Poltnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurl 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. fab b. - Letnik XIX. Celovec, petek, 28. avgust 1964 Štev. 35 (1151) Ob letošnjem zasedanju Interparlamentarne unije V Kobenhavnu na Danskem zaključuje te dni Interparlamentarna unija svoje 53. zasedanje. Na zasedanju je zbranih 600 parlamentarcev iz 66 držav, s čemer so na tem mednarodnem zasedanju zbrani parlamentarci kot predstavniki oblasti iz več kot polovice držav sveta. Zbrani so v duhu pobude, ki sta jo pred 75 leti dala Francoz Frederic Passy in Anglež William Cremer in v duhu ustanovne listine te prve, svet obsegajoče organizacije, ki je bila ustanovljena pred 70 leti: • vplivati na zunanjo politiko držav v svetu neglede na trenutno politiko njihovih vlad, ® usmerjati razvoj mednarodnih odnosov in ® krepki zavest o medsebojni povezanosti sveta ter s tem podpirati težnje po sodelovanju neglede na meje in trenutni položaj v mednarodnih odnosih. Zadnja konferenca interparlamentarne unije je bila pred letom dni v Beogradu takorekoč takoj po tem, ko je bil v Moskvi od zunanjih ministrov ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije podpisan sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Konferenca v Beogradu je tedaj potekala vsa v znamenju pospeševanja tega procesa popuščanja mednarodne napetosti. Letos akta, ki bi podobno lanskemu moskovskemu sporazumu kazal na nadaljno popuščanje mednarodne napetosti, še ni bilo. Nasprotno lahko trdimo, da se je po ublažitvi mednarodnega vzdušja v zadnjih letih prav v zadnjih tednih mednarodni položaj spet zaostril. V žariščih mednarodne napetosti, v Vietnamu, na Cipru in v Kongu je prišlo do vojaških napadov, ki nosijo v sebi ..evarno žerjavico za razplamtenje večjih oboroženih spopadov in z njimi klice za povečanje mednarodne napetosti. Interparlamentarna unija v Kobenhavnu je nedvomno sprožila konfrontacijo mnenj v teh vprašanjih in bo s tem prispevala k razbistritvi pojmov ter dala koristne pobude za pomirjenje duhov, ki so sprožili nastale napetosti. Mednarodni položaj, v katerem sedaj zaseda, gotovo ni lahek, vsekakor težji, kot je bil pred letom dni, ko je tudi od merodajnih krogov in ZDA vela prijetna sapica prizadevanja za popuščanje mednarodne napetosti in za koeksistenco, za mirno sožitje narodov in ljudi, neglede na njihovo polt. Ob vrstečih se napadih ameriških belcev na ameriške črnce, ob stalnem zaostrevanju notranjepolitičnega vzdušja in ameriških stališč do mednarodnih vprašanj, ki jih je sprožila Goldsvaterjeva kandidatura za bližnje predsedniške volitve v ZDA, gotovo ni pretirana trditev, da se kaže tam razvoj, na katerega imajo desničarski krogi in ekstremisti zaenkrat večji vpliv, kot pa krogi, ki zastopajo stališče ublaževanja mednarodnih odnosov. Čeprav se s temi dogodki splošni nosilni tok mednarodnega dogajanja, ki je bil lani sprožen v Moskvi, ni ustavil, bo morala sedanja kobenhavska konferenca bolj kot zadnje konference pred njo pri urejanju mednarodnih odnosov opozoriti na probleme razorožitve, ki so prešli nekam v pozabo, katere pa je treba rešiti, ker drugače ne more priti do pomiritve ne v Vietnamu, na Cipru in v Kongu, niti ne v ZDA, ki imajo gotovo največji delež krivde za zadnje dogodke na teh žariščih mednarodne napetosti. Ta njena naloga ni nič manjša kot je njena naloga pospeševanja ustvarjanja boljših gospodarskih, družbenopolitičnih in kulturnih odnosov v svetu, kar je podlaga za mir, varnost in sodelovanje v svetu. Bivši minister Afritsch umrl V noči od torka na sredo je na Dunaju nepričakovano umrl bivši zvezni minister za nbtranje zadeve Josef Afritsch. V starosti 63 let ga je zadela kap. Po poklicu vrtnar, je služboval pri dunajski Občini, kjer se ije naglo povzpel na vodilne položaje. Od leta 1945 do 1959 je bil dunajski mestni svetnik, od tedaj do leta 1963 pa notranji minister. PO DEMONSTRACIJAH V JUŽNEM VIETNAMU: Diktator general Kan odstavljen V torek je vojaški revolucionarni svet Južnega Vietnama na zahtevo razjarjenih ljudskih množic odstavil južnovietnamskega diktatorja, generala Kana, ki se je šele pred kratkim s pomočjo Američanov povzpel na čelo južnovietnamske vlade. Ko je 17. avgusta proglasil začasno ustavo, s katero se je postavil za neomajenega diktatorja nad svojem ljudstvom, je prišlo do prvih demonstracij in spopadov ljudstva z vladno vojsko in z Američani. Ti spopadi so se iz dneva v dan stopnjevali in se iz Sai-gena razširili na ostala mesta Južnega Vietnama. Vojaškemu revolucionarnemu svetu ni preostalo drugega, kot da je Kana odstavil. Demonstranti v Saigonu so v ponedeljek vdrli v radijsko postajo in v ministrstvo za informacije in ga razdejali. Pri teh demonstracijah je sodelovalo nad 15.000 ljudi. Ko se je v torek v Saigonu ispet zbralo nad 20 tisoč demonstrantov in ker so tudi po drugih mestih demonstracije začele zavzemati vse večji obseg, je revolucionarni komite 60 oficirjev klonil. Odstavil je Kana kot predsednika države in obljubil, da bo razveljavil njegovo ustavo ter razpisal volitve državnega predsednika. Po njegovi izvolitvi bo revolucionarni svet odstopil. Svet je vendar sklenil, da naj Kan in njegovi ministri do nadaljnjega opravljajo posle vlade. Medtem se po časopisnih vesteh boji proti pripadnikom Kana in drugim pobornikom ameriške vojne strategije nadaljujejo, moralna srla vladnih vojaških enot pa razpada, kar je razumljivo, ker je bila letos v Južnem Vietnamu zamenjana že tretja vlada. Odstavitev Kana je povzročila med ameriškimi vojaškimi krogi v Južnem Vietnamu pravo paniko. Odstavitev je namreč zelo klavern konec igre, ki so jo igrali od 17. avgusta naprej in ki je stala od tega časa do ponedeljka življenje 284 ameriških vojakov ter zahtevala med njimi okoli 2000 ranjenih. Brezglavost je spričo takega rezultata njihovih prizadevanj za »ohranitev svobode" v Južnem Vietnamu zelo razumljiva, tembolj ko tudi že sami pričenjajo spoznavati, da so sedaj propadli njihovi načrti za uničenje Vietkongovega narodnoosvobodilnega pokreta v Vietnamu. Navzlic temu pa v V/ashingtonu še nočejo popustiti. V torek zvečer je prišlo i'z V/ashingfona uradno sporočilo, da bodo nudile ZDA Kanu, čeprav je odstavljen, še naprej svojo polno moč. Palmiro Togliatti V torek je bila v Rimu zadnja žalna svečanost za umrlega generalnega sekretarja Komunistične partije Italije, Palmira Togliattija, preden so ga izročili materi zemlji. K svečanostim, ki so se začele na sedežu stranke in dosegle svoj višek na trgu Sv. Janeza, se je zbralo več stotisoč Italijanov od Sicilije do Alp, da izkažejo svojemu velikemu delavskemu voditelju poslednjo čast. Pogrebnih svečanosti so se udeležile delegacije komunističnih in delavskih strank iz 27 dežel. Na čelu dolge vrste žalnih gostov z več kot 4000 venci je bil venec italijanskega ministrskega predsednika Mora in komunistične stranke Sovjetske zveze. Togliatti je umrl v petek minulega tedna na posledicah kapi, ki ga je prej zadela na oddihu na Jalti. Rojen 26. marca 1893 v Genovi je pravno fakulteto končal v Turinu, kjer je skutpno z Gramscijem ustanovil KPI. Leta 1922 je postal član njenega centralnega komiteja, leta 1926 pa njen generalni sekretar. Z njim na čelu je KPI prebrodila vse težave notranjega oblikovanja in dozorevanja. Razvila se je v enega najmočnejših političnih oiniteljev povojne Italije. KomandantBundeswehra vojni zločinec Predvolilni kongres demokratske stranke ZDA Predvolilni kongres demokratske stranke v kopališču Atlantic City, na katerem je zbranih okoli 5000 delegatov iz vseh pokrajin ZDA in ki ima nalogo, da izvoli kandidata za predsednika in podpredsednika ZDA, poteka v senci rasističnih spletk v Ameriki. Kandidat za predsedniško mesto je dosedanji predsednik ZDA Lyndon Johnson, za kandidata za podpredsedniško mesto pa bo verjetno izvoljen senator Humprey iz Minesotte. Uradna volilna kampanja se bo pričela 4. septembra. Kongres je začel zasedati v ponedeljek, nje- oborožene sile ZDA, pri čemer je predsednik govo trajanje pa je bilo določeno za 4 dni. Preden je pristopil k volitvam kandidatov za predsednika in podpredsednika ZDA je odobril volilni program demokratske stranke za te volitve. Njegov osnutek je bil objavljen pred začetkom kongresa in poudarja željo po ohranitvi mitu, hkrati pa potrebo, da se krepijo Kupna moč šilinga pada VLADA PRED ODGOVORNIMI ODLOČITVAMI Po mesečnem poročilu Avstrijskega inštituta za gospodarsko proučevanje je avstrijsko gospodarstvo v poletnih mesecih zajela živahna konjunktura, z njo pa ponovna podražitev življenjskih potrebščin. Zaradi teh docela neupravičenih podražitev je avstrijsko prebivalstvo vedno bolj vznemirjeno. Tekoči protesti proti padraževanju, ki se vrstijo v tem tednu, so prisilili člane vlade, da so se pričeli baviti z vprašanjem, kako bi ustavili sedanji tok podraževanja. Razgovori v tej smeri so v teku, vlada pa se bo z vprašanjem bavita na prvi seji 15. septembra. izključno pooblaščen, da odloča o uporabi atomskega orožja. V primerjavi s programom republikancev posveča po mnenju tiska program demokratov večjo pozornost vprašanjem miru, njegova podpora pravicam črncev pa je zelo zmerna. Črnski problem je spričo zaostritve tega vprašanja s strani republikancev tudi za demokratsko stranko eno najbolj kočljivih vprašanj. Črnski problem postaja notranjepolitični problem ZDA številka 1. Na kongres demokratske stranke sta prišli iz zveznih dežel Mississippi in Alabama po dve delegaciji, ena »popolnoma bela«, druga pa mešana. Beli delegaciji sta napovedali, da bosta kongres zapustili in pri volitvah podprli Goldsvaterja, če bodo h kongresu