ARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v- 40. m stja, 1900. Leto VIM- Osoda. Poskušal plavati na Blackwells Island. Bivši milijonar je hotel po sili priti v ubožuo hišo. Bivši milijonar in posestnik ru-dokopov John P- Dalton iz Virgi-nije, kt^ri je bil sodaj brez denarjev in prijateljev, je zaman iskal dela, v četrtek pa je poskušal preplavati na Blackwells Island in na ta način priti v ubožuo hišo. Več policijskih sodnikov se je odločno izjavilo proti njegovi zahtevi, da bi ga odposlali v oni zavod, bili so mnenja, da je še dovolj močan za delo. Dalton bb je četrtek podal na vznožje 52. ceste, tam odložil suknjo in klobuk in Bkočil v vodo. Nekaj ljudi na obali je zapazilo starega moža, ko je plaval naravnost proti otoku. Splaval je kakih 150 yar-dov daleč, a že so ga zapuščale moči in curek ga je seboj potegnol. K sreči je mimo pripljula ladija f.Harry Holmes" in moštvo te je moža potegnilo iz vode. Ko se je zelo utrjeni mož po dobrem požrtku whiskeya zavedel je kapitanu pripoved al dogodbo. Pred kacimi 40 leti, ko je bil še mlad čvrst mož se je podal v Com-stock v gorovje v Nevado in si tam pridobil premoženja nad milijon dolarjev. Ob svojem času je bil dober prijatelj z Jouh \V\ Mackayem, James G. Fairom in druzimi bogataši. Ko je Comstock rudnike do cela obdelal, se je podal Queensland v Avstralijo, da bi zlato iskal. V puščavi je našel bogata zlata polja in si odmeril (»40 akrov. Na to seje podal v Ameriko, da bi si omislil potrebne stroje in delavske moči, potem pa nazaj podal. V tej deželi pa je začel špekulirati in je v treh letih postal siromak. Ko se je vrnol v Avstralijo, je na šel na njegovem odmerjenem pro Btoru lepo razvijajoče se mesto Popolnoma potrt se je potem vrnol v domovino in je poslednjih 16 let v bedi preživel. Moštvo parnika je uabralo svoto in jo uročilo siromaku ter ga privedli na kopno. V globočino skočil Tembolj ko postaja vroče, tembolj pogosto si segajo ljudje po življenju- V sredo je policija zazna meuovala tri samomore, češ, da je vročina tudi pripomogla do obupnega čina- Najbolj žalosten je slu čaj 401etnega Myron de Lucy, iz vežbanega strežnika bolnikov, kteri se je ob 7. uri zjutraj vrg^l raz streho štiri nadstropne hiše 304 W 71. St. v New Yorku. Lucy je sta noval s svojo ženo v prvem nadstropju imenovane hiše; pred desetimi leti bil hudo bolan in moral svoj poklic ostaviti, pred 18meseci je bob'hal vsled gripe, a ta mu ostavila slab razum. Njegova žeua se je z^lo prizadejala, mu stregla ter dnlaia, da je zamogla zaslužiti za življenje obeh. Lucy je bil pa vedno nejevoljen in razdražen ka dar so ga obiskali Boroduiki in mu predbacivali, da naj bi delal in novce zaslužil. Po'e» te nejevolje se je pa oglasila še vročina in vse to mu um zblodilo. Lucyja so na tlaku pobrali mrtvega. Tovarna pogorela. Pittsburg, 17. maja. Mestava tovarna za izdelovanje strojev, jed na največjih in najpopolnejših, je danes pogorela. Takoj začetkom požara je bilo malo upanja rešiti tovarno. Isto bo še le pred letom dni zgradili blizu Homesteada Tovarna, v kteri je delalo 600 de Umor v prodajalnici. Uzrok ljubosumnost. Z neverojetno hladnokrvnostjo je brezposelni natakar Aron Halledne 17. maja umoril sv^jo ljubico, 23- letno Mary Brannigan in se je dal potem brez upora odvesti v zapar. Prizorišče krvave žaloigre je bilo v prodajalnici tvrdke RMinbardt Sons & Co. v New Yorku, kjer je dekle službovala kot prodajalka. Povod um>ra je l.ila brezmejna ljubosumnost moža, kteri je zločin preje dobro premislil in jo ustrelil ker ni hotela postati njegova soproga. Mary je priomenjeui tvrdki službo-ala leto dni in bila pri vseh zelo priljubljena. Hal le je ob 9. uri zjutraj prišel v pre dajalnico, kjer je bilo ravno veliko ljudi, večinoma žensk in nihče ni pazil »nanj. Na-lonil seje na prodajalno mizo, za k ter o se milj«- Marv prijazno smehljala. Govorila sta kratek čas in med tem je deklica večkrat zmaje-vala z glavo. Nakrat je Halle potegnil revolver in ustrelil Mary v desno stran. S pretresujočim krikom se je nesrečna deklica zvrnila tla. V prodajalnici je nastalo nepopisno razburjenje in navzoče ženske so pričele strašno krilati, leden prodajalec je hotel morilcu ztrgati revolver, toda Halle mu je zakričal; ,,Nazaj! Ako se me dotaknete tudi vas ustrelim". Vsi so bi-kakor okamneni in zločinec seje zopet obrnil k svoji žrtvi, ktera Be je med tem časom priplazila izza prodajalne mize in skušala doseči ozadje prodajal nice. Morilec je vzdignil z revolverjem oboroženo roko, pomeril in še enkrat ustrelil na ubogo deklico, ktera seje zgrudila mrtva na tla. Potem je rekel :,,Pokličite policaja, pripravljen sem se udati brez upora" Strajki. V St. Louisu se še niso pogodili. Druge delavske razmere. St. Louis, Mo,, 17. maja. Strajk služabnikov cestne železnice „St. Louis Transit Co." kljubu vseh zborovanj, da bi se pogodili, Požari. Velik požar v Greenwich. Greenwich, Conn., 16. maja. Razstrelim petrolejeve svetilke je danes večer prouzročila požar v trgovini se železnino tvrdke J. H. Ray & Sons. Ogenj je divjal tri ure in pretil uničiti ves trgovski del mesteca. Mestni gasilci niso za- še ni dosegel vrhunca. Tudi danes j mogli zadušiti plamena; morali so se niso še zjedinili, dasi so zborovali pozno v noč. Zborovanje uradnikov cestne železnice in delegatov štrajkujočih ni imelo vspeha. Delavci so zahtevali, da sprejme družba v službo vse odpuščene, kar so pa zastopniki odločno zavrnili. Danes večer so imeli štrajkarji poklicati na pomoč gasilce iz Stam-forda in Portchestra. V neverojetno kratkem času je bilo poslopje vpepeljeno, istotako katoliška cerkev, poslopje onkraj ceste, v kterem je imela New York Telephone Co. svojo pisarno kakor tudi poštni urad in Rqyevo operno poslopje. veliko zborovanje. Ako ne bode Mnogo prebivalcev je rešilo samo štrajk kmalu poravnan, utegne nastati velik štrajk raznih delavskih zvez. Štrajk traja že deset dni iu družba ima komaj na šestih Črtah promet, na 15 črtah pa skoraj popolnoma vse miruje. Policaj Cokeley je bil danes pri izgredu na Jeilerson Ave. in Ran-i dolph St. ranjen po strelu iz revol-1 verja. Ženo Myrtle Christianson j njeno nečakinjo so zaprli, ker sti na sumu, da sti streljali na napaden voz poulične železnične. Jednajst iz Milwaukee impertira-1 ^ gasilec~ Willis" Meg i nih skabov je že pri prvi vožnji ostavilo voz in se štrajkarjem pridružili. Višja zvezna porota se je danes popoldne sešla, da uvede preiskavo ker 9e je poštna uprava pritožila, da že od početka štrajka nemorejo pošto redno dostavljati naslovljen-cem, ker je na tiru cestne železnicce mnogo ovir. Pogosto priseljevanje. Nič manj nego o5S2 priseljencev je prišlo dne 16. maja kot potniki medkrovja v New York. Kakor komisar McSweeney pravi, je to največje število, ktero se je kdaj izkrcalo v kakem amerikanskem pristanu na jeden dan. Za tako veliko število priseljevancev nikakor ne zadostujejo priprave na priselniški ladiji „Naragan8ett" in za več nego 800 ljudi so morali za jeduo noč pripraviti ležišča za silo Med došlimi priseljenci so bili zastopani kakor navadno vsi evrop ski narodi in kakor samoumev no veliko število Italijanov. Omenjeni dan so pripeljali razni parniki nastopno število potnikov v med-krovju: ,,Grosser Kurfurst" 967 ,,Victoria" 1122; „Westernland" 997 : ,Kaiserin Maria Theresia* 416; ,,Massilia" 1160 in ,,Teutonic" 900 OBOb. K usmrtenju povaljeni. Povabila k usmrtenju na elektri-nem stolu morilca Fric Meyerja v Sing Singu so že odposlana na do tične osobe. Povabila glasč na po nedeljek, waiden Johuson ni na vedel natančno uro, a mnenja so, da bode obsojeni moral ob 6. uri zjutraj nastopiti poslednjo pot-Preje so se usmrtenja vedno vršila med 8. in 11. uro, toda s tem je bil motljen navadni jetniški red, zato se bodo odslej vršila vsa usmrtenja okolu 6 ure. Meyer je zelo