajo povišek plače, smejo operatorji ravno tako odkloniti tretjega razsodnika. To pomeni, da o mezdi odloča v skrajnem slučaju kompromisno razsodišče, ki pa ni obvezno. Glede uvedbe takozvanega "Checkoff" sistema še ni ničesar določilo; operatorji so le premogar jem namignili, da se bo o tem kasneje razmotrivalo. Nekaj podatkov o minuli stavki Minula antracitna stavka je trajala 165 dni; materijalna izguba je ogromna in znaša okrog milijarde dolarjev. Na stavki je bilo 158,000 premogarjev za poslenih v 828 premogovnikih, v ozemlju 500 štirjaških milj. Vseh pfeoiogovnih družb je bilo vsled stavke prizadetih 138. Dnevna izguba na mezdi je znašala $1,150,000. dnevna izguba Nadškof Mooney dospe v Cleveland. O. Rim, 11. februarja. — Danes se je iz Neapola proti New Yorku odpeljal nedavno imenovani apostolski delegat za Indijo, nadškof Ed. A. Mooney, rodom iz države Ohio. V New York dospe okrog 20. februarja, v Cleveland pa dne 24. februarja. Poleg številnih prija-teljiv v Clevelandu bo obiskal tudi svojo mater v Youngs-town, O., nakar odpotuje v Indijo. pri produkciji pa 266,000 ton. Stavkarji so zahtevali na dan $1 povišanje plače pri dnevnem delu, pri kontraktnem pa 10 procentov; dobili pa niso v resnici nič priboljfika. Stavka je bila končana ravno na 46. roj. stni dan J. L. Lewisa, predsednika unije premogarjev. DruStvo sv. Štefana, |t. 1, Chicago, HL Na minuli seji našega društva je bilo zopet sprejetih 23 članov in članic v odrastli in 11 v mladinski oddelek, torej skupaj 34. Po sprejemu so pristopile štiri članice in jih lepo nagovorile: "Pozdravljeni nam novi člani in članice," ter pripele vsakemu članu in Ranici šopek svežih cvetlic. Članstvo društva se je seje vdeležilo v izvan-redno velikem številu, za kar mu gre vsa čast. Med društveno sejo so članice v drugem oddelku dvorane pridno pripravljale večerjo v počast novo pri-stoplim članom in članicam. Vsem cenjenim članom in članicam, kateri ste pomagali agitirati. da je naše društvo zopet pridobilo tako lepo število članstva se lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem sose-stram društva, ki ste pomagale pripraviti večerjo v počast no-vopristoplim članom in članicam. Podpisani uradniki društva sv. Štefana, št. 1, se iskreno zahvaljujemo vsemu cenjenemu članstvu društva za vaše izkazano priznanje s tem, da ste darovali podpisanim vsakemu en zlat znak naše slavne K. S. K. Jednote za $15. Srčno se vam zahvaljujemo za vaše priznanje. Prepričani bodite, da bomo tudi v bodoče delovali, kar bo v naših močeh za napre-našega društva in Jednote. Sobratski pozdrav vsemu članstvu našega društva in Jednote, John Žefran, prdesednik. l/ouis 2eleznikar, tajnik. Frank Grili, blagajnik. Naznanilo. Vsem članom in članicam društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., uljudno naznanjam, da sem odstopil iz odbora. kot zapisnikar, oziroma bolniški tajnik imenovanega društva. Novoizvoljeni zapisnikar je so-brat Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place, na katerega se naj vsak obrača glede tega urada. Sobratski pozdrav, John Gottlieb. Društvo Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstowo. O. Opozarjam vse člane gorio-menjenega društva, da se polno-številno vdeležijo prihodnje seje, ker imamo več važnih stvari za rešiti tikajočih se društva. Jaz ne vem, kaj je krivega, da člani tako slabo prihajajo na mesečne seje? (jotovo si kak član misli: "Saj jc odbor; naj se torej on briga." Toda treba je, da mu je članstvo v pomoč, ker veže vsakega člana dolžnost, da deluje skupaj z odborom. Za koga naj se sploh vrši seja? Samo za odbor? Ker pride na sejo od 10, največ do 16 članov. Zatorej pridite vsi na sejo In kateri kaj društvu dolguje, naj stvar poravna. Razmere niso zdaj tako slabe, da bi se ne moglo asesmenta plačati vsak mesec. Ce ti je res nemogoče priti na sojo, pa pošlji svoj ases-ment po kakem bližnjem »obratu ali pa plačaj za en mesec naprej, ker na ta način dosti pripomore* tajniku in blagajniku, da so knjige vedno v redu; to bo tudi v korist tebi samemu. Na zadnji mesečni seji se je moralo dokladati za ases-mcut iz društvene blagajne. Vsled tega opozarjam one, katerih sc to tiče, da to moje trva-rilo vpoštevate. Pridite torej na prihodnjo sejo dne 21. februarja v obilnem števila v navadnih prostorih. Dalje naznanjam, da se jc naš »obrat Frank Lukažič ponesrečil: stroj mu je odrezal dva prsta na levi roki pri prvem členku; zdaj se nahaja v Warren bolnišnici. Želimo mu, da bi k maki S sobratglpm pozdravom, Vinka Žitnik, predsednik. 617 Fairmount Ave. Iz urada dru&tvf Mafije Pomaga, št. 78, Chicago, I1L Vsem članicam našega društva se uljudno naznanja, da se vrši redna seja v nedeljo, dne 21. februarja, točno ob 2. uri popoldne, v navadnih prostorih. Ker bo ta seja zelo zanimiva, se želi, da se članice iste vdeležijo polnoštevilno. Obenem pa moram naznaniti veselo vest, da je naše društvo v zadnji kampanji za nove članice dobilo kar dve nagrade. To sc do sedaj še ni pripetilo, da bi kako žensko društvo v eni kampanji dobilo dve nagrade. Ta čast je sedaj doletela naše društvo. To naj nas navduši, da bomo šle s podvojeno silo na agitacijo. Naš cilj naj bo: sto novih članic v aktivni in dvesto v mladinski oddelek, in to se mora doseči najpozneje do 1. junija, 1926. Meseca junija bomo volile delegatinje za konvencijo, in častno bo za naše društvo, ako bo zastopano po štirih ali pa mogoče tudi več delegatinjah. Zatorej naj vsaka sklene, da bo v tem času pripeljala najmanj eno novo članico. Ako znate za katero, da še ni j)ri naši Jednoti, a je dobra katoliška žena ali dekle, nagovorite jo. Ako pa se vam ne posreči, naznanite njeno ime in naslov pri meni, ali pa na seji, in obiskalo jo bo par od-bornic. Ako potem ona pristopi v društvo, dobite vi •♦kredit," kot da bi jo sami nagovorili. : Torej naprej. In naša zadnja veselica? Well, kaj takega pa še ni Videla naša naselbina. Tako velika dvorana, pa je bila za polovico premala. Tu se vidi, kakšen ugled ima naše društvo, in pa da vlada v društvu sedaj lepa sloga in edinost. To pa je ravno pripomoglo, da smo v pre-ueklem letu tako lepo napredovale, tako v članstvu, kakor v finančne moziru. Le tako naprej in napredek nam je zagotovljen. " Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. Zahvala. Spodaj podpisane odbornice društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, IU., se najlepše zahvaljujejo vsem tistim, ki so pri pomogli, da je naša zadnja ver selica tako nepričakovano lepo izpadla. Lepa hvala vsem mož-kim, ki so nam pomagali, kakor tudi vsem tistim članicam, ki so tako marljivo delale. Lepa hvala vsem maskam ža njihov naštop in končno lepa hvala vsem vdeležencem. Ako morebiti kdo ni bil tako postrežen, kot je pričakoval, naj nam oprosti. Mary KobaL, predsednica. Julia Gottlieb, tajnica. Mary Gregorich, blagajniČarka Društvo sv. Ane. št. 173, Milwaukee. Wis. S tem naznanjam Vsem članica našega društva, da bi se kolikor mogoče v obilnem šte-vilu vdeleževale mesečne seje, ki se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Vem, da je nekaj takih clanic, ki v resnici ne morejo priti na sejo, zatorej bom pobirala asesment tudi. doma na 397 Greenbush St., Milwaukee, Wis., in sicer vsak t?rek in pelok. ■■ \ Prosila bi vas pa, da hi asesment plačale vsa j nekaj* dni pred 25. vsak mesec, ker do istega dne mora biti denar že v glavnem Jcdnotinem uradu. Torej še enkrat apeliram na yas, da vpoštevate to moje na-nanflb in opomin. H sosestrskhn pozdravom, *3P pfsrcj pomanjkljivo, lato bi si mogoče ta aH oni mislil ali mismat ch, W bo tam v Collinwpodu; tam je vse mirno in tiho in yse spi spanje pravičnega, zato pa "rokufc P0-kus," naj jas nekoliko napras-kam kako in kaj. Ako pogledamo nekoliko gk>-bokoje v življenje Slovencev v Collinvvoodu v preteklem letu, nam pride prod oči preobrat, kakoršnega doživi maiokatera naselbina, kjer se nahajajo naši rojaki in rojakinje. Da je temu v resnici tako, naj samo malo omenim, kar to potrjuje. Slovenci vsi skupaj tvorimo čvrst, priden, zaveden, prebrisan in veren narod, čeravno nas je zelo malo proti drugim narodom. Dokler smo živeli vsi skupaj v stari domovini^ smo bili po pretežni večini vsi eni tn isti. Toda odkar smo se naselili v naši novi domovini Ameriki, pa stvar pride nekoliko drugačna. Žalostno pa resnično je, da se veliko naših ljudi v Ameriki preobje in postanejo tako nekako bolj "smart" in delujejo na vse kriplje, da bi zatrli v naših manj duhovitih ljudeh vse, kar smo prinesli iz stare domovine in kar so nas naučili naši sta-riši in njih pradedje. Takih ljudi se dobi povsod po naselbinah mnogo, zato tudi naš Collinwood ni brez njih. Imeli so svoječasno glavno besedo v naselbini. Toda vsaka sila do vremena, tako je tudi tukaj. Ljudje, kateri si morajo ob potu svojega obraza z trdim vsakdanjim delom služiti svoj vsakdanji kruh sami za sebe in svoje družine, kmalu izprevidijo, kateri voditelji jih ženejo do prave bratske ljubezni in solidarnosti, do zadovoljstva, napredka itd. In kot taki, puste aa cedilu vse naše ta "smart" voditelje in se toliko bolj po-primejo takih, ki trdijo, da je naš narod poleg drugih nadarjenosti tudi veren narod. V tem oziru smo v Collin-woodu zadnje leto 100 procent-uo napredovali. Da je to gola resnica, naj omenim poleg drugih samo par faktov. Pred par leti, samo s par rojakov obstoječe društvo sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote, katero pa raste z vsakim dnem kot gobe po dežju: obeta biti v doglednem času eno izmed največjih v naselbini, če ne tudi pri naši Jednoti. Cerkev, ki je bila pred par leti vsako nedeljo skoro prazna, je danes natlačeno pol-pa. Dolg. kateri je prej vedno naraščal pri fari, sc ga jc zadnje čase zmanjšalo za kakih trideset tisoč dolarjev; imamo kot novo ustanovljeno žensko društvo sv. Helene, št. 193. spadajoče h K. S. K. Jednoti itd. Vse to nam je porok, da smo se v Collinwoodu trdno poprijeli tega, k** smo podedovali po svojih pradedih in se hočemo tega tudi držati. 