59. štev.______________
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Vlada trdno stoji...
LDU Belgrad, 12. marca. Predsednik ustavotvorne skupščine je rok dela ustavnega odbora podaljšal do 21. marca.
LDU. Zagreb. 12. marca. »Riječ« poroča iz Beograda: Iz Pirota javljajo. da se je v zadnjem času opazilo. da neke problematične osebe odhajajo iz krajev, ki so po mirovni po-
godbi pripadli naši kraljevini, v Sofijo, kjer jih kompetentni faktorji lepo snrejemajo. Dognano je, da jih obla-stva vpisujejo med komitaše, katerih organizacije -nameravajo spomladi vdreti na naše ozemlje. Ta napad se pripravlja iz osvete proti kmetom, ki so lojalni naši državi.
Iz ustavotvornega odbora.
LDU Belgrad, 11. marca. Na današnji seji ustavnega odseka se je vprašanje vojnih sodišč odgodilo, ker vojni minister ni hotel pristati na to, da bi se vojaška sodišča tako Ur®dila, kakor redna.
Pri debati o členu 62 (oblastvena ••reditev države) je nastopil poslanec or. Miladinovič na samostojnost Sre-roa, ki se ne more držati v skupnosti s Hrvatsko in Slavonijo. Napada Žagi eb, češ da je to uradniško mesto, in pravi, da namerava narodni klub razdeliti državo v sedem državic, kar pa bi bilo povsem nepravilno. On zahteva centralizem.
Posl. Juraj Demetrovič (demokrat) zahteva, naj današnje županije, občine in srezi ostanejo, manjše občine pa naj se same odločijo, kam hočejo pripadati. Zahteva, da se ob-d5že ..da,,ašnje pokrajinske administracije, ker je treba računati z even-tuehao nezadovoljnostjo naroda, če «• se napravila parcelacija.
Posl. dr. Šurmin pravi, da hoče narodni klub edinstveno nedeljivo državo/ki ne dopušča nobenih pro-tivnih tendenc. Dalmacija se more iz gospodarskih in prometnih razlogov priključiti Hrvatski, ako hoče. Doka-* zuje potrebo večjih pokrajin in smatra, da tega vprašanja, ki je tako važno, ne smejo reševati satno demokrati.
Iz govora posl. Demetroviča je razvidno, da tudi nekateri demokrati uvidijo, da je obstoj države nemogoč, Če se izvede člen 62 tako. kakor ga ie predlagala vlada. Minister za kon-st.iUianto predlaga, naj bi to vprašaje pretresal poseben pododsek.
UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE
LDIJ Belgrad, 12. marca. Na današnji seji ožjega odbora je narodni poslanec Demetrovič predlagal tole stilizacijo čl. 62 ustave, ki so je vse skupine sprejele zelo simpatično:
»Uprava se vrši v kraljevini po okrožjih, okrajih ali občinah. Dosedanja okrožja se obdržijo. Teritorialne izpremerabe okrožij in ustanavljanje novih se odreja z zakonom po naravnih socialnih in gospodarskih »•azmerah. Take izpremeinbe' okrožij •n ustanavljanje novih okrožij more Obsegati največ okoli 600.000 prebivalcev. Na čelu vsakega okrožja stoji okrožni načelnik (veliki župan), katerega postavlja kralj in ki po državnih organih opravlja državne posle v okrožju.«
Minister Trifkovič je izjavil da bo sprejel sporazum, ki se doseže med Demetrovičem in dr. Šurminom. Danes sta Demetrovič in dr. šurmin o tem razpravljala, nakar je dr. Šurmin odpotoval v Zagreb, da se posvetuje s svojimi tovariši, ker sam
more ničesar odločiti. Ta predlog ima, pamen, da sc odstrani vsak sum, s®.Parcelirala Hrvatska. Posebno značilna pa je liberalnost Srbi.ian-
CCVn	^Preieti	sporazum,	ako
ga določita med seboj dva Hrvata.
,LPU, Bc^ricl’ .12, marca. Predsednik dr. Nmcic je otvorii današnjo sejo ustavnega odseka ob 9.30. Nadaljevala se je razprava o državnih oblastvih. Debatira se o čl. 57.
Dr. Markovič predlaga, da se sprejme ta paragraf takole: »Pri ministrstvih se po potrebi smejo postavljati državni podtajniki za določen del poslov ali del državne upra-
ve. Državni podtajniki se morejo vzeti iz parlamenta, ne da bi pri tem izgubili svoj mandat.« Ta člen se je sprejel z večino glasov.
Nato je sledila debata o čl. 58, ki je bil sprejet soglasno in ki govori o odgovornosti ministrov kralju in narodni skupščini. Ministrski svet se more obtožiti radi kršitve ustave in zakonov.
Nato pride na vrsto čl. 61, ki govori o upravnih oblastvih In ki se je sprejel z nekaterimi izpremembami. Končno predlaga Voja Marinkovič, da se sestavi poročilo ustavnega odbora, ker se konstituanta sestane dne 14. t. m.
LDU Zagreb, 12. „Riječ“ javlja iz Belgrada:	Po seji centralnega
odbora se je nadaljevalo zasedanje ožjega medstrankarskega odbora, da se sporazumno reši vprašanje administrativne razdelitve države. Na tej seji je govoril bivši minister Drinkovič, ki je zahteval dosedanje zgodovinske pokrajine in se radi tega ne strinja s predlogom poslanca Demetroviča. Nadalje je izjavil, da je po Radičevem zastopniku pooblaščen izjaviti, da je Radič pripravljen sprejeti politični program narodnega kluba in priti v Belgrad, da pa zahteva, da se v ustavnem odboru sprejme socijalnogospodar-ski program seljačke stranke. Drinkovič konstatira na podlagi tega, da se narodni klub in Radičeva stranka strinjata z večino v vprašanju monarhije, da pa so razlike glede socijalnega programa, ter misli, da bi bilo treba sprejeti Radičev socijalni program in deloma tudi komunistov.