pripuščeni tudi črnski delegati. Ker kongres njuni zahtevi ni ugodil, sta ga v torek zapustili. Pokrajinski odbor združenja partizanov Italije v Firencah je po mednarodni federaciji bivših udeležencev odporniškega gibanja začel akcijo, da bi sedanjega generalnega inšpektorja zahodnonemškega Bundes-wehra, generala Heinza Treittnerja postavili pred sodišče zaradi vojnih zločinov. Združenje partizanov v Firencah obtožuje Tretitnerja, da je bi!l leta 1944 ikoit preizkušeni nacistični komandant poslan v Italijo z nalogo, da uniči partizane. Južno od Rima je formiral 4. divizijo nacističnih padalcev, ki je pod njegovim poveljstvom izvajala množične represalije proti prebivalstvu, divjaško pobila tisoče partizanov in državljanov v pokrajinah Toscana in Emilla ter opu-stošila Firence. Razen tega je Treittner od začetka Hitlerjeve agresije na Evropo leta 1939 neposredno sodeloval pri Invaziji na Nizozemsko, Belgijo in Grčijo. Odbor iz Firenc tudi zahteva, da se italijanska Vlada proslavi na ustrezno stališče, »tako da bi bil ta Vojni zločinec, ik'i danes zahteva atomsko orožje za zahodnonemško vojsko, odstavljen s svojega položaja, ker pomeni nevarnost za mir v svetu". Romunija in Pariz praznovala dvajsetletnico osvoboditve Romunija je v soboto in nedeljo praznovala dvajsetletnico svoje osvoboditve. Proslave so se začele v soboto s slavnostnim zasedanjem velike narodne skupščine v Bukarešti, ki se je je udeležilo okoli 3000 delegatov, veteranov antifašistične vstaje in drugih gostov ter delegacije 13 socialističnih dežel. V slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik Dej, je bilo Uporniki proti Combeju vztrajno napredujejo povedano, da je napravila Romunija v zadnjih 20 letih v svojem razvoju velik korak naprej. Industrijska proizvodnja se je v tem času povečala za 800 °/o, narodni dohodek pa je trikrat večji kot je bil. Ko je govoril o odnosih med socialističnimi državami, je Dej poudaril, da je treba enotnost socialističnih dežel še naprej krepiti, ob zaključku pa se je zavzel za to, da bi se Balkan spremenil v področje miru in odnosov dobrih sosedov na vseh toriščih življenja. Kongo je v nevarnosti, da poslane drugi Vietnam. Po istih metodah kot pred leti v Vietnamu, pričenjajo ZDA sedaj tudi v Kongu postavljati svoje postojanke. Zatem, ko so v Kongo poslale človeka svojega zaupanja, Moiza Čombeja, so mu poslale za 10 dni tudi svojega svetovalca v osebi državnega sekretarja Mennen V/lUiamsa, da prouči položaj in da bodo »videle, kako Čom-beju pomagajo". Medtem se po Kongu že kretajo ameriški »strokovnjaki", Čombejeva vojska pa je čedalje bolj opremljena z ameriškimi letali in tanki. Poleg ZDA postaja tudi Južna Afrika zvesti zaveznik Čombeja. V Južni Afriki dnevno rekrutirajo »prostovoljce" za Čombejevo vojsko .in jim zagotavljajo mesečno plačo 100 funtov, kar predstavlja vrednost 7.200 šilingov. Med prostovoljci je vedno več državljanov zahodnoevropskih dežel. V Leo-poldville jih z orožjem vred prevažajo južnoafriška letala. Politično in Vojaško vmešavanje ZDA in Južne Afrike v Kongu je izzvalo val protestov s strani afriških dežel, Sovjetska zveza pa je zagrozila, da bo v primeru, da tuje intervencije ne prenehajo, tudi ona posegla v dogajanja v Kongu. Navzlic tem intervencijam in Čombejevim represalijam nad prebivalstvom, kateremu pleni premoženje in ga zapira v koncentracijska taborišča, pa sile kongoškega narodnoosvobodilnega odbora naraščajo. One kontrolirajo več kot polovico dežele. V vrstah Čombejeve vojske pa nezaupanje čedalje bolj narašča. V nedeljo pa je bila v Bukarešti tradicionalna vojaška parada, ki je vsako lato na ta dan, ko slavi Romunija svoj državni praznik. Letos se je za njo razvila veličastna povorka, v kateri je sodelovalo skoraj pol milijona prebivalcev in ki je trajala več kot pet ur. V istem času je tudi Pariz praznoval dvajsetletnico osvoboditve. Proslave so tam trajale od četrtka 'do torka in so hile največja povojna slavnost v Parizu tako glede trajanja, kot glede števila političnih osebnosti, veteranov iz vrst osvoboditeljev Pariza in prebivalstva, ki je sodelovalo. Proslave so zaključili z velikim zborovanjem v torek pred mestno hišo, kjer je govoril predsednik de Gaulle in katerega so se udeležile delegacije številnih evropskih glavnih mest. Pozno, a ne prepozno spoznanje V stremljenju z vključitvijo v Evropsko gospodarsko skupnost trdijo nekateri vodilni avstrijski politiki, da je ta vključitev potrebna zaradi tega, ker je Avstrija v svoji zunanji trgovini z deželami te skupnosti tako povezana, da gre več kot polovico njenega izvoza v te dežele in da pride več kot polovica avstrijskega uvoza prav iz teh dežel. Ko je pred kratkim pri utemeljevanju potrebe vključitve v EGS govoril o možnostih razširitve avstrijske zunanje trgovine, je minister za trgovino, dr. Bock, celo trdil, da so možnosti razširitve avstrijske zunanje trgovine in blagovne menjave na številne druge dežele v svetu takorekoč izčrpane, ker Avstrija iz njih ne more več izvažati, kakor v nje uvaža. Po njegovem ima Avstrija potemtakem samo še možnost, da razvija svojo zunanjo trgovino z EGS in z deželami Malega območja za svobodno trgovanje v Evropi, to je z EFTA, katere članica je itak že. Ker gre približno ena četrtina avstrijskega blaga v izvoz, je poudarjal minister dr. Bock, je Avstrija naravnost dolžna, da se ob varovanju svoje nevtralnosti sporazume za vključitev v EGS. Avstrijski gospodarski krogi, zlasti nekatere industrije govorijo druge besede, kot jih govori minister dr. Bock. Z njihove strani je vedno spet slišati bojazen pred dnem, ko bi tudi v Avstriji pričele veljati obveznosti, ki so jih prevzele dežele v okviru EGS. Ta bojazen je tudi razumljiva, ker po eni strani avstrijska industrija ne more pričakovati, da bi se zaradi tega njen izvoz v te dežele povečal, po drugi strani pa vidi nevarnost konkurence njihove industrije, ko bi morala odpreti meje za neomejen uvoz iz njih. Njihova konkurenca dela avstrijski industriji že sedaj dosti preglavic. V pasivumu svoje zunanje trgovine, hi je lani znašala 9,1 milijardo šilingov, je Avtsrija najbolj pasivna v trgovini z deželami EGS in sicer za 8,7 milijarde šilingov, medtem ko je v zunanji trgovini z deželami EFTA, izvzemši Veliko Britanijo, in z vzhodnoevropskimi deželami aktivna. Pri avstrijskem izvozu v dežele EGS gre v največji meri za les ter za produkte avstrijske živinoreje. Glavna partnerja sta tukaj Italija in Zahodna Nemčija. Za industrijsko blago Avstrija v EGS skoraj ne najde tržišča, tega mora tako privatna kot podržavljena industrija iskati po drugih deželah, zlasti po vzhodnoevropskih deželah in deželah v razvoju. Te dežele so praktično tudi edine, s katerimi more iti Avstrija v industrijsko kooperacijo. Zunanjo trgovino in blagovno menjavo z vzhodnimi deželami in deželami v razvoju je Avstrija dolgo zanemarjala. Tudi sedaj jo gojijo predvsem predstavniki avstrijske podržavljene industrije. In to ne brez uspeha. Tako je n. pr. delež dežel EFTA na avstrijski zunanji trgovini od leta 1962 narasel od 11,5 na 16°/o, blagovna menjava z Madžarsko je na izvozni strani narasla za 35, na uvozni strani pa za 8,2 °/o. V prvih petih mesecih se je letos avstrijski izvoz na Dansko povečal za 15 odstotkov, danski uvoz v Avstrijo pa za 13 odstotkov. Po trgovinski pogodbi s Poljsko, ki je stopila sedaj v veljavo, je vrednost avstrijskega izvoza povečana za eno četrtino. Možnosti povečanja zunanje trgovine Avstrije z deželami, ki niso članice EGS, nikakor niso omejene samo na zgoraj imenovane dežele. Po prvih kontaktih v tej smeri, ki sta jih vzpostavila vicekancler Pittermann in zunanji minister Kreisky v Jugoslaviji, Romuniji, Združeni arabski republiki, Indiji in v Južni Ameriki, je videti, da so tudi tam možnosti, da Avstrija gospodarsko sodeluje in da najde tržišča za svoje odvišno blago. Do tega spoznanja prihajajo po malem tudi krogi v Ljudski stranki, ki so »naenkrat spoznali*, da jim je notranjepolitično v škodo, če pustijo zgolj socialiste, da ustvarjajo kontakte za gospodarsko sodelovanje z vzhodnoevropskimi deželami in deželami v razvoju. V razvoju avstrijske zunanje trgovine je neizpodbitno eno: Če bi se Avstrija že vsa povojna leta toliko brigala za trgovanje z drugimi deželami, kot se je — večkrat v svojo škodo — brigala za trgovanje z Italijo in Zahodno Nemčijo, danes gotovo ne bi imela problemov, kot jih ima n. pr. v vprašanju izvoza lesa in industrijskega blaga. Njen gospodarski položaj bi bil bolj trden kot je. Kar je v tem času zamudila, bo le težko nadoknadila. Petrolejski kralji iščejo nafto v Severnem morju Petrolejski kralji, ki imajo milijarde funtov v londonskih, amsterdamskih, zuriških in newyorških bankah in katerih vrtalni stolpi so postavljeni od pragozdov Borneja preko arabske in libijske puščave do teksaških prerij, so se zadnje čase vrgli na Severno morje. Že mesece križarijo njihove ladje in letala z ustreznimi aparati in laboratoriji po tem morju, kjer iščejo nafto in zemeljski plin, ki sta nakopičena pod njim. Ker pripada okrog 100.000 kvadratnih milj severnomorske plitvine Veliki Britaniji, čakajo sedaj na dovoljenje britanskega ministrstva za energetiko, da bi lahko začeli poskusna vrtanja na površini 42.000 kvadratnih milj. Za petrolej in zemeljski plin v Severnem morju se zanima dvaintrideset velikih petrolejskih koncernov in konzorcijev družb za pridobivanje nafte in zemeljskega plina. Za nafto v Severnem morju so se pričeli zanimati pred štirimi leti, ko so v nizozemskem obalnem pasu pri Groeningenu našli velike zaloge zemeljskega plina. Te zaloge sodijo med največje v svetu. Raztezajo