1 Nikakor mi ne gre v glavo, zakaj nas paši ta ''prebrisani" ne začno učiti, da bi tudi kako drugače jedli, ali da sploh ne bi bilo treba nič jesti, ker na Vsak način žele vse na glavo postaviti. . Drugič še kaj več o tem, za danes samo še to-le: Na zadnji seji društvo sv. Jožefa, št. 109 je bilo sklenjeno, da se pozove zdravnika v oerkveno dvorane za preiskovanje novih kandidatov v pfetek 26. februarja ob 7. uff zvečer. Kar *firbec" mu že ima, če bo v resnici tako kakor se je obetalo na seji, da bomo drugi mesec sprejeli 100 novih članov in članic v odrastli oddelek, poleg mladinskega oddelka. Jaz si mislim tako-le: Pri rojakih in rojakinjah, ki niso še pri nobenem društvu, oziroma so pri drugih društvih premalo zavarovani, je potreba samo piur besedi, in se'gr P*Mobi, da vstopi v društvo in Jfednoto, katera v P4»0V*rji zadovoljuje U seje vras praye J ljubezni, solidarnosti, krščanstva fp dubovftpati: &ko se poprimemo par mesecev agitacije za pridobivanje novih planov in članic, pa bomo zpieš^li štreno" va«n drugim dri^štvom te Jednote in lahko potegnemo vse tiste nagrade iz Jolieta, Hi so obljubljene v ta namen. Zatorej. W brez odlašanja in strahu na delo vsak vsčer in pošljite vse npve prosilce in prosilke 26. februarja zvečer v cerkveno dvorano, da jih vidimo in jih potrdimo kot naše brate in sestre. Ravno zadnji četrtek je prišel ček iz Jolieta kot nagrada za zadnjega pol leta, zatorej ker smo že navajeni take reči sprejemati, zakaj ne bi potegnili še tisto zlato uro sem, da vidimo, če je v resnici zlata ali je samo pozlačena! Mogoče je samo nikcl-nasta? Zatorej na delo, da jo dobimo v Gollinwood. Sedaj moram pa še enmalo "pokikati," potem pa Amen. Pri naših ljudeh, ki imajo svoje otroke, oziroma so sami v kakšni judovski "inšurance," je navada, da jako pazijo, da je denar pripravljen za tisti dan, ko je treba plačati in ko pride tak "kolektar" okoli, mu skoro-da nasproti nesejo tiste cente. Za naša slovenska društva, kjer se dobi vse boljšo postrežbo v slučaji) bolezni, smrti ali kake druge potrebe, kjer ni treba stikati po nobenih "pficah," je seveda pa drugače. Veliko Članstva si misli, well, malo pozneje ali pa sploh nič za ta mesec, bo že tajnik založil, drugi se zopet na drugi način izgovarjajo, ker ne premislijo, da lahko tajnik take člane suspendira in ako ga v takem slučaju zadene nesreča, bolezen ali smrt, ni opravičen in ne more na noben način zahtevati tega, za kar je mogoče leta in leta plačeval. Že v tem letu sem imel tak slučaj, da ni bil asesment plačan pri tajniku in je član v tistem času zbolel. Apeliram tedaj na vse članstvo, da naj bodo kolikor mogoče točni pri plačevanju mesečnine in naj vsak plača do 25. dne v mesecu, da ne pride do kakih nepotrebnih nesporazumljenj in zagat. Vsako prvo in drugo nedeljo dopoldne po seji se lahko plača spodaj v cerkveni dvorani, na vseh rednih sejah in dva torka, kakor tudi dva petka po seji na domu, 16102 Holmes Ave. Ako bi članstvo plačevalo do 25., potem imajo tajniki polovico meseca časa, da agitirajo in na jtak drug način skrbijo za večje in popolnejše društvo. Pričakujoč, da vse - članstvo to upošteva in se drži reda, ostajam s sobratskim pozdravom, j Frank Matoh. tajnik dr. sv. Jožefa, št. 169. ZAHVALA. Je pač tako. Od časa do časa se zmiraj kaj sliši iz naše naselbine o delavskih razmerah in pa o raznih prireditvah. Moj namen ni danes . poročati kaj sličnega, to delo prepustim drugim, sposobnejšim osebam, pač pa sc čutim dolžno, da se na tem mestu najlepše zahvaljujem vsem tistim, kateri so mi ne en ali drugi način kaj dobrega storili za časa moje dolge bolezni vsled operacije, katero sem, hvala Bogu, srečno prestala. Najlepša hvala gospq-du župniku Rev. Bombachu za trud, katerega au imeli * tno-noj; Bog vam povrni; najlepša hvala uradnicam drystva Srca Marije, št. 111 K. 8. K. J«taf4o, slasti ta j pici Mrs. Jennie Unbolt za obiske kakor tudi za drugo točno poslovanje napram meni. Najlepše se zahvaljujem tudi vsem posameznikom, kateri so me obiskovali v bolnišnici ka-kor tudi na domu; hvala lepa splofc vsem tistim, kateri »o mi ne jedeu ali drugi način kaj dobrega storili za časa moje bolezni, Bog vam vsem stotero po- vrpi! ♦ Najlepšo hvalo moram tudi isreči K. 8. K. Jednoti xa tako fytro ifplačilo bolnJSKe podpore kgkor tudi za podporo za operacijo; večkrat »e kaka propa-Hca predrzne na j eden ali drugi način obrekovati našo K. S. K. Jednoto; podpisana izjavljam na podlagi skušnje, da K. S. K, Jednota posluje točno in pr» vično, vsled tega jo priporočam vsem4 katoliško zavednim Slovence min Slovenkam; pristopajte k'omenjeni Jednoti, ki je v resnici prava mati vseh tistih, ki potrebujejo pomoči. S sosestrskim pozdravom, Mary Makovec. Barberton, O., 5.*febr., 1926. o- Slavnostni banket DRUŠTVA »V. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA, ŠT. 29, JOLIET, ILLINOIS. povodom 30 letnice obstanka, 24. januarja, 1926. Svoječasna Golobičeva, poznejše Sternova, in sedanja "Slovenia" dvorana, last fare sv. Jožefa v Jolietu, ni bila še pri nobenem prirejenem banketu tako polna, kot ono nedeljo, 24. januarja, 1926, ko je največje društvo naše Jednote, društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, obhajalo 30 letnico svojega ob^ Stanka. Naravno, da je bila dvorana tem povodom praznično okinčana in olepšana. Nič manj kot 500 oseb je sedelo pri slavnostnem banketu poleg bogato obloženih miz; mnogo (nad 300) gostov in članov se je moralo pa zadovoljiti z nekim lokalom zdolej, ker za vse ni bilo v veliki dvorani prostora. Med tem, ko so vdeleženci banketa zavzemali svoje sedeže in čakali na postrežbo, je na okusno okrašenem odru igrala pol-noštevilna godba. Naše znanke, Missess Marijon in Vida Za lr. izjeva ter brhki dvojčici Missess B. in G. Sitarjeve so nam tudi med tem s petjem, igranjem na klavir, gosli in saksofonom delale prijetno zabavo, dokler ni predsednik društva sv. Frančiška Šaleškega z zlatim kladivom naznanil, da je neoficijelni del slavnostnega banketa otvpr-jen; duhovni vodja, Rev. J. J. Oman je nato zmolil Gospodovo molitev, Miss Frances Zclko je pa zapela krasen solospev "Ave Maria." Miss Zelko je prva in najboljša sopranistinja pevskega zbora cerkve sv. Jožefa. Na taka izborno pevsko moč je lahko jolietska naselbina ponosna. Ko sc je številna množica domačih in tujih gostov pri banketu do dobra okrepčala, je so-brat Martin Težak naznanil ofi-cijelni del'popoldanske jubilejne slav nos ti. Pred vsem je vse navzoče iskreno pozdravil v imenu 1,162 članov in članic društva sv. Frančiška Šaleškega,' št. 29 ter se jim zahvalit za nepričakovano veliko vdeležbo. Osobito si je štel v čast, da sedi pri prednji mizi skoro ves glavni odzor K. S. K. Jednote. dalje župan mesta Joliet, Hon. G. F. Sehring in vsi štirje mestni komisarji; v resnici kaj takega sc ne pomni še pri nobeni slavnosti kakega drugega slovenskega društva v Jolietu. Nato je imenoval stoloravnate-Ijem, uglednega rojaka, brata Josip Sitarja, bivšega predsednika K. S. K. Jednote. Ker pa zabava s samimi govori ni na me3tu, je nas takoj zatem razočaralo petje cerkvenega zbora, pod vodstvom prof. R. Zupaneca. To pot smo čuli nekaj novega, krasnega in pomenljivega, prof, R. Zupaneca ppsebno prirejeno j>esem v mešanem zbory 30 pevcev) "Ljubezen in pomWd." Pri tej pesmi so si Jolietčani izposodili za bariton solospev znanega colo-radskega slavčka brata John Germa iz Pueblo, Colo. Skoda, da sc tc divne pesmi ni moglo ]x>tom radip postaje poslati v širšo ameriško javnost. Za "nameček" smo še čuli obeezna-no *V mraku," ki je nas vse prešinila ob spominih na našo rojstno vasico v stari domovini. Zatem je kot prvi govornik nastopil mestni župan Hon. Geo. t. Sehring, govoril je v angleščini. Društvu sv. Frančiška Šaleškega častita k 30 letnici obstanka, ter kliče vsem navzočim v imenu mesta Joliet: iskreno dobro došli! Osobito je vesel, ker je na tem banketu tolikp duhovnikov navzočih. Dasiravno ni Mr. Sehring katoličan (je protestant), je direktno omenil, da je glavna pot k vsemu napredku in uspehu religija (vera). Jolietske Slovence je g. župan posebno pohvalil, ker so vsi dobri ameriški državljani, da radi spolnu-jejo mestne in druge postave. V prijetnem spominu hrani še imena mnogih zaslužnih joliet-skih Slovencev, na primer prvega predsednika naše Jednote Mr. Josip Stuklja (danes tu navzočega), Mr. John Graheka, še 25 let službujočega blagajnika K. S. K. Jednote, Mr. Anton Nemanicha st. in Mr. Mr. Josip Zalarja. Mesto Joliet tvori skupina raznih tujih narodnosti; med tem pa zavzemajo baš Slovenci prvo in najbolj častno mesto, ker so bili med prvimi naseljenci, ker jih je skoro največ in ker so k napredku mesta največ pripomogli. Kekdaj «o imeli jojietski Slovenci tudi svoje zastopnike pri mestni vladi. Skoda, da danes ni več tako! Imajo pa za to priliko še v bodoče; vsled tega je g. žu pan svetoval vsem, da naj v tem oziru držijo skupaj (Stick together!) ter se je v svojem imenu in imenu ostalih mestni! komisarjev zahvalil za povabile na to izvanredno slavnost, želeč društvo sv. Frančiška Šaleškega in vsem našim Jolictčanom največ uspeha. Govoru g. župana Sehringa je sledilo dolgotrajno odobravanje in ploskanje. Kot drugi govornik je bil pozvan k besedi sobrat Anton Gr-dina. glavni predsednik K. S. K. Jednote. Ko je stopil on na oder, so mu navzoči priredil več minut trajajočo ovacijo. Brat predsednik je zatem v precej lepi angleščini najprve pozdravil kot predsednik najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki (28,000), vse drage m mile nam ameri. *ke goste, osobito g. župana mesta Joliet in njegove številne komisarje; vsem skupaj je za-klical prisrčni .^'Wellcome!" Govor »obrata predsedmka v slovenskem jeziku je bil približno sledeči: "Spoštovana duhovščina, sc-bratie glavni uradniki? sosesira glavna uradnica, uradniki naših krajevnih društev iz Jolieta, članstvo, in vsi drugi, ki ste prišli semkaj na ta velikanski slavnostni dan! Bodite mi vsi skupaj prisrčno pozdravljeni! Najprvo se zahvaljujem vsem, od prvega do zadnjega, ki ste priredili ta dan naši dični Jednoti v ]x>čast. Hvala vam, č. g. duhovni vodja za vašo vde-ležbo iz oddaljenega mesta. Naša duhovščina in Cerkev so nam dale navdušenje v najbolj pomembnih točkah* ki so vnema-le naša srca, da smo našo Jednoto pravim potom začeli, in isto dovedli do tako .velikega uspeha. Danes jc bil za joliet-sko slovensko naselbino v resnici 'Velik dan/ Tisočera množica pri tej slavnosti, krasna veličastna cerkev, vbrano potrka vanje v stolpu, krasen oltar, mogočne orgije, lepo pet j o. pridiga, itd., vse to n^m je dalo zadoščenje, da smo prišli danes semkaj, čeprav od daleč. "Kdo naa. je pravzaprav izzval na to redko slavnost? Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, največje društvo naše K. S. K. Jednote. Kdo sp pravzaprav oni voditelji društva in člani? Nekdo mora biti kot ogenj, ki navdušuje vse, da gleda za korist društva in naselbine, tako tudi naše K. S. K. Jednote. V veliko čast si štejem torej, da »a tem mestu pozdravim v imenu vsega članstva, neumorno delujočega predsednika društva št 29, - sobrata Martin Težaka, Nimam dovolj besedi, da bi mu zadostno izra- zil svojo zahvalo in priznanje na današnji dan. Tukaj govorijo samo številke in dejstva Označenega društva. Kakoršen je vodnik društva, tak je tudi društveni uspeh. Rečem samo to, da je danes tudi Jednoti n dan. Cast komur čast! Jaz ne gledam na lastne okoliščine, da bi se morda komu zameril; gledam pa le na tO, kar je resničnega v dejstvu in prav. Grajam, kar je graje vredno, hvalim pa tudi vse, kar zasluži mojo pohvalo. Mi moramo vedno ločevati dobro od slabega, osobito kot Jednota in narod. Rad bi vam govoril še cele ure naprej, pa mi čas ne dopušča. Pri tem Jbom vzel le najbolj važne točke, ki so v zvezi z današnjim slavnostnim dnem. Danes smo vsi skupaj zbrani, da plačamo vsaj deloma onim, ki so delovali in se navduševali za dobro stvar: za bodočnost slovenske naselbine v Jolietu, rojstnem kraju naše K. S. K. Jednote. Vse kar vam govorim, prihaja iz odkritega srca kot predsednika K. S. K. Jednote. "Bratje in sestre! Nekateri smo že 32 let skupaj v naši organizaciji. Danes se vrši 30 letnica društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29. Mi se torej že staramo ; ni več daleč, ko bojo stotine sivih glav legle v ?rob. Kaj pa potem? Ali kaj na to pomislimo ter računamo? Ali kaj gledamo na našo bodočo energijo in sebe? Ali kaj premišljujemo, da je imela naša Jednota samo enkrat pravo navdušenje za svoj obstanek. Ne! Pri tem smo vedno staro-kopitnih idej. Nič ne mislimo, la bi živeli po preteku 32 let -Ijubil kakor so >bile snovi Tri-nerjevega grenkega vina sposobne izvršiti; radi tega naj ne bo nihče razočaran. "Lady-wood, Man, Canada, 11. decembra, 1925. Jaz sem rabil Tr:-nerjevo grenko vino zase kot krvno toniko, ter sem se prepričal o lepih uspehov. Vedno sem bil otožen in zaspan; postajal sem že tudi slaboten in suh; toda danes sem postal ves drugačen mož, zdrav * in krepak. John Lissack." Ce nima vaš lekarnar Trinerjevega grenkega vina, Trinerjevega Lini.ncn-ta (za revmatizem in nevralgi-jo), Trinerjevega (jjajševavca kašlja (Triner's Cough Sedative) ali Trinerjevih tablet zoper prehlad, tedaj pišite naravnost na: Joseph Triner Co, Chicago, 11. (Adv.) Pozor, Slovenski brivci! V neki veliki naselbini na za-padu je naprodaj dobroidoča brivnica. Lepa prilika za pridnega slovenskega brivca. Več o tem pove upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote." (Adv. No. 7, 8.) ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S .K. J. izdeluie EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. I1L I'iftit* po cenik! •jX"X"X--:~X~X~X-•:• 1 < 'H'W^l-^H-W^^«}^' i' fK'Xil 1 'H »H Največja slovenska linijska tiskarna v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 26 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. PLAČILNE KNJIŽICE odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J. imamo v zalogi. Ameriška Domovina v svojem lastnem poslopju. 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. V fHHHIHIlHIIIIHIIlllllll H illllilHIlIlllll, U GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo Lastniaa Kranisko-Slovemake Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. 6117 St Oalr Am UredbiStvo in upravniirro: Telefon: Randolph 3812. CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto — Naročnina- Za nečlane ................ . ......................... ■ 60 ..........................$3.00 OFFICIAL ORGAN ot the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC ONION ' of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. _Issued every Wednesday.__ OFFICE: 0117 St Clair Ave. CLEVELAND, OfolO. Telephone: Randolph 3012. «3 RAČUN "GLASILA K. S. K. JEDNOTE" za H. polovico poslovnega leta 1925. (Od L julija do 31. decembra 1925) DOHODKI mesec Julij Avgust .— September Oktober ... November ... $1,000.00.S 8.04 $ 256.50 $1,204.54 1200.00 1,500.00 6.401 4.32 1,300.00 13.06 900.00 December .........................................-........... [ 1,000.00 8.36 12.30j 243.23 1,449.63 264.42) 1,768.74 332.10J 1,645. Ig 268.24' 1,176.60 137.701 1,600.00 Skupaj \$6,900.00$S2.50 $1,502.19 $8,904.69 Preostanek bančne vloge 30. jun. 1925 .....................................................$ 723.99 Skupaj $9,628.68 IZDATKI mesec C M 2 trn jUt>) -------- Avgust ____ September Oktober ... November December . !$ 250.00 $1,350.50,$150.00 $100.00 $1,850.5C 250.00 1,091.73; 100.00; 250.00 1,365.22; 150.00; 250.00' 1092.16 125.00 250.001 1,100.15; 100.00 25q00i 1,108.16! 150.00; 1,441.73 1,76522 50.00 1,517.16 1,450.15 75.00 1,583.16 Skupaj ........................-.................. t$l.S00-W'$7,107.92i$775.00$225.00!S9,607.92 Preostanek na banki 31. dec. 1925 ..........................................................3 20.76 Skupaj * $9,628.68 REKAP1TULACUA: Prenos bančne vloge 30. jun. 1925 ........................................................... Dohodki za 6 mesecev ................................*•................................................ 8,904.~ Skupaj dohodki .............................................................................................$9,628.69 Izdatki za 6 mesecev ...................................................................................S9.607.92 Preostanek na banki 31. dec. 1925 ..........................................................$ 20.76 IMETJE K. S. K. JEDNOTE PRI "GLASILU" DNE 31. DECEMBRA, 1925 Depozit na banki ......................................—..................—..................-.......5 20.76 Depozit na pošti II. Class .......................................................................—• ' 58.41 Kredit pri neplačanih of lasih .—..........................................-................—• 707.12 Oprava (Fixtures) ........................................................................................ 500.00 Inventar knjig v uredništvu .......................................................................... 170.00 Aaresar lista ................................................................................................... 657.39 Skupaj $2,113.68 PREGLED DOBIČKA: Članstvo je vplačalo ases. za naročnfno ..................................................57,130.09 Iz Jednotme blagajne izplačano za vzdrževanje lista ............................ 6,900.00 Cisti prebitek ........................................................'.........................-...................$230.69 Nadzornikom K. S. K. Jednote sobratsko v pregled predloženo: Ioliet, HI., dne 25. januarja, 1926. osip Zalar. gl. tajnik John Grayhack, blag., Ivan Zupan, upravnik lista S tem potrjujemo, da smo danes, dne 27. jan. 1926. knjige in račune upravnika "Glasila" pregledali in našli vse v popolnem redu. Frank Opeka, John Jerich. John Germ, John Zulich, Martin Shukle, nadzorniki K. S. K. J. Država Illinois SS Okraj Will Zapriseženo in podpisano v moji prisotnosti, danes, dne 27. jan. 1926. (Pečat) Jno A. Težak, javni notar. amer. slovenska katol jednota. V zadnji števiUci smo obljubili priobčiti primeren članek glede nameravane premembc imena naše podporne organizacije na "Ameriška Slovenska Katoliška Jednota." O tej premembi se bo debatiralo in določilo na prihodnji konvenciji, in če jo zbornica odobri, se bo novo ime rabilo z letom 1927. Kakor razvidno, ostane drugo, tretje in zadnje ime neiz-premenjeno; ovreči se namerava samo prvo ime "Kranjska," in isto nadomestiti z "Ameriška." Angleški prevod bi bil: "American Slovenian Catholic Union." Zgodovina naše Jednote nam kaže, da so imeli ustanovitelji iste pred 32 leti dolge debate pri izberi prikladnega imena; ni manjkalo dosti, t'n v. prodrlo ime "Jugoslovanska." Ker so bili njeni ustanovni' \ _činoma doma iz Kranjske, so določili ime "Kranjsko-Slove?i.ak drugih. Nikar ne pričakuj preveč. Nikar ne glej vedno na slabo stran. Nikar ne misli, ua te drugi ljudje sovražijo. Nikar ne zahtevaj cele plače za polovično delo. Nikar se ne vdaj skušnjavcu. Nikar ne oponašaj drugih. Nikar ne pričakuj, da bodo drugi nate čakali. Nikar ne zabavljaj čez druge, štovani rojak s prošnjo, da "bi v nadi' ^ bodo dobro 0 tem kaj malega prispeVali za popra- vor^' vo cerkve in da bi med tamos- Nik»r ne tratl časa P° nePO-njimi znanci nabirali v ta na- trebnem. men. Zakaj prepričani smo, da vam je ta farna cerkev v ljubem spominu; tu ste bili krščeni, tu pod senco te cerkve počivajo vaši očetje. Vemo sicer, da so vaši zaslužki krvavi, a veste'tudi vi, da kar v čast Božjo darujete, najbolj sigurno naložite, ker Bog vam stotero povrne. < "A gotovi bodite, da se bomo tukaj v molitvah in pri sv. mašah hvaležno spominjali vseh blagih dobrotnikov. V Maiden, Mass., morajo vsi otroci, ki imajo oslovski kašelj, javno nositi sledeči napis na svojih ramah: "Jaz imam oslovski kašelj." « * Izvršuj najprvo težka dela, kajti lajša dela se bodo zatem sama izvrševala. Ce na življenja poti naletiš ila skušnjavo, kreni jo na desno ali pravo stran. Iz spominov na Sloven-vensko zemljo. PIS« A. (1. tedaj živeli naši predniki, je bil samostan izrednega kulturnega pomena. Z geslom "Moli in de- --laj" so začeli cistercijani po- 11. St«4ki samostan. glabljati med ljudstvom krščan-Ko smo so peljali z dolenjsko, sko življenje; kar je bilo ostan- železnico od Višnje gore proti Radohovi vasi, mi je burno za-plalo srce. pogled je silil vun proti vzhodu in iskal zidovja najstarejšega kranjskega sa-stana — Stične. Objel je sicer z veliko ljubeznijo vasi v okolici zaželjenega kraja — ali stoletni samostan mu je ostal zakrit, stiska opatija se namreč z železnice ne vidi. "Tam-le, na koncu lijaku podobne doline stoji, na levo za mladim jelkovim gozdom," tako nam je razlagal naš spremljevalec. toda nismo ga uzrli, niti od daleč kot Mq&es obljubljeno deželo. Vendar se nam je še isto popoldne izpolnila davno gojena želja. Po gostoljubnem sprejemu v Št. Vidu, o katerem sem že poročal, je dal Rev. A. Gni-dovec napreči dva iskra vran-ca in odrdrali smo po prijazni pokrajini, zasejani z žitom in bogato posejani s sadnim drev jem. Ko smo prevozili ne ravno hud klane, smo v mali oddaljenosti zagledali velikansko poslopje, z mogočno enostolpno cerkvijo na sredi. Bili smo skoro na cilju. Ob pogledu na ta veličastni spomenik preteklosti ti nehote obstane oko. duh pa hiti v davnine. Krog in krog nizke, pritlične. skoraj brez izjeme s slamo krite kmetske hišice, a med njimi ta orjaška stavba! Sto in sto ljudi se vozi dan za dnem v vlakih po progi, mnogi vedo, da je tam v ozadju stiški samostan. toda kdo izmed njih ve, koliko življenja iz našega naroda je šlo mimo njega? Morda nihče. Rev. A. Gnidovec, kot stari samostanski znanec in prijatelj, je potegnil