Nato govori republikanec Gjo-novič in konstatira, da je ta Drin-kovičeva izjava za njega ustvarila novo situacijo. Iz nje je razvidno, da so Radičevcem najvažnejše gospodarske zahteve in da zanje ni najvažnejša republika. Nasprotno pa je Gjonoviču najvažnejše vprašanje državne oblike, še važnejše kakor to pa mu je država in edin-stvo, če tudi danes ne more dobiti republike. Ni za to, da se cepi država na pokrajine, kakor zahtevata Drinkovič in Radič. Posebno zavrača Drinkovičevo zahtevo, da se Orna gora loči od Srbije.
m
Iz izjav, katere so dali zastopniki različnih strank zadnje dni v Belgradu v ustavnem odseku, sta najbolj značilni izjavi ona poslanca Demetroviča in pa dr. Drinkoviča.
Poslanec Demetrovič je odličen zastopnik demokratske stranke. Da ga šteje demokratska stranka med svoje prvake, je razvidno že iz loga, da ga vedno pošiljajo v prvo bojno linijo in da se on v ustavnem odboru največkrat oglaša v imenu demokratov.
Zato je nastopil tudi v delikatni debati o upravni razdelitvi posl. Demetrovič skoraj gotovo ne v svojem imenu, ampak v imenu demokratske stranke, ko je izjavil, da bi bili demokrati eventuelno pripravljeni popustiti tudi v vprašanju centralizma na korist avtonomističnemu principu.
Ta izjava je naravnost dokumentarna.
Ce pregledamo dosedanji potek razprav v ustavnem odboru, vidimo, da deniokratje popuščajo na celi črti. Dva sta bila glavna principa, na katere se je opirala moč demokratske
stranke: radikalna izvedba agrarne reforme in pa centralistična ureditev države z upravno dekoncentracijo. To sta bila tista dva močna stebra, na katerih je slonela vsa demokratska politika in bi morala sloneti še danes, če bi bili ostali deniokratje svojim principom zvesti in dosledni.
Trda politična praksa pa je zavedla demokrate v drug tir. Najprej so popustili v vprašanju agrarne reforme nasproti turškim begom iz Bosne in jim začeli priznavati pravico do odškodnine za zemljišča, ki pripadejo eventuelno pod agramore-formni nož. Sedaj pa popuščajo tudi v vprašanju centralizma in s tem ne grade le »pota socijalno- - radikalnim strankam«, da bi mogle te kooperirati ž njimi pri končni odločitvi o ustavi, ampak sedaj delajo tir tudi za avtonomistične stranke.
Zakaj vse to? Zakaj to popuščanje od svojih osnovnih načel?
Odgovor je kratek: Da se obdrže na vladi 1
Drugo vprašanje je seveda, če bodo deniokratje s to svojo taktiko svoj cilj tudi dosegli!
Dobri politični taktiki namreč niso le demokratje, ampak tudi radikalci. In prav nič čudnega ne bi bilo, če
bi se v slučaju Radičevega prihoda v Belgrad združili radikalci, klerikalci, zeinljoradniki in Radič in napravili močan in upoštevanja vreden blok, ki bi demokrate izoliral in potisnil v opozicijo!
Druga zanimivost je Radič. Glasovi. da se je ta mož odločil za pozitivno politiko, se množe od dne do dne in končno ne bi bilo prav nič čudnega, če bi ga res lepega dne videli v skupščini. Mogoče je tudi to, da se je res vsaj za sedaj odrekel republikanskemu principu in da se omejuje le na izvršitev svojega soci-jalno-gospodarskega programa. Radič je nepreračunljiv in nihče do danes ne more trditi, da ve. kam vodi njegova politika.
Gotovo je samo eno: Ml živimo danes v dobi popustljive neprincipi-jelnosti. ki se bo seveda maščevala nad popustljive! prej ali slej. Pri prihodnjih volitvah ali pa še pozneje bodo pa zmagovale tiste stranke, ki od svojih principov ne odnehavajo, čeprav so trenotno na škodi. Kdor zapusti trdna principijelna tla. stopi v močvirje, kjer si čevlje tako oblati, da mu jih ne očisti nobena zgovornost in dialektika leta In leta.
Di IVAN ORAŽEN.
V spomin plemenitemu možu.
Včeraj, v nedeljo, so ga pokopali. Ob krasnem pomladanskem dnevu se je pomikal žalostno-veličastni sprevod iz ljubljanskega »Narodnega doma« na pokopališče.
Rajnki dr. Oražen je pokazal s svojo oporoko, da je bil človek, ki ve in pozna človeško trpljenje. Ne samo fizičnega trpljenja, ki ga je poznal kot zdravnik, ampak tudi duševno trpljenje, ki je hujše kot prvo in katero je poznal kot dober zdravnik, kot človek.
Svoje premoženje, ki mu ga je doneslo dobro naključje, je zapustil revežem — medicincem. V prvi vrsti onim, katere tare in boli in grize poleg fizične lakote še nesrečni družabni predsodek nezakonskega rojstva. Plemenito delo in — hudo delo, kako hudo in — plemenito! Družabni zavrženec, ki okuša od svojega prvega pogleda na svet samo grenkobo in pelin, naj postane zdravnik; dober zdravnik in dober človek in naj zdravi in leči telesne in duševne muke tistih, ki so ga izvrgli iz svoje srede ko nepriznan izrodek! Huda sodba in obsodba je to, in vendar kako lepa in plemenita!