se do angleške pokrajine Yorkshire. Čeprav je iskanje nafte pod morsko površino dva do trikrat dražje kot na kopnem, si petrolejski magnati vendarle obetajo od tega velike dobičke, kajti oni računajo s tem, da so potrebe Velike Britanije in sosednih držav po nafti in zemeljskem plinu zelo velike. Že sedaj namreč te države krijejo komaj 7 % svojih potreb z domačo proizvodnjo. Samo Velika Britanija porabi na leto okrog 50 milijonov ton nafte. V Veliki Britaniji so mnenja glede dovoljenja za poskusno vrtanje v Severnem morju deljena. Medtem ko vlada meni, da bi bilo treba to dovoljenje dati še pred splošnimi volitvami, zahtevajo laburisti, da takih dovoljenj vlada sploh ne sme dati. Laburisti so postavili nacionalizacijo britanskega dela Severnega morja v svoj volilni program. Vlada pa je sklenila, da bo Severno morje »razdelila" še pred volitvami. S tem hoče postaviti laburiste za primer, da bi zmagali, pred izvršeno dejstvo. ■ V nedeljo štirinajst dni, to je 13. septembra bo zvezni prezident dr. Scharf odprl letošnji jesenski mednarodni velesejem na Dunaju. Otvoritev tega sejma, ki bo trajal do 20. septembra, bo hkrati otvoritev 80. dunajskega mednarodnega velesejma, odkar je bil kot redna pomladanska in jesenska mednarodna sejmska prireditev leta 1921 ustanovljen. Kakor je na nedavni tiskovni konferenci koroškim novinarjem poročal referent za trsk dunajskega velesejma, zvezni svetnik Borghes, je bito razstavišče sejma od pomladi naprej spet izpopolnjeno in obogateno za nadaljnjo sejmsko poslopje v izmeri 2800 m2. V tem poslopju 'bo letos prvič skupna razstava agregatov za ogrevanje velikih prostorov. Nadaljnje zanimivosti sejma bodo posebna razstava dunajske zbornice obrtnega gospodarstva »Raziskovanje v gradbenem gospodarstvu", razstava kuhinjske opreme »Tukaj bomo kuhali", razstava »Avstrijsko vinogradništvo danes in jutri" iter razstava »Mednarodni sejmski lepak". Toda tudi med 250.000 blagovnimi vzorci bo dosti zanimivosti, ki bodo pritegnite široke sloje prebivalstva. Zadnji dan sejma bo odprta vzorčna razstava izdelkov avstrijske industrije obutve. Na letošnjem jesenskem dunajskem velesejmu bo sodelovalo 2.725 podjetij iz Avstrije in 2098 podjetij iz 26 držav. Od izven-evropskih držav bodo zastopane Izrael, Japonska, Maroko, in Združene države Amerike ter Brazilija, Kamerun, Kongo in Slonokoščena obala, ki bodo sodelovale s kolektivnimi razstavami v sejmskem poslopju narodov. Skupno bo s kolektivnimi razstavami na sejmu zastopanih 18 držav. Dve tretji- ni vseh razsfavljalcev bo prišlo iz dežel EGS, med katerimi bo Zvezna republika Nemčija z 1081 razstavljala najbolj zastopana. Prvič sodelujeta na dunajskem velesejmu Kongo in Slonokoščena obala, ...in 67. mednarodni zagrebški velesejem Pred dunajskim jesenskim velesejmom bo jutri teden, to je 5. septembra odprl Jesenski mednarodni zagrebški velesejem svoja vrata. Po svojem obsegu bo ta sejem prekašal vse dosedanje zagrebške velesejme. On bo združil 6352 razstavljalcev iz 52 držav. Od teh jih bo imelo 35 kolektivne razstave. Razstavijaki iz visokorazvitih zahodnoevropskih dežel in Amerike ter iz vzhodnoevropskih dežel se bodo na tem sejmu 'srečali z razstavljalci iz 26 držav v razvoju. Tako začrtani široki mednarodni okvir je-skenskega velesejma v Zagrebu kaže njegov naraščajoči pomen v mednarodnem gospodarstvu, v mednarodni blagovni menjavi in v mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Svoj poseben poudarek pa bo to mednarodno gospodarsko sodelovanje dobilo to 'pot v posebni razstavi »Afrika — Azija — Jugoslavija«. Letošnji jesenski zagrebški velesejem bo obsegal tudi vrsto drugih prireditev. Med te sodijo predvsem mednarodni splošni vzorčni sejem, XIII. teden usnja in obutve, komercialna razstava jugoslovanskega turizma in revija sodobnega oblačenja. Čeprav so razstavišče povečali za celih 12 ha površine, je bilo zanimanje razstavljalcev tako veliko, da niso mogli vsem ustreči z izmerami prostorov, kakor so jih želeli. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem bo trajal do 20. septembra. VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO: Pregled volilnih imenikov Za volitve v Koroško zbornico za delavce in nameščence, ki bodo 27. in 28. septembra tega leta, je bil zaključen popis volilnih upravičencev. Skupno je bilo popisanih 90.680 volilnih upravičencev, od tega 59.015 delavcev, 21.192 nameščencev in 10.473 prometnih uslužbencev. Vsi volilni upravičenci, ki so pravočasno izpolnili pole Uspeh jugoslovanskih atomskih fizikov 'Na tretji mednarodni konferenci o uporabi jedrske energije v miroljubne namene vzbuja razen drugih znanstvenih del jugoslovanskih nuklearnih znanstvenikov pozornost skupno delo dr. Vladimira Ajdačiča in dr. Branislava Lalavlča, ki je registrirano kot »Metoda — Vinča". »Metoda — Vinča" je namenjena za merjenje zelo močnega jedrskega sevanja, kakršno dosežejo v velikih reaktorjih, njena prednost pa je v tem, da je po njej mogoče na zelo preprost in natančen način zmeriti intenzivnost jedra v zelo zamotanih reaktorjih, kar doslej po nobeni drugi metodi ni bilo mogoče. To metodo bo mogoče uporabiti v vseh jedrskih centrih. za popis volilnih upravičencev, so bili vpisani v volilni imenik. Volilni imeniki ležijo sedaj do 3. septembra pr) volilnih komisijah. Do tega dne so mogoče reklamacje, se pravi, je mogoče volilne upravičence, ki še niso vpisani, vpisati v volilni imenik, tiste pa, ki volilne pravice nimajo, a so vpisani v volilni imenik pa črtati. Reklamacije so mogoče vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Volilne komisije za volitve v zbornico za delavce In nameščence niso, kakor pri drugih volitvah, po vseh občinah. Svoj sedež imajo le v naslednjih krajih: PLIBERK — občinski urad, DOBRLA VAS — občinski urad, ŽELEZNA KAPLA — občinski urad, VELIKOVEC — občinski urad, VRBA — občinski urad, CELO-VEC-mesto — delavska zbornica III/4, CELOVEC-podeželje — delavska zbornica 1/10, BELJAK-mesto — okrajno glavarstvo Beljak 11/26, BEUAK-podežeije — delavska zbornica 1/1, ŠMOHOR — urad delavske zbornice v magistratu, IV. nadstropje. Volilna komisija za uslužbence Avstrijskih zveznih železnic Ima svojo volilno komisijo v Beljaku, poslopje direkcije zveznih železnic Beljak 11/119. posirokccp sveru RABAT. — V Maroku so zamenjali 9 ministrov v vladi. Kralj Hasan II. hoče s tem uresničiti svojo željo, da bi se vlada resneje spoprijela z gospodarskim položajem v državi, ki je zelo kritičen. V proračunu za leto 1964 namreč pričakujejo primanjkljaj 180 milijonov dolarjev. PRAGA. — Včeraj je prispel v Prago sovjetski premier Hruščov, ki se bo udeležil 20. obletnice vstaje v Banski Bys1rici. To je prvi obisk Hruščova v svoj-stvu predsednika vlade SZ in prvega sekretarja KP SZ na Češkoslovaškem. Sicer pa je bil Hruščov na Češkoslovaškem že trikrat, prvič leta 1954 kot Sef delegacije KP SZ na 10. kongresu KPČ, drugič leta 1957 kot član sovjetsko partijsko vladne delegacije in maja 1961 po vrnitvi s sestanka s Kennedyjem na Dunaju. Hruščov je osebno sodeloval pri ustanovlja-nju češkoslovaških narodnoosvobodilnih enot. CIUDAD MEXICO. — Kubanski premier Fidel Castro se je zavzel za razširitev odnosov med Kubo in Mehiko. Ponovno je izrazil mnenje, da bi bila lahko Mehika most za reSevanje odprtih problemov med Kubo in ameriSko poloblo, zlasti ZDA. Castro je dal to izjavo potem, ko je mehiški predsednik Lopez Mateos zavrnil zahtevo organizacije ameriških držav, naj Mehika pretrga diplomatske, konzularne, gospodarske in druge stike s Kubo. TOKIO. — Predsednik jugoslovanske lige za mir, enakopravnost in neodvisnost narodov. Lazar Mojsov, se je v Tokiu razgovarjal z generalnim sekretarjem Socialistične stranke Japonske, z generalnim sekretarjem japonskih sindikatov in drugimi političnimi oseb-nostimi. Mojsov se je udeležil nedavno končane konference o prepovedi atomske oborožitve. Konferenca je bila v Hirošimi. ŽENEVA. — Od 31. avgusta do 9. septembra bo v Ženeci zasedala tretja mednarodna konferenca OZN za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. LONDON. — Britanski minister za kolonije Duncan Sandys je obvestil malteškega premiera Oliviera, da je britanska vlada sprejela njegov predlog, naj bi Malta postala neodvisna letos 21. septembra. Na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti Malte bo zastopal kraljico Elizabeto edinburški princ. Slovesnosti se bodo pričele že 16. septembra. PNOM PENH. — Francoski predsednik de Gaulle je poslal novo poslanico šefu kamboške države Noro-domu Sihanuku, v kateri izjavlja, da podpira kam-boško zahtevo, naj bi s pogajanji rešili problem In-dokine. Svojo podporo utemeljuje z mnenjem, da ne vidi stvarnih razlogov za krvave spopade, v kakršne so že leta pritegnjeni narodi Vietnama in Laosa. PARIZ. — V Parizu so se sestali voditelji treh laoških frakcij. V mednarodnih krogih pripisujejo ta sestanek veliki spretnosti in uspehu francoske diplomacije v Jugovzhodni Aziji, odkar je de Gaulle podprl zamisel o nevtralizaciji tega dela sveta. Sestanka v Parizu, ki je bil v ponedeljek, so se udeležili vodilelj gibanja Patet Lao in podpredsednik koalicijske vlade Sufanuvong, voditelj stranke Neo Lao Haksat in minister za informacije Vongvičitom ter voditelj nevtralistov Suvana Fuma. LONDON. — Komunistična partija Velike Britanije je objavila dokument, v katerem pojasnjuje svoje volilno stališče v vrsti različnih vprašanj. Mimo drugega meni, da je za Anglijo nujno, da zmanjša stroške za oborožitev za 50 % in dodeli ta sredstva tistim, ki bi ostali brezposelni v vojni industriji. Dokument pravi, da so sedanje oblasti porabile za oborožitev 18 milijard funtov. NEW YORK. — Afriška država Malavi -je uradno zaprosila za sprejem v OZN. Če bo sprejeta, bo ta država 113. članica OZN. NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je sporočil, da se bo Varnostni svet sestal sredi septembra, da bi proučil položaj na Cipru. Istočasno je ponovno pozval članice OZN, naj prispevajo nova finančna sredstva v sklad za potrebe sil OZN na Cipru. Na mesto obolelega posrednika OZN na Cipru, Zuomioje, še ni bil Imenovan noben naslednik. KAIRO. — V zasedi, ki so jo postavili pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja okupiranega južnega Jemena na planinskem področju Radfan, je bilo ubitih šest britanskih vojakov. Iz istega poročila tudi sledi, da so pripadniki gibanja hkrati uničili v dolini Kirn dvoje britanskih vojaških vozil ter ubili še nekaj britanskih vojakov in enega oficirja. Boji med Britanci in pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja se nadaljujejo. NEW DELHI. — Indijska vlada je v pismu, ki ga je poslala Varnostnemu svetu OZN, sporočila, da je pripravljena skleniti s Pakistanom sporazum, s katerim bi končno prenehali incidenti na mejah med obema državama. V nedavnem spopadu med pakistanskimi vojaki in indijsko obmejno patrolo pri Laval Nortsa je bilo ubitih pet pakistanskih vojakov, medtem ko so v prejšnjih spopadih pri istem kraju padli trije indijski vojaki, eden pa je bil ranjen. MOSKVA. — Sovjetska zveza je v soboto poslala nadaljnje tri satelite tipa .Kozmos” v vesolje. To so bili sateliti .Kozrnos 41, 42 in 43”, medtem, ko je začetkom minulega tedna poslala štiri satelite v vesolje. Tuji opazovalci menijo, da je sedanja aktivnost SZ na področju pošiljonja satelitov v vesolje tesno povezana s pripravami na poizkus, da bodo poslali prvega sovjetskega človeka na luno. MILVAUKEE. — V soboto je hudo neurje zajelo jugozahodne dele ameriške države Visconsin. Najhujši vihar je divjal v južnem predmestju, v pristanišču Wasmington. Pri tem je bilo 30 ljudi ranjenih. TOKIO. — Isti dan je tajfun s hitrostjo 154 km na uro razsajal na japonskem otoku Kiušiu in na otoku Amami Ošlmu, kjer je poškodoval več kot 3200 stanovanjskih zgradb. V Karlbih je podoben vihar opu-stošil otok Gvadalupo, da je bil podoben bojišču po bombardiranju. Vihar se je potem obrnil proti Por-toricu. Vihar je dosegel brzino 225 km na uro. HONGKONG. — Ljudska republika Kilajska namerava v Avstriji nakupiti za 6,5 milijonov šilingov izdelkov električne Industrije. Pogajanja o tem so bila te dni v Hongkongu zaključena, pogodba pa bo podpisana v dveh mesecih. BONN. — V koaliciji bonnske vlade je nastala kriza, ki jo je sprožil konflikt med koalicijskima partnerjema CDU-CSU in FDP zaradi zahteve FDP po ustanovitvi urada za kontakte z Vzhodnim Berlinom. Mednarodni spored na slavnostnih igrah v Salzburgu Odkar je leta 1920 režiser Max Reinhardt prvič uporabil trg pred salzburško stolnico za prizorišče Hofmannsthatovega »Slehernika", se je v festivalskem Salzburgu mnogokaj spremenilo. Po drugi svetovni vojni so se organizatorji vsakoletnih slavnostnih iger v Mozartovem mestu načrtno lotili izpopolnitve in izgradnje prostorov za slavnostne igre. Ti prostori sedaj lahko sprejmejo več kot 6000 obiskovalcev, pri čemer manjše dvorane in prostori na prostem niso všteti. Salzburg se zadnja leta vsebolj spreminja v evropski kulturni center. V njem se srečavajo kulture evropskih narodov najrazličnejših izvorov. Izgleda tako, da je moderni čas dal Salzburgu spet ono vlogo, ki jo je odigraval v davnini, ko so na vrata te starodavne cerkvene kneževine trkali italijanski barok, nemška alpska folklora In melodije slovanskih narodov. 100 let zastava Rdečega križa Pred 100 leti, 22. avgusta 1864 so predstavniki 17 držav podpisali konvencijo o ustanovitvi Rdečega križa. Duh človečnosti je tedaj slavil eno svojih redkih zmagoslavij. Podpis ženevske konvencije je ustvaril simbol, ki ga vidimo povsod, kjer ležijo na bojiščih ranjeni in kjer kličejo ponesrečenci za pomočjo: belo zastavo z rdečim križem v sredini. Na začetku zgodovine Rdečega križa vendar ne stoji 22. avgust 1864, marveč 24. junij 1859, dan, ko je v vojni med Avstroogrsko monarhijo in Francijo v prvi veliki bitki pri Solfarinu ležalo ob hudi vročini na bojišču 40.000 ubitih, umirajočih in ranjenih. F o grozo je videl švicarski bankir Henri Dunant. Šla mu je tako k srcu, da je moral pomagati. Umirajočim in ranjencem je nosil vodo, da je pri tem skoraj onemogel, iskal in našel je za nje streho in jih spravljal na varno. Bil je sam. Toda njegov poziv »Mi smo vendar vsi bratje!* je privabil pomagača za pomagačem, zdravnika za zdravnikom, obvezo za obvezo in zdravilo za zdravilom. Groza, ki jo je videl pri Solferinu je vzpodbudila Henrija Dunanta k dejanju, ki ga je napravilo poznanega po vsem svetu. Vse svoje sile je vložil za ustanovitev mednarodne organizacije za pomoč v vojni ranjenim. On je tudi izdelal prve smernice za to ustanovo. Njegov trud ni bil zaman. Štiri leta po Solferinu, 25. aktobra 1863 so prišli v Ženevo predstavniki 17 držav, da izdelajo sporazum za tako ustanovo, katere značilnost naj bi bila, da države ena drugi priznajo nedotakljivost oseb in sredstev, ki pomagajo ranjenim na bojiščih. Predstavniki, ki so bili pred 100 leti zbrani v Ženevi so se zedinili na to, za vse obvezno določilo v sporazumu. 22. avgusta 1864 so podpisali ustrezen sporazum, ki je šel kot Konvencija o Rdečem križu v svetovno zgodovino. Dunant ni imel sreče. Zgubil je vse svoje premoženje. Po 30 letih življenja večinoma v bedi in revščini je umrl. Toda njegovo delo je živelo naprej. Ko je dobil za njega Nobelovo nagrado, jo je daroval v iste namene. Umrl je v zavesti, da je opravil veliko koristno delo za človeštvo. Zmaga Kumer: Balada o nevesti detomorilki 'Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je v inštitutu za slovensko narodopisje razreda za filološke in literarne vede izšlo delo dr. Zmage Kumer: „Balada o nevesti detomorilki". Ta študija o slovenski pripovedni pesmi o nevesti detomorilki je šiiroko zasnovana. Obsega namreč 64 'inačic te pripovedne pesmi, ki je razširjena po vsem slovenskem ozemlju, posebno močno pa na Štajerskem in okoli Ljubljane. Med temi inačicami navaja tudi dve s Koroške in sicer is Čač pri Zilji in iz Bistrice pri Zilji, ki jih vsebuje že Vrazova zbirka, 'ki je izšla leta 1839. Večina 'inačic vsebuje tudi melodijo te pesmi, kakor jo v dotičnem 'kraju pojejo. 'Naravna lega Salzburga in njegova preteklost sta ustvarila pogoje, da se je razvil v pomemben evropski kulturni center. Ne razkošne, poč pa harmonično oblikovane renesančne in baročne stavbe, cerkve in prostorni trgi so postali idealna naravna scena salzburških slavnostnih iger, ki jo je prvi leta 1920 zavestno uporabili Max Reinhardt za uprizoritev Hofmannsthatovega »Slehernika". Čeprav so salzburške slavnostne igre namenjene tudi drami, prevladujejo na njih glasbene prireditve. Njihov repertoar sestavljajo predvsem obširna Mozartova dela, kar je že od nekdaj tradicija in ena izmed privlačnosti teh iger. Letos so v spored Mozartovih del postavili njegovo mladostno delo »Lucio Stila", iz lanskega sporeda pa ponovili »Figorovo svatbo", »Cosi fan tutte" in »čarobno piščal". Nadatnji „mo-zartovski repertoar” predstavlja 9 simfonij, 6 klavirskih koncertov, po 1 koncert za violino in flavto, 4 godalne kvartete itd. Med simfoničnimi koncerti sta Zastopana še Bartok in Stravinski, med komornimi pa dela Martinuje, Hindemifha in Gheorghiuja. Ob stoletnici rojstva Richarda Straussa so letos na sporedu tri njegove opere in sicer »Kavalir z rožo", »Efektra" in »Airiana na Naxu", poleg tega pa še nekatera njegova Danes teden je bil v Celovcu občni zbor deželne zveze Avstrijske družbe »Rešite otroka«, po občnem zboru pa je bila v »Mini-mundusu — Malem svetu ob Vrbskem jezeru« prijetna slavnost, ko je bilo to miniaturno mestece najzanimivejših evropskih stavb obogateno za miniaturi salzburške stolnice, »Zlate strehce« v Innsbrucku in graškega grajskega hriba. Vstopnina v Minimundusu namreč služi za namene družbe »Rešite otroka«. Občni zbor koroške deželne zveze te družbe, ki šteje na Koroškem že 4000 članov, je bil zelo dobro obiskan. Na čelu številnih častnih gostov sta bila deželni glavar Ferdinand ¥ edenig in predsednica Avstrijske družbe, dr. Marta K y r 1 e. Iz poročila poslovodje, višjega vladnega svetnika dr. Mach a r t a je bilo razvidno, da koroška deželna zveza uspešno razvija svoje delo. Glavna skrb so ji domovi oz. zavetišča otrok, ki se vozijo z vlakom v šolo na železniških posta- simfonična dela. Solistični koncerti vsebujejo zgolj dela štajerskega skladatelja Huga V/olfa. Izmed jugoslovanskih glasbenih ustvarjalcev se bo letos predstavil Zagrebčan Milko Kelemon z glasbo za balet »Mož pred ogledalom", solisti in ansambel baleta zagrebške opere pa bodo izvedli še Richarda Straussa »Jožefovo legendo", Prokofjeva »Romea in Julijo" ter Borodinove »Polovske plese”. Med raznimi ansambli, ki se vrstijo po festivalskih dvoranah, sta na prvem mestu orkestra dunajske in berlinske Filharmonije, za katerima pa salzburška orkestralna ansambla »Mozarteum" in »Comerafa acade-mica" ne zaostajata dosti. Med manjšimi ansambli so še salzburški pihalni ansambel, ilci ga vodi zagrebški fagotist Rudolf Klepač, sloviti Smetanov kvartet in Trio iz Bukarešte. Med soliste so pritegnili nekatere slovite pevce in instrumentaliste. Umetniki kot so n. pr. pianista Friedrich Gulda in Svja-toslav Richter, čelist Pierre Fournier, pevca Efiisabeth Schwairzkopf in Dietrich Fiseher-Diskau, pa še vrsta drugih, so zanesljivo privlačni za festivalsko občinstvo. 'Pa tudi za dirigentskimi puliti se menjajo sloviti dirigenti kot Herbert von Karajan, Karl Bohrn, Georg Szella, V/olfgang Sawa- jah v Beljaku, Celovcu in v Št. Vidu ob Glini, v katere mladina zelo rada zahaja in ki so za njo velikega vzgojnega pomena. Podobno zavetišče bo po sklepu občnega zbora deželna zveza uredila tudi na postaji Oberfal-kenstein pri Obervellaohu. Deželna zveza družbe »Rešite otroka« pa se zavzema tudi za botrinstvo za otroke, ki so potrebni pomoči. Doslej ji je uspelo, da je ustvarila kontakte že 691 takih botrinstev in da je s pomočjo njih posredovala okrajnim mladinskim uradom lani 1,074.000 šilingov pomoči za revne otroke iz teh botrinstev. Sama pa vzdržuje še zavetišče dojenčkov Grofi-egg v občini Molzbiehl ter mladinski dom v Seebaohu ob Millstattskem jezeru, kamor sprejema revne otroke na počitnice. Vodstvo deželne zveze družbe »Rešite otroka« na Koroškem je občni zbor spet poveril dosedanjemu odboru s primarijem dr. Mori t z e m na čelu. lisch, Georg Salti, Carl Schurichf, Mladen Bašič, L or in Maazel itd. Že po tem nikakor ne popolnem opisu letošnjih slavnostnih iger v Salzburgu spoznamo, da so pomembno srečavališče evropskih kultur in kot take pozitiven prispevek k zbliževanju med narodi. Glasbeniki iz raznih držav iskreno sodelujejo, avstrijsko kulturno središče pa jih je gostoljubno Sprejelo v svoje okrilje. Zbornik spominov na trpljenje v fašističnih taboriščih Na pobudo izveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije bo prihodnjo pomlad izšla prva knjiga Zbornika spominov na 'boje in trpljenje Jugoslovanov v fašističnih koncentracijskih taboriščih in temnicah. V Zborniku bodo spomini številnih jugoslovanskih borcev in domoljubov, ki so med drugo svetovno vojno trpeli po nacističnih taboriščih, doma in v tujini, zbrani bodo članki in dokumenti, pa tudi nekateri neobjavljeni podatki. Zbornik bo izšel v več zvezkih. Ob dvajseti obletnici zmage nad fašizmom pa je v pripravi tudi umetniško obdelan in moderno opremljen album spomenikov o dogodkih in osebnostih NOV. Prav zdaj zbirajo fotografije spomenikov NOB ter zgodovinske in tehnične podatke o teh spomenikih. Poletne kulturne prireditve ■ V BREŽAH: danes 28. avgusta — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG jutri 29. avgusta — Shakespeare: DER KAUFMANN VON VENEDIG (zaključna predstava) Začetek predstav ob 20. uri ■ V SPITTALU: danes 28. avgusta — Lape de Vega: DER KAVALIER VON MIRAKEL jutri 29. avgusta — Tirso de Molina: DON GIL VON DEN GRDNEN HOSEN nedelja 30. avgusta — Tirso de Molina: DON GIL VON DEN GRONEN HOSEN (zaključna predstava) Predstave se začnejo ob 20. uri ■ V LJUBLJANI: XII. pOletne kulturne prireditve v okviru Ljubljanskega festivala so prekinjene do 13. septembra. 13. in 14. septembra bo Komorni ansambel Opere Ljubljana uprizoril B. Blacherjevo komorno opero »ROMEO IN JULIJA". Začetek predstav ob 20.30 uri. KULTURNE DROBTINE m 0 Angleško mesto Coventry je priredilo razstavo otroških risb iz 10 evropskih mest, s katerimi ima prijateljske stike. Na razstavi so tudi risbe šolskih otrok iz Sarajeva, skupno dvanajst risb. 0 V prvi polovici decembra bo Gvineja priredila v Akri mednarodni festival afriške umetnosti in kulture. To je prvi festival te vrste, prikazal pa bo, kakor pravi gvinejska vlada »renesanso afriške kulture in umetnosti v neodvisnih državah”. Družba »Rešite otroka« uspešno razvija svoje delo Das Menschenrecht ist unteilbar! (Fortsetzung und Schluss) Die Tendenz, alles Slasvische von vornherein als kulturell tieferstehend anzusehen, ist in unserem Vaterland leider bis heute noch nicht ausgestor-ben. Vor mehr als zehn Jahren wur-de beispielsweise zwei Kollagen und mir, die wir ein Leserwerk fiir die technischen und gewerblichen Lehr-anstalten Dsterreichs herausbrachten, von mancher Seite vorgeworfen, wir seien »Kommunisten«. Grund: Wir hatten auch Proben tschechischer, siidslawischer, magyarischer und ru-manischer Dichtung aufgenommen. Denknotwendig hatten wir auch als »Nazi« verdachtigt werden miissen, da sich auch deutschlandische Lese-praben in unserem Werk fanden! Es soli hier nicht die richtiige Fest-stellung erlautert werden, dafi jeder so oft Mensch ist, so viele Sprachen er beherrsche. Es sei vielmehr be-tont, dafi unser Land immer am Schnittpunkt zwischen genmanischen, slawiscnen und romanischen Sprach-raumen lag und weiter liegt. Im Fremdspracnenunterricht unserer Schulen finden wir aber eine gewisse E i n s e i t i g ;k e i t vor, wobei hier-fiir vor allem das mangelnde Ver-standnis der Elternschaft verantwort-lich zu machen ist. DIE EINE WELT Das Vielvdlkerreich der Habsbur-ger mit seinen Vorziigen und seinen vielen Mangeln gehort der Geschich-te an. Als Erbe bleiben uns rund 50.000 Slowenen in Siidkarnten, an die 35.000 Kroaten und 5000 Magya-ren im Burgenland und ca. 5000 Tschechen in Wien. Diese Volksgrup-pen geniefien zwar die gleichen Rech-te wie das osterreichische (deutsch-sprachige) Staatsvolk, doch sind sich heute alle Mimoritatenfachleute einig, dafi dies zur Erhaltung kleiner Volksgruppen nicht ausreiche, son-dern diese vielmehr besonderer For-derung bediirfen. Das »amtliche« Osterreich ist hier zweifellos guten Willens, wird aber durch deutsch-volkische Chauvinisten bzw. deren »Schutzvereine« immer wieder ge-hindert, so dafi wir nicht einmal un-sere staatsvertraglichen Verpflichtun-gen den slawischen Mitbiirgerm ge-geniiber zur Ganze erfiillt haben. Daruber hinaus werden unsere Hochschulen heute auch von vielen auslandischen Studenten besucht; nicht wenige davon sind in Asien oder Afrika zuhause. Manche 'betra-gen sich fiir unsere europiiischen Au-gen ungewohnt, einzelne verstofien gegen die Gesetze unserer Republik. Daraus aber Verallgemeinerungen ab-zuleiten, ware nicht nur unmoralisch, sondern auch, staatspolitisch ge-sehen, hochst unklug. Diese, oft nur gutmiitig als »Blofifufiige« be-zeichneten jungen Asiaten und Afri-kaner werden spater einmal in ihren Heimatlandern fuhrende Positionen bekleiden und es kann uns nicht gleichgiiltig sein, ob sie dann in die-sen als Freunde oder Gegner Dsterreichs auftreten. Grofi sind die Aufgaben, die uns in den skizzierten Bereichen gestellt sind, und es wird vor allem von uns Lehrern abhangen, ob sie erfolgreich gelost werden konnen. Beginnen wir daher bereits in den Herzen der Schuljugend mit dem Abbau jedes nationalen Diinkels! Nur so konnen wir hoffen, dafi svenigstens die kom-mende Generation eine Gemeinschaft von Staatsbiirgern werden wird, fiir die Treue zum Vaterland und welt-offene Gesinnung keine Gegensatze bilden und die alle Minoritaten, seien sie rassischer, ethnischer, welt-anschaulicher, aber auch biologischer Art, als gleiehberechtigt respektiert und auch zu schiitzen bereit ist. Erst dann werden wir von der v o 11 e n Versvirklichung des Ersten Artikels der Allgemeinen Menschenrechtsde-klaration sprechen diirfen, der da lautet: Alle Menschen sind frei geboren und haben gleiche WUrde und glel-che Rechfe. Sle sind mit Vernunft und Gewissen begabt und sollen in brijderllchem Geist miteinander leben. Ivan Cankar v družbi svetovnih klasikov Trije prevodi Ivana Cankarja v italijanščini Pri milanskem založniku Rizzoliju je izšel pred kratkim v italijanskem prevodu Cankarjev Martin Kačur pod naslovom »Biografia di un idealista". Delo je bilo vključeno v zbirko BUR (Bibliateca Universale Rizzoli), ki je namenjena najpomembnejšim mojstrom svetovne književnosti. Tako je dobil Ivan Cankar kot prvi slovenski pisatelj svoje zasluženo in ugledno mesto v izbrani družbi svetovnih klasikov. Piri tem ima posebne zasluge prevajalec Cankarjevega dela, prof. Ciril Kutin, Slovenec po rodu, ki že dolga leta živi v Italiji in ki velja za dobrega poznavalca naše književnosti. V svojem uvodu h knjigi šteje Cankarja za osrednje osebnosti moderne slovenske književnosti. V privlačni obliki, pristopni povprečnemu italijanskemu bralcu, govori o njegovem življenju in delu in se hkrati dotakne tudi slovstvenih tokov in takratne kulturne atmosfere na Slovenskem. Faktografija tega strnjenega literarno zgodovinskega orisa — uvod, prilagojen značaju in programskim ciljem zbirke, je omejen na 10 strani — je zanesljiva in točna, saj temelji na veljavnih ocenah Cankarjevega slovstvenega dela. To je brez dvoma mnogo, če vemo, kako je posredovanje noše književnosti svetu večkrat sila pomanjkljivo in vezano na priložnostno poznavanje ter na naključne, pogosto premalo preverjene informacije. Omenjeni prevod ni edini. Iz Cankarjevega slovstvenega opusa je prevedel prof. Kutin tudi povest »Na klancu", ki je zdaj pri založniku Mandadoriju, hkrati pa končal prevod »Zgodb iz doline Šentflorjanske". Prevajalcu velja posebna pozornost in hvaležnost za njegovo kult urno-posred oval mo delo pri popularizaciji Cankarja — in v širšem pomenu tudi slovenske književnosti — v Italiji. V času, ko nas je okužil virus tehnokratskega prakticizma tako, da se sami komaj še zmenimo za slovstveno življenje in duhovno ostalino naših velikih ustvarjalcev, je delo prof. Kutina v marsičem izjemno dejanje zavzeteža, ki čez geografsko zakoličenost širi meje našega duhovnega sveta. B. H. 4 _ Štev. 3£ (1151) 28. avgust 1964 Sl Z Mlada skupina SPD »Bilka« na obisku v Hrušici Obvestilo staršem zaradi povratka druge skupine otrok iz Savudrije Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo v petek, dne 28. avgusta t. I. V Podrožčico pridejo z vlakom z Jesenic ob 16.33 uri. Otroke, ki so doma v Zgornjem Rožu in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Podrožčici. Otroci iz Spodnjega Roža, Gur ln Podjune pridejo v Celovec ob 18.31 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo starši še na druge vlake, ker imajo vlaki v poletnem času pogosto precejšnje zamude. Pliberk Občinski odbor v novi veliki občini Pliberk je, kakor lahko opazujemo, zelo delaven. Pogosto se sestaja na sejah, ki se jih odborniki točno udeležujejo ali pa je kakšen zadržan odbornik zastopan po svojem namestniku. Čeprav so bile občinske seje z malimi izjemami javne že vedno, prej kedaj ni bilo v navadi, da bi k sejam prihajali tudi drugi občani in poslušali posvetovanja in razpravljanja občinskih očetov, ki jim je bila z izvolitvijo poverjena naloga, da se prizadevajo za splošno blaginjo vseh občanov brez razlike poklica in prepričanja. Po volitvah v novo veliko občino prihaja vedno več poslušalcev k sejam, ki potem razprave živahno komentirajo. To je tudi prav, da ima občinski odbor oziroma občinsko predstojništvo čimveč kontakta z občani in tako lažje usmerja občinsko politiko. Pa tudi posamezne frakcije se vedno pripravljajo za saje s predrazgovori o sejnih točkah. Pokazalo se je, da je reševanje gotovih perečih vprašanj v veliki občini zahtevnejše kot v prejšnjih malih občinah, vendar so to začetne težkoče, ki jih bodo odborniki, kakor opazovalci lahko ugotavljajo, vedno bolj zmagovali, saj razpolagajo s precejšnjo višino vsestranske razgledanosti ter jim tudi ne manjka dobre volje storiti najboljše. Pri vseh točkah je končno le prišlo, po včasih bolj ali manj ostrih trenjih in diskusijah, do sprejemljivih sklepov bodisi soglasno ali z glasovno večino. Ni dvoma, da je za zadovoljivo reševanje marsikakšnih vprašanj v občini ovira pomanjkanje denarnih sredstev in prav to vprašanje zahteva od župana in odbora velike napore, da ga vsaj kolikor toliko zadovoljivo rešijo. Objektivno pa moremo ugotoviti, da se je v občini precej razgibalo in precej ustvarja, kakor na primer pri gradnji in popravi poti, vodnih napravah, regulaciji potokov in drugega več. V zadnjem času je občinski odbor odobril več prošenj za gostinske koncesije. Med temi za Bromana v Šmarjeti, Kosa v Borovjah ter Mačeka in Štefitza v Pliberku. Pliberški gostilničarji so protestirali proti odobritvam novih koncesij, češ, da je v kraju itak že preveč gostiln. Nekateri ljudje pa pravijo, naj vsak poskusi, če ga gostilniško obratovanje veseli, kajti če bo sposoben, se bo vzdržal in uveljavil, če pa ne, bo moral pa zadevo pustiti. Motiv v prošnjah za gostinske koncesije je bil predvsem pospeševanje tujskega prometa. Razen prizadevanja za ustvaritev trajnih delovnih mest za domače delovne moči z namestitvijo večjih podjetij poleg že obratujoče tovarne za čopiče (Pinselfubrik), je posebna skrb občine za pospeševanje tujskega prometa. Nekaj tujskoprometnega gibanja v Pliberku in okolici je, vendar se še iz okvira prejšnjih let ni znatno dvignil. Nekoliko je tujski promet narastel v tihi in od hrupa bolj odmaknjeni okolici. Občina sama je za pospeševanje tujskega prometa založila lepe barvne prospekte. Reklama v različnih časopisih in drugi ukrepi naj bi privabili čimveč turistov v gotovo lepo tujsko-prometno okolico. Temu namenu je služil tudi pred nedavnim prirejeni slikovni večer, ki ga je organiziral tujsko-prometni odbor v Schsvarzlovi dvorani v Pliberku. Na večeru sta sodelovala li-'buška godba in pliberški mešani pevski zbor. Slike pod naslovom »Pliberk, mestece v Podjuni« je s primerno razlago predvajal znani amater-fotograf, nadučitelj Hrovat. Slike so ponazorile tudi tujim gostom, ki se mudijo na letovanju v tem kraju, lepoto in mikavnosti mesta in okolice med Peco in Dravo. Računajo, da bo končno do 10. oktobra pozidano in opremljeno tudi novo uradno po- Bilčovs. — Komaj je minilo mesec dni, odkar je mlada skupina našega Slovenskega prosvetnega društva bila na izletu po Gorenjskem in si tam ogledala mnoge zanimivosti. Veseli in nad vse zadovoljni so se naši mladi pevci in igralci vrnili na svoje domove ter navdušeno pripovedovali o lepih vtisih, ki so jih doživeli ob prijetni vožnji skozi zanimive kraje in vaši v sosednji Sloveniji. Prejšnjo nedeljo, bilo je 23. t. m., se je ta mlada skupina spet zbrala, da to pot pohiti na Hrušico pri Jesenicah. Povabilo jo je Delavsko prosvetno društvo »Svoboda* v Hrušici. Skupina je štela 34 udeležencev, ki se je s poštnim avtobusom podala čez Korensko sedlo. S posebnim kombijem je skupino spremljalo 9 pevcev in pevk našega društva. Pri prosvetnem domu v Hrušici je izletnike pričakala in sprejela godba na pihala tamošnjega društva ter jim v pozdrav zaigrala vesele komade. Povabili so koroške izletnike na skupno izdatno kosilo. Ob 16. uri pa je bila mladinska prireditev, na kateri je bil oficielni sprejem in pozdrav bil-čovskim prosvetašem. Ob tej priložnosti so poklonili režiserju mlade skupine ter vodji pevcev lepa šopka slovenskih nageljnov in rožmarina. Nato je zadonela iz grl naših fantov koroška pesem. Občinstvo v nabito polni dvorani je naše petje navdušeno pozdravilo. slopje mestne občine, ki ga gradijo že dolgo. Za zdaj so posamezni oddelki občinskih uradov razdeljeni po uradnih prostorih bivših občin, kar je razumljivo nepripravno in zamudno za reševanje uradnih poslov, za katere so pristojni posamezni Uboinski uradniki. V pritličju novega uradnega poslopja bo nameščena tudi pošta, ki je sedaj v tesnih prostorih na periferiji mesta, kar je od rok za večino prebivalstva, ki ima opravke na pošti. Poštni urad v središču mesta bo za vse bolj priročen. Bilčovs Pred štirinajstimi dnevi je po dolgi mučni bolezni umrla Marija Š e 1 a n d e r, p. d. Tiš-larca v Kajzazah. Trda je bila njena življenjska pot kot je po navadi pot vsake matere, ki se mora s težkim kmečkim delom truditi za svojo družino. Z možem, ki ji je umrl že pred devetnajstimi leti ter je bil več let tudi župan v naši občini, izvoljen na slovenski listi, sta svoje posestvo kupila, ga s skrbjo in marljivim delom povečala s prikupi zemljišč. Oba sta bila doma v naši občini in sicer iz vasi Moščenica. Pokojna je kot mati in gospodinja storila mnogo dobrega za našo skupnost. Bila je vzor naše gospodinje ter spoštovala tudi od prednikov podedovano govorico. Njen zgled naj bo vsem svet in nepozaben. Velika množica žalnih gostov je prisostvovala pogrebnim svečanostim in tabo izkazala pokojni materi zasluženo čast in spoštovanje. Pevci so ji zapeli v slovo ganljive domače žalostiinke, z globokimi besedami pa se je domači gospod župnik, ki je ob asistenci njenega nečaka Safrana, opravil pogrebne obrede, poslovil od blage pokojnice. Žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredniltvo In uprava: Celovec-Klagenfurt, Oasometergasse 10, teleton 56-24. — Tiskal Založniika in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124. Petju je sledilo šesf zelo dobro podanih deklamacij bilčovskih otrok, nato pa so naši mladi igralci igrali mladinsko igro „Rdeča kapica". Prav dobro so se odrezali naši mladi igralci na lepem in velikem odru ter igro odigrali z lepim upehorn. Živahen aplavz občinstva po vsakem dejanju, je bil našim igralcem lepa nagrada za njihov posrečeni nastop. Ob zaključku mladinske kulturne prireditve so še naši pevci zapeli nekaj koroških pesmi. Po prireditvi smo se še dalj časa zadržali v veseli in prijetni družbi med člani Kultur-no-prosvefnega društva v Hrušici, kjer seve tudi ni manjkalo ubranega petja. Prijetno bivanje v Hrušici je bilo za vse bilčovske izletnike prekrasno doživetje, ki bo ostalo vsem dolgo v prijetnem spominu. Prav iskrena zahvala velja DPD »Svoboda" v Hrušici za povabilo in za vso izkazano gostoljubje ter posebna zahvala vsem, ki so k lepemu uspehu kulturne prireditve naših najmlajših kakor koli pripomogli. SPD »Bilka" je povabila DPD »Svoboda" na obisk v Bilčovs s kakšno svojo prireditvijo. Zagotovili so nam, da pridejo v nedeljo, dne 6. septembra in bodo ob tretji uri popoldne nastopili v Miklavževi dvorani z zelo pestrim sporedom: Veseloigro, predvajanji narodnih plesov, petjem in godbo. Opozarjamo na tozadevno posebno vabilo na prireditev v današnji številki lista. Pevski koncert v Št. Primožu v Podjuni Minuli nedeljski večer nam je Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni spet posredovalo užitka poln pevski koncert. Prireditev je bila pri Voglu v Št. Primožu. Domačega petja vedno željno občinstvo je napolnilo dvorano in nestrpno pričaikovalo na odvijanje pevskega sporeda. Med udeleženci je bilo tudi mnogo letoviščarjev, ki se mudijo na letovanju v naši okolici. Za uvod in v pozdrav je šentvidski pevski moški izbor pod vodstvom požrtvovalnega zborovodje Hanzija K e ž a r ij a zapel pet pesmi, med temi tudi eno nemško. Petje je bilo odlično ter so pevci poželi vihar navdušenega pritrjevanja. Zastopnica društva je spregovorila pozdravne besede v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Nastopil je pevski zbor »France Pasterk-Lenart« pod vodstvom ipravtako za pevsko prosveto zavzetega in marljivega zborovodje Vladimira P r u š n ,i k a. Iz grl mladega zibora je donelo ubrano petje, ki je izzvalo višek pritrjevanja in odobravanja. Tudi ta zbor je imel na sporedu nemške pesmi, ki so jih pevci tudi brezhibno obvladali. Izkazali so se posebno solisti: v Kežarjevem zboru Jurij Kues, vPruš- Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu Vabilo V nedeljo, dne 6. septembra 1964, nas bodo obiskali prosvetaši Delavskega prosvetnega društva »Svoboda" iz Hrušice pri Jesenicah. Gostje . bodlo ob 3. uri popoldne nastopili v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu s kulturno prireditvijo ter bo na sporedu: Veseloigra, narodni plesi, petje in godba. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Odbor SPD »Bilka" Rekorden uspeh AUA v prvem polletju Avstrijska zrakoplov.no prometna družba (AUA) kaže za prvo polletje 1964 izreden razvoj. Storitve so se v primeri z istim časovnim razdobjem lani več kot podvojile. Računajo da bo uspeh, kakor je navadno, v drugem polletju še boljši ter je pričakovati, da bo leto 1964 za AUA rekordno. V izvlečku pokažejo rezultati prevozov v letošnjih prvih šestih mesecih naslednjo sliko: prevoz potnikov letos 123.733, lani 78.357; prevoz to-vornine v tonah: letos 1005, lani 458, prevoz pošte v tonah: letos 288, lani 184. AUA letala so vzletela 6591 krat in preletela 8618 letalskih ur in 3,036.000 letalskih kilometrov. Meseca septembra in oktobra bodo kakor vsako leto sprejemni izpiti za hostese. Izpitna komisija AUA bo prepotovala zvezne dežele ter 'izvedla izpite. V Celovcu bodo sprejemni izpiti 23. septembra. Interesentke naj prošnje za Izpite pošljejo najpozneje do 15. septembra na Austrian Airlines, 'Personalbiiro, Wien 3, Salesianergasse 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 21 let, znanje angleščine v besedi in pisavi in še en nadaljnji tuji jezik, dobra splošna izobrazba, dobro zdravstveno sitanje in brezhibna zunanjost. Seminar v kmetijski šoli v Podravljah Klub slovenskih študentov na Dunaju priredi letos od 2. do 5. septembra v kmetijski šoli Podravlje seminar pod geslom: Koroški Slovenci v samokritičnem ogledalu. Pričetek seminarja 2. septembra ob 19.00 uri, predavanja vsak dan ob 9,30 in ob 16.00 uri. Seminar je namenjen predvsem srečanju slovenskih koroških visokošolcev in vseh tistih, ki bodo v kratkem postali visokošolci. Predavanja so dostopna vsakomur. Uradni dnevi pokojninske zavarovalnice za delavce Pokojninska zavarovalnica za delavce, deželni urad Graz, podružnica Celovec, bo imela meseca septembra naslednje uradne dneve: 2. septembra v Šmohoru, Haupt-strafje 172; 9. 9. v Št. Vidu ob Glini, Frie-sacher Strafje 1; 19. 9. v Spittalu ob Dravi, Lutherstrafje 4; 16. 9. v Beljaku, Kaiser-Jo-sef-Platz in 24. 9. v Wolfsbergu, Weyer-platz. Uradni čas vsakokrat od 8. do 12. ure. nikovem pa Hanzi Kežar, Micka iPolcer iu Mihi Kuhar. Na spontano zahtevo občinstva so morali ponoviti nekatere pesmi s solističnimi 'Vložki. Pesmi je v slovenskem .in nemškem jeziku napovedal Joško Wruilich. 'S koncertom so bili zelo zadovoljni 'domačini ter so hvaležni marljivim pevcem in pevkam, ki posvečajo v svojem idealizmu toliko truda in veselja slovenski pevski kulturi, da so njihovi nastopi na kvalitetni ravni. Vidno močan vtis je koncert napravil tudi na letoviščarje, ki so celo obžalovali, da koncert ni bil že prej, da hi se ga moglo udeležiti še več turistov, ki so že odpotovali. Mimogrede še omenimo, da je bil med udeleženci na koncertu tudi avstrijski diplomatski zastopnik v Češkoslovaški, koroški rojak Ciril 'Štern. Člani pevskega zbora »France Pasterk - Lenart« bodo sodelovali v nedeljo tudi na srečanju slovenskih izseljencev na Breznikovem kampingu ob Zablatniškem jezeru. Razpis kmetijske šole v Podravljah Kmetijska šola v Podravljah razpisuje vpis učencev v šolskem letu 1964-65. V prvi letnik se lahko vpiše vsak fant, ki je star 16 let in je uspešno dovršil osnovno šolo. Pogoj za vpis v drugi letnik je uspešno dovršen prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali katerekoli druge kmetijske šole. Pismene prošnje za sprejem je treba vložiti pri upravi šole do najpozneje 25. oktobra. Prošnji mora biti priloženo zadnje šolsko spričevalo. šola prične s poukom 3. novembra 1964. Za vse potrebne Informacije se obrnite na naslov: Kmetijska šola Podravlje — Fdderlach. Ravnateljstvo £.<><><><><><><><><><><><><>o<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><^ Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA To, kar sem gledal, je slaviti javanski gamelan. Slišal ga žal nisem. Povedali so mi, da so posamezne instrumente izdelovale cele generacije. Lahko bi temu verjel, lahko pa tudi ne. Na Vzhodu so mogoče nemogoče stvari. S prsti sem udarjal ob viseče gonge in sklede, kovina pa mi 'je vračala zveneče, zamolkle zvoke. Potem sem si ogledal na stebrih pritrjene fotografije z reprezentativnimi osebami v reprezentativnih nošah in reprezentativni drži. Če bi bile uniforme obarvane, bi bilo vse še bolj mogočno iin barvito. V žilah teh princev je verjetno še utripala mržnja do sultana. Všeč mi je bilo, ker kljub zmernemu razkošju ni bilo nikjer čutiti prenatrpanosti ali načičkanosti. Od nekod se je vzel bosonog, častitljiv možic, v oblačilu, ki je bilo verjetno uniforma, in s pisanim turbanom na glavi. Pomislil sem, da je prinčev komornik. V polomljeni angleščini mi je povedal, da služi prostor slavnostnim sprejemom. Potem je začel z razlago posameznih predmetov: vaz, vezenin, instrumentov in fotografij. Je že tako, da ima slednja reč svojo zgodovino, čeprav je včasih pusta ali dvomljiva. Vmes mi je zaupal, da ima princ štiri žene in da med njimi ni prve dame, ker ui nobena njegovih žena kraljevskega rodu, čeprav za ženitev godnih deklet s kraljevskim rodovnikom sicer ne primanjkuje. Zato sem s simpatijo do princa pomislil, da ga je ponižal in pokvaril dober okus. Zaupal mi je tudi, da je princ močno zadolžen. Kako prozaično je postalo življenje na našem planetu: s svojimi nadlogami ne prizanaša niti ljudem, ki so jim bili bogovi naklonili posebno milost in jih ljudje oblekli v veličastne uniforme. Sledil sem neslišnemu drsenju njegovih bosih nog, pasel oči in utrujal spomin. Starec mi je razkazal vse, kar gre nenapovedanemu obiskovalcu. Skupaj sva občudovala igračkaš! top, obšla strelišče za lokostrelce s tarčami, ki so podobne termos steklenicam, vtaknila nos v nekaj starih stavb itd. * V Surabaji sem. Prispel sem včeraj okoli 13. ure. Tokrat sem potoval z vlakom. Pokrajina, ki je bežala mimo okna, je bila zelena in spet gosto naseljena. Z riževimi polji, palmovimi gaji in ozkimi pasovi džungle so se menjavale vasi in mesta. Potovali smo po ravnini. Mojemu sedežu nasproti je sedel debelušen Javanec s povešenimi rameni. Dokler nisva začela s pomenkom, je na robu sna z glavo lovil ravnotežje. Mel si je oči in zehal ter spuščal majavo glavo proti prsim. Balansiranje ga je utrudilo, zato se je verjetno odločil, da ne bo spal. Njegova angleščina je bila odlična. Bil Ije tudi dober pripovedovalec. Snovi mu ni zmanjkalo in vse, kar je povedal, je bilo zanimivo. Govoril je o Dajakih z Bornea, kjer je spretna kraja krepkost; o trgovini s čajem in kavčukom; o »Festivalu vzdihajočih vetrov" v Džokdži; o javanski umetnosti ter pri tem pripomnil, da je ljubitelj 4n zbiralec slik; o lepoti Balija In njegovih verskih običajih; o lovu in še o mnogo drugih rečeh. Ko je govoril o kolonialni preteklosti, se je v pogovor vmešal še moj sosed. Tudi ta je bil Javanec, čeprav neprimerno bolj suh od prvega. Prišli smo na primerjave med »nekoč" in »zdaj". Med tem dvema časovnima pojmoma se je pogovor dolgovezno razpletal okoli življenjskega standarda in perečih gospodarskih problemov. Po njunih zornih kotih sem kmalu presodil, da sta oba trgovca. Besede so bile zadosti trezne in smiselne, ko me je suhi Javanec nenadoma presenetil. Dejal je: »Če bi bilo po mOjem, bi najprej dvignil standard in potem povečal storilnost. To bi bilo najbolj enostavno in za ljudi ndjbolj koristno." Debeluhar ni na to nič pripomnil. Zato sem sumil, da se mu suhec posmehuje. Za njegovimi besedami sem 'Skušal odkriti ironijo, a vse moje prizadevanje se je razblinilo Ob brezdušni neprizadetosti na njegovem licu. Ko smo vozili v Surabdjo, mi je dal tolsti vis-a-vis vizitko in me povabil, naj ga v mestu obiščem. Rekel je, da ima avto in da mi bo z njim mesto razkazal. In kar je tudi važno: svoje slike prav tako. Tudi suhec se je vljudno poslovil, čeprav njegova angleščina ni bila v besedah tako izbrana. Vizitke mi ni dal in tudi Ik sebi me ni povabil. iSurabaja je lepo in čisto mesto. V njej živi dva in pol milijona ljudi. Promet je zelo živahen. Kot v vseh javanskih meštih, se med avtomobili prerivajo kolesa in 'Hilde. Da ne bi ovirali mestnega prometa, so jim prepovedali voziti po glavnih Ulicah. To sem ugotovil, ko sem najel rikšista in z nljim iskal hotel. Precej časa je minilo, preden sem našel sobo. Dobil sem jo v hotelu »Simpang". Soba je senčna, z neizogibno verando pred njo, na verandi pa štoli in mizice ter vrč s čdjem ina mizi .V sobi so tri postelje, pisalna miza, velika omara, mizica z Kaj je deček? Med nebogljenostjo otroških let in dostojanstvom moške dobe najdemo živahno bitje, ki mu pravimo deček. Imamo dečke različnih velikosti, tež in barv, vendar imajo vsi v bistvu nekaj skupnega. Dečki so vsepovsod — iznad, izpod, znotraj, vzpenjajoči se, gugajoči se, tekajoči ali skakajoči. Matere jih obožujejo, male deklice jih sovražijo, starejši bratje in sestre jih težko prenašajo. Deček je Resnica z umazanijo na obrazu, Lepota z ranjenim prstom, Modrost z žvečilnim gumijem v ustih in Up prihodnosti z žabo v žepu. Kadar imate delo, je deček lahkomiselna, vsiljiva in hrupna nadloga. Kadar hočete, da bi napravil dober vtis, se njegovi možgani raz-tajajo v žolico, ali pa postane divjak, sadistično bitje iz pragozda, ki si prizadeva uničiti svet in sebe z njim. Deček je mešanica — ima tek vola, prebavo požiralca mečev, energijo atomske bombe žepne velikosti, opreznost mačke, pljuča diktatorja, fantazijo Julesa Verna, sramežljivost vijolice, drznost volčje pasti in kadar nekaj dela, ima pet palcev na vsaki roki. Ljubi sladoled, nože, komične knjige, dečke z ulice, gozdove, vodo (v varnem stanju), velike živali, očeta, nedeljska jutra in lokomotive. Ni preveč navdušen za obiske pri teti, za knjige brez slik, glasbene ure, čiste srajce, frizerje, deklice in čas, ko je treba iti v posteljo. Nihče ni tako zgodaj na nogah ali prihaja tako pozno k večerji. Nikomur ni toliko mar dreves, psov in praznih nabojev. Nihče drug ne more v en sam žep spraviti zarjavelega noža, obgrizene jabolke, dveh metrov vrvice, žvečilnega gumija, krpe neznane sestavine, petih žebljev in edinstvenega pihalnika za papirnate kroglice. Deček je magično bitje — shrambo lahko zaklenete pred njim, toda ne morete mu zakleniti svojega srca; lahko ga naženete iz delovne sobe, a ne morete ga izgnati iz svojih misli. Vdajte se — on je vaš zmagovalec, vaš ječar, vaš šef, vaš gospodar — to pegasto, pritlikavo, hrupno bitje s smrkavim nosom. Toda če se zvečer vrnete domov s strtimi upi in sanjami, vas sprejme droben glasek in vaše skrbi so pozabljene ob dveh magičnih besedicah: »Hej, očka!* Poskusite! Lisičke v juhi, pšenični žganci, hladno mleko. Priprava traja 50 minut. Juha: pol litra lisičk, dva krompirja, prežganje in di-Save. Krompir operemo, olupimo in zrežemo na drobne kocke. Kuhamo ga v slanem kropu. Dodamo vejico timijana ali mojarona in vejico zelene. Lisičke očistimo, večje razrežemo in operemo ter dodamo krompirju. Naredimo prežganje Iz žlice masti, žlice drobno zrezane čebule in žličke moke. Ko je prežganje že rumeno, dodamo Se kožček presnega masla, razmeSamo in razredčimo s hladno vodo. Ko prežganje zavre, ga vlijemo v juho. Ta naj prevre. Gotovo juho zboljšamo s sesekljanim zelenim peterišljem, poprom in z žlico vinskega kisd. Žganci: Potrebujemo Štiri debele krompirje, pol litra bele moke, sol, žlico masti in žlico ocvirkov. — Krompir olupimo in zrežemo na večje kose. Kuhamo ga v slanem kropu. Ko je krompir napol mehak, vsujemo nanj moko In solimo. Ko sedem minut vre, s kuhalnico prerežemo moko in kuhamo Se sedem minut. Sedaj krompir in moko s tolkačem stolčemo in potem Se s kuhalnico zmešamo v gladko testo, ki ga z vilicami drobno nadrobimo v skledo. Zabelimo z vročo mastjo in ocvirki. Žgance damo h gobovi juhi. Po kosilu postrežemo Se s hladnim mlekom. Kako obiramo sadje Razen redne oskrbe sadovnjaka med letom je pravilno obiranje sadja za boljšo kvaliteto in trpežnost zelo pomembno opravilo. Pri jabolkih je najvažneje, da so obrana v pravem času. Stopnja zrelosti za obiranje je močno odvisna od tega, za kaj bomo sadje porabili. Če so jabolka namenjena za takojšnjo uporabo, jih oberemo, ko so zrela za uživanje. Jabolka, ki so namenjena za vskladi-ščenje za daljšo dobo, je treba obirati malo prej (fiziološka zrelost). Prezgodaj obrana jabolka so {»odvržena najrazličnejšim fiziološkim boleznim ali pa kmalu po vskladišče-nju ovenejo, nedozorela jabolka pa niso kakovostna, ker nimajo dovolj sladkorja in drugih hranljivih sestavin. Če jabolka prepozno oberemo, v skladiščih upada njihova trpežnost, hitro postanejo preveč zrela, zelo občutljiva in manj okusna so. Pri prepoznem obiranju lahko nastane tudi precejšnja gospodarska škoda zato, ker precej plodov pred časom odpade. Nekih splošnih navodil o tem, kdaj naj obiramo posametzne sorte sadja, ni mogoče dati, ker je sort veliko, čas pa je odvisen tudi od namenov, za katere bomo sadje porabili. Kot merilo zrelosti nekateri navajajo spremembo osnovne barve, drugi pa menijo, da je v tem pogledu najbolje videti, kako se plod loči od rodnega lesa. Z zrelostjo se namreč jabolko laže loči od drevesa, sčasoma pa samo odpade. Pretirano gnojenje z dušičnimi gnojili lahko povzroči, da jabolka predčasno odpadejo. Vsekakor obiramo prezgodaj, če se plod težko loči od drevesa, torej če se pri tem lomijo vejice ali če se iztrga pecelj. Nekateri zrelost plodov ocenjujejo tudi po trdoti mesa. Pri nas često obiramo za vskladiščenje namenjena jabolka in hruške prepozno, zgodnje sorte jabolk pa največkrat prezgodaj. Zato potem tudi kvaliteta tega sadja ni taka, kot bi bilo potrebno. Jabolka obiramo takole: plod primemo s prsti, ga nekoliko privzdignemo na stran in ga nalahno obrnemo. Če se težko odtrga, ga s koncem prsta nekoliko pritisnemo na pecelj, ki pa mora ostati nepoškodovan. Z obiranjem pričnemo najprej na spodnjem delu krone, ob lestvi. 2e pri obiranju je plodove treba ločiti. Kvalitetne odlagamo v košare za obiranje, slabe (gnile, močno črvive, deformirane itd.), pa puščamo na tla in jih pozneje posebej pdberemo. Obrano sadje ne sme ostati v sadovnjaku, pa tudi ne v kakem toplem prostoru. Čimprej po obiranju ga je treba vskladiščiti v primerno klet, da se plodovi shladijo. Pri številnih sortah se trpežnost močno zmanjša, če doba od obiranja do hlajenja traja več dni. Jabolka tudi ne smemo presipovati ali spravljati na kup. Najbolje je, da jih vskladišoimo in potem prevažamo v posebej za to pripravljenih zabojih. Tudi apetit odvisen od vzgoje Apetit je potreba po hrani, ki pa je večkrat usmerjena na čisto določene jedi. Zato mnogi znanstveniki označujejo lakoto kot kvantitativno lastnost in apetit kot kvalitativno. Čim manjša 'je lakota, tem bolj se uveljavlja apetit in tako postanemo izbirčni. Vendar pa apetit ni luksus, ampak nam uravnava željo po potrebnih hranilnih snoveh. Na (žalost pa vsaka potreba po vitaminih in drugih snoveh ne sproži apetita za določeno jed, ki te vitamine vsebuje; če bi se to zgodilo, ne bi bilo nobenih avitaminoz več. bavljanje. Tudi obložen jezik pripomore k temu, da se zmanjša apetit. Izguba apetita pri kroničnih boleznih pa je posledica za-strUpljenja ali slabosti. Tu mora pomagati zdravnik. Pri dozdevno zdravih ljudeh pa so vzrok pomanjkanju apetita večkrat slabi zobje, vneti mandlji ali zaprtje. Mnogokrat je pomanjkanje apetita v zvezi z duševnimi krizami. Pogosta neješčnost pri predšolskih in šolskih otrocih pa je največkrat posledica napačne prehrane (prevečkrat, predobro, prehitro,) ali pa napačne vzgoje. PRAKTIČNI NASVETI ■ Luske rib laže odstranimo, če ribe pomočimo v vrelo vodo. ■ Sveže postrvi spoznaš, ako se pri polaganju v Vodo krivijo. ■ Puding naj se ne kuha predolgo, ker postane redek. ■ Mesni juhi dolivamo samo vrelo vodo, da juha ne 'postane kalna. ■ Če pečenki dodaš ščepec sladkorja, dobi lep rumen sijaj. ■ Limona je izdatnejša, če jo pred uporabo položiš v vročo vodo. ■ Limono že načeto ohraniš, če jo zaviješ v svilen papir. ■ Jajca se ohranijo dalj časa sveža, če jih naribamo s slanino. ■ Rumenjak se obdrži nekaj dni, če mu prilijemo vodo. ■ Presno maslo pri cvrenju ne porumeni premočno, če dolijemo nekaj kapljic jedilnega olja. ■ Z 'drobno narezanimi krompirjevimi olupki očistimo mastne steklenice. ■ Bakrene predmete očistimo s špinačno vodo. ■ Nove metle obdržijo trpežnost, če jih pred uporabo namočimo v močno slano vodo. ■ Nove zobne ščetke položimo pred uporabo v mrzlo vodo, tako postanejo ščetine odpornejše. ■ Ako v vročih dneh pokrijemo mleko z rdečim papirjem, se ne bo skisalo. • Platneno belo perilo zaščitimo proti porumenelosti, če ga zavijemo v plav ovojni papir. ■ Pisavo s svinčnikom napraviš neizbrisno, če jo premažeš z mlekom. ■ Nadomestek kisle smetane dobimo, če pšenično moko z mlekom, surovim maslom in limono dobro stepemo. Tudi apetiit je odvisen od vzgoje in navade. Apetit povzroča, da se prebavni sokovi izločijo v večji meri, morda 'tudi, da se poveča število belih krvnih telesc v krvi. (Razni telesni in duševni vplivi lahko apetit povečajo ali zmanjšajo. Mesni izvlečki, začimbe, okusno pogrnjena miza, vesele novice in prijetna zabava povečajo apetit. Jeza, 'neprijaznost, smrad in umazanija pa delujejo ravno nasprotno. Apetit pa se ravna tudi po konstituciji in delovanju žlez z notranjim izločanjem. Povečano delovanje možganskega podveska povzroča pravo požrešnost. Poleg dejanskih telesnih potreb po hrani vplivajo na naš apetit tudi vegetativno živčevje in nagoni. Apetit je večkrat bolezensko povečan. Večina civiliziranih ljudi namreč nima več naravnih nagonov. Izguba apetita pri težkih boleznih (razne vročinske bolezni) ipa ima za svoj dl j, da zmanjša telesno delo, v tem 'primeru pre- Voda v službi lepote Voda je najbolj običajno sredstvo, ki se ga vsaka žena vsak dan poslužuje za nego kože, ko se umiva ali koplje. Hkrati je tudi najboljše sredstvo, če jo — seveda — uporabljamo pravilno glede na vrsto kože. Po videzu so vse vode enake, vendar pa jih razdelimo glede na sestavine, ki so v njih raztopljene, na mehke in trde. Prva je tekoča, to je, voda iz rek ali deževnica, drugo pa dobivamo iz vodovodov. K sreči pa lahko vsako trdo vodo spremenimo v mehko, če ji dodamo malo boraksa, natrijevega bikarbonata, nekaj kapljic limoninega soka ali pa jo preprosto prekuhamo. Suha koža je vedno bolj občutljiva proti trdi vodi, zato jo rajši umivajmo z deževnico ali z vodo, ki smo jo predhodno zmehčali z enim izmed zgoraj omenjenih dodatkov. Ne pozabimo pa, da deluje voda na kožo tudi po svoji temperaturi. Topla voda očisti kožo bolj temeljito, vendar pa jo tudi bolj osuši. Zato raje uporabljajmo za suho kožo mlačno in postano vodo. Ženske, ki imajo na obrazu mrežasto razširjene krvne žilice, pa naj se izogibajo topli vodi in pari, kajti v nasprotnem primeru se jim bo ta nadlega še bolj okrepila. Mastna koža je mnogo bolj odporna in prenese vsako vodo. Tudi ženske, ki imajo mastno kožo, lahko za mehčanje vode uporabljajo omenjene dodatke, ker ti ne varujejo samo preobčutljivo kožo, temveč po v vsakem oziru tudi negujejo, skratka, pomagajo ji, da postane mehka, gladka in žametna. Samo mastno kožo lahko vsak dan umivamo s toplo vodo. $<*><><><>C><>0'<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>O<><><><>C><>C>O<><>