za ročaj zvončka na porti. Sredi tišine je zatrepetal zvonček in srce nam je začelo močneje biti. Bilo je polno pričakovanja. Drsajoči koraki so se odzvali od znotraj, ključ v velikih vratih je zarožljal in vhod je bil prost. Vstopili smo. Star in častitljiv vratar nas popelje v sprejemno sobo. Na steni je bil kip prečiste Device. Pred Devico je gorela lučka. Najraji bi bil pokleknil in zmo-lil Ceščenomarijo, ki je tako ljubko-milo gledala na nas. toda v hipu je stal med nami g. opat dr. Avguštin Kastelic, domač, ljubezniv in gostoljuben, kakor je to lastno velikim in ponižnim dušam. V prijaznem razgovoru nas je seznanil z veselo in žalostno preteklostjo samostana ter nam ob slovesu izročil v spomin dr. J. Srebrniče-vo "Stično," na katero se nanašajo tudi pričujoči zgodovinski podatki. Prvi "beli menihi" ali cister cijani so prišli na Dolenjsko okrog leta 1135 iz Rune pri Gradcu. Nastanili so se naj prej v St. Vidu ter si začasno priredili bivališče ne daleč od njega na kraju današnjega ka menitega spominskega stebra, kjer se od državne ceste odcepi pot v Stično. Šele kakih 20 let po svojem dohodu so se menihi naselili za stalno v sedanjih samostanskih prostorih. Novi samostan, prvi, najsta rejši in takrat še edini samostan na ozemlju sedanje Kranjske, je vzbujal povsod največjo pozornost. Vsakdo, ki je v de* želi kaj pomenjal. je hotel biti v stiku z belimi menihi in njihovim samostanom. Kronist Pucelj piše, da so plemiči vsi, brez izjeme, kar tekmovali med seboj, kako bi samostanu koristili. Tja so pošiljali svoje darove; poklanjali so mu zemljišča ; pomagali so zidati, širiti in zavod razvijati. Zraven pa so tudi vsi gojili skromno željo, da bi po svoji smrti smeli biti pokopani med menihi ter med njimi imeti nagrobne spomenike. Za razmere, v kakoršnih so kov iz poganstva, so iz ljudstva počasi iztrebili ter nadomestili z blažilnimi krščanskimi običaji. Ljudstvo so navajali k treznosti, dvignili so nravnost ter take plemenitih njegov značaj. Veliko zaslug so si pridobili za povzdigo poljedelstva. Po re dovnih pravilih so morali menihi i sami delati; vsi brez iz jeme od opata do bratov; sekali so gozde in pridobivali zemljo za kulturne nasade; uvedli so železni plug in sploh boljše poljedelsko orodje; tudi so prinesli s seboj nove sadeže in nove žitne vrste; oni so najbrž tudi trto v deželi udomačili. Samostan je bil v srednjem veku šola, »bolnišnica in zavetišče stis-kanih in zapuščenih. Kdor tako pojmuje srednjeveške samostane, j4h zna prav presojati in ceniti, kdor pa ne pozna njih pravega pomena, jih mrzi in preklinja, kakor je zapisano v Sv. Pismu: "Preklinjajo, česar ne ruzumejo." V dobi takozvane prosvitlje nosti je tudi Stično zadela podobna usoda kakor nešteto dru gih samostanov. Dne 6. oktobra, 1784 je namreč cesar Jožef II. ta samostan zatrl in nje govo meniško družino razpustil. In častitljivi samostanski prostori, nekdaj namenjeni menihom in molitvi ter visokemu kulturnemu delu za narodov procvit so bili spremenjeni deloma v smetišča deloma v svinjake, in to je vrhunec barbarstva, ki se kaže v delu Jožefa II. "Ali je bil to tisti Jožef, ki ie hotel vedeti, kako daleč je od zemlje do nebes?" vpraša Mrs. Grdina. "Da, ravno tisti," odgovori naš spremljevalec. Kako pa je bilo to?" vpraša dalje g. opat; "o Jožefu II. sem že marsikatero slišal, toda e se ne spominjam, ponovite jo še enkrat, gospod doktor." "Prav rad! Nemški pesnik Burger je to anekdoto celo v pesniške obleko preoblekel. Zgodilo pa se je tako-le: "V bližini Dunaja stoji samostan Klosterneuburg. Njegovi početki segajo skoro v isto dobo kakor početki stiškega samostana. Zato ni čuda. da je tudi temu samostanu, ko se je postaral, grozila podobna usoda. "Nekega dne se pripelje cesar Jožef II. v Klosterneuburg. pokliče opata in mu pove, da bo v kratkem samostan razpustil. Opat ga prosi in roti, naj nikar ne stori tega, ko vendar ve, koliko dobrega je napravil samostan v teku šestoletnega obstoja. Ko Jožef to sliši, nekoliko pomisli, potem pa reče: 'No, dobro, če mi povoljno rešite tri uganke, prizanesem samostanu in patroni.' " 'In katere so te uganke, veličanstvo?' vpraša nekoliko po-mirje'n gospod opat. "'Uganke se glase: Prva, koliko sem jaz vreden? Druga, kako daleč je od zemlje do nebes? Tretja, kaj jaz zdaj mis lim ?' "Ker trenotno gospod opat ne ve primernega odgovora, si izprosi časa za premislek. Cesar mu dovoli 14 dni, nakar naj se zglasi pri njem v dvornem gradu na Dunaju. Ko cesar odide, skliče gospod opat menihe in jim predloži omenjene zagonetke, toda nobenemu ne pade kaka pametna v glavo. Od dne do dne postajajo bolj otožni, ker se čimbolj približuje čas, ko bo treba zapustiti to častitljivo zidovje. "Prvi, ki je opazil spremembo v hiši, je bil kuhar. Čimbolj se je v kuhinji potrudil, da bi zadovoljil gospode, tem slabši je bil uspeh; kar so nesli na mizo, so tudi z nje odnesli. Ko se snide nekega jutra z gospodom opatom, ga vpraša po vzroku te nenavadne prikazni. " 'Ali si ti edini v Jeruzalemu?' se začudi opat, 'ali neveš, kaj se je zgodilo?' "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," li FEBRUARJA, 1926 — i| "i —MM ■■ ■ l _i.niH.a----- ■: 'no-' 'Ne,' odgovori kuhar; 'po- vejte, gospod opat!' "Ko mu opat razloži pogovor s cesarjem Jožefom, reče kuhar skoro radostno: 'Dovolite, gospod opat, da grem jaz namesto vas k cesarju. Zagotovim vas, da bom vse povoljno rešil "Opat se tej preprosti izjavi nasmehne in reče: 'Pa pojdi šli bomo itak po svetu.' "Napovedanega dne odrdra samostanska kočija s kuharjem — preoblečenim v opata na Du naj. "Kuhar-opat prosi za avdi jenco pri cesarju, ki ga je že pričakoval. "Ko se kuhar njegovemu veli čanstvu globoko prikloni, reče Jožef: " 'No, gospod opat, ali ste re šili vse tri uganke?' " 'Skušal sem jih rešiti, toda bojim se, da razrešitev ne bo pogodu njegovemu veličanstvu " 'Le brez strahu povejte kar mislite!' "In kuhar se ojunači in zač ne: " 'Prva uganka: Koliko ste vi, cesar, vredni? Jaz menim 29 srebrnikov.' " 'Kako to?' se začudi cesar " 'Tako-le," nadaljuje kuhar 'našega Zveličarja so prodali za 30 srebrnikov, vi pa niste toli ko vredni, ampak vsaj en sre brnik manj!' "Cesar se nasmehne in de, da mu rešitev ugaja. "Druga uganka: 'Kako da leč je od zemlje do nebes?' 'Kvečjem devet ur,' odgovori kuhar. " 'Kako to.' se cesar iznova začudi. 'Tako-le, veličanstvo: Ko je naš Zveličar na križu umiral je bila ura tri popoldne. Tedaj je rekel desnemu razbojniku: Še danes boš z menoj v raju In Kristus ne laže. Ker štejemo dan do polnoči, je od tretje do dvanajste ure poteklo devet ur.' "Tudi drugi odgovor je cesarju ugajal. ' *Ce rešite še tretjo ugan ko, boste tudi vi rešeni,' reče Jožef zadovoljno. 'Vam bom pa jaz povedal tretjo: Kaj jaz zdaj mislim?' 'Veličanstvo,' odgovori * kuhar, 'vi mislite, da govorite z opatom, jaz vam pa povem, da nisem opat. ampak samo njegov kuhar'." In tedaj smo se vsi zasmejali prav tako sladko, kakor sta se smejala cesar Jožef II. in samostanski kuhar. (Dalje sledi) -o- Izza dni prevrata. Piše dr. Brejc. Narodna slovenska vlada se je rodila 29. okt., 1918 popoldne v sejni dvorani Katoliške tiskarne. Na pobudo iz vrst Slovenske ljudske stranke so se v prvih popoldanskih urah tega dne v Katoliški tiskarni zbrali zastopniki SLS in Narodno-na-predne stranke na skupni posvet. Sestanku je predsedoval dr. Tavčar. Ko se je soglasno konstatira-lo, da je situacija zrela, se je takoj sestavila lista nove Narodne vlade, ki se je predložila Narodnemu veču v Zagrebu, ki sta ga takrat mesto v inozemstvu odsotnega dr. Korošča vodila podpredsednika Pavelič in Pribičevič. Ob 6. uri zvečer je prispela častitka z odobrenjem Narodnega veča, ob 7. uri se je Narodna vlada v deželnem dvorcu zbrala k svoji prvi seji, ob osmih smo se podali pred sedniku Narodne vlade Pogačnik in poverjenika dr. Triller in jaz k deželnemu predsedniku grofu Attemsu naznanit, da je njegove funkcije konec, ker da je vse vladne posle prevzela Narodna vlada. Grof Attems nas je sprejel z izjavo, da nas je že ves dan pričakoval in je spremembo vlade vzel brez ugovora na znanje. S tem je bila nekrvava revolucija v Ljubljani izvršena; habsburškega gospodstva je bilo konec. Slovenija je bila svobodna. Še zvečer se je Narodna -vlada z balkona deželnega dvor- ca narodu predstavila, ki jo je navdušeno sprejel in s tem pre obrat sankcioniral. Naloga Narodne vlade je bila izredno težka; lahko se reče, da je med vsemi narodnimi vlada mi, ki so se tiste dni rodile na razvalinah avstro-ogrske monarhije, najtežje stališče imela naša Narodna vlada. Brez vsa ke predpripave in z uradniškim aparatom, ki je bil baš v nas protno politično smer ustrojen je Narodna vlada prevzela skrb in odgovornost za obsežno ozemlje tik za razkrajajočo se avstrijsko-italijansko fronto, za ozemlje, čigar meje so vrh te ga na vseh straneh — izvzemši Kolpo in Sotlo — zijale kot od prte rane, brez vsakršnih fi nančnih sredstev in brez oborožene sile. Že prve dni je stal pred njo težki problem umika avstrijske armade z italijanske ga bojišča. Dne 3. novembra je prišel general Csicserics, ki ga je bil generalni polkovnik Wurmb poslal rekognoscirat v zaledje "Na fronti smo mnenja, da za ledje gori; vsled tega maršira mo tete proti zaledju, tren za daj" — s temi besedami je označil general Csicserics teda njo situacijo. Bati se je bilo da Slovenija postane plen ogromne razbrzdane vojske, ki se je valila proti njeni zapadni meji. To se je moralo za vsako ceno preprečiti. K sreči je bil generalni pol kovnik Wurmb zelo uvideven in pameten mož, ki se je z vsem svojim generalnim štabom lo jalno in odkritosrčno stavil Narodni vladi na razpolago in se v ta namen z dovoljenjem Narodne vlade preselil v Ljubljano. Ves umik je vodil v službi Narodne vlade stoječi podpol kovnik Ulmansky, kateremu je Wurmbov generalni štab dajal vse potrebne stvarne informacije. Razen vojaško-teh ničnega je bilo glavno vprašanje prehrane umikajočih se mas. V ta namen je Narodna vlada ob vseh cestah, koder je marširala vojska, organizirala kuhinje, ki so noč in dan delovale. Tako se je preprečilo, da bi se vojna krdela radi hrane oddaljevala od cest in raztepla po deželi Prave čudeže požrtvovalnosti so delali tiste dni zlasti naši železničarji. Tako je bilo mogoče, da je v osmeh dneh slovensko ozemlje pasirala nad pol-milijonska vojska brez najmanjšega incidenta. Umik se je izvršil kakor na manevrih. Slovenija je bila rešena ogromne nevarnosti. Ce bi Narodna vlada ne bila ničesar drugega storila, bi samo radi tega že zaslužila častni list v zgodovini našega naroda. Kako