Dr. Oražen je poznal in okusil človeško tragedijo. Zato ni čudo, če je bil v svojih mladih letih goreč so-cijalist, ki je pisal mnogo v tedanje delavske slovenske liste v obrambo pravic trpečih in zatiranih. Pota politike so ga odvedla v poznejših letih sicer v drugo smer, toda njegova zadnja volja in njegove neštevilne dobrote, za katere levica ni vedela, kdaj jih je dellia desnica, nam pričajo, da je ostal v svojem srcu zvest svojemu principu sočutja do trpinov in srčne plemenitosti. Hvala mu!
Slavni zdravnik Nothnagel je rekel svojim učencem vedno: Samo dober človek more biti dober zdravnik.
Tak je bil pokojni dr. Oražen.
♦
Pogrebnega sprevoda se je udeležilo ogromno število občinstva.
Poleg najodličnejših javnih funkcijo-narjev je bila zastopana polnoštevilno ljubljanska medicinska fakulteta, katere revnim slušateljem je blagi pokojnik zapustil vse svoje imetje.
Na grobu se je poslovil od dr. Oražna v imenu medicincev fakultetni dekan dr. Alfred Serko s sledečimi besedami:
l jubljanski medicinci so mi dali častni nalog, da se v njih imenu poslovim od Tebe, veliki dobrotnik medicinske fakultete ljubljanske in Ti ob grobu povem njih globoko hvaležnost.
Prav to čisto hvaležnost sprejmi od nas profesorjev medicinske fakultete. Mi vsi, dijaštvo kot profesorji, ki smo ena sžma bratovska skupnost, zvezana po skupnem delu in stremljenju, čutimo danes novo moč v najtežjih naših bojih in naporih. Silo te moči čutimo tem bolj. ker je prišel ta Tvoj velikodušni dar v prid našim revnim medicincem iz Tvojih rok, plemeniti Jugoslovan, iz rok Tvojih, ki si bil Jugoslovan v besedi In v dejanju.
Hvalo Ti bodo vedeli in iskrenega srca se Te spominjali — očeta — še daljni mladi rodčvi. ki bodo prihajali na ljubljansko medicinsko fakulteto.
V naši mladini boš imel lep, vreden, kipeč spomenik. Lahko naj Ti bo v naši zemlji, prijatelj! Delo prevzemamo mi, Ti pa v miru počivaj!
P
Kratke besede so to, toda lepe in iskrene, ki so segale vsem v srce, ker so prihajale iz hvaležnega in čutečega srca profesorjev in dijakov, ki so stali tudi ob grobu v bratovski skupnosti: dijak poleg svojega učitelja kot enakovreden član naše ljubljanske almae matris. Dokler bo vladal tak duh med njimi, bomo imeli dobre zdravnike in dobre ljudi, kakor je bil pokojni dr. Ivan Oražen. Blag bodi spomin plemenitemu možul
Namesto socializacije nacionalizacija
po bankah.
Po preobratu v letu 1918. so naši takratni zaupniki steklarskih tovarn v Hrastniku in Zagorju stopili v stik s podjetjem oziroma takratnim rav-.
nateljem tovarn glede socializacije teh dveh obratov. Vodstvo tovarn ni sicer takrat dalo takoj obvezne izjave za popolno socializacijo, pač pa
je bilo pripravljeno pričeti socializirati na sledeči način: Upravni svet naj bi se bil popolnil z dvema zastopnikoma iz delavskih vrst. oziroma iz vrst zaupnikov delavstva takratnih strokovno organiziranih delavcev, ki bi imela polnopravno pravico sood-ločevanja glede obrata, delavskih mezd, prodaje blaga i. t. d. Kapital tvrdke bi bil ostal v podjetju kakor je bil. Z dobičkom bi se bilo ravnalo na sledeči način: Kapital bi se bil obrestoval po zmerni lestvici, ostali dobiček pa naj bi služil za rezervni sklad, ki bi se nabiral tako dolgo, da bi privatni kapital lahko odtegnili in bi postalo podjetje skupna last uradnikov in delavcev, kar bi pozneje pomenilo seveda polno socializacijo in bi takoj, ko bi lastni kapital zadoščal za podjetje, pripadal ves dobiček v skupne namene delavstva in uradništva. O tem so se pozneje tudi v letu 1919. parkrat vršili razgovori in je podjetje že celo bilo mnenja, da bi pristalo na to. samo če bo delavstvo seveda tudi to razumevalo, in zaradi nerazumevanja podje Je ne propade. Zgodilo se je pa v drtg! polovici leta 1919. nekaj nasprotnega. Zaupniki, ki so bili takrat v vodstvu strokovnih organizacij, niso bili mlajšim delavcem v tovarnah več všeč; kar so storili, nič jim ni bilo prav it tako se jih je ob vsaki priliki napadalo in končno so mlajši ljudje pri volitvah v strokovno organizacijo to zaupniški odbor izvolili popolnoma nove ljudi, radikalne do skrajnosti po komunističnem okusu. Kmalu na to je prišlo podjetje do prepričanja, da, če bi se z onimi radikalnimi zaupni-, ki pričelo vodstvo tovarne razgovar-jati glede socializacije, ne bi bilo uspeha, ker so celo mlajši odborniki zahtevali, da naj se razdeli oziroma niim da od podjetja prostovoljno določenih K 96.000 za podporo starejših onemoglih steklarjev, in sicer v ta namen, da kupijo vino in trgujejo znjim, drugi, da se naj znesek razdeli.
Po tem dogodku je prišlo podjetje do zaključka, da manjka zrelosti, za tako formo socializacije in je opustilo vsakršno nadaljnjo misel v tem oziru. Tudi starejši zaupniki so obupali, ker so prišli do prepričanja, aa jih delavstvo ne razume, da za pametno socialno delo v socialističnem zmislu potom evolucije manjka zavednosti. Pozneje so se vršili med podjetjem in delavstvom boji po novi metodi, ki pa ne merijo na nikakršen konečni cilj socializacije, ker nimajo, ne socialističnega In ne komunističnega značaja v svojem stremljenju, nego le dnevni značaj. Ali ima podjetje obstoj ali ne, o tem se delavcem ni zdelo vredno razmišljati, na drugi strani pa podjetje ni razmišljalo, ali morejo delavci živeti s svojimi dohodki. Tako kakor je po navadi v kapitalistični družbi se je vršil ta boj brez konca In cilja.
Boj pa se nadaljuje tudi še danes. Da pa si podjetje vstvari močnejšo roko, se je začelo baviti z nacionalizacijo potom slovenskih-hrvaških' bank, ki bodo služile za to, da sl podjetje zasigura jugoslovansko vladno naklonjenost ker vlada pač rajši ščiti slovenske kapitalistične banke kakor tuja podjetja, samo da imajo slovensko ime, če je prav kapital tudi samih čifutov. Banke sl znajo pomagati s tem. da imenujejo rar slovenskih upravnih svetnikov hi kažejo polno jugoslovansko lice.
Ce smo napisali te vrstice, na mislimo s tem očitati ničesar hudega ne delavcem, ki so napravili te napake napram svojim kolegom, in ne rodjetju; zakaj vse pač gre po oni poti kakor zahteva kapitalistični razvoj. Napisali smo to le vsled tega, da delavci razmišljajo, kaj je bolje pametna taktika, smotreno se bližati ciiju, četudi trajajo leta, ali pa samo kričati in razsajati trenotno. tam in tu nekaj doseči in poganjati brez
Pavšalni Iranko v tfrtavl SHS.	S9~	Posamezna	tftev.	1	k.
V LJubllani, v pondeliek 14. marca 1921.	Lete	V.
Cifasfio jugoslov. socflalno • demokratične stranke.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po pošti ah z dostavljanjem na dom aa celo eto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, ca ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list eo pofitnine proste.
Upravništvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica SLtPL, Učiteljska tiskarna.
Stran 4.
NAPREJ.
smotra podjetje k odporu, da se pripravlja za boj z delavskim razredom. Kapitalistično nacionalizirani teh dveh tovarn se že kaže; razni uradniki že pripovedujejo, da tako ne pojde več kot dosedaj. Kaj taki izrazi pomenijo, to bodo razumeli vsi trezni delavci, zato pa je tudi najboljše. da se delavstvo vrne na ono pot, ki je sicer težka, morda komu tudi dolgočasna in predolgotrajna, to je k sistematičnemu delu za izobrazbo in spoznavanje, kaj je mogoče in kaj ni mogoče ter kako je mogoče doseči končni cilj, ker, če bo delavstvo to dobro razmotrilo, bo prišlo do prepričanja, da je to doseči, kar ima socializem v svojem končnem ciiju, mogoče le s pametno in previdno taktiko.
Dogodki v Rusiji.
LDU Berlin, 12. „Lokalanzeiger“ priobčuje vsebino brezžične brzojavke, ki jo je prinesla »Moming Post" iz Helsingforsa. Po tej brzojavki bijejo uporniki srdite boje pri Narvi na obeh bregovih Njeve. Pro-tirevolucijonarci so stavili sovjetskim oblastim v Petrogradu ultimat, ki poteče že danes.
LDU Berlin, 12. Kakor poroča „Lokalanzeiger“ iz Kodanfa, se stavke v Moskvi razširjajo. Po vesteh iz Stockholma so boji med rdečimi četami in stavkajočimi na dnevnem redu. Iz Bele Rusije javljajo o naraščanju protiboljševiškega gibanja.
LDU Varšava, 12. Železničarji Nikolajske proge so se po poročilih Iz Helsingforsa priključili protirevoluciji Oborožena kmetska četa je v Gačini uničila sovražen "olk. Po vsej Rusiji se zbirajo kmetske čete in napadajo komuniste.
C
V poročilu, ki prihaja Iz sicer jako neverodostojnega varšavskega (= francoskega) vira, čitamo danes prvič, da se protlboljševiški revoluciji priključujejo tudi kmetje.
Če Je to res, potem dobiva pro-'tibotjševiška vstaja popolnoma drugačen značaj.
Ko je nastopil 1. 1917. Lenin s svojo agitacijo v Rusiji, je stal ves ruski narod pod orožjem. Lenin je tedanjo rusko armado razbil s tem, da je rekel vojakom: „Zapustlte fronto, vrnite se domov In vzemite sl zemljo 1“
To je bila za ruskega n žika-kmeta odločilna beseda! Polki, brigade In divizije so razpadle, ker je vse drvelo domov v želji po zemlji, zemlji...
Nato je začel Lenin svoje delo v mestih, predvsem v Petrogradu in v Moskvi. Tam so bili delavci odločilen faktor in na te je boljševiški program uplival z magično silo.
Petrograd in Moskva sta postala boljševiški središči, nikakor pa ne prostrana in širna roška kmečka zemlja!
Kaj je vedel In razumel ruski kmet-analfabet o socijalizmu In o boljševizmu itd. Nič, prav absolutne nič! Odkod in kako pa? On je hotel Imeti samo svojo zemljo in to je dobil, ker si jo je vzel, pa ne kot družabno. kakor je hotel Lenin, ampak kot svojo privatno last, katero danes vedno bolj utrjuje!
Za režim v mestu se mužik ni mnogo brigal; tudi pod carskim režimom ne. On je bil vajen, da so ga tepli in če ga tepe »beli« car Nikolaj ali pa »rdeči car« Lenin, to mu je bilo zelo vseeno. On je dobil zemljo.
Ruska revolucija se kaže vedno bolj kot velik agrarno-reformnl prevrat. v primeri s katerim je boljševl-ško gibanje v glavnih mestih zelo majhnega značaja. Ruski kmet ni bil nikoli socijalist, ne boljševik, ampak — kmet! Zemlja. Zemlja ...!
Ce je torej res, da se je začelo dvigati rusko kmečko ljudstvo proti sedanjemu režimu v mestih, potem utegne poslati stvar za Lenina zelo resna. V katero smer bodo pa ruski kmetje obrnili svoje gibanje — to je r-a veliko vprašanje, na katero danes nihče ne ve odgovora.
Stev, 59.
Politične vesti.
-f- Seja ustavotvorne skur,rxlne. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ivan Ribar je za ponedeljek 14. t. m. ob osemnajstih sklical sejo ustavotvorne skupščine z naslednjim dnevnim redom: Določitev dnevne-, reda naslednie ckunščlne. Na tej seji se bo podaljšal rok ustavnemu odseku za šestnajst dni.
+ Klerikalni politični shod za obrsmbo vere se je vršil včeraj v dvorani hotela Union. Na shodu je bil silen nemir, ker so neki ljudje prirejali nemire popolnoma po ne-
potrebnem in s tem povečali „mu-čeništvo“ in »preganjanje**. O stvari pa še Spregovorimo.
+ Detneutl. Belgrajsko češkoslovaško poslaništvo dementira vesti beograjskih H-stov o mobilizaciji y Češkoslovaški republiki. — Kakor znano, dementiji navadno potrjujejo resnico.
+ »Svoboda« zborovanja. V delavski zbornici je bila dedavska konferenca, ki ul bila ničesar drugega, kaitor majhno komunistično zborovanje. Prisotni so bili tudi komunistični poslanci. Ker so taka zborovanja prepovedana, je mestna uprava, ki je bila o zborovanju pravočasno obveščena, zborovanje razpustila. Poslance so izpustili, druge udeležence pa so odvedli na policijo, kjer so jih zaslišali. Vodila se bo proti njemu preiskava. — Tako poroča Ldu iz Belgrada.
■+■ Prva znamenja. Na Madžarskem vlada splošen nered. Kmečko ljudstvo sc upira naredbam budimpeštanske vlade n je zlasti ogorčeno nad večnimi rekvlzicijaml svojih pridelkov. Med vojaštvom, ki prihaja rekvirirat in med kmeti nastanejo mnogokrat krvavi pretepi Tako jo zadnjič prebivalstvo Vecsenyja in Szekszarda šiloma pognalo rekvizicijski oddelek v beg. To usodno vpliva na disciplino v arniiidi. Mno-že se slučaji vojaških beguncev in s tem znamenja, da je ljudstvo voljno napraviti konec madžarski krščanski strahovladi.
* + Holandci prot! francoskim nasll-stvom. Vesti, ki so prišle iz Amsterdama, so vzbudilo govorice, da so holandski trgovski krogi pozvati vlado, naj pri zvezi narodov protestira proti gospodarskim prisilnim odredbam antente zoper Nemčijo, ker smatrajo te odredbe kat škodljive za trgovino med Nemčijo in nevtralnimi državami.
+ Francoski militarizem. Francoski senat je odobril zakonski načrt glede vpokll-canja letnika 1921. Vojni minister Barthou je izjava, da je nemogoče izhajati pri tem položaju s samim letnikom 1920. Francila Je v svojem bistvu miroljubna. Nihče je ne more obtoževat! imperializma in svojo miroljubnost lahko sama dokaže. Preveč je trpela v vojni, da bi si želela novega kr-volitja, pozna pa nevarnosti, ki bi jih poro* dila nezadostna vojaška pripravljenost.
+ Poljski se pripravljat Brzojavke Iz Varšave poročajo, da je vlada odred Ra splošen popis vseli mož, ki so sposobni nosati orožje. Ta odredba je vzbudila veliko paniko in ljudstvo s strahom pričakuje tre-notka, ko bo razglašena splošna mobilizacija.
+ Italija—H HciMNi proti v Udi. Kakor poroča »Corriere delta Sera«, je socialistično - parlamentarna skupina spreje’a dnevni red, v katerem se izjavlja, da je sedanji kabinet kriv notranje - političnega pj. ložaja, in v katerem se socialistični poslanci pozšvijejo, naj delujejo za kar najhitrejši padec vlade.
+ Robert Smilile, predsednik angleške rudarske federacije, je podal Izvrševalne-mu odboru svojo ostavko Robert Smillie je bolan in potrebuje počitka.
+ Mednarodni kongres moskovskih sindikatov je bil preložen na dan 1. iuHja. Vršil se bo v Moskvi.
-t- Grol Julij Andrassy je bfl izvoljen za predsednika madžarskega krščansko-nacionalnega udruženja. Vstop grofa J. An-drassyja v kršč.-nac. stranko bo ta v javnost. manifestirala s tem, da prestopi v Narodni skupSčini iz levice v četrtnim. — Mi gremo naprej! , „,
Dnevne vesti.
Poklici poslancev v konstituanti. Ko
so se pregledali vsi dokumenti poslancev, se je videlo, da ie izmed 419 poslancev 152 državnih uradnikov* 104 zemljeradnlki in posestniki, 52 odvetnikov, 13 zdravnikov, 20 duhovnikov, 17 novinarjev, 16 zasebnih uradnikov, 15 trgovcev, 8 obrtnikov, 9 delavcev, 4 dijaki, 3 rentirjl in 6 pisateljev.
Promet med Ljubljano hi Trstom. Iz Belgrada javljajo: Med našo in italijansko železniško delegacijo se je dosegel sporazum glede prometa na postojnski progi. Odslej bodo vsi vlaki redno vozili.
Z univerze. O. profesor dr. Ivan 2olger bo imel nastopno predavanje: »Novo meddržavno pravo«, v sredo dne 16. marca 1921. ob 11. v zbornici.
Minister Draškovič in minister Jankovič sta odpotovala v Južno Srbijo, da bi si ogledala kako je in kaj s pomirjevanjem vročekrvnih »odmetnikov«. Baje gre zadeva na bolje, odkar je bila objavljena ministrska amnestija in odkar so zamenjali neke dosedanje politične uradnike z novimi, »ki niso tako... nesposobni«. Vendar v vseh krajih še ni popolne varnosti. — Kako pa. če se sprehajata po tistih krajih minister Draškovič in minister Jankovič!?
Goljuiim misijonar. Po Ljubljani se je zadnji čas klatil neki »misijonar« Iz nekega francoskega samostana, ki je razne stranke zdravil z raznimi vodami ki zdravili, ki jih je sam kuhal. Ovadili so ga zaradi »pa-darstva«.
Zahvala. Najiskrenejša zahvala vsem darovalcem, fcl so ml priskočili na pomoč
v moji bolezni in mi olajšali breme trpljenja in bede. S hvaležnim srcem se zahvaljujem tudi tistim, ki so v mojem imenu prosili darovalce, da sem prejel podporo v skupnem znesku 415 KI — Klamfer Simon, tovarniški delavec.
»Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih« ima v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 6. popoldne v dvorani mestnega magistrata izreden občni zbor.
Odbor Podpornega društva za ubožne dijake drž. realne gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se najprisrčnejše zahvaljuje velfltodušnhn darovalcem za bogata darila, radi česar se je letos moglo razdeliti med prosilce 7000 K.
Tedenski zdravstveni izkaz ljubljanske občine. V tediiu od 27. februarja do 5. marca je bilo 25 novorojenčkov (17 m., 8 ž.) in 2 rnrtvo-rojenčka; umrlo je pa 27 oseb (13 m., 14 ž.), in sicer za življensko slabostjo 1, za jetiko 5 (1 m.. 4 ž.), za Pljučnico 2 (tujca); za dušljivim kaš-Ijom 1, za možgansko kapjo 1, za srčno hibo 4, za rakom 1, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 9, za slučajno smrtno poškodbo 2. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: 1 oseba za davico, za škrlatinko 1, za dušljivim kašljem 1.
Iz strok, organizacije.
Brivski pomočniki, pozor! Vse brivske pomočnike opozarjamo, naj ne potujejo v Ljubljano in tu iščejo dela, ker se nahajajo brivski pomočni-ki v Ljubljani v mezdnem gibanju za zvišanje plač.
Izredni občni zbor osrednjega društva brivskih pomočnikov se bo vršil v torek 15. t m. ob 20. url v gostilni Košak (poies trgovine Perdan) v Kopitarjevi ulici z dnevnim redom: Volitev novega odbora: slučajnosti.
Kulturni vestnik.
Damir Freigel: Tik za fronto. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga, Broš. 36 K, po pošti 2 K več. — Vojni dogodki v Gorici od laške vojne napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir teh 21 črtic. Nervozno vrvenje ob odhodu zadnjega vlaka, ko so odhajajoči izročili pisatelju svoja stanovanja v varstvo, obiski sovražnih letal s skrivnostnimi lističi, prvi strel ob varnem zavetju trdno obokane kleti, zanimivi slučaji vojne psihoze in pro-filakse proti nalezljivim boleznim, originalni občni zbor pevskega društva iri nešteto drugih zakulisnih dogodkov — vse to je predmet prijetnega kramljanja. Blagor mu, koimtr je ostalo med žvižgajočimi šrapneli in tulečimi granatami todiko neprisiljenega humorja! Seveda sl ga je znal pisatelj priboriti po svojih tesnih zvezah z raznimi gostilničarkami in prijatelji tudi še tedaj, ko se je že gosposka s svojnni kategoričnimi nasveti vmešavala v uporaba pijače In živR. — »Uradni dan«, »JurUlično tempiran gratmrf«, »Robinzonova odkritja«, »Pasji dan« in še več drugih siprojvljo v dobro voljo tudi najbolj čmernega filistra. Primorskim rojakom bo vzbujala knjiga otožno - vesele spomine, vsak prijatelj zdravega humorja pa ostane pisatelju hvaležen za prijetne urice, kj mn bo knjiga naklonila v obilni meri. — Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Alols Jlrasek: Filozofska hlstorlia. Sre-dlšnjica Češko - Jugoslavenske naklade J. Herojk je izdala slavno hi najboljše delo A. Jtraska njegvovo Filozofsko hlstorijo v hrvaškem prevodu profesorja Jtadre Pro-chazke.
Nemška najdba srbskih narodnih pesmi. V belgrajskem »Srpskom Književnem Glasniku« piše dr. O. Gesemann, zasebni docent slavistike na monakovski univerzi, o svoji najdbi zbirke srbskih narodnih pesmi. Ta zbirka je baje obsežnejša kot vse slične zbirke, prirejene pred 1. 1814., ko je začd Vuk Stefanovič Karadžič Izdajati svojo zbirko. Leta 1913. so našli v univerzitetni knjižnici v Erlangcnu v nekom predalu rokopis, obsegajoč nad 1000 strani. Najditelj, znan! germanist E. Steinmaycr, ni poznal niti izvora niti jezika niti pisave; šele monakovski slavist Erich Berneker Je dognal, da vsebuje rokopis zbirki srbskih narodnih v cirilici pisanih pesmi. Za leto izvora smatrajo leto 1730. Epične pesmi, ki jih le skupno 217, so znane srbske narodne pesmi; so tu še pesmi o kraljeviču Uparku, in dr. Ker opeva ena od njih tudi graničarje princa Evgena, domneva Gesemann, da je rokopis nastal na ozemlju vojaške granlce v vzhodni Hrvaški in zahodni Slavoniji, kjer se stika dvoje narečij. Zbirko bo pod dr. Ge-semantiovira uredništvom Izdala »Srbska akademija znanosti.«
Društvo slovenskih leposlovcev
ima v pondeljek, 18. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih «Sloven ske Matice« v Ljubljani svoj I. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blagajnika; 4, poročilo nadzorstva; 5. samostojni predlogi; 6. slučajnosti. — Gg. člane, ki so s članarino (5 K mesečno) morda Še
kaj na dolgu, uljudno prosimo, da bi to zadevo takoj uredili, ker član neha biti. kdor je tri mesece zaostal z društvenimi prispevki (§ 8. b dr. pr.). — Predlogi, o katerih naj občni zbor veljavno sklepa, se morajo društvenemu odboru (Ljubljana, Kongresni trg štev. 7) poslati vsaj 14 dni pred zborovanjem ( §22. dr. pr.). Odbor.
ioeSii
Maribor. 7. marca 1921. V De*
lavskem domu se je vršil dobro obiskan shod vlakopospeševalnega osobja mariborske kurilnice ki je poleg raznih stanovskih zadev razpravljal tudi o položaju, ki je nastal vsled razkola v železničarski organizaciji. Shodu je predsedoval sodrug: Kreinik; poročal pa je o prvi točki sodrug Postrak. Na shod je prišel tudi pokrajinski tajnik gospod Josip Petrič in poslanec sodrug Kopač. Po izčrpnem govoru sodr. Post-raka, zakaj je postala nekdaj tako močna železniška organizacija nesposobna. braniti koristi železničarjev, se je priglasil k besedi g. Petrič, ki je skušal ovreči hude obtožbe, ki so padale na centralno vodstvo Spl. žel. organizacije. Trdil je, da se centralno vodstvo ni nikdar pečalo s politiko, ali moralo se je naslanjati na tedanjo komunistično stranko, da-si je bila organizacija včlanjena v Amsterdamski internacionali. Stavka je morala izbruhniti, ker je bil Protokol sporazum« razveljavljen. Da so take razmeri nastale, je kriv splošen položaj v težavi. Konstati-ra, da se železničarjem odvzema eno pravico za drugo. Socialno demokratična stranka je delala proti nam, kar priča, da je Ant. Kristan zatrjeval,, da bo vlada porabila 2 milijona kron, da razbije Savez. Pri vsaki organizaciji se dogaja, da so delavci odpuščeni. Pri južni železnici smo že spravili vse železničarje, ki so bili odpuščeni nazaj in tudi pri državni železnici bomo to dosegli. Tako n. pr. je bil te dni zopet v službo sprejet sodrug Šel v Zagrebu. Jelič je kriv vsega preganjanja m pa njegov vreden tovariš dr. Korošec. Končal je s pozivom, da naj člani ostanejo zvesti svoji prejšnji organizaciji, katera se bo reformirala v Zagrebu na kongresu koncem marca. Popolno svobodo imate sklepati o tem vprašanju.
Na to je dobi! besedo sodrug Kopač, ki je ovrge! predgovornikova izvajanja na sledeči način: 1. Opisal je na kratko zgodovino Splošne 2. O. po razsulu Avstrije, do trenotka ko je Petrič prevzel tajništvo že s Savezoin združene organizacije. predložitev prve spomenice in konstatiral, da je Protokol sporazuma ravno sodr. A. Kristan podpisal in da ga je razveljavil dr. Korošec. Nisem poklican, da branim Kristana, ali smelo trdim, da sodr. Kristana pri razveljavitvi »Protokola« ne zadene nobena krivda in če so železničarji dolžili njega, so to storili le iz osebne mržnje in ker so bili napačno poučeni. Da se je pokrajinsko tajništvo in tudi centralno vodstvo pečalo več s politiko, kakor z stanovskimi stvarmi, dokazuje dejstvo, da so vsi govorniki, med njimi tudi Petrič, udrihali edinole po socialnih patriotih in povzdigovali diktaturo proletarijata. Koliko zahrbtnega blatenja in obrekovanja so morali naši sodrugi prenašati od teh nasilnežev, dasi so zastopali nemoteno interese železničarjev ne-glede kleveta. Kavrič sam je Izjavil, da so zastopniki slovenskih železničarjev najbolj silili na štrajk, ker baje niso mogli zadržati železničarjev — kar ne odgovarja resnici. Ko ie pa štrajk Izbruhnil, niso imeli poguma prevzeti odgovornost zanj. Da so se voditelji poskrili — to vodstvu ne bode nikdar odpustil zapo-den železničar.
Kar se pa tiče amsterdamske Internacionale, je bil pristop na papirju. dejansko ste pa izstopili iz slovenske strokovne komisije In pristopili C. S. Viječu v Belgradu, ki je bilo po Vukovarskem kongresu reprezentant komunistične stranke. Ker so nekateri člani proti temu
oponirali, med lemi tudi obadva cen« ‘Jalna tajnika sodruga Pavičevič in Krečič in še nad sto drugih, se jih jel enostavno pometalo na cesto. ‘ Kar;
sprejptr!'CCni)OSXxedOVania za zoPe1«1 na nima	-6"'11 železničarjev,
pa nima Petuč in ž njim vsi komu*
rasti nikakih zaslug. Ce bo v krat* kem večje število odpuščenih želez* mčarjev zopet sprejetih v službo je to zasluga intervencije našega kluba ki je predložil seznam 420 po ne* dolžnem odpuščenih železničarjev, med njimi tudi sprejem sodr. Šela, Ko je sodrug Kopač ovrgel Petriče* ve opravičbe, je shod soglasno za* ključil, izstop iz prejšnje organizacij Je In korporativno pridružitev novo ustanovljeni organizaciji »Strokovnemu društvu železničarjev«, kamor prenese tudi premoženje prejšne skupine. Pokrajinski tajnik Petrič .ie pa dejal: Saj sem že poprej vedel, da se bo to zgodilo. Shod je trajal 5 ur.
Gospodarstvo.
~ Ljubljanski trg. Mesa vseli vrst j« na trgu dovolj. Kvaliteta zoveieta mesa v. splošnem ni prvovrstna. Cena zadnji det 30 K, prvi det 28 K. Vsled zelo različne kvalitete govejega mesa sc bo morala uvesti klasifikacija in kvaliteti prhnemo določiti cena. Slanina na trgu zaostaja, ker ni kupcev. Plačuje se povprek po 48 K ks. Svinjsko meso se je pričelo močneje kupo« vati, cena I. vrste 32 K, II. vrste 30 K. Te, kij ega mesa je na trgu v izobilju, cona L vrste 24 K, II. vrste 22 K. Vsled onemogo* čenega izvoza je pričakovati zopetnega padca cene telečjemu mesu. Z jajci je bit ta teden delno založen po ceni 2 K za kos, ker se je preprečilo prekupčevanje jajc S tem, da je tržna straža od vsakega vlaka privedla kmetice na trg. Občinstvo se pne« sl, naj naznani vse one prekupce po inestUj ki brez obrtnega dovoljenja kupujejo jajca in zbirajo zaloge. Ime ostane tajno. Domači sadni trg pojenjuje til se donašajo le šc la« bolka slabe kvalitete po ceni S do 10 K kg, Mlečno preizkušnje zadnjih 14 dni so spra* vile na dan zopet nebroj potvorb.
Trgovski stiki med Ameriko iu Ra sijo obnovljeni? Iz Moskve poročajo: Arno-rikancc Vanderllp, ki se je zopetno vinil sem, naznanja, da bodo trgovski stiki mej Unijo in Rusijo obnovijenl v najbUijih duelu Naročila, ki so bila odpovedana prt odhodu Martensa Iz Unije, bodo enako obnovljena. 20% ameriškega ladjevja je pripravljenega, da prepelje spomladi za Rusijo v Ameriki naročeno blago čez Revai n Rigo. V teku enega leta bo dostavljenih 2000 lokomotiv. V nadaUnili dveli lotih dobi Rusija še 5000 lokomotiv. Pripravljen! smo, pravi Vander-liiP, obnoviti z Rusijo trgovske stike še pred podpisom angleško - ruske trgovske pogodbe.
— Ameriški krediti evropskim državam. Kakor poroča »Cliicago Tribune*, )e novi ameriški zakladni tajnik izjavi!, da namerava dolg zaveznikov konsolidirati z raztegnitvijo odplačil na 50 ict. Ustaviti je dal izplačevanje posojil Clrški, Liberiji iu Češkoslovaški, dokler kongres ne bo odločil o posojilih drugim državam.
— Rumunska se prodaja francoskemu in angleškemu kapitalu. Rumunska vlada išče posojila krog 1 milijarde le]ev. Posojilo naj bi ji dal konsorclj angleških in fran« coskih bank, ki bi v zameno za to smel 30 let izrabljati vsa mineralna olja na Ru.< muiisketn.
Listnica uredništva.
Sodrug Franc Rlnahlo. Vašo notico Siru prepozno sprejeli In vsled tega ni mogli biti objavljena. — Sodružnl pozdrav!
lili
• »
mala, sa odda.
Naslov v upravi ^NAPREJ
Sprejme se
za fino d«lo m f	l*"!*	**'
(StfparioK)- P‘«ea P° dogovoru.
Preieren, CclovSka cesti 8?.
Ljubija ■»••Slika.
I. SANDRIN
LJUBLJANA
velika zalo#«
n«akowr»t»aa*
USNJA
In boksa
na debelo
kol* podplatov, gonilnih Jermanov
MESTNI TRO6
Izdaiatell: Ivan MHnar.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Ljubljani,
OdRovorni urednik; .lak. Vehovec