hladnokrven, ako-ravno se mu bliža osodepolni dan, se nič ne zmeni zato; redkokedaj je bil v celici k smrti obsojenih kdo tako hladnokrven. Warden in paz uiki bo mnenja, da bode obsojeni mirno šel na električni stol. Meyer je ustrelil policaja, ko ga je ta za- Razmere v Buffalo. Buffalo, N. Y., 17. maja. Canlield, delovodja Lackawanna železnice se je danes izrekel, da bode štrajkuječim delavcem dal do danes večer odlog za pomislek. Ako se do tja ne povrnejo na delo. bode sprejel nove delavce. Vodje štrajkarjev naznanjajo, da delavci no pojdejo na delo dokler jim kaj ne zboljšajo njih položaj. Včeraj pričeti štrajk izvoščekov in voznikov se razširja. Število štrajkarjev znaša nad 3(H). Končan štrajk. Hallowell, Me., 17. maja. Strajkujoči kamnoseki so se pogodili z delodajalci in je štrajk, kteri lavcev, je zavzemala 900 čevljev jsa6ii Pri vlomu v nemško katoliško dolg in 300 čevljev prostor. [cerkev na 3. ulici. je trajal od meseca marca poravnan. Zaslužek so določili 35 centov d ure in delalni čas na 8 ur. Zaslužek je za 12 odstotkov višji. Ta pogodba bode veljavna od dveh do petih let. Zopet skočil čez brooklynski most. Skakanje raz brooklynski most je postalo nalezljivo. Dne lfi. maja je zopet skočil mož raz most v East River. Ni ga bilo več na površje in njegovo truplo je izginilo v valovih. Nesrečnik je bil 251etni Avgust A. Plesa, kateri je stanoval pri svoji materi. Slednja pravi, da je bil sin zaljubljen v mlado deklico, ktera je vzela druzega, in od tistega časa je postal Avgust otožen. Pless ima brata policaja, kteri pravi, da je Avgust že pred časom rekel, da bode skočil čez brook lynski most, toda takrat se mislili da se šali. Zopet povodenj v Texasu. Dallas, Tex., 18. maja. Iz južnega Texasa prihaja vest, da ste reki Brazos in Colorado zopet izstopili iz struge. Ljudje beže iz farmov na višje kraje. Promet ,,Southern Pacific Railroad" je zelo oviran vsled razdejanega mostu čez Colorado reko pri Columbus. To je že petič v sestih tednih, da je bil ta most odtrgan. golo življenje. Ob 11. uri zvečer so ogenj omejili, trebalopaje šedelgo-trajnega in napornega dela preduo so pogasili goreče razvaline. Skupno škodo cenijo na več nego 3250.000. Ve.ik požar. N e w b o u r g h, N. Y., 17. ma :ja. Zaloga pohištva tvrdke Peck & I Van Dalfsen, v šestnadstropni hiši, i je danes pogorela. Ko bo gasilci v š stem nadstropju gasili, se je udrla 1 streha in zrušila dva nadstropja. "nn je bil usmrten; šest druzih gasilcev pa tako poškodovanih, da so jih morali v bolnišnico odneBti Škodo cenijo od 850.000 do 860.000. Hotel pogorel. Chicago, 16. maja. Ogenj je uničil danes zjutraj hotel ..Helene" na 53. cesti. Požar je zahteval štiri človeške žrtve, gospodičiuo Elizabeto Florence in tri nepoznane deklice. Dalje je bilo večje število gostov hudo poškodovanih in pet služkinj še pogrešajo. Od 200 osob, ktere bo bile ob času požara v poslopju, je bilo več nego polovico na ta ali oni način ranjenih. Oue tri usmrtene deklice, kterih niso mogli spoznati, bo bile najbrže služkinje hotela. Pogorelo poslopje je bilo prava človeška past. Pri gašenju požara so se godili dokaj burni prizori, kakoršuih nikdar ne manjka pri jednacih požarih. Koliko stane vojaštvo. Blagajuičarju Westchester coun-tyja je glavni pribočnik države New York te dni poslal račune za hrano in transport milice med štrajkom Italijanov ob Croton nasipu. Skup je veljal ta „špas" približno $46.000, ali S 10.000 več, nego so izračunali supervisorji countyja. Slednji Be bodo najbrže upirali plačati račune, češ da bo živila v teh računih veliko dražje zabelježe na, nego veljajo na javnem trgu. Iz delavskih krogov. Building Council skrbi za 1000 družin. C h i c a go, III., 17. maja. Potrebne štrajkarje Btavbarske obrti podpirajo bolj izdatno nego je bilo pričakovati. Samo Building Trades Council oskrbuje živila za 1000 družin. Poleg tega podpira mnogo unij v posebnih slučajih svoje člane Svote, ktere dohajajo od ptujih zadrug in unij bo ohranile blagajnice krajevnih unij v dobrem stanu. Pet članov Sheet Metal Workers unije, ktere so radi zaostale stano-valuine hoteli izgnati iz njihovih stanovanj, se je včeraj večer obrnilo do svoje unije, kt- ra je takoj storila potrebne korake, da so prišle družine pod streho. Danes so določili več agentov, kteri bodo vsak v svojem okraju, kteri bodo skrbeli za potrebščine štrajkarjev in se potrudili za iste dobiti delo. štrajkarjev stavni nič premenilo. Glede položaja barske obrti Be Rudarjem zvišali plačo. H o u g t o n, Mich., 18. maja. Zadnji štrajk v pokrajin- bakrenih rudnikov je končan. Delavci <^uin-ci ruduika so se pogodili z delodajalci iu šli zopet na delo. ^sem rudarjem so zvišali plačo za 10 odstotkov in za pol šihta v soboto dobe polno plačo. Zunaj rudnika poslujočim ao tudi zvišali plačo za 10 odstotkov. „Lady of the Casket". W i 1 m i g to u, Mass., IS. maja Danes zjutraj je umrla gospa Frances Miller, ktera je bila daleč na okolu poznana kot ,,Lady of the Casket", skozi vso zimo trajajoči bolezni. Pred 13 leti seje omislila krasno krsto, ktera je veljala $50.-000. V isti jo bodo položili v sakro-phag, kteri velja 8500.000. Stene mausoleja so pet Čevljev debele in imajo močna vrata z dvojnimi ključavnicami. V jednaki krsti počiva njen drugi mož. Nesreča na železnici. Pri Mount Holly je dne 17. maja ob 1. uri popoludne osobni vlak iz Pembertona na poBtaji zavozil na stranski tir kjer je stalo več peskom naloženih voz. Zavore bo odpovedalo službo in vlak je drvil dalje in zadel ob vozove predno so ga zamogli ustaviti. Vsled silnega sunka je bilo poškodovanih mnogo potnikov. K sreči ni hudo poškodovan. Zjedinite se! Denver, Colo., 17. maia. Pri hodu V/csterr. Fedora r n f Miners so danes Bklenili zjediniti vse delavske zadruge. Stroški za narodne delavske shode znašajo sedaj na leto S2,000,000. Ako bi se vse delavske zadruge zjedinile v jeduo veliko zvezo, bi lahko Btroške za 8100 000 znižali. Dalje opozarjajo tudi na to, da so posamezne zadruge delavcev nagnjene ustvariti delavsko plemstvo, kakor tudi delati razpor med posameznimi poklici. Zato so sklenili, da se pri sedajnem zborovanju Western Federation of Miners posvetujejo o načrtu, kterega bi potem predložili krajevnim zadrugam v odobravanje. Zbor bi nove izvrševalne uradnike pooblastil na vse delavske zadruge in vse oddelke poštenega dela poslati povabila, kakor hitro mogoče na pripraven osrednji kraj sklicati shod. Pri slednjem bi se vse Bedajne zadruge zjedinili v jedno, h kteri bi se potem družili vei unijski delavci Zjed. držav. Samomor čuvaja. Ernest Schwanke, nočni čuvaj v Harrisonovi tovarni za izdelovanje čevljev na New York in Railroad Ave. v Newarku si je danes v svojem stanovanju s samomorilnim namenom pogual krogljo v glavo. Schwai k^ je ob navadnem času prišel zjutraj domov in se podal k počitku. Proti poludne je vstal in poslal po pivo, ktero je pil skupno s svojo soprogo. Potem je poljubil svojo soprogo in se podal zopet v spalnico. Nekaj minut kasneje je zagrmel strel. Ko je žena prihitela v sobo, našla je moža mrtvega ležati na tleh. Zakaj Bi je Schwanke segel po življenju, njegova soproga ni mogla povedati. Kuga v Sydney. Victoria, B. C.t 17. maja. V mestu Sydney Be je kuga resno prikazala. Ko je zadnji sem dospeli paruik odpljul od tam, pripetili so se že trije do štirje smrtni slučaji na dan. Do 15. aprila je zbolelo 144 osob, od kterih je 52 ______umrlo. Umrli so bili večinoma bil nihče [belopoltni. Oblasti store vse mo-i-goče, da bi kugo zadušile. Milijoni za inozemstvo. < asi se spreminjajo in nobena zgodovinska sprememba nam ne podaja več preseuetenja in pre-kucij, nego današnji časi kapitalizma. Pred 120 Jeti je francoski kralj Ludovik XVI. poslal trinajstim amerikanskim državam, ktere so se bojevale za svojo neodvisnost 8550,000 v dar. Sedaj pošiljajo new-yorške banke na Francosko 815,000,000, toda kot posojilo, ktero donaša 4 odstotke gotovih obresti. Minoli teden bo odposlali že -S2,800,000 in dne 17. maja s par-nikom „La Gascogue" 83,202,042, samoumevno v zlatu, ktero je postavnim potom pripoznano kot mednarodno plačevalno sredstvo. Vsak teden bodo poslali $3,000,000, dokler ne bode odposlana zgoraj ome njena skupna svota. Na čelu bančnega sindikata, kteri vodi transakcijo National City Banka z Rocke-fellerjevemi milijoni v ozadju in še par druzih bančnih tvrdk. Ko je v minolem marcu angleška vlada razpisala vojno posojilo v zne-sekuh 30 milijonov funtov šterliu-gov, podpieale bo samo new-yorške banke 850,000,000. Kapitalistično ožemanje ee vrši v tej deželi s tako spretnostjo in v tako velikej meri,da se iz delavcev iztisnjeni preostanek v bančnih obokih nabira na milijone iu milijone, za ktere so veselij ako zamorejo dobiti sigurno vlogo po 4 odstotke. Toda ti milijoni niso znamenje rastočega blagostanja amerikanskega ljudBtva kakor trdi kapitalistično časnikarstvo, ampak le znamenje rastočega ubo-žanja množice. To je rop delavskega razreda, rop, kteri leži v zlati obliki nakopičen v bankah. Zlomljeno drevo. Ali ste že kterikrat videli v krasni spomladi in zlatemu maju med zelenim perjem, jagodami incvetljicami zlomljeno drevo? Vsemogočna spomlad pričara le par zelenih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrgole drobne ptičice in pri takem pogledu nas obide otožnost. Ravno tako je s človekom, Čigar zdravje je pokvarjeno. Kje je ra-doBt lepot«, kje krepkost življenja Toda primera ni popolnoma. Tam je življenje samo okolo polomije« nega drevesa, tu pa znotraj telesa in se zamore v kratkem času zopet okrepiti. Ako se čutiš utrujenega, slabotnega, otožnega ali nervoznega bodi zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu in tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo za to bolezen ,,Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino", (Triner's American Elixir of Bitter Wine) ktero je že tisočem povrnilo krepoBt telesa in čisto pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih ali pa pri izdelovalcu: JOS. TRINER, 437 W'8 Street, Chicago, Illinois. Seveda... misliš vsako pivo je /".obro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - - - XZCH. PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKI*B-NICAH. Entered &« second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Ixdajatelj in uredniic: Published by F. 8AKSKR. 109 Greenwich St. New York City. Hm leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, t. »i .. leta----- 3.60, , „ „ čatrt leta . . . „ 1-76. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,Glas Naroda' in izhaja vsako sredo soboto. GLAS NARODA . („Voice of the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. značilen je govor senatorja Haleta v seji senata pri debati pri Baconovem predlogu vpeljati preiskavo glede kullanskih škandalov. Republikanski senator države Maiffe je rekel, oni škandali so neizogibna posledica prokonsularnega gospodarstva, ktero se je vrinilo na otoku. Isto gospodarstvo se na haja povsod v osvojenih deželah. Slednje morajo postati brezno korupcije, ako še niso postale, in ta korupcija je v najtesnejši zvezi z vso mašinerijo republikanske stranke. Ohole glave, ktere se s tem tola žijo, da militarizem ne more ne varen postati, dokler imamo le 100,000 mož broječo armado za deželo, v kteri biva 80 milijonov ljudi, naj bi si enkrat ogledale škodo, ktero je že napravilo vojaško gospodarstvo in jo se vedno neprestano napravlja. Naše ljudstvo je površno in manjka mu oso-bito zgodovinske vednosti in iz iste zajemaj eih izkušenj. McKinleyev sistem je otroval javno življenje, ker je sam velik nevednež pod oplji-vom najbolj podkupljive tolpe, vstaja zadušena in da bodo vojaki zanaprej lovili samo še male roparske tolpe in postopače. Toda v slednjih štiridesetih dnevih so imeli Amerikanci osobito na obrežnih pokrajinah večje zgube, nego kd£j poprej, odkar se je pričela vojska, in sicer ne samo glede ljudi, ampak glede vojnega materijala. Washington, 16. maja. General McArthur potrjuje brzojavno poročilo o bitki dne 15. apnla pri Catubigu med vstaši in oddelkom ljanja Angležev primorani opu-stiti obleganje mesta, tem bolj ker se je od juga pomikala divizija angleške armade in potem zasedla mesto. Trije generali vjeti. London, 18. maja. Roberts je poročal danes vojnemu uradu iz KroonBtada nastopno: ,,Methuen je včeraj brez upora zasedel Hoop-stad (iztočno od Christiane, ne daleč od transvaalske meje). Gene- 43. pešpolka. Amerikanci so zgubi- rala Duprez in Daniels sta se po- 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pii spremembi kraja naročnikov Za oglase do 10 vrstic se plača ktera je kdaj obdajala kakega predsednika (morda izvz^mši Granta). Res, da ima to malo opraviti s številno močjo armade, ktera gospodari v osvujenih deželah, posebno ne v laki deželi, v kteri vojaštvo ue zavzema nikakega prednostnega i stališča, da bi moralo varovati čast prosimo, da se nam tudi prejšnje j gtanu fudi ako bi bilo vojaštvo bivališče naznani, da hitreje najde-: tukaj korupcije čisto, ne mogli bi mo nasi ivnika. j 8e pol i ti karj i, ktere pošiljajo od Dopi&om in pošiljatvam naredite | doma v nove pokrajine, obvarovati »aslovom: j pred prestopki h kterim pripomore Q|as ^^rOdSt" ' l)0rD£ilJi^auie zvedne kontrole. 109 Greenwich St. New York City. odstopiti morati pred umom, kteri Dobri in sldbi tCUStL j Pouči Amerikanca v darilu, ktero __j nam je prineslo osvojevanje novih _ . .. . . , . . i dežel. Ako McKinley in njegova Oni meščanski krogi, kteri se iz . , . * . . , ' ... stranka ne odneha osvojevanje, ni kapitalističnih uzrokov, principi- , , , . ... » , . , . 1 uaogoce, da bi jih amerikansko liud- jeluo ne upajo napadati trustov, so . * J . . xl , n . j it* Istvo B zaupnico izpodbuialo kora-Bedaj našli razloček med slabimi in , . .. . . i _ ^* ,| kati nadalje po 6edi«njnein potu. Vidimo, da se gibljejo dosedaj re- Raz.širjanje posestva goji nečimrnost in sentimentalnost, toda dobrimi trusti. Širšim slojem površno mislečega, kratkovidnega amerikanstva, tak razločt k povsem prav pride, ker vsakemu osobno dovoli, trust, kteri škoduje njegovim interesom, smatrati „slabimoij odpirajo oči o McKinleyev i politiki, ktero je republikanska stranka do sedaj podpirala. Zelo publikanskiali (Mugvump) autiim parijalisti in se vChicagi, Washington u itd. posvetujejo o svojem zadr žanju p.i volitvi predsednika. Glav no vpralanje za nje j^, ako naj demokrate naravnost podpirajo, ali pa imenujejo posebne kandidate. Najbrže se bodo odločili za prvo, že zato da pokažejo svojo moč. Imenovanje p se nih kandidatov se po izkušnjah 1. 1806 nikakor ni praktičnim skazalo. Imperializem se mora pri volitvi pogaziti. To je postalo vse drugo važno vprašanje. Nobeden človek, posebuo nihče, kdor še v javnem življenju računa na kako vlogo, se ne more odtegniti kaki stranki nasproti temu važnemu pojavu, kteri se je prikazal, ko se je pričel prepir o t<-j odstranilni pravici. Imperializem se mora poteptati in protiustavnost na vse čase odstraniti. Iz naših novih kolonij. H a v a n s k i škandal. 11 a v a n a, 16. maja. Poštar Thompson, kteri je bil včeraj zelo užaljen ker so ga ustavili in postavili pod nadzorništvo, je sedaj priznal, da si je prisvojil $435 in zadolžil tudi druge nerednosti. Priznal je skrivnemu policaju, da je meseca aprila 1899 porabil omenjenih ^435 za lastne potrebe. Denar je vzel od svote poštnih nakaznic iu za istega vložil recepis. Pri več predgledovanjih se je srečno izognil, dokler ga ni to spomlad dohitela osoda. Thompson je bil v zvezi tudi s Nelleyem pri goljufiji s poštnimi znamkami, taji pa, da bi bila delala skupaj pod jedno odejo, kar se mu tudi ne more dokazati. Vse sumljive poštne uradnike so odvedli v zapor. Iz Washingtina so včeraj dospeli štirje avditorji in takoj pričeli pregledovati račune dotičnega oddelka. Časopis ,Cuba-no" trdi, da se sodnijska obravna va proti Nellyu ne bode vršila tu, ampak v Zjed. državah. Vstaja se še vedno širi. Manila, 10. maja. Filipinci napredujejo. Drenjajo nas nazaj n izvršujejo strašno maščevanje. Začetkom januvarija bo rekli, da je li 19, Filipinci pa 200 mrtvih; trupla so ležala vse navskrižem po cestah mesta. Iz 35 mož obstoječo posadko v Catubigu je dne 15. aprila napadlo 600 Filipincev, kteri so bili oboroženi z 200 puškami in jednim topom. Naši vojaki so se branili v samostanu, na kterega so vstaši iz sosednje cerkve metali goreče pre-divo in zapalili streho. Vojaki so bežali k reki, ter skušali dospeti na ladijo. Filipinci so to zapazili in pričeli na nje hudo streljati in tudi več mož usmrtili. Ostali Amerikanci bo se vtrdili blizu reke in branili proti veliko močnejšemu sovražniku dva dni, dokler jim ni prihitel na pomoč poročnik Sweeney z desetimi možmi. 200 sovražnikov je bilo usmrteuih in mnogo ranjenih. Poročnik Sweeney poroča, da je po cestah ležalo vse polno trupel vstašev. Vojna mei Boerci in Anglijo, Kaj je s Mafekingom? London, 10. maja. Kakor Be iz Kapstadta brzojavlja, je bila kolona, ktera hiti Mafekiugu na pomoč, v nedeljo še dva dni hoda oddaljena od obleganega nu-sta. Vsako uro je pričakovati poročila, da je mesto osvobodeno, akoravno se iz boerskih virov poroča, da so Boerci že osvojili bivališča Kafrov in se pomakuili prav blizu mestnih utvrdb. Lourenzo M ar que z, 16. maja. Iz portugalskih virov se poroča o boju pri Mafekiugu, v kte-rem bo bili Boerei z velikimi zguoa-mi pognani nazaj. Na drugi strani se glase poročila o temošnjim položaju iz cbeh taborov dvomljivo. V Pre torij i trdijo, da se je 900 mož broječa posadka obleganega mesta Mafeking podala Boercem. Zasedanje Transvaala potrjeno. K r o o n s t a d, 17. maja. Hunter je brez upora zasedel Christiano v Transvaalu ko seje sovražnik umaknil v KIjrksdorp, najbrže ker je mis'si. da je slednje mesto v nevar-nogti Rundleva divizija je bila vče raj večer blizu Clocolona, jugo-zapadnood Ficksburga. VDežuli ni več sovražnika. Kakor komisar Basutolanda poroča je več v Fick-pburg in Betlehem pokrajiuah biva-:oČih Boercev vprašalo pod kakšnimi pogoji bi Angleži sprejeli podajo, fiundle je včeraj zasedel Mequat-lings Neck in Modder Poort v Tha-ba N'Ch u pokrajini. Methuen je prekorakal dvanajst milj ob Hoop-stad poti, ne da bi bil videl kakega sovražnika. Domačini in belopoltni potrjujejo, da razpada armada Oranje države. dala s 400 možmi. Hamiltonova konjiča je zasedla včeraj Lindley (jugoistočno od Kroonstada ) Boerci so se slabo upirali, dva naših vojakov sta bila ranjena. Steijna ni bilo tam. Njegovi vladiui uradniki so zapustili mesto že minolo nedeljo. Huttonova konjiča je zasačila včeraj trideset milj Beverno od tod poveljnika Botha, vojnega zastavonošo Cassena, pet johaunes-burških poličajev in 17 Boercev in vse vjela. Buller poroča, daje v.Č farmerjev v Natalu odložilo svoje orožje.'4 V Robertsovem brzojavu ome njeni poveljnik Botlia najbrže ni višji poveljnik boerske armade, v kteri je več poveljnikov z imenom Botha. Iz brzojava je dalje raz vidno, da sta sedaj, ko so Angleži zasedli Hoopstad in Lindley, oba krila v jednaki črti z glavno armado, ktera se bržkone že pomika naprej. Dopisi. London se r a d u j e. London, 19. maja. Oblegano mest Mafeking je oproščeuo. Vsled tega dogodka vlada nacestahLouuo-na velikansko veselje, petje, kričanje, vriskauje, v kratkem tako patri-jotičeu hrup, kakoršnega ni bilo od onih dni, ko je bilLadysmith oproščen. Vse je bilo na nogah, malo je manjkalo in ljudje bi bili v nočnih oblekah hiteli iz hiš, samo da bi zvedeli kako novejše poročilo. Celo v lahko razburjenem Parizu, bi se dali komaj misliti taki prizori, ka koršni so Be minolo noč vršili v stelici Anglije. Ob 2 uri zjutraj ra dovanje še vedno ni bilo konec. Iz Lourenzo Marqnez se brzojavno potrjujejo poročila o porazu Boercev pri Mafekiugu. 80 mož nemškega oddelka je-bilo usmrteuih ,,Volks stem" obdolžuje polkovnika Badon Powella, da si je priboril zmago s zlorabo bele zastave, časnikarska agentura je zvedela bajo iz Pretorije, da so bili Boerci vsled hudega stre- Calumet, Mich., 14. maja. Cenjeni gospod urednik! Prosim ne vrzite mojega dopisa v koš, ampak priobčite g* v „GlaB Narodu1'. Le bolj-po redko je čitati kak dopis iz Calumeta, akoravno bi se dalo od todi toliko poročati, da bi ,,Glas Naroda" lahko imel prilogo pri vsaki izdaji. Danes sem se namenil nekoliko popisati tukajšnje razmere. Glede dela gre v Calume-tu prav dobro, delo ima vsak, kdor le delati hoče. Da tudi tukaj Slo venci nismo zadnji, je komaj potrebno omenjati. Ko bi bili drugi po širni Ameriki razstreseni rojaki videli, kako ponosno so minole dni povodom velikonočne spovedi naša slovenska in hrvatska društva v polni uniformi korakala po mestu, gotovo bi jim bilo tudi radostno utripalo srce. Dosedaj je bilo v Ca lumetu petero slovenskih društev namreč sv. Petra, sv. Jožefa, sv Cirila in Methoda, bv. Ivana in sv. Roka. Sedaj pa smo ustanovili še novo društvo pod imenom: „Slo-vensko društvo vitezov sv. Štefana" in Bicer prvo viteško društvo v Ca-lumetu. K novo ustanovljenemu viteškemu društvu se je vpisalo že lepo število naših vrlih Slovanov. Dobro zrnje je padlo na rodovitno zemljo in tudi že pognalo. Na noge toraj bratje Slovenci in Hrvatje, sedaj spomladi je najugodnejši čas, pristopiti k našemu novemu društvu. Veliko je tukaj rojakov, kteri niso še pri nobenem društvu, da uekteri ista celo zaničujejo. Pri vsakem pogrebu delavca vidimo ali je bil dotični pri kakem društvu, ali ne. Kako lepo skrbe društvo za svoje bolne brate, kako lepo in častno spremijo umrlega društve uika k večnemu počitku, nepr ceu-lji/a pa je podpora, ktero dajej) Jednote zapuščenim vdovam in sirotam umrlih članov. Ni dolgo kar nam je tudi tu v Calumetu nemila smrt pobrala brata Jurija Klobu čarja. Na Veliko noč smo ga spre mili k pogrebu in društvo sv. Jožefa čigar član je bil pokojnik, mu je skazalo zadnjo čast. Cenjeni rojaki pristopite k društvu bodisi k temu ali drugemu, posebno pa Vas va bim k slovanskim vitezom sv. Ste fana v Calumetu. V odbor slednje ga društva so bili izvoljeni sledeči gg.: Jožef Grahek, predsednikom Frank Jutraš, podpredsednikom Ignacij Tancik, tajnikom; Jožef Shwaigar, podtajnikom; Jožef Ste fauec, blagajuikom; Štefan Rebro vich, kapitanom; Jožef Kapsh prvim poročnikom; John Mavrin drugim poročnikom. Bog dal, da bi imelo novo društvo najboljš vspeh, se množilo in procvitalo ter postalo ponos Slovencev in Hrva tov v Calumetu. Jožef Grahek. Copper Falls, Mich., 14. maja. Ker iz našpga kraja ni nikdar čitati kakega dopisa, blagovolite sprejeti sledeče vrstice v cenjeni nam list. V tukajšnem malem in bolj samotnem kraju nas živi precej Slovencev. Pred osmimi meeteci smo bili še glede božje službe in veronauka zelo na slabem. Toda milostljivi škof Mar-quetski nam je isti čas spolnil našo srčno željo in nam blage volje poslal duhovnika. Ta gospod Aleksander Smietena je rodom Poljak, se je v tem kratkem času tukajšnjega bivanja našega jezika tako privadil, da se je temu kar čuditi. Gospod duhovnik pa se ni prijubil samo nam Slovencem, ampak tudi vsi drugi verniki raznih narodov ga visoko čislajo, kar tudi v popolni meri zasluži. Dne 5. t. m. smo imeli spoved ii sv. obhajilo na Eagle Harbor, kj^r se je zbralo precejšno število vernega ljudstva in dne 13. t. m. je bila na Feniksu božja služba, ktere se je udeležilo veliko ljudstva in mnogo Slovencev in druzih vernikov prejelo sv. zakrameute. Samo žal, da nas je tu le malo število katoličanov delavcev, kteri se moramo boriti za vsakdajni kruh in svojega dušnega pastirja ne moremo dovolj podpirati v takej meri, kakor premožne katoliške občine pa druzih slovenskih naselbinah. Vsak pa kolikor nas je, bodisi star ali mlad, dobre volje prispeva kolikor kdo more za blagodušvega duhovnika, kteri našo mladino tako dobro podučuje v kršanskih resnicah in sicer v naši mili materinščini. K sklepu izrekam Vam g. urednik in vsem našim v Ameriki bivajočim Slovencem srčen pozdrav! Frank First. Nov velik parnik. Zastopniki Holland - Amerika Line (Holandske črte) so dobili v Četrtek brzojavno poročilo, da je isti dan odpljul iz llotterdama novi parnik na dva vijaka ,,Pottsdam", na krovu ima 133 potnikov v ka-jitah in 8^5 v medkrovju. Parnik „Pottsdam" je bil grajeu v Hamburgu. Dolg je 5G5 čevljev, širok 62, in 46 čevljev globok. Prostora iina za 1C.IK)0 ton in je grajen iz jekla. Odločenega prostora ima 300 za potnika prvega razreda, 2-10 druzega razre'la in 1500 tretjega razreda. Nedolžen obešen. V sedemdesetih leti |e živel v Chicagi farmer Tomaž Egan. Njegova žena in pastorka Bte pri njem stanovali. Z sosedi je vedno prijazno občeval in v prijuteljstvu živel, pač pa se večkrat prepiral z svojimi ljudmi, zat>» je pastorka ostavila hišo. Leta 1878 seje preselil v bližino Sioux Falls, južna Carolina, tam pa je bila njegova žena 12. sept. 1880. umorjena. Njenega moža so obdolžili umora in bil k smrti obsojen in tudi obešen, dasi je svojo nedolžnost do zadnjega trenotka zagotavljal. Te dni pa je pastorka, omožena van Dom v državi Washington na smrtni postelji izpovedala, da je ona morilka gospe Egau( nje očem pa bil po nedolžnem obešen. V bolnišnici navzoči zdravnik je izpoved napisal in potem o tem poročal sorodnikom po nedolžnem usmrteuega. Nesreče na železnici. Philadlphia, 18. maja. Lokomotiva ekspresnega vlaka Batti more & Ohio železnice je na vožnji proti New Yorku skočila iz tira pri vhodu na postajo Jenkintou in odletela v lopo za prtljago. Kurilec Chas. Robinson je bil pri priči usmrten. Vodja lokomotive, uradnik prtljage, neka potnica na vlaku in več osob na kolodvoru je bilo poškodovanih. Lock Haven, Pa., 18. maja Tovorni in delavski vlak New York central železnice sta danee trčila na tej postavi, dva služabnika sta bila usmrtena. Vodja lokomotive tovor nega vlaka zagotavlja, da je pre pozno dobil svarilno znamenje. Zlatokopi v Kap Nome. Washington, 17. maja. Ar-tur F. Wines, posebni agent ce- uilnega urada je izdal uradno poročilo o razmerah v Kap Nome. N"a podlagi natančnega pozvedo-vanja zasluži zlatokupalec baje povprečne na dan po $18. Ta zaslužek je pa nizek, ker v mnogo slučajih so mu ljudje povedali, da zaslužijo po $35, S50 in tudi $75 na dan, je pa tudi že kdo zaslužil $300 eden dan. Zlati prah je zelo droban, in gaje kaj lahko zgubiti, ker mnogoterim ljudem primanjkuje potrebna priprava za pranje prahu. Lov na zamorca. Rome, Gar, 17. maja. V bližnji vasi Covsville je 1 Sle t ni zamorec ^ospo N. B. Camp, ženo brata šerifa, napadel in grdo ž njo ravnal; zamorec je v hiši služil za hlapca. Lopov je pobegnil v gozd in zasledovalci so mu za petami. Upajo, da ga k malu zasačijo iu na najbližje drevo obesijo. Meridian, Miss., 17- maja. Zamorca Sam Ninsona iz NeBeba County a je tolpa ljudstva danes obesila na drevo. Ninsone je napadel in hotel umoriti soprogo svojega delodajalca. M i n t e r C i ty, Miss , IS. maja. Philip \V. Shawa, znanega Nemca sta včeraj v»-o-r na njegovi farmi nekaj milj od tod ustrelila dva zamorca. Brzo se je oborožila tolpa ljudi in zasledovali morilca ter ju tudi kmalu vjnli. Gl>a zamorca so pritirali na pozorišče zločina in ju ustrelili. Od kr..gt*lj p rod rta trupla so našli danes zjutraj. Rahločuten ropar. Stockton, Cab, 18. maja. Minolo noč je samo jeden ropar na Bia Oak Flat cesti us'avil iz dveh nasprotnih krajev prihajaj«<ča poštna vozova in sicer nam<>stu čez Stanislav reko, kj^r se vozova navadno srečujeta. Ta ropar ni bil kakor drugi roparji sur<»v in krvo-željen. Prijazno je povabil voznika ustaviti in potnike izstopiti, da bi dali roparju, kar je roparjevega. Nekteri so dali vse, drugi pa bo večje svote obdržali za sebe, kar je bilo tudi bolj pametno, kajti ropar ni nikogar osobno preiskoval. Ko velel v«>ziti dalje, obrnil Be je z isto uludnostjo do istočasno od druge strani dospelega poštnega voza, kjer se je ponovil prvi dogo^ dek. Potniki obeh vozov so dali roparji $270. Mislijo, da je slednji irmd v bližini skritega pomagača, kteri bi mu bil v slučaju potrebe prihitel na pomoč. Pozneje bo v Oakdale zaprli dva sumljiva moža. Evropejske in druge vesti. K o p e n h a g e n, 17. maja. Iz Kopinga na Švedskem se brzojavno poroča, da je na krovu parnika „Prinz Kari" o polunoči blizu Quicksuuda nakrat nek mož zaprl vrata kabin iu solonov ter imel v vsaki roki revolver, bodalo in nož pa v pasu in pričel streljati na vse strani. Zadetih je bilo dvanajst osob, med istimi sedem usmrteuih, med slednjimi tudi kapitan la-dije. Tudi z nožem je očividno blazni človek udrihal okolu sebe. Ko so parnik ustavili pri Kopingu, porabil je morilec to priliko in z rešilnim čolnom brzo pobegnil. Nek tergovec iz Arboge na Švedskem poroča, da je mož po imeuu Gronkirst iz Stockholma včeraj v njegovi prodajalnici kupil dva revolverja in ista večkrat za poskuš-njo izstrelil. P e t r o g r a d, 17. maja. Včeraj se je razletel parni kotel torpe-dovke. Hm g t možje bilo mmrtenih. R i m, 10. maja. Kralj Humbert in njegovi reakcijonarui svetovalci so nekam poparjeni. Sprevideli so, da jim radikalci in socija-listi preveč nagajajo, zato pa sklenili razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Predsednik Colombo je dotični spis o razpuščenju pre-čital, na kar je nastal velik škandal iu takoj sejo zaključil. Nove volitve so razpisane od 3. do 10. junija. S tok holm, 16. maja. Kralj Oskar se merava odpovedati na korist princu Oskar Gustavu, to je mnenja storiti na njegov rojstni dan 16. junija. Oficijelno zagotavljajo, da je kralj bolehen, drugi pa pravijo, da jo je hudo zavosil v politiki glede Boercev. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Ivan GovŽe, Box 105, Ely, Minnesota;J II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John I'reSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj s blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan G o v ž e t a, Box 105, Ely, Minnesota. Poziv. Društva, ktera so v zv*;zi z Jugoslovansko Katol. Jpdnoto, sedaj v Ely, Minil, najsi blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4., 5. in 6. julija v Ely, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Jugoslov. Katol. Jadnote, da jih ta priobči v glasilu. ELY, Minn., 14. aprila 1900. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA' Paris, 18. maja. Ko je danes j Prus iz Coruwalla, Pa., v Gradac ; Olivier liine, uradnik amerikanske Martin Juraj^včič iz Jolieta, 111., razstave odd»«lka umetnosti name- v Gndac; Jure Težak iz Jolieta v raval izplačati več služabnikov, se D 1. Lakence; Jakob Mečar iz je prepričal, da mu je žepni tat New Yorka v Ljubljano; .Jure Van- ukral listnico s 1S00 frankov v dič iz Chicage, lil., v Varaždin; bankovcih in ček za 7r biva skoraj 11,000,000 ljudi, popisuje poročevalec „Daily Chronicle" v Bilaspuru sledeče: „ Povpraševanje za vladi no podpor, šo ni bilo nikdar poprej tako veliko. V j*+d 111 pokrajini nad štirideset odstotkov prebivalstva dobiti bvoj vsakdanjni kruh od vlade, v dveh druzih pokrajinah pa nad trideset odstotkov. Skupno nad 1,500,000 ljudi nima druzih sredstev za življenje, nego miloščino od vlade. ,,Tri milje zunaj Biiaspura dela 1500 osob pri vodnjakih, ktere bodo dog ttovili sč etradujočimi delavci Odprli so tudi kamnolom, v kterem pridno delajo kmetje, kteri jedna-cnga orodja niso nikdar v rokah imeli. Ko je kamenje nalomljeno, obdelujejo lBto ženske in otroci. Krepak mož zasluži 3 cente, ženske centa in otroci 2 centa na dan. Celo stari in pohabljeni gredo na delo, da si prislužijo nekaj denarja, akoravno so jim odprte vladine kuhinje. Delajo zato, da si zamorejo kupiti nekaj opija ali tobaka. Jed-nako se godi po vseh pokrajinah, kjer razsaja lakota. Javne kuhinj* in bolnišnice so pod dobrim vodstvom. Grozodejstva v severnem Kitaju. T i e n t s i u, 19. maja. Iz pokrajine šetdeset milj severno od Tient sina prihajajo poročila o nadaljnih zločinih „bokserjev". Slednji so baje z >p- t na grozovit načiu pomorili veliko število Kristijanov. Sem je dospel britiški admiral in se podal naprej v Peking. Drobnosti. Rojak ponesrečil. Iz San Fran ciac >, Cal., se nam poroča, da j* Mat. Smrckarj a prve dni meseca maja obiskala velika nesreča, v hosti v Cat llill je na njega padlo deblo in ga tako hudo poškodovalo da je dne 3. maja zdihnil svojo dušo, dne 6. maja pa je bil pok o pan na katoliškem pokopališču. Pokojnik zapušča^ žalujočo mater, širi brate iu tri sestre, eua sestra je v Sin Francisci, Cal. Bog mu daj večni mir in pokoj 1 * * » V staro domovino so se podali: Josip Vidmar iz Clevelanda, O., v Žužemberk; Marko Simonič iz Pueblo, Colo., v Drašice; Josip Banovec iz Castle Gate, Utah, v Ružič vrh ; Anton Kernc iz Caeile Gate, Utah, v Dol. Lakence; Mike Kans., v Šmartno pri Litiji; Frank Turk, John Turk, Frank Turk II., Jakob Turk vsi iz Indiauola, Miss , v Drago ; Lorenc Popar v Drago; Janez Gradišar v Lašče, oba iz Mariana, Ark.; John Rus iz Lead- ville, v Lašče. * * * Požar. V Vrh polju pri Št. Jerneju ho 21.a priia popoldne zgorela vsa poslopja posestnikom J. Koč-nanu, J. Putokarju in M. Glohev-uiku. Škode je za 4S00 kron. Žagali so otroci. Gasila jo šentjer-lejska požarna bramba pgd vod-■itvom g. Fr. Novoselca. Pogorele i liso bili zavarovani in so skoraj >rez imetka, * * » Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1000 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 720 strank 401.796 K 14 vin. * * * V Ameriko je odpotovalo z Ijub-janskih kolodvorov meseca aprila 153 osob. Zaradi nameravanega iz-ieljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo areto- vanih 13 mladoničev. * * * Romarski vlak je trčil na postaji Foldkirchen, kakor poročajo iz Beljaka, ob tovorni vlak. 7 romarjev je ranjenih, k sreči ne prenevarno. Romarji so iz Galicije; odpeljali so se po kratki zamudi naprej. * * ¥ Za bohinjsko železnico Občinski odbor v Beljak u na Koroškem se je izrekel v svoji seji, z veseljem pozdravlja načrt vlade za druge zve-zo s Trstom ter pozi vije poslance, uaj skrhe, da poženejo bohinjsko žnleznico. * * * 1. maja.— Delavec na Dunaju so praznovali dan 1. maja desetletni jubilj prvega delavskega maja. Vršilo se je 29 večjih in 17 maujših shodov. Mir se ni kalil nikoder. V Ostrovi-Karviuu bo imeli pre-mogarji tudi javne shode, ki so akončali v lepem redu Jeduako govore poročila iz Rima, Pariza, TrBta in drugod, da se ni kalil iuir nikoli. * ' * Iz Novega mesta se piše: Lesni trgovec g. K. je napravil dobro kupčijo. Naš kapitelj je rabil denar iu prodal muje smreke. Ravuo nad kolodvorom in ob najlepšem sprehodu našega mesta je lepa kapitel ska smrekova hosta. Smreke sov uajlepši rasti. Še dobrih 20 let bi lahko rastle in tedaj vrgle lep denar 80, reci osemdeset teh smrek je naš milostljivi prošt gosp. prodal, in jih zdaj, ko je drevje v mozgu, se kajo. Navadno se les seka v zimi ki je še živel, ko je proštoval prošt Arko ali bil kanonik Jelovšek, bi rekel, da so moli prišli v kapiteljsko kašto. Kako je škoda teh dreves I če bi se vedelo, da v proštiji tako nujno rabijo denar, bi naša občina in naš olepšalni odbor prihitela na pomoč, da bi ta lepa drevesa obvarovala sekire. Krasno lego ima Novo mesto. Novomeščani skušamo, kar se da, da spravimo me sto na noge, da privabimo več ljudi, da dobimo penzioniste, toda malo imamo še Idizo ncesta host, sence Kaj hočete, kapitelj je lastnik najlepšega holma in drevja na njem ! * * * Anarhista so vjeli. Iz Gradca se poroča od dne 23. aprila: Štirje policaji so današnjo noč ob 12. uri usilili v stanovanje umetnika Anton Hutterja, tega zvlekli iz postelje in v zapor odtirali. Še le pri zaslišanju je zvedel preseneteni umetnik, da ga smatrajo „nevar-nega" anarhista, ker je tožen da ima knjigo z t-umljivimi zuaki. Natančuaja preiskava-pa je dognala, da je imel Ilutter knjigo za poučevanje brzopieanja ali steno-graiije. To je pač dobra blamaže graške policije. m * * Wolf je bil osrečil v zadnjih preteklih dneh Nemce v Mariboru. Priredil je shod, na kateri je prišlo do 2000 ljudij. Govoril je seveda vse po velikonemški, grajal nemško narodno stranko, kateri se je izre-klaneznaupnica, ter se je ogreval za svojo radikalno, trde, da je gotov, da zmagajo končno Nemci, ker vsa mladina se oklepa radikalne stranke. Na koncu so zaupili ,,IIura Ger-mania!4', potem pa so zapeli neizogibno: ,,Die Wacht am Rheiu". Srečni! * * * Boj dveh družin. Družini Bozzi in Ruglioni pri Putiguanu pri Pizi sta *e sovražili kakor Montecchi in Capuletti v znani Shakespearovi žaloigri. Vedno sta se prepirali in pretepali. V velikonočnih pravnikih sta se rodbini sešli slučajno v neki gostilni, a po kratkem prepiru so Ruglioniji odšli. Bozziji pa s tem ni bo bili zadovoljni ter so začeli hišo Ruglioni je 7 oblegati. Najmlajša Bozzija, llletni Giuseppe in lOletui Lionello sta metala kamenje ter pobila vsa okna. Potem so vrgli vrata in v hiši se je začel pravi boj Prvi je padel Ulisse Ruglioni. Kroglja mu je pretrgala srce, potem 181etni Evgenio Ruglioni, kateri je bil zadet v pljuča. Leouildi Ruglioni so srpom prerezali vrat in na starega Attilia se je vrgel llletni Giuseppe Bozzi in mu zabodel nož v telo. Tako so bili ubiti vsi Ruglioniji. Bozziji pa so sedaj vsi v ječi. * * Pokajeni milijoni. Avstrijsko centralno ravnatelstvo tobačne režije je izdalo velezanimive podatke tobačnem konsumu na Ogrskem za eto 1809. Skupno se je prodalo v letu 1899 tobaka za 50,673.824 68 gld. in sicer 793 110 82. gld. več kakor v letu 1898. Koneumke se razdeli naslednje po posameznih tobačnih vrstah: Tobaka za nos-Ijanje se je prodalo 50. 79S kg. to je za 2480 kg manj kakor v letu 1898 Se manj se je prodalo tobaka za pipo. Prodalo se je 563.549 kg, v letu 1898 pa 32.454 kg več, med tom ko se je poraba tobaka v zavitkih za nekoliko povzdignila tako, da se je prodalo 1S99.1.554.557.264 zavitkov 674.021 več kakor v letu 1898. 1st' -tako se je ponižala poraba smodk, prodalo se je v 1899. letu 489, 142 170 komadov, 1,66.670 manj ko v letu 1898. Pesedas, brazilskih ter kratkih virginijseje prodalo vi 1899 45.7% oziroma 32*1% manj ko v 1. 1898., med tem ko so se ti a buke dobro prodajale. Posebno bo se prikupite svalčiče, katerih se je prodalo 944 milijonov, za 91 mili jounv več nego v letu 1898. Dram se je prodalo več 29.8, hunij 23.9 dam 18.9 in šport 10.4%. Speciali t^tnega tobaka se je prodalo za 4,529.188 gld. 66 kr. Dober z g o v o r. Sodnik: „ Vi ste toraj navedli napačno starost?" — Zatoženec: „Napačno ne, saj sem vendar pred štirimi leti bil toliko stari" Idealist. Sodnik: ,.Povejte nam vso zadevo natanko!" — Priča (živahno): „Gospod sodnik, v mojem življenju še nisem bil pri tako lepem pretepu!" Slaba slutnja. Oče neveste (ko se je snubilec njegove hčere hudo potil in to hkrati opazil): „Joj, joj, Vi se potite.... ali imate celo dolgove?" Ponos. Sodnik: S čem se Vi pečate?" — Lopov (ponižno): izposoje valeč denarjev Bern!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. RED STA.lt JLIJVE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki • f,VATEBLAND\ na dva vijaka. .,SCUIHWARE gradi),......I2000t..:i, ---- ,-tfEELANI)", na dva vijaka, 12000 ton. „K£N3INGT0N*\ na dva vijaka. S6 sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. - Iz PHIL A DE LPHIJ E vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listi,\t " ^ -V - -•..............A-e -V tHčsč FR. SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah jetje v 'HlitP t*^ ^^' 'i • i4?W «i' **: ' ^■ ioi1 m ' i»l* 'Qij lovensko pod New Yorku. Opomin. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki Parnrtki listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Ker sem imel več fantov na stanovanju, omenim za sedaj le ene ptičke, kteri hočejo brez dela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, kakor so mene osleparili in odnesli mi in sicer: FKANK KOLAR, doma od Višje Bučne, okraja Gornjigrad na Štajerskem ; na hrani in stanovanju S35.06. JOHN STRMŠEK, doma od Velike Bučne, okraja Gornjigrad na Štajerskem ; na hrani Si7.41, zdravila in zdravniku S6.O0, skupaj $24.01. JOHN SLATNIŠEK, kteri se pod imenom PAJK izdaja, doma tudi od Višje Bučne _ ^ na štajerskem; na hrani in stanovanju S29.01. i si, in Zadovoljen bode Z VBem. Moj Vsi ti omenjeni šli so skrivaj brez moje ! Saloon je le tri blok© od postaje yednosti od mene in sedaj iščejo kje bodo zu- (dipe). -— pet kterega osleparili. ^ JOSEPH PEZDIRTZ, • Rojake prosim, ako kteri kaj od teh ptičkov South 13. St., Omaha, Ndfc izve, kje da je kteri ah če kj«; dela, bodite mi ; 1 naklonjeni ter mi blagovolite naznanili. ,,Pa- ' ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ zite se jih tudi Vi !" Imam jih še več za pri- | poročiti, ktere Vam bodem kasneje omenil. Priporočam se Vam uljudno 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VB&komu dobro postreči z dobro pijač o, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejen« prenočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj ee le pri meni ogla- Frank Turk, 1097 St. Clair St., Cleveland, O. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na PR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York, T .i FTbelbz., Paolo tihotapec. (Resnična povest.) Mladi Paolo je bil ponos vse vasi. Dekleta so občudovale njegovo visoko postavo, njegov lepi obraz s žarečimi očmi; možje so občudovali njegovo vstrajnost, drznost in zvitost v boju s ,,doganieri" (financarji). In s temi so bili skoraj vedno v boju vsi prebivalci male vasice visoko gori v gorovju ob Švicarski meji. To je pravo tihotapsko gujezdo, v kterem pač ni najti nobenega moškega bivalca, kteri ni bil nikdar pri tihotapcih. Nevarno, uaporuo rokodelstvo je, toda tega so vajeni od mladosti. Dečki se priuče od očetov, to je njihov poklic in njihova strast, takorekoč njihov sport. Tudi našega Paola je njegov oče že kot mladega dečka jemal seboj na ta nočna pota in mladi pobaliu se je kmalu pred vsemi drugimi odlikoval glede zvitosti in drznosti. Razumel je prekrižati najbolje načrte doganierov, poznal najbolje, najskrivnejše in najnevarnejše steze in postal kmalu vkljub njegove mladosti duša vseh podjetij. Med kmetiškim ljudstvom je ime! povsodi svoje pomagače in si vedel sedaj tu, sedaj tam pridobiti poročila v doganierih, ali istim z napačnimi poročili zmešati Bled. Najboljši teh pomagačev mu je bil stari Pietro, kajti akoravno je bilo skoraj uro daleč proč, minol je le malokdaj kak dan, da ne bi bil Paolo obiskal priproste gostil uice, v kteri je bival starec b svojo vnukinjo, zalo RoBeto. Toda akoravno mu je starec, kteri je bil preje sam drzen tihotapec, zamogel dati marsikak dober svet, je bila veudar pogosta navzočnost Paolova s tem komaj opravičena. Moralo je biti toraj kaj druzega, kar ga je vleklo k samotni gostilnici. Ro-seta ? Da, zdela Be mu je lepša in ljubkejša, nego vse lepotice njegove vasi. Noč in dan je sanjaril o njenih temnih očeh in videl pred seboj njeno vitko postavo. Nekega dne je objel to vitko postavo in poljubil rudeče ustnice in temne oči, uresničile so se njegove sanje in bil je srečen, zelo srečen. Med grmovjem za malo hišico je mnogokrat sedela srečna dvojica, gledala dolu v zevajoč propad ob njihovem vznožju, ali pa gori v modro nebo in si slikala bodočnost V pozni jeseni sta se hotela poročiti. RoBeta je dobila hišico, pri kteri je bilo tudi nekoliko polja, in Paolo je hotel do istega časa s tihotapstvom še toliko prislužiti, da bi zamogla popraviti hišico. Šlo bi prav dobro iu po zimi, ktera je bila doeedaj vedno tako strašno dolgočasna in pusta, ko je bila sama s starim očetom, Bedeli bi skapaj pri ognju, b starim bi se pomenkovala o njihovih tihotapskih dogodkih, njej bi pripovedoval o življenju zvunaj po svetu, kterega ni poznala. Saj je videl veliko sveta, prišel mnogokrat v Bellin-zono in v Pomo, da enkrat je bil celo v Milanu, to bi bilo dovolj zabave za zimo. Tako se je približala jesen. Malo tednov še in zje-diujena bodeta za življenje. S tiho-tampstvom bode za letos tudi kmalu pri kraju, nedavno so privedli velik transport čez mejo in jutrajš-njo noč ima slediti drugi. Kakor navadno obiskal je Paolo na potu proti meji še Roseto. Pomenkovala sta se do noči, toda dekle se mu ni sdelo tako veselo kakor navadno in ko je prišlo do slovesa, oklenila se ga je joka je okolo vrata : „Nikar ne hodi, Mcaro mio", meni je tako tesno pri srcu, sanjalo se mi je, da sem videla ranjco mater, prikaže se mi vedno, ako mi kaj hudega preti, kakor bi me hotela •variti." Paolo se je smijal: „Ne bodi vendar tako vražna, saj to ne pomeni nič slabega, ako se ti Banja od tvoje matere, je pa tudi danes ■ploh poslednjikrat za to leto in posnaš me tudi in veš, da sem bolj prekanjen, nego doganieri." Žalostno je zmajevala z glavico: „Molila bodem k materi božji, da te varuje.41 „To je prav, moli pridno in ne delaj si neumnih skrbi.11 Skupaj Bta še stopila pred hišo in on se je obrnil na levo proti gori. „Za Boga, pa veudar ne bodeš hotel iti tu gori, po potu pogubljenih, po kterem hodijo vsi hudobni duhovi?" je vskliknila plaho. „Roseta, bodi vendar pametna, večkrat sem že šel po tej poti, in ako potreba, gremo po isti jutranjo noč vsi in še s ,,bricollo" na hrbtu. Sedaj nimam kaj nositi, poznam pot in moje noge so varne, bodi toraj mirua, Roseta, moli za me iu potem idi spat. Z Bogom!" Pred no je zamogla še kaj odgovoriti, izginol je v temi z brzimi koraki. Roseta je stopila v hišo, bilo jej je tako hudo in težko pri srcu, jokaje je pokleknila 'pred podobo Madone in prosila blagoslova z nebes za ljubljenega ženina. Dolgo časa se je obračala po svojem ležišču, prišlo jej je še na misel, da jej ni rekel: „Na svidenje!" Tudi to je mislila, da slabo pomeni iu ko je konečno narava tirjala svojo pravico, sanjala je Roaeta o pogubljenih, kteri so njenemu ljubčku zastavili pot in ga silili doli v strašen prepad. Mod tem časom je šel Paolo varnimi iu trdnimi koraki svojo pot, in ako je bila ista tudi nevarna, bil je iste vajen in poznal vsak kamen, ob kterega je zadela njegova noga. S časoma je bila tudi pot boljša in ko je prekoračil mejo, obrnil se je proti navadni cesti, ktera ga je vodila doli v prijazno Arbedo dolino. Tam so hiše, v kterih se zbirajo tihotapci in kamor pripeljejo blago iz Bellinzone. Ko je napočil dan, dospeli so tja vsi tihotapci. Pripovedovali so si še, kar je ta ali oni zvedel, vse enkrat dogovorili in se potem nekoliko vlegli k počitku. Pozneje si pripravili „brico]le" in žene, ktere so blago do sem prinesle, skuhale polento in pomagale možem prive zati ,,pedule". Italijanski tihotapec nosi namreč na svojih skrivnih potih čevlje ob pasu obešene in si namesto njih obvije nogi s 6tarimi cunjami, ktere si pri členku z vrvico pri veže. Ta oprava t.rja prpcej časa in pozornosti, ker je v pravem obvijanju čudnega obuvala dostikrat zelo mnogo odvisno. Med tem ^asom se je zmračilo, družba je odmolila ,,zdravo Marijo" in potem se najprvo napravili na pot nekaj mladih fantov brez blaga, kot ogleduhi. Blizo meje se slednji zopet pridružijo tihotapcem in jim, ako mogoče poročajo, kje se nahajajo doganieri. ("ez nekoliko časa si zaostali oprtajo bricolle, privežejo k naramnicam oeter nož, da ako bi jih zasačili mejni pazniki, zamorejo prerezati vezi in brez bremena ložje ubeže. Na dano znamenje se je pričela pomikati vsa karavana. Bilo je proti polunoči, ko je dospelo krdelo do ogleduhov v bližini meje. (Konec prihodnjič.) Smešnice. L a h k o. Učenec : ,,Gospodar mi je rekel, da sem kozel; kaj naj sedaj storim?"— Komi: „Meketaj". Nerazumljivo. Gospod: „V petih letih ste toraj v loteriji zaigrali GOO goldinarjev — in vendar še pravijo, da je v loteriji vse upanje zastonj!" Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlj«-tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, CaK Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan $67 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co., Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje:' VINO, FINE SMODIZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. • Utegne prav imeti. Sluga (kuharici) : „Zakaj bodete raje v za kon stopili b kočijažem?" — Kuharica: „Ker upam ž njim boljše voziti I" Primerno. Gospodinja: „To je nesramno 1 Na Vaš račun piše čevljar ,,v i s o k o ro d n a", na mojega pa b 1 a g o r o d n a !'* — Služkinja : „Da, gospa, jaz pa tudi vedno moj račun takoj plačam I" Brezposelni. „Oh, to presneto postopanje, sedaj mi je dolg čas, bodem poskusil z delom?'4 — ,,S tem bodeš pa drugim kruh odvzel !" — „0 na to še mislil nisem! No pa ne bodem nič delal I" Izvrstne viržinke kakoršuih doBedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bodete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. fMF* Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. "J: m-^wJtl!. .1 ■ -..1 'llf—J ^'ir*T* T- 5r. Ti- Francoska parobrodna družba Naznanilo. Naznanjam rojakom, da bo mi nekatere povestue kjige pošle, ktere ao označene v mojem ceniku, zato-raj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste kujjg si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko v šagrin usnje vezauk, sedanja cena 81.95, popreje 82 10. V zalogi imam tudi žepne ure. Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po $4, na zahtevauje tako, dajo lahko vsak pregleda na Express oflice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin koles ivjem na 7 kamnov pošljem za $6.75, ta cena bode le za nekaj časa ker imam v nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice. Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-ljatev in je pridejati 25 centov za Express. MATH. POGORELO, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišče štv. 42 North River, ob Mortor Street: L' Aquitaine 24. „ 1900. La Touraine 31. „ 1900. La Bretagne 7. juni 1900. La Gascogue 14. „ 1900. La Champagne 21. „ 1900 L'Aquitaiue 28. „ 1900 La Touraine 5. julija 1900. La Lorraine 12. „ 1900. Otvorjenje. Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj saloon 9 kterega odprem dne 1. maja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in drug« likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me po-go«to. S spoštovanjem MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, 111. V srečni hiši ljubijo godbo. GTasovTFza $500 ali orj»l]'e Ti $250 s* le malokdo od nas more omisliti, 5e manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico j ta, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati ra/ne komatie. Godba j« urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „Veliko boljše nego smo se nadejali*', tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejrmu $3*oo po ekspresu. Agentje zaslulijo denar, ker se lahko proda, pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesey St., New York, P- o. Box 2853. Dept. Gl. N. SAMO i'tF" Novi brzoparnik na dva vijaka „La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. v jednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., NewYork, 61.993 K-ali $12.491.63 Slovencem iu Hrvatom v staro domovino. Toraj številke govore ovelikem zaupanju, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni na pravem potu. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniiee, in dolžna pisma. Izposlnje in iaterjnje zapuščine in dolgove._ Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDic-. Gk HrV^ILT POHEK FRANC ČUDEN, trgovina ž urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovžs, -'UBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* • ii žepnih nr, ŽF verižic, nlianov iu drugih zlatih in srebrnih predme- |f tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej poSlje in eden g gold, več za požtuiuo. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine proBto. ^ lEšZsuices in Stoclkzi Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni-Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zaBtonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. 10th & Walnut Str., in N. W. Central .ič Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje 111 najopasnejše človeške Indezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je elas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. G. IVANA POHEKA. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame Z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi ae zlatom pre-tegujeni (Goldlield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slal»o prenavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljul)o pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. - VSI ONI - kateri nemoreio osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navad kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osel i, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. FOIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Sveti oči m, da sem osebno znan z dr. G. I. Tohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. tir. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje jx.stenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin* Stewart, »licifiski blagajnik v Kansas City, Mo., U.S.A. Dragi g. dr. Tohek: — Z Vašini zdrayljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepo zahvaljujem. C. G. FOSTER, sodnik y Topeka, Kas. Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno*ozdrayljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Likjvac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni več pemoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek: — Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, ysled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdray in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Texas. Dragi zdravnik: — S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas City. Spoštovani gosp. zdravnik:— Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. Gr. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U.S. Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je |e za nekaj časa. $ Na zahtevauje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^ iu jamstvo za blago, je moje geslo. D Za obilo uaročb se priporočam z vsem spoštovanjem ® Jacob Stonich, 89 East Madison Stkekt, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN N.EMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, d«-lo dobro in trpež-uo. Najnižja cena trovrstnih harmonik je 118 do $35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Oflice. Glede natau&nejih pojasnil bq je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Omo. /m^m^mmtmm / a a o 0 9 9 ca ji; □ 003-0 9003 a c j o j 5 9 o 3 1 00093-36030 JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih, orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glas-od 825 naprej iu treba dati $0 „are". mm Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester StrameU, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem^ da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in ae zamorejo upor«* hiti fri vaakcj godbi na lice, trobente ali prtfrali