nevaren je bil pri tem položaj Narodne vlade, kaže sledeči intermezzo. Ko se je raz-edelo, da je sklenjeno premirje, je želel generalni polkovnik VVurmb 'telefonično govoriti z maršalom Borojevičem, ki se je takrat nahajal v Vrbi ob Vrb-skem jezeru, da bi od njega iz-edel, kakšne dolžnosti ga zadenejo glede na pogoje premirja. Narodna vlada je razgovor dovolila Medtem, ko je Borojevičev častnik Wurmbovemu častniku pogoje premirja diktiral, je naenkrat Borojevič Wurmbu, ki je z drugim slušalom'diktat poslušal in kontroliral, vmes za klical: "Zahtevajte od Narodne via de, da vam izroči ves telefonski in telegrafski aparat, sicer jo aretirajte!" V tem hipu je cenzor Narodne vlade, ki je telefončni pogovor nadziral, istega prekinil. Nastala je silno mučna situacija. Pretil je usodni konflikt. Odločnost Narodne vlade in pre-vdarnosti Wurmba se je bilo zahvaliti, da je incident ostal brez posledic. Wurmb je moral suverenost Narodne vlade slovesno priznati in obljubiti, da se bo takoj po izvršenem umiku vojske umaknil tudi sam iz Ljubljane, Tako je Borojevičeva zabloda osta- svobodo. Pač pa so -posledice zadele Borojeviča^samega. Ko je namreč le-ta komaj teden za tem dogodkom prosil isto Narodno vlado, ki jo je hotel odstaviti. za dovoljenje, da bi se smel kot zasebnik z malim spremstvom peljati skozi naše ozemlje v Zagreb, kjer bi se nastanil, je Narodna vlada telefonično vprašala Narodno veče, če naj Borojevičevi prošnji ugodi. Narodno voce je odgovorilo, da se je pri njem že osebno oglasil major Cvitkovič z Boro-jevičevo prošnjo, da je major na vprašanje, če je Borojevič res hotel dati zapreti Narodno vlado v Ljubljani, to deloma potrdil in da je vsled tega Na rodno veče majorja obvestilo da naj Borojevič poda poročilo o nameravanem puču in da dokler tega ne stori, se mu ne dovoli priti v Zagreb. Ali je Borojevič zahtevano poročilo dal, mi ni znano. Dej stvo je. da je ostal na Vrbskem jezeru oziroma v Celovcu do svoje smrti, dasi s slovenske strani ni bilo nobenega ugovora več proti .njegovi vrnitvi v domovino. Za poznejše medse bojno prijazno razmerje je zna čilno, da sem mu še jaz, ko sem izvedel o njegovih težkih gmotnih razmerah, kot predsednik deželne vlade, opetovano poslal podporo, za kar se mi je iskreno zahvalil. To omenjam radi tega, ker so se že slišali očitki, da slovenska vlada z Borojevičem ni lepo postopala. Ti očitki so neopravičeni. Komaj je bila avstrijska sol dateska iz dežele, so se začele težkoče z Italijani, ki so Av strijcem počasi, tipaje sledili. Prihajali so vedno bliže; že so bili prekoračili demarkacijsko črto, pasirali Postojno in se preko Planine bližali Logatcu in Vrhniki. Ljubljana in ostala Slovenija je bila v neposredni nevarnosti, da bo v par dneh zasedena. Hipne pomoči od nikoder ni bilo pričakovati. Tu se je z odobrenjem Narodne vlade odločil srbski major Savič, ki je bil kot vojni ujetnik v Ljublja no prijel in tukaj iz srbskih vojnih ujetnikov organiziral malo vojaško edinico, da poskusi z drznim blufom ustaviti ita lijansko prodiranje. Po stranskih potih je peljal svojo četo par sto mož v okolico Vrhnike in od tod poslal svojega poboč-nika italijanskemu komandantu sporočit, da bodo italijanske čete, če svoj pohod nadaljujejo, pri Vrhniki naletele na srbske čete. Italijani so se dali dupirati. Dasi jim sicer ni šlo v glavo, kako bi mogla srbska vojska že tukaj biti, so se vendar ustavili. In tam, kjer jih je Savič usta-il, so ostali tudi potem, ko se je zadeva preko Rima in Bel-grada pojasnila. Major Savič je bil seveda odpoklican. Hvaležna Ljubljana mu je priredila Unionu svečano odhodnico, čez par let pa je sledilo visoko odlikovanje za ta drzni čin, ki je bil vreden zaključek junaških del srbske vojske v svetovni vojni. Na severni meji je bil najvažnejši dogodek osvojitev Maribora, ki se ga je s srečno gesto polastil za generala imenovani major Maister ob sodelovanjem tamošnjega Narodnega sveta. Daljni načrti za zasedbo Koroške se v takratnih razmerah niso dali udejstviti. Položaj na Koroškem je ostal nejasen in neodločen; diplomatič-nim notam, ki so se izmenjavale med Ljubljano, Dunajem in Celovcem, je manjkal energičen vojaški povdarek. Sicer sta nam pa itak prinesla iz inozemstva se vrnivša dr. Korošec in dr. Žerjav sporočilo, da se nami za severno mejo ni bati. Kljub toliki zaposlenosti na zunaj, se je Narodna vlada takoj lotila tudi dela za čimprejšnjo konsolidacijo notranjih razmer. Ker domače vojaštvo ni zadostovalo, je najelo Češko legijo, približno 3,500 mož za vzdrževanje reda in zlasti za čijskega blaga. Z energičnimi I ni na jbesednejšega prepirijivca! odredbami je zajezita poplavo, ki je grozila Slovenijo, zlasti Ljubljano, v alkoholu vtopiti. Ustvaritev zedinjene Slovenije je zahtevala celo vrsto centralnih uradov, ki so se čez noč organizirali; pričelo se je s splošno nacionalizacijo vsega javnega, aparata. Vzpostavila se je avtoriteta oblasti; pod spretnim vodstvom dr. Zolgerja se je že v prvem mesecu izdelal temeljni zakon za enotno upravno organizacijo Slovenije. Pri vsem tem se ni pozabilo na aprovizacijo, ki je v tistih časih in razmerah imela zelo važno vlogo. Ta kratka skica kaže, koliko in kakšnega dela in v kakšnih okolnostih je opravila Narodna vlada v kratki dobi svojega življenja. Ni se je nam treba sramovati. Kdor jo omalovažuje ali celo smeši, kakor se je že zgodilo, izpričuje samo svoj kratek spomin ali pa svojo nevednost ali zlo voljo. -o- Dvanajst bratov. la brez posledic za našo mlado stražo velikih zalog demobiliza- Ali se še spominjate iz svoje mladosti na bajko o dvanajstih bratih ? Kako so bili bratje začarani, ko se jim je rodila sestra, in kako je potem sestra šla, da bi jih odrešila. In kako je bila že čisto blizu^njih in je v nekem vrtu vtrgala dvanajst belih cvetk, da bi jih podarila bratom. Tedaj je pristopila stara žena k nji in ji je rekla: "Otrok moj, kaj si storil? Teh 12 belih cvetlic, te so bile tvoji bratje. Zdaj so za vedno spremenjeni b krokarje." Jokajoč je vprašala deklica: Ali ni nobenega pomočka, da bi jih rešila?" "Ne," je odgovorila starka, "na vsem svetu ni nobenega, samo eno je, kar jih lahko osvobodi, to pa je tako težko, da jih ne boš osvobodila ž njim. Kajti sedem let moraš biti nema (mutasta), ne smeš govoriti in se ne smejati in če pregovoriš le eno samo besedico in če manjka ena sama ura do sedmih let. je vse zastonj in tvoje brate bo usmrtila ena sama tvoja beseda." Tedaj je govorila deklica v svojem srcu: "Vem zagotovo, da bom odrešila svoje brate." Šla je sama v velik gozd in je,ondi predla. Našel pa jo je neki kralj, vzel jo je v svoj grad in jo napravil za svojo kraljico — četudi je bila nema. Tako je živela nekaj let ž njim. potem pa so jo začeli obrekova-ti, da je čarovnica. Kralj sprva ni hotel verjeti — slednjič pa je verjel govoricam in je dovolil. da jo kot čarovnico sežgejo na grmadi. {Co je že stala na grmadi trdno privezana h kolu in je že lizal ogenj s svojimi rdečimi jeziki ob njeni obleki in še vedno ni odprla svojih ust, tedaj je ravno potekel zadnji trenutek sedmih let. Zabrenčalo in za-šumelo je v zraku in priletelo je dvanajst krokarjev; spremenili so se v njene brate, ki so hitro zagrebli garmado in odvezali vrvi. Zopet je mogla govoriti kraljica, razložila je kralju skrivnost svojega molka, in vse je bilo Čez mero veselo. Ali se dogodi samo v bajki, da reši sestra z molkom svoje brate, ali se dogodi to tudi v resnici? Ali je v resnici mogoče z molkom osvoboditi kakega človeka, to se pravi: ali ga je mogoče z molkom rešiti od za-čaranja po kaki slabi navadi? Na primer, če je brat udan jezi in si ne da ničesar reči, tako da nihče ne more prav izhajati ž njim in je velika nevarnost za njegovo poznejše življenje — ali ga mu more sestra odrešiti ? Gotovo, more ga, če ima veliko moč ljubezni, da doprinese žrtev zanj. Kakšno žrtev? No, da v prepiru noče vedno imeti zadnje besede, tudi če ima ona prav, marveč da ljubeznivo molči — o, to je zgled, ki osramoti tako imenitno, ki prodere skozi najdebelejšo kožo in strez- Ne enkrat, morda šele čez sedem let — toda je edino sredstvo. V tem je imela starka prav, in tudi v tem je imela prav, da je to tako strašno težko in da jih je zelo malo, ki to zmorejo. Ni treba misliti, da bo pre-pirljivec ob vsakem prepiru ker vi molčite. Ne. na dnu duše čuti človek prav dobro, kdaj mislil, da ima on prav, zgolj nima prav, kje je šel predaleč, kdaj se ni lepo obnašal. Toda na zunaj ima vsakdo to slabost, da drugim noče priznati, da nima prav. Ce torej žena v prepiru z možem sama besni, se krega zmerja, in se jezi in hoče imeti zadnjo besedo. — potem se tudi mož vedno bolj zagrize v svoj prav in postane zakrknjen in prepira ni konca. Sestra v bajki stoji že na grmadi. že žvižga plamen okrog nje, a ona še vedno molči. Tako je tudi v življenju. Molčanje je včasih strašno težko. Človeku se zdi, da ne more več zdržati, kakor bi žgalo. Koga krivično obsodijo in po krivem dolžijo in bi se rad opravičil. Samo eno besedico bi izgovoril. Toda s tem pride prepir v tir, kajti godrnjač in prepirljivec navadno išče koga. da bi ga česa obdolžil in razlil nad njim svojo jezo in nevoljo. Rešitev je samo v molčanju. ORIGINALEN TIHOTAPEC INOZEMCEV ZASAČEN. Department za delo objavlja nenavaden način vtihotapljanja inozemcev. Tihotapec je bil v tem slučaju neki ameriški državljan in izvajal je svoj sistem na sledeči način. Zaprosil je državni department in dobil od istega potni list za potovanje "on business" v Mehiko in nazaj. V svoji prošnji je navedel, da v njegovem spremstvu bodo njegova žena, štirje otroci v starosti 5, 8,4-14 m 18 let. Prošnja, ni bila nič nenavadnega in podprta je bila po zadostnem dokazu o ameriškem državljanstvu. Ker za ameriškega državljana ni absolutno potrebna imeti potni list za odhod v Kubo ali Mehiko, je ta državljan prav zlahka odpotoval iz Združenih Držav. Vračal se je pa vedno skozi razna druga pristanišča, vsakikrat v spremstvu ]>o!ne družine.- Končno pa je izčrpal vsa vhodna pristanišča in poskusil se je vračati vdrugič skozi isto pristanišče, ki ga je vporabil nekdaj poprej. Priseljeniški inšpektor pa si je zapomnil, da sedaj ni bila z njim ista žena, ki ga je spremljala prvikrat. Poizvedbe so dognale, da njegova žena je zdavnaj umrla, in da je ta ameriški državljan rabil svoj potni list v svrho. da bi vtihotapil inozem-ce. ki ne morejo priti v Združene Države rednim potom. Uvedeno je bilo proti njemu kazensko postopanje in bil je v federalnem sodišču obsojen radi tihotapstva. Vtihotap- ' ljal je tudi narkotike. Priseljeniška oblast je tudi našla, kje nekateri izmed vtihotaplje-nih inozemcev stanujejo, in se proti njim uvede deportacijsko postopanje. Tudi ta primer naj služi v svarilo onim. ki mislijo, da je lahko vtihotapiti se v Združene Države. Ponoe. "Ali vas zebe?" je vprašala postarana ženica mladega gospoda, stoječega ob peči. "A, kaj še!" je odvrnil nejevoljen, "gorkote bi se rad privadil." Judovo vesel* je. Na dunajskem Ringu je vprašal Jud nekega gospoda, koliko je ura. Ta gospod pa, ki je bil slučajno srdit sovražnik Judov, se je obrnil in pripeljal Judu krepko zaušnico, rekoč: "Ena!" Jud: "Hvala Bogu, da ga nisem vprašal pred eno uro!" LIFE ANP J4»0*S of Rt Rev. FRED0UC BARAGA, First Bishop Qf Marquette, Mich. By CHRYSOSTOMUS O. F. M. VEHWYST. CHAPTER XLIII. Baraga s elevation to the Episcopal Dignity. Sault Ste. Marie his Episcopal see. A short Historical Sketch of the Piace and ef the Missionaries who Labored there. We are now to enter upon a new era in the life of saintly Father Baraga. We have endeavored to give the reader a true picture of his life as child, student, priest and Indian missionary. We are now to narrate his holy, self-sacrificing life as bishop of a large, extensive diocese. July 29th, 1853, the Northern Peninsula of Michigan was detached from the diocese of Detroit and erected into a Vi-cariate-Apostolic. On the 1st of November of that same year Very Rev. Frederic Baraga was consecrated in the cathedral of Cincinnati by Archbishop Pur-cell, Bishops Lefevrc of Detroit and Henni of Milwaukee acted as assisstant consecrators. It is much to be regretted that no particulars of this important event have anywhere been recorded. t Bishop Lefevre ceeded to the newly consecrated bishop the Indian missions of his diocese in lower Michigan, and Bishop Henni did the same in regard to those of Northern Wisconsin; the like was done by the bishop of Hamilton in regard to the Indians of the north shore of Lake Superior. Bishop Baraga had thus a very large territory confided to his care. It extended from Fond du Lac. fifteen miles beyond the western extremity of Lake Superior, to Arbre Croche and the adjacent islands and missions, thus taking in all the country around Lake Superior, the entire Northern Peninsula, and a considerable part also of the Southern Peninsula of Michigan. From a letter of his we learn that at the time of his consecration there were but two priests in Northern Michigan. From time immemorial the falls of Sault Ste. Marie were a common camping ground for Indians of the whole surrounding country on account of the abundance of whitefish and lake trout found there. However, the Saulteurs or Bawiting daji-ininiwag were the regular settlers of the place. They formed a branch of the great Chippewa nation who inhabited both the northern and southern shores of Lake Superior. The first white man to visit Sault Stc. Marie and gaze on the limpid waters of our great inland sea was most probably the Franciscan Father Joseph Le Caron, in 1615 or thereabouts. It seems that Etienne Brule, a French trader, was there at an early day, too. In 1634 — or, as some assert, 1639 — Jean Nicollet visited the Winncbagoes near Green Bay, but whether he saw l,ake Superior is uncertain. In 1642 .Jogues and Raymbault, two Jesuit Fathers, visited the Sault and were well received by the 2,000 Indians assembled there to celebrate the great feast of the dead. Father Marquette spent a year there, 1668-1669, and found the people well inclined to Christianity. Father Dab-Ion 'was there for some years and may be justly called the founder of said mission. On of Los Angeles, Cal. the 14th of June, 1671, Sieur Lusson, acting in the name of the Intendant Talon and of his Majesty Louis XIV, of France, took formal possession of Sault Ste. Marie and of all the country represented by the ambassadors of fourteen different Indian tribes assembled for that purpose. All the Fathers and Frenchmen in that vicinity, as well as a great number of Indians, were present, and Father Allouez addressed the multitude as follows: "Behold, a noble affair presents itself to us, my brethrens; grand and important is the affair. which is the object of this council. Look up to the Cross, elevated so high above your heads. To such a Cross it was that Jesus Christ, the Son of God, having become man for the love of man, allowed himself to be fastened and to die, in order to render satisfaction to the eternal Father for our sins. He is the master of our lives, of heaven and earth and hell. It is of Him I always speak to you*and His name and word I have carried into all these countries. "But look also at this other pole, to which are attached the arms of the great chief of France, whom we call the king. He liVes beyond the sea. He is the chief of the greatest chiefs; hg ha§_not his equal on earth! All the chiefs you have aver seen or heard of are but children in comparison to him. He is like a great and they — they are only like small plants, which are trampled under foot in walking. You know Onontio the celebrated chief (governor) of Quebec; you know and experience how he is the terror of the Iroquois, and his mere name makes them tremble, since he ravished their country and carried fire into their villages. "There are beyond the sea ten thousand Onontios like him, who are but the soldiers of this grand chief, our great king, of whom I am speaking. When he says the words, 'I am going to war,' every one obeys him and those ten thousand chiefs raise companies each of one hundred soldiers, both on land and sea. Some embark in ships, one to two hundred in number, such as you have seen at Quebec. Your canoes carry four or five men; at the highest, from ten to twelve. Our French ships carry four, five hundred and even as many as a thousand. Others go to war on land, but in numbers so great that, ranged in double file, they would reath from here to Mississaquenk, although we count more than twenty leagues till there. When he attacks, it is more terrible than thunder; the earth trembles, the air and sea are on fire with th# discharge of his cannons. He has been seen in the midst of his troops, covered all over the blood of his enemies, of whom so many have been put to the sword by him, that he does not count the scalps, but only the streams of blood which he has caused to flow! "He curries off so grpat a rtumber of prisoners of war that he* makes no account of them, but lets them go wherever they like, tp show th^t he does not fear them. At pres- pn him. All those living beyond the sea have sued him for peace with the greatest submission. From all parts of the world people go to see him, to hear and admire him! It is he alone that decides all the affairs of the world! What shall I say of his riches? You esteem yourselves rich when rich when you have ten or twelve sacks of corn, some hatchets, beads, kettles, or some other things similar. He has more cities belonging to him than there are men among you in all these countries in five hundred leagues around! "In each city there are stores in which enough axes could be found to cut down all your forests; enough kettles to boil all your moose, and enough glass beads to fill all your wigwams! His house (palace), is no longer than from here to the head of the Sault — that is, more than half a league; it is higher than the highest of your trees, and it holds more families than the largest of your villages can contain." No wonder the Indians were filled with wonder and astonishment that there was a man on earth so great, so rich and so powerful! Good Father Allouez indulged in hyperbolic language, to impress his dusky hearers with a great idea of the grandeur of the "Grand "Monarch," Louis XIV. In 1674, three years after the above narrated solemn act, a delegation of Sioux came to the Sault to take part in a general to take part in a general Indian council of the northwestern tribes. During one of the deliberations a sanguinary affray ocurred between them and the assembled Crees and Chip-pewaa. All the Sioux were killed, but also many of their enemies, and the mission building was set on fire and burned to the ground. Father Dreuil-lettes labored long and successfully at the Sault. After his departure or death the mission seems to have been abandoned, the Fathers concentrating their forces at St. Ignace in Michigan, St. Francis Xavier, at De Pere, Wis., and Kaskaskia, 111. (To be continued) POCETKI NOGOMETA. Napačno je mnenje, ki se po^-gosto čujc od domačih športnikov, da je domovina nogometa (football) Anglija. Temu ni tako. 2e antične igre kažejo namreč veliko sličnost z nogometom in Angležem gre le zasluga, da so uredili način igre ter jo dovršili. Stari Grki, klasično vzgojen narod v športnem duhu, so imeli že celo vrsto dovršenih umetnih iger. V Atenah so bile znane klasične igre kot "Episciro, "Arpasto," "Teunida." Vse te igre so bile jako podobne nogometu. Od Grkov so prevzeli vse igre stari Rimljani, od teh pa pozneje Germani. Leta 1349. so vpeljali Angleži nogometu podobno igro, dasi niso imeli žog v današnjem smislu, temveč so igrali le s svinjskimi mehurji. Do leta 1387. se je nogomet razširil že po vseh delih Anglije in tudi v Franciji so se pojavili početki igre. V Italiji »e je razširil nogomet nekoliko pp-zneje za časa Medičevcev. Središče športnega življenja je bila v tem času Firenca. Ni bilo s javnosti, da ne bi igrali te ja-ent no one dares to make war]ko priljubljene igre. Od XV. steletj* dalje je nogomet zamr| in se ni pojavil do XVIII. stpletja, ko se j* pojavila tudi pjrva dovršena nogometna Joga. Anglež sq b|l[ prvi, ki so to igro ponosno privedli na sporno polje. V prvih po-četkih je vladalo zanimanje za nogomet le med dijpkj, ki so ga edini gojili. Že takrat pa so se pojavili tudi prvj zagovprni-ki rokometa (base bali), ki so trdili, da se mora tolči žoga le z roko. Vendar pa se je ta igra razvila šele mnogo kasneje. Nogomet se je pozneje cepil v dve vrsti: rugby-igro in asso-ciation-igro. Ta se goji po kontinentu. dočim je pri Angležih igra rugby bolj priljubljena. Angležem gre hvala le, ker so nogomet modernizirali, prava domovina nogometa pa je — Grška. J. R. The concensus of oponion of the members of the K. S. K. J. is probably that the St. Barbara No. 123 has fallen asleep since last summer. However, the society is progressing and preparing for the summer. Being encouraged as the warm weather is in sight, I have decided to write a few lines as to our Baseball Club. At the close of the year 1925, a survey of the activities of the club was taken, the report being very favorable, the baseball team having a most successful season. The boys did their best,, did the unexpected, and according to present indications, the season of 1926 will be more successful. Every man in the club is anxiously waiting for the time to respond to the cry "play ball." As manager of the basebball club of the past season and as manager for the coming year, I would like to discuss the progress of the St. Barbara society. The society is the oldest branch of the Jednota in the state of Ohio, and up to last year was the smallest and least heard of branch. The baseball team was organized and the society started to boom. Many people inquired as to who were the peppy players of the branch, sporting t,he emblem of K. S. K. J., and in no time the Jednota was recognized as one of the best Slovenian Catholic Fraternal organization* in the country. During the year 1925 St. Barbara admitted more members t liar it did in all the years of its existance. A baseball club is one of the best means of advertising an organization. It should be the aim of every branch, in the Jednota to have a loam out in the field this summer. We notice by the Glasilo that the branches of Cleveland are preparing for the season, especially St. Vitus and St. Josephs of Collinwood. For a start the only thing necessary is ihe spirit. If you have the spirit, you will be vible to accomplish much. We are anxiously waiting to see how many teams there will be formed by the branches of the Jednota. There is good materi al in all the branches of the Jednota, organize and have the branch help the boys if possible. We also hope that Illinois will have a team in the field when the season starts. As it is known two of the best teams of the Jednota will meet in Pittsburgh, this summer. Bridgeport team is willing to compete with any team of the Jednota. In order to meet the expenses for the coming year, the St. Barbara society will entertain with a dance on Saturday evening, April 10, 1926. Excellent music will be furnished. I wish to extend my wishes to all the baseball clubs of the Jednota that they njight a most successful season. Fraternally Ludwig Hoge, Secretary and Manager St. Barbara Lodge, No. 23, Box 570, {Bridgeport, O. VZROKI ŠIRJENJA NALEZLJIVIH BOUMEfU. Večkrat nastopijo slučaji na-JwUhrih bofo*nj. čijih izvor je *«fetkom n«j«s«n, posn^jt pa »» e, odkod in po kfksni osebi ali predmetu je bila bolezen zanešena. Žal, da ljudstvo vjtUc podučevftnju še vedno premalo upošteva okuževalne možnosti, kar rodi posledice, da se po enem samem pojavu nalezljivega obolenja razpase bolezen po celi okolici. Vir nalezljiveh bolezni je bolnik. V njem je torišče strupenih bakterij, katere izloča in jih po nesnagi in nezadostni painji širi po predmetih v svoji bližini. Tako je okužena bolnikova obleka, posteljnina, njegovo jedilno orodje, posoda in kozarci, pljuvalniki in nočna posoda, pa tudi tla okrog njegove postelje, ako se ista sproti temeljito ne razkužujejo. Iz povedanega je razvidno, kolike važnosti so oblastni predpisi, da se naznani vsak slučaj nalezljive bolezni, odda bolnika v bolnico in razkuži njegovo stanovanje. V, svojo lastno škodo in proti svojemu bližnjemu grešijo oni, ki nalezljive bolezni zakrivajo ter se protivijo odredbam, da bolnika izolirajo (polože v posebno sobo) in za-branijo vhod nepoklicanim osebam. Pomena varnostnih odredb proti nalezljivim boleznim danes se mnogi nočejo umeti. Vrata bolnikov sobe odpirajo vsakemu, kdor hoče napasti svojo radovednost; niti otrokom in živalim, ki oblezejo vse kote, tie branijo prihoda. Bolnik je dostopen vsaki branjevki, da se ob njem nasitnari, nakar obleta vso okolico ter jo obse je z bolezenskim semenom. Isto je z otroci: skupaj se igrajo in valjajo po prahu, drug drugega se dotikajo, prijemajo in ližejo igrače, božajo živali, osobito pse in mačke, ki pobirajo ostanke bolnikove hrane ter so okužene s prahom, nabranim v bolnikovi bližini. Tako prejema nedorasla mladina bolezenske kali ter jih v medsebojnem občevanju presaja drog na drugega. Nerazumno ravnajo tudi starši, ki božajo in poljubljajo bolne in zdrave otroke. Pogostoma se dogaja, da za nalezljivo boleznijo oboli j o cele družine ter umrje zaporedoma po več članov za jetiko v najlepši življenski dobi. Vzroke je vedno iskati v medsebojnem okuževanju. Ali ne uživajo mnogokje ostankov bolnikove hrane zdravi družinski člani, rabijo isto neumito jedilno posodo in orodje, vdihavajo prah, onesnažen po izmečkih bolnika in nosijo za umrlimi ne-razkuženo perilo in obleko?. Nič ne pazijo v takih družinah na snago jn hrano, katero puščajo odkrito, da jo oblezejo muhe, ki se pasejo na bolnikovih odpadkih! Nobene važnosti ne polagajo na umivanje rofc po dotiku bolnika; stranišč in greznic ne pokrivajo; celo vodnjaki so ponekod izpostavljeni dotoku raznovrstne nesnage, s katero se onesnaži pitna voda. Z vzpostavitvijo kolon za de-sinfekcijo pri srezkih pogla-varstvih je vpeljano tudi razku ževanje po nalezljivih boleznih. Obžalovati je, da se mu ljudstvo nele protivi, marveč odnese vse, kar more iz bolnikove sobe, predno pride razkuževa-lec. Taka napol izvršena desin-fekcija pa seveda nima pomena, ker se bolpzen raznaša naprej po nerazkuženih predmetih. Povpd širjenja nalezljivih bolezni je tudi zbiranje ljudi pri mrličih, vdeleževanje pogrebov in takozvane "sedmine," ki se vr$:jo v hišah, odkoder so pravkar odnesli mrliča. Vsega tega oblastno ni mogoče z#brani-ti, ako domači nalezljivo bolezen zata^e. j Prav tako je ne-mogpče prepovedati prodajo živil: mleka, sadja in zelenjave, kti^ar nam niso znani bolezenski pojavi. Iz enega samega slučaja na leztfiv« bolezni, ki se ni pravo- časno zatrl, nastane lahko cela vrsta nev&rnih obolenj, ki zahtevajo mnogo denarnih sred- stev in življenskih žrtev ter puščajo neprijetne posledice za celo življenje. "Zdravje." H »t I > M M I U< 111111111 n »11 lit i lil 111 11 lini 11 11« 111 lr i; Pred ognjem in tatovi so naše varnostne ikrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa Skrinjice nlkdo ne more odpreti. Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih i v .. — - pregledate svoje papirje aU ;, pa odstruetc obrestne kupone na svojih fcondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju ;; radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od na-,, vatfnih vlog jn kojih varnost vam ne bo nikdfr delala 6krbi. «• V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do naa. Nai $ . ;; kapital in rezervni sklad znaša v e* kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. * Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce. k&sir | X Joseph Dunda, pomož. kasir. 4 ,H"H"1<1 H-HI ■H"H"M-i-M i 11- ■!' + * ■! * * + .'A * 4 <■ v * llllllllllllliillillllllllllllllllllllllllllllltlilliiltlillltiltllllllilJIlIUlI'^ K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regalije = in drugo, pazite na moje ime in E naslov, če hočete dobiti naj bolite r blago zs najnižje cene. __Načrti in vzorci ZASTONJ! = 'MtiiniHiiimuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitHiiiiiNniitit^Hiiiiuiiiutiiiriiuuiiiiiiiiiit^ f F. KERŽE, i 1142 Dallas Rd., N. E. i CLEVELAND, O. ■ ■ ■ ■ Kličemo 11 vse t—bolnike, ki trpe na prehladu, kašlju. ali bolnem grlu in hripavosti. Mcrete dobiti hitro odpomoč, ako uporabite Severova priljubljena zdravila. Začnite pravočasno, da preprečite težje poslcdicc. Za prehlad uporabite Severn's Coid and Grip Tablets Ni parr.etno trpeti vsled prehlada čc so Scverove Tablete zoper prehlad in hripo na razpolago. Nudijo vam hitro odpomoč. Udobno in koristno s*o4slvo. Ceni 30c. Za kašelj uporabite Severa's Ccugh Balsam Rešite se mučnega kašlia. I/ncbile se ga s pomočjo Severova Balzama za kašelj. Nc čakajte! Poskusite ga takoj! Cena 25c in 50c. Za bolno grlo rabite Se\era's AnUscpsol Da hitro olajšate ra/draženje, hripavott in bolne grio, rabite Severov Antiscpsol kot grgralo in boste dobili zopet vaše normalno zdravje nazaj. Cena 35c in 50c. DOBI SE PRI VAŠEM LEKARIU. W. F. Severa Co. Cedar Rapid*, la. i iS M Li LJ ZASTONJ! dragocena darila Prava evropejska vojna krušno BARVANE slike »vet« v ne vojne lahko vidite skozi najnoejii izboljšani ster<-oikop. OiHejte si prave ojne prizore povečane in take. kot bi jih opazovali lam. Te tragične t like bojev v zakupit«, submarinkc in bjjt.e k..'.je na morju. aeroplani v trawu in drtiRŠ telo zanimivi prizori iz vojne. Ta zanimivi ftereoskop in ISO slik bi moralo biti v vsaki hiSi, da M purabite vojnih gro-iOt. nek« 1XVANRKPNA NOVOST. oin»t.-ra ni tej sliki: zadnji importiran FRANCOSKI RAZGLEDNI PRSTAN, lepo t»latioiri>n in z lepisi brilijantom. V tem pratanu je priprava. d>; »e l»hk<> vidi .loveee .rancoske Iflrdal. iprtilke. Nekaj novetra in zanimive-pra; vsakdo t?, prstan občuduje. S AMO 14.50 Pomisliti — »mu $4.50 — za te DVE izjemne novosti: to veija samo za SO dni. da ntvari vpeljeno na trg. Totem sc bo .-ena podvojila. ZASTONJ, popolnoma zant >nj lamo z vsakim aarnjilo-n ie tri drure predmete ZASTONJ. Kr>. iep-.i aotek v obliki ten»kei:a • e, vlja in s »liko ene Vrasotiee: ene žepn*- ikarjicc, kakor na sliki in eno X tARKOVO CEV. s katero lahko vidite kouU na prstih vaše roke. Dokaj važno! O" iofrtr narediti dobiček, prodaju te tri sadn je at vari. pa lahko obdržite druge use. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ! Izrežite snmo ta orlu« in priložite SOc. za poitnino. 14.1(1 )>o*t« plačali ko prejmete blago na dom. DENAR VAM VRNEMO, č. r. boete r. blagom populnaMa radovoljni. Ne zamudite torej te lepe prilike; naročite še danes od stare in zanealjive tvrdke. GRAND NOVELTY CO. 1723 N. Kedzie Ave. Dept. 214, Chicago, III. Joseph Perko SHOES FOR THE WHOLE FAMILY 2101 West 22nd SlrecL Cor. Hoyne A»c. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2521. Cenjeno občinstvo v Chicagi in okolici opozarjam, da smo ravnokar prejeli veliko zaiogo spomladanskih obuval vseh vruL Oglasite sc pri nas in prepričajte sc prej ko greste kam drugam, da boste pri nas ravno tako postrcžcnl kakor pri tujcu, ali pa še bolj. Se toplo poset. priporočim za obilen y Večno hrepenenje. NemAko spisal P. King. Poslovenil F. O. T. (Nadaljevanje) Zdaj prične moliti: "Jezus, j vas je polila rdečica. Vas sve sin Davidov, usmili se ga! Go- ci dekliški ponos se ne sme spod, če hočeš, ga lahko ozdra- j ukloniti. On, ki vas je žalil viš! Gospod. Gospod, pomagaj nekim pismom, vas prosi po njegovi neveri!" meni. da to poravnam, preden Bogdan Jelovec stopi počasi' stopite v mojo hišo. ol postelje. "Helena," pravi, i Marija se hoče hvaležno na "grem. zdaj moram biti sam!" smehniti, toda biserne solze na Zdaj prime Helena Cirnski njenem licu so pokazale, kako bratranca za obe roke: "Bogdan — mislim, da zdaj nisi sam. Mislim, da hoče nekdo s teboj govoriti, ki te prijemlje zdaj za besedo. Drži obljubo — in odgovarjaj mu!" Bogdan Jelovec odide v svojo sobo. Kar oblečen se je vrgel I otroka. strašno je stisnila ta Helenina beseda njeno dušo. In ko je pogledala grofinja Marijo v tem trenutku, ko se je lajšala bolest, ji je prišla na misel: Ubogi br^ranec Bogdan, zdaj ra zumem tvojo ljubezen do tega na posteljo. Vso noč se je raz-govarjal z Bogom — ne, ne z resničnim in žiyim Bogom, ampak s pogojnim Bogom. Toda na ta način je bil ves pogovor končno le — samogovor z lastnim jazom. Do drugega jutra se je pogovarjal. V take samopogovore se priplazi vedno tako rad — hudič z najtežjim in najusjlešnejšim dvomom: "Ali je to božja vo-lja — ali čisto navaden slučaj. Grof Milan in Egon sta po-kar te tako razburja in ti sega zdravila Marijo Svetec pred sodo dna duše? Ali je to božje j bo njenega bolnega brata — z razsvetljenje — ali tvoja do- besedami, ki so bile tako tihe mišljija kar se ti prikazuje kot nežne in preproste, pa vendar novo spoznanje in odločilen tre- tako srčne, da se je zdelo de-nutek v tvojem življenju?" klici, kot bi prišla k starim Bogdan Jelovec ni[ dobil od- znancem. "Brat zdaj spi," pra "Oh, grofinja," jeclja' dekli ca, "smem nekaj velikega prositi? Oh, če morete, storite njemu" — z obema rokama si zakrije obraz — "in meni prvo srečanje lažje !" "Bodite brez skrbi, Marija Vsega vas bom rešila, kar b vas moglo boleti — razen skrb za vašega brata; to vam bom pa pomagala zvesto nositi!" govora na ta vprašanja. In kdo bi ga tudi dobil sam po razmišljanju? -- • * * Zvečer je prišla Marija Svetec na postajo, ki je bila Rov-tam najbližja. Ker je brzojav- vi grof Milan, "samo boditt mlada junakinja, o katero smo slišali toliko lepega! Bogdan je v svoji sobi, Helena," pri pomni. "Prosim, Milan, povej mu, da pridem pozneje sama k njemu no odgovorila, je šla ponjo He- da ga povabim na čaj — naj rrn lena Cirnski z vozom. Grof Milan in Bogdan Jelovec šta stra-ži!a medtem bolnika, ki je po mrzlici pretekle noči ležal brezčutno in mrtvo. Popoldne je bil njemu zdravnik in mu zapisal zdravila, da bi okrepil silno slabo srce. Vlak. ki ga je grofica nepo-trpežljivo čakala, je pridrdral. Izstopila je mladenka v temno-modri obleki in s črnim klobukom na preprosto počesanih počaka!" Nato je stopila Helena z Ma rijo tiho k bolniku. Nekje jt gorela pod modrim steklom lučka. Modrosiv in srebrn soj je švignil skozi sobo z oljnato rumenim linolejem. švignil čez be1 posteljnak. čez belo odejo in voščenobeli, tipajoči ali drgetajoči roki, ki sta ležali na ti beli odeji. Ti beli roki sta bili prvi, kar je-videla Marija. Gla va bratova je ležala globoko za temnorjavih laseh. Dvoje mo-jrita v zglavnik v senci. Nate drih oči, ki so kazale sledove: je šla rahlo blizu, čisto blizi solz, je iskalo in izoraševalo.; k njemu in se sklonila nac potem pa zrlo v tesnem strahu njim . . . nato je pokleknila ne- na gospo, ki je šla deklici nasproti. Nekaj besed: "Marija Svetec — grofinja Cirnski." slišno ob postelji, položila skle njene roke na rob postelje, na slonila nanj glavo z bujnim Tedaj pa pogleda bledi, ljubki fasmi in tiho molila. Toda ih-obraz grofinji: :enje, ki ga je zadrževala z naj- "Ah. gospa grofinja, oprosti-1 večjo silo, je pretreslo zdaj p* te, če je moja prva beseda: Ka- T.daj nežno, vitko postavo v te je mojemu bratu?" nnomodri, preprosti obleki, ds Helena Cirnski je poročala, je položila Helena svareče ir kolikor je mogla milo, prikriva- )cm lovalno deklici roko na gla la pa ni Mariji nevarnostr, v~ka-1 »o. teri je bil brat. "Toda stregla Ernest v spanju lahno za-mu bom, kot bi bil član naše .zdihne.• Helena se skloni nao družine." je končala, ko sta že ,jim tako, da ne more videt sedeli na vozu in se peljali v hi-:Marije, ko se zbudi. Zdaj od-trem teku čez grofovsko pose- pre trudne oči. "Kmalu bo bo-stvo proti gradu. Nato vzame |je, gospod kaplan," mu zaše-obe roke Marijine v svoje, po- peče smehljaje se Helena. "Zdaj gleda deklici v oči, iz katerih mi pa morate obljubiti, da bose je bleščala skozi svetle solze ste čisto mirno ležali in samo z otroška čistost in pravi: roko prijeli, kar vam bom dala." "Izpolnite mi neko prošnjo!; Komaj slišno je dihnil: "Da. Naj ne gledam v vas nje, ki jo Zdaj prime Helena roko de-tarejo skrbi, ampak sestro, Ma- klice, ki še vedno kleči, ln jo rijo, s katero smem nositi vso • porine počasi v vročo bratovo bridkost, ki jo prinese morda roko. Marija vstane, zbere vso prihodnjost. Obljubite mi to, moč in pogleda Ernesta v oči, Marija r Marija poljubi grofinji roko in reče nekoliko v zadregi: "Toda, milostljiva grofinja, kako se vam morem za toliko dobroto zahvaliti in s čim povrniti?" "S tem, da mi zaupate, Marija — in zato vas moram takoj zdaj prositi. S strahom ste prišli k nam, ne samo zaradi bolnega brata . . ." Cez Marijin obraz je sinila rdečica, kakor zleti rdeč žarek .jutranje zarje čez snežnobelp cvetko. "Ne, Marija, ni vzroka, da ko se smehlja, lahno vriska in ga boža z besedami: "Brat, moj ljubi brat!" "Marija, moja ljuba Marija!" ji odvrne z bolestnim nasmehom in trudnim glasom. "Hvala Bogu!" vzdihne nato. Ze sedi pri njem. "Zdaj ne grem več od tebe, dragi brat!" šepeta, ko drži njegovo roko v svojih in jo lahno boža, "Vsi ste tako dobri ... do mene,"- odvrne, "in zdaj . . . imam še tebe pri sebi!" Težko je govoril, ker mil je manjkalo sape. Helena ju je lahno opozorila, naj bosta previdna. In tiho kot bdeč angel je sedela Marija pri bratu . . . samo vroče, voščenobele roke mu je božala in šepetala: "Brat, moj ljubi brat!" ali mu sušila potne kaplje z bledega čela. Helena je šla in ju pustila sama. Kmalu se je vrnila z Milanom, prijela Marijo za roko, rekla Ernestu prijazno: "Malo moram poskrbeti za vašo sestrico — se kmalu vrneva! in odpeljala deklico. ♦ # » Grofinja je odkazala Mariji majhno sobo tik poleg svojega stanovanja — lepo, prijetno sobico, s temnomodro svilo po stenah, z rjavordečim pohištvom iz mahagonovine. "V postrežbi se bova vrstili, Marija." pravi kot dobra prijateljica ali starejša sestra deklici, "zato bova pa tudi najbolje kar najbolj bli zu." Ko je uredila Marija syoje reči, odpelje deklico v salon Tam boste dobili mojega bratranca Jelovca," pravi Helena, sam« ne razburjajte se pri tem, pa bo vse dobro!" Pri teh besedah je divjalo deklici do zadnjih žilic napeto srce prav tako, kakor je razbijalo tu notri v temnordeče razsvetljeni sobi srce moža, ki se ni tresel pred smrtjo, zdaj se pa boji, da vidi zopet njo, ki je bila vse strašno leto hrepenenje in trpljenje njegove duše. (Dalje prihodnjič) V POJASNILO. Forest City, Pa.. 12. februarja. — V "Glc3i!.:," št.' 6 je bilo omenjeno o šrrih slovenskih premogarjih, k so nedav no posetili neko slovensko družino v Clevelandu, O. Rojaki v Forest City se zgražajo vsled onega poročila o hudi bedi in mrazu. Resnica je, da smo bili brez dela skoro šest mesecev; je pa tudi resnica, da niti eden izmed nas ni doslej trpel ne lakote in ne mraza. Kdor pa je bil len ter ni hotel nabrati lepega premoga, katerega nam je dala na razpolago H. C. & Iron Co., za kar se vs. Forestičanje zahvaljujemo omenjeni kompaniji — takega mogoče je res zeblo po njegovi krivdi. Torej nikar jokati se radi mraza. Naj omenimo, da tona premoga še vedno manj stane, kot vožnja v Cleveland, O. Forestičanje. -o- Upravičen strah. Mati (mali Eli, ki se boji la-jajočega psička): "Saj ti psiček ne bo ničesar naredil, Elka, ne boj se ga! Le poglej ga. kako maha z repkom." Elka: _"Toda jaz se bojim drugega konca, mama." ZAHVALE. V. Worcester, N. Y. 8. febr. 1926. Tenjeni rojak Anton Mervar: Prejel sem vašo harmoniko, za kar vam prav lepo zahvalim in moram -cči. da takih harmonik še nisem imel. da bi bile tako izvrstno in fino narečne kot to ravno te vaše. Kdorkoli jih vidi, pravi: "Da, to so harmonike, da im ni oara.!" Se vam še enkrat lepo zahvalim za /aše izvrstno delo in vas bom priporočal vsakemu muzikantu na harmonije. Ako bom kedaj še kakšne potrebo /al, ste za naročbo vi prvi na vrsti. Lepa vam hvala tudi za vaš koledar Vas pozdravljam kot prijatelj Martin Paulič, K. D. 3. Opomba: To pismo lahko priobčite, e hočete. i Iron, Minn. Febr. 9.' 1926. Dear Sir: I got the accordion last Monday. Thank you! Jack K apt a, Box 82. III. Glencoe, Wyo., 30. jan. 1926. Cenjeni rojak Anton Mervar: Harmoniko sem prejel v dobrem stanu ter se vam lepo zahvalim za por strežbo. Nisem mislil, da zamorete tako fine harmonike izdelati. Se vam priporočam za nadaljna naročila v vatli stroki. Ostajam s prijateljskim pozdravom vaš naročnik Frank Kiren, Box 353. IV. Eveleth, Minn., 22. jan. 1926. Cenjeni rojak A. Mervar: Dam vam vedit, da sem prejel harmonike glih take, kakoršne sem naro-ču, in še lepše so, kakor sem se jih troštov, ker so mi jako všeč. In se vam zahvalim za vae pošteno delo in dobro. Kateri rojak pride pogledat moje harmonike, jih vsak pohvali da gut" in mislim, da bodo tudi trpežne; saj tako pravi star pregovor, Ja se dobra roba sama hvali; tako pravijo pri nas v Ribnici. S pozdravom Matt Strukel, 708 .Summit Si. VABILO —na— NAROČBO MOHORJEVIH KNJIG za leto 1927. Za prihodnje leto so določene štiri knjige, ki bodo obsegale 36 tiskovnih pol več kot običajno. Udnina znaša SI25 in naj se pošlje na doli označenega zastopnika Družbe srr-Mohorja do 5. marca, t. I. REV. J. M. TRUNK, 424 W. 2. St. Uadvilk. Colo. Opomba: Udnino za Cleveland, O. in okolico pobira iz prijaznosti uprav-ništvo "Glasila K. $>. K. Jednote*. na 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. RAZPIS SLITZBE Išče se hišnega oskrbnika (Janitor) pri našem Jednoti-nem uradu. Prednost do te službe imajo člani, spadajoči k naši Jednoti. Ponudbe sprejema: , Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. 1004 N. Chicago St., Joliet, III. KJE JE? Iščem Mrs. Mary Hušič. prej se je pisala Čmič. Zadnjič je živela v Youngstown, O. Prosim, kdor ve za njen sedanji naslov, da mi ga blagohotno naznani. Mrs. Barbara Milek, 5163 Natrona Way, 2nd Floor. Pittsburgh, Pa. NA MILIJONE Hudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili Wahči-fcevo Alpen Tinkturo katera je najboljša in uspešna na svetu za proti izpadanju in is rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase od katere postanejo la sje popolnoma natumi Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove,