Stev. 304. V Trstu, v sredo dm 1 dfunbri 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UrcdrJitvo: Ulica Sv. FrtnCžik« AsiSkega M. 20. L nadstr. — Vd đop'ri naj m pobijajo urrdnifttvu listi. Nefrankirani. plima se oš sprejemalo in rokopisi se *e vračajo. Vdajat«:i *a . '-govorni uedv.ik 5 Lodzu za Nemce. Deli nemških sil, ki so bili v okolici vz- burjajo živce. Črtim vsakdanske junak v in umerjene občutke, kakor se porajajo v resničnem življenju.« »Tudi meni se zdi,« je odvrnil Leon. »da dela, ki ne ganejo srca, ne dosežejo resničnega namena, ki ga ima umet= iiost. Tako sladek občutek prevzame človeka, če ubeži pred razočaranji življenja v idealno deželo plemenitih značajev, najčistejše ljubezni in popolne sreče. Zame vsaj, ki moram živeti tako oddaljen od sveta, je to najlepša zabava; Yonvi!le je sicer tako reven v tem oziru!« »Bržkone kakor Tostes,« je dejala E-ma. »Tam sem bila stalno naročena na iz-posojilno knjižnico.s »Ako mi hočete napraviti to veselje, milostljiva,« je dejal tu lekarnar, ki je bil čul poslednje besede, »potem vam dam prav rad na razpolago svojo knjižnico, ki vsebuje najboljše pisatelje, kakor so na primer Roussau, Voltaire, Delille, NValter Scott, Echo de feuilletons i. t. d. Razun tega dobivam tudi razne časopise, na primer »Rouensko bakljo«, katere sotrudnik sem tudi laz.« Sedeli so za mizo že dve uri in pol; kajti Artemizila. dekla, je le počasi drsala po tleh s svojimi cokftami; prinašala je krožnik za kroMkom, pozabljala na vse, čula hodno od Lodza v boju z ruskim desnim krilom in hrbtom, so bili vsled prodiranja novih močnih ruskih sil od vzhoda in juga resno ogroženi. Nemške čete so se v očigled pred njihovo fronto stoječemu sovražniku obrnile in so po tridnevni srditi bitki prebile obroč, ki so ga napravili Rusi. Pri tem so v jele še 12.000 vojakov in 25 topov, ne da bi same izgubile kak top. Tudi skoro vse ranjence so odnesli Nemci s seboj. Izgube seveda po stanju položaja niso bile majhne, toda nikakor ne velikanske, kar je gotovo eden najlepših dogodkov vojne. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. decembra. Cesar je obiskal včeraj pri Gumblnnenu in Darkehmenu naše čete v Vzhodni Pru-siji in njih pozicije. Vrhovno armadno vodstvo. Pojasnilo ruskega generalnega štaba. BAZEL 30. (Kor.) Glasom poročila lista »Baseler Nachrichten« iz Milana, je napravilo pojasnilo ruskega generalnega štaba, ki je ^nastopilo proti pretiravanju pariškega in londonskega časopisja, brezpri-meren vtis. »ltalia« pravi, da je že čas, da se zanro' predali takim Iažnjivim poročilom. »Perserveranza« se izraža v enakem smislu. »Corriere della Sera« zagotavlja, da je priobčil grajane vesti Ie s pridržkom. BERN 1. (K.) j^Bund« pripominja k vojnemu položaju: Odločitev se nahaja še vedno pri ofenzivnem sunku generala llindenburga, kojega silni sunek je prodrl še mnogo dalje proti jugu, kakor je bilo spoznati iz nemških poročil. Rusi omenjajo sami kraj Trszyn, ki leži 20 km jugo-\zhodno od Lcdza. Tamkajšnja umakni-tev nemških čet je tvorila najbrže podlago za poročila o ruskih zmagah. Vendar pa so to delni uspehi, ki imajo pomen le tedaj, če se posreči Rusom obko-litev ali pa stisnitev. Zdi se, da goni rusko vodstvo v zaupanju na mase čete povsod naprej, ne strašeč se po ruskem načinu nobenih izgub. Ruske izgube na oficirjih. BERLIN L (Kor.) »Lok-alanzeiger« poroča iz Ziiricha: Glasom poročila.»Ruskega Invalida«, znašajo ruske izgube na oficirjih do 29. novembra 9702 mrtva, 19.511 ranjenih in 3679 pogrešanih. , 1 Južnega bojišča. DUNAJ 1. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 1. decembra. Na južnem bojišču je dospel nadaljni del operacij do zmagovitega zaključka. Na protnik. ki se ie koner.o z vsemi svojimi močmi več dni kar najtrdo-vratneje branil vzhodno od Kolubare in Lji^a in ponovno poskušal preiti v oie.i živo, je bil vi žen na vsej fronti in se umika. Z a dobil je vnovič težke izgube. Samo n.» bojišču pri Konaticah so našle naše če- iw Uli oli 860 nepu:. fpanih trupel. Istotako ponenjaj j mnogoštevilni vjet-: ! in izguba na materiji lu izdatno osla-h is v. Od za V : a zadnje ofenzive smo "amreč \jeli na J ' >.l»00 vojakov in zaplenili 47 strojnih pušk, 46 topov in veliko število vojnega materijala. ni ničesar in je puščala vrata, vodeča v biljardno sobo, vedno odprta, tako, da so se zadevljala ob steno vsled prepiha. Ne da bi se bil zavedal, je položil Leon tekom svojega razgovora svojo nogo na prečnico stolice gospe Bovary. Nosila je ovratno ruto iz modre svile, in kadar se je pregibala pri govorjenju, je njena brala izginjala za platnom in se je lahno dvigala iz njega. In ko sta tako sedela tesno eden poleg drugega, sta se lotila pogovarjati o tem m onem in sta pri tem izražala vedno nove. skupne simpatije. Govorila sta o pariških igralcih, o romanih, o novih plesih in o velikem svetu, ki je bil obema neznan. Kramljala sta o Toste-su in o YonviHu in še o mnogih drugih rečeh do konca večerje. Ko je prišla na vrsto kava, je Felicita šla pripravljat v novo hišo postelje, in kmalu nato so vstali s sedežev tudi drugi. Gospa Lefrancois je zaspala pri ognjišču, dočim je hišni hlapec čakal s svetilko v roki, da pospremi domov gospoda in gospo Bovary. V njegovih rdečih laseh so se nahajale slamnate bilke; šepal je na eni nogi. Vzel je še s seboj dežnik gospoda župnika in se le nato napravil na pot. V vasi je že vse spalo. Stebri tržišča Z nemško-francoskegn bojlfta. BERLIN 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. decembra dopoldne. Na zapadnem bojišču ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Zadržana brzojavka nemškega cesarja. BERLIN 1. (Kor.) Iz Madrida le prispela sledeča vest: Povodom smrti prin-cezinje Battenberške kraljici odposlana sožalna brzojavka nemškega cesarja nI prišla in to kljub temu, da je sestavljena v angleškem jeziku. Baje je bila zadržana od nasprotnikov v svrho, da bi se vzbudila nevolja. Konstatacija dogodka je vzbudila tukaj v dotičnih krogih ogorčenje proti našim nasprotnikom. Predsednik finskega deželnega zbora pregnan v Sibirijo. KOPENHAGEN L (Kor.) Iz Helsings-forsa se poroča, da je prišlo med bivšim predsednikom finskega deželnega zbora in ruskim guvernerjem do konflikta, ki je končal s tem, da je bil prvi odposlan v Sibirijo in tamkaj interniran. Dogodek vzbuja na Finskem veliko senzacijo. Izpovedba prvega višjega štabnega zdravnika dr. Fusta v kazenskem postopanju proti nemškim zdravnikom v Parizu. BERLIN, 1. (Kor.) Zunanji urad je odredil, ko je zvedel za kazensko postopa^ nje, katero je bilo upeljano v Parizu proti nemškim vojaškim zdravnikom, zapriseženo pričevanje I. višjega Štabnega zdravnika dr. Fusta. Ta je izpovedal med drugim: Jaz sem bil od 7. do 9. novembra popoldne od Z in en četrt šef-zdravnik vojnega lazareta 40 II. kora v Lizy. Ko sem ob 2 in pol popoldne zapustil lazaret, se je nahajalo tam 405 ranjencev. Ker je bilo ono malo vina, kar smo ga bili prinesli s seboj, pri tolikem številu ranjencev kmalu pošlo, sem ukazal dne 9. novembra našemu prvemu lazaretnemu nadzorniku Ga-stu, da naj za naše ranjence, ki so bili Nemci. Francozi in Angleži, preskrbi vina proti bonu. Predno smo odšli, kar se je vsled prodiranja Francozov zgodilo še hitreje, ie prinesel imenovani nadzornik dva sodčka vina, vsakega približno po sto litrov, katera je vzel, kar sem izvedel vsled povpraševanja, v hišici na vrtu grada Lizy. Rekel mi je, da ni mogel oddati bona, kakor sem mu bil zapovedal, ker ni mogel najti niti župana, niti posestnika gradu, niti kakega grajskega uslužbenca. Da bi bil pustil bon v kleti, se mu ni zdelo umestno. Nisem se mogel dalje brigati za zadevo, ker sem bil odpoklican k važnim zadevam. Moral sem namreč hitro odrediti potrebno glede našega hitrega umikanja in predaje lazareta na rezervnega štabnega zdravnika dr. Schultza, ki je prišel tudi v francosko ujetništvo. Niti štabnega zdravnika dr. Schultza, niti višjega zdravnika dr. Davidsohna ne zadene nobena odgovornost za vino. Jaz edini sem ukazal nabaviti vino na način, kakor sem bil omenil. Nerazumljivo mi je, kako se more priti na idejo, da bi bilo to vino, ki ie bilo namenjeno ranjencem, in ne sarno našim. so metali dolge sence. Noč je bila svetla kakor polefi. Ker je bila zdravnikova hiša oddaljena od gostilne samo petdeset korakov, so si kmalu voščili lahko noč in so se ločili. Ko je stopila Ema v hišno vežo, jo je spreletel občutek, kakor da ima ovito oko-lu ramen mokro platno; na novo pobarvani zidovi so širili to mrzloto. Stopala sta gori po stopnjicah in sta se podala v svojo sobo. Skozi nezakrita okna je prodirala bleda svetloba; poznali so se vrhovi dreves in zadaj za njimi travniki, ki so se napol potapljali v megli, vzdigajoči se iznad reke in čudno se bliščeči v mesečini. V sobi je bilo vse pomešano: pohištvo, steklenice, okraski, žimnice in u-mivalna posoda; možje so vse postavili sem, ne da bi bili kaj urediti. Bilo je četrtič, da je Ema spala v tujem kraju. Prvič je bilo, ko je vstopila v samostan, drugič, ko je prišla v Tostes, tretjič v Vaubyessardu in danes je bilo četrtič. Vedno se je zdelo, kakor da pričenja z novo domačijo nova doba njenega življenja. Ni verovala, da bo vse ostalo pri starem v novem kraju, in ker njeno dosedanje življenje ni bilo posebno srečno, je sedaj upala na boljše čase. Sfran II. »EDINOST4' štev. 354. V Trstu, dne 2- decembra 1914. temveč tod sovražnikom, nabavljeno na nepravičen način. Poverjen prepis tega izpovedanja je bil izročen amerikanskernu poslaništvu v Be-roliiiu, da ga to odda francoski vladi. Preskrbljeno Je. da se pravočasno vloži pravno sredstvo potom zaupanja vrednega zagovornika. Nemški državni kancelsr izrazH svofe veselje, da Se prišel z ljudskimi zastopniki zopet v dotiko. BERLIN 1. (Kor.) Glede nagovora dr-£avntga kancelarja na budgetno komisijo državne zbornice se poroča nadalje, da Je izrazil državni kancelar svoje veselje nad tem. da je zamogel stopiti zopet v dotiko z ljudskimi zastopniki. V navdušenih besedah je slavil potem dobro razpoloženje v armadi in mornarici in pa edinstvo nemškega ljudstva. Nemška državna zbornica. BERLIN. 1. (Kor.) Danes dopoldne se je vršila seia proračunskega odseka državnega zbora v svrho posvetovanja glede najetja novega 5 miiijardskega posojila, ki pride na dnevni red jutrišnje plenarne seje. Seje so se udeležili: državni kancelar Bethmann-Hollvveg v generalski uniformi. skoro vsi državni tajniki, več pruskih ministrov, zastopniki zveznih držav in vrh tega še toliko poslancev kot poslušalcev. da se je morala vršiti seja v plenarni sejni dvorani. Komisija je sklenila, da ostane posvetovanje strogo zaupno. Kakor se poroča iz poslanskih krogov, vsebujejo razprave komisije predvsem zadeve vojnega posojila kakor tudi finančne odredbe v olajšanje vojne bede. Na soglasno sprejetje kreditne predloge v jutrišnji plenarni seji ni dvomiti, ker so se že izjavile vse stranke za predlogo. BERLIN. 1. (Kor.) Kakor poroča »Ber-bier Zeitung am Mittag«, je otvoril državni kancelar sejo proračunskega odseka z nagovorom, v katerem je označil vojni položaj na obeh bojiščih kot popolnoma ugoden in si je pridržal nadaijna poročila za jutrišnjo plenarno sejo. Državni kancelar je izrazil upanje, da se pokaže državni zbor zopet sodušnega, ker je ravno to najpripravnejše, da se obodri čete k na-daljnim najvišjim naporom. Govor državnega kancelarja je bil sprejet z velikim navdušenjem. Predsednik državnega zbora, dr.Kaempf, se je zahvalil državnemu kancelarju Beth-mannu-Holhvegu za njegova izvajanja. Ogrska zbornici BUDIMPEŠTA 1. (Kor.) Po sprejetju zbornici predloženih zakonskih osnutkov v tretjem čitanju, je sledila razprava o poročilu imunitetnega odseka v zadevi posl. Budisavljeviča. Poročevalec imunitetnega odseka je naznanil. da se posl. Budisavljeviča, ki je osumljen, da se je kot eden vodilnih članov srbske Sokolske organizacije udeleževal velikosrbske propagande, dolži veleizdaje. Budisavijević je bil član Kraguje-vaškega odseka, ki je bil posebno delaven. Iz poročila odseka je posneti, da je bil eden namenov propagande tudi odcepitev gotovih ozemelj od monarhije. Referent konstatira dalje, da je biio delovanje teh Sokolskih društev v zvezi z onim Narodne Obrane. Budisavijević je v neki brzojavki na predsedstvo zbornice, v kateri je zatrjeval svojo nedolžnost, sam prosil za izročitev. Referent je predlagal zato izročitev poslanca in odobrenje postopanja vlade, ki Je dala Budisavljeviča že poprej aretirati. Ministrski predsednik grof Tisza je podal kratko izjavo, v kateri je izjavil, da je vlada prepričana o važnosti imunitetne pravice in da zato tudi največjo važnost polaga na to, da se ta pravica tudi respektira. Vendar pa meni, da bi napravila vlada napako, če ne bi v predstoječem slučaju v svesti si svoje odgovornosti postopala drugače. (Živahno odobravanje.) Predlogi imunitetnega odseka so bili nato soglasno sprejeti. Predsedstvo je bilo pooblaščeno, da skliče prihodnjo zbornico šele za takrat, ko reši magnatska zbornica v poslanski zbornici rešene predloge. Kakor se zatrjuje, se bo vršila prihodnja seja poslanske zbornice najbrže začetkom prihodnjega meseca. ekšiližlja m lud«. DUNAJ 1. (Kor.) V Stiftgasse se je zgodila danes ob 5 zjutraj eksplozija, ki je vzbudila veliko senzacijo. Na oglu imenovane ulice in Siebensternstrasse izvršuje sedaj ravnateljstvo cestnih železnic repara-turo tračnic. Po podatkih ključavničarja Briickla je okoli polnoči padel neki jekleni obroč na tla, pri čemer je bil manometer poškodovan. Ob 5 zjutraj je Briickl zapazil, da se kadi, nakar je v istem trenotku nastala močna eksplozija. Ključavničar je bil z vso silo vržen več metrov visoko in je zadobil močne opekline na vratu in obrazu ter je obležal nezavesten. Detonacija Je bila tako močna, da jo je bilo slišati v večjem delu mesta. Zračni pritisk je bil nenavadno velik. V vseh hišah v bližini so popokale vse šipe in tudi izložbena okna trgovin. Celo okviri oken so bili iztrgani iz zida. V sosednji vojašnici sta bila dva vojaka od steklenih drobcev razbitih Šip lahko ranjena. Na cesti so bili od di cev ranjeni trije pasanti. KoieraTtatrijl. DUNAJ 1. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča Dne 1. decembra je bilo bakterijološkim potom konstatiranih 9 slučajev azijatske kolere na Dunaju, dva na Češkem, 4 na Moravskem in 1 v Galiciji. Brcta BuKlon v HISil ~ SOFIJA 30. (Kor.) Brata Buxton sta odpotovala danes v Niš, kjer ostaneta malo Časa, nakar se vrneta v Anglijo. Splošno se smatra njuna misija kot ponesrečena. OojnalTurtljo. Lažnjiva angleška trditev, da bi bil turški mornarico! minister zahteval za turško nevtralnost zapadno Trakijo. CARIGRAD, 1. (Kor.) List »Agence Ot-tomane« sporoča naslednje: V beli knjigi, ki jo je pred kratkim objavila angleška vlada, se trdi, da se je podal mornarični minister Djemal paša dne 7. avgusta t. 1. na angleško poslaništvo ter kot kompenzacijo za turško nevtralnost zahteval prepustitev zapadne Trakije Turčiji. Djemal paša pa ni imel nikdar takega pogovora in ni nikdar nič sličnega zahteval. Ta trditev je torej izmišljotina, kakor marsikatera druga, namenjena v to, da zapelje v zmoto javno mnenje prijateljske države. »Agence Ottomane« dementira to trditev zelo odločno. Interniranje ruskih podanikov na Turškem. CARIGRAD 30. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Smirne, bodo tamkaj se nahajajoči ruski podaniki odposlani v vilajeta Dja-bekir in Šarput, kakor tudi v sandžak Zor, da se tako protestira proti postopanju s turškimi podaniki v Rusiji. Blagoslovljenle novega železnega mostu čez Sočo v Zagraju. TRST, 1. (Kor.) Iz Zagraja se poroča: Danes predpoldne je blagoslovil goriški nadškof dr. Sedej železni most čez Sočo pri Zagraju, k čegar zgradbi je prispevala država z zneskom 700.000 kron. Posveče-nje je bilo prava patrijotična slavnost. Iz Trsta v spremstvu višjega stavbenega svetnika Machnitscha prišli namestnik princ Hohenlohe je bil od zastopnikov skoraj vseh furlanskih občin in od velike ljudske množice zelo prisrčno pozdravljen. Namestnik je govoril v italijanskem jeziku in izročil most javnemu prometu. V svojem govoru je namestnik tudi omenil, da ga veseli, da vidi dovršeno zopet eno delo v korist Furlanije, one Furlanije, katere hrabri sinovi so z vriskajočim navdušenjem, s katerim so pohiteli branit domovino proti sovražniku, ponovno dokazali podedovano in večkrat dokazano zvestbo do cesarja in države. Namestnikove besede in patrijotični nagovor deželnega glavarja dr. Faiduttija in posebno nazdravljanje na cesarja, izrečeno od zagrajskega župana Visintina, je bilo od tisočeroglave množice sprejeto z navdušenjem. Angleški krali JurQ odpotoval mm Francosko. LONDON 1. (Kor.) Kakor se uradno poroča, je odpotoval kralj Jurij včeraj na Francosko, da obišče glavni stan ekspe-dicijskega zbora. Vojno posojilo. DUNAJ 1. (Kor.) Kakor poroča poštno-hranilniški urad, je dospelo zadnje dni mnogo novih podpisov na avstrijsko vojno posojilo, ki je dosedaj prekoračilo že 1.800 milijonov kron. Cesar za turški Rdeči polmesec. DUNAJ 1. (Kor.) Cesar je daroval novoustanovljenemu avstrijskemu komiteju za turški Rdeči polmesec 50.000 K iz Najvišjih privatnih sredstev. Italijanski urednik za Nemčijo. BERLIN 1. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz Rima: Glavni urednik rimskega lista »Victoria«, ki se nahaja sedaj v Nemčiji, izjavlja, da je popolnoma razvnet od silnega prizora nemške energije, hladnokrvnosti in duševne veličine. Bolj ko ke-daj prej je prepričan, da je danes in v bodoče mesto Italije na strani Nemčije. Urednik naroča nato, naj se proti »Se-colu«, ki je trdil, da je »Victoria« podkupljena od Nemčije, vloži tožba radi obrekovanja. Prestolonaslednik v avdijenci. DUNAJ 1. (Kor.) »Fremdenblatt« poroča: Nadvojvoda Karel Franc Jožef je prispel včeraj zvečer semkaj in je bil sprejet danes dopoldne od cesarja v avdijenci. Nadvojvoda je poročal o položaju na severnem bojišču. TripoHtanski roparji. RIM 1. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa z dne 28. t. m.: Med tjakaj odposlanimi Četami in neko močno roparsko tolpo iz tamkajšnje okolice, je prišlo do praske. Roparji so bili odbiti. Naše izgube znašajo na mrtvih 4 Italijane in dva Libijca, na ranjenih 1 častnika in 10 mož italijanskih in libijskih vojakov. Slučaj obsodbe nemških vojaških zdravnikov. KOELN 1. (Kor.) »Koelnische Zeitung« poroča iz Berlina: Radi obsodbe nemških vojaških zdravnikov s posredovanjem a-meriškega poslaništva v Berlinu pri francoski vladi izvršeni koraki se nanašajo na razveljavljenje neverjetne obsodbe. Besedo ima sedaj francoska vlada. Ona mo- ra vedeti ali pa izve uradnim potoni, da je bila razsodba francoskega vojnega sodišča izvršena na podlagi zmote. Francoska vlada ima priliko, da nastopi uradno, da spravi iz sveta pomotoma nastalo razsodbo. V nasprotnem slučaju bi izvajala Nemčija svoje posledice. Potres v Inomostu. INOMOST, L (Kor.) Včeraj so občutili tu ob 8.12 zvečer zelo močan centralni sunek; zdelo se je, kakor da se zemlja dviga in pogreza. Ljudje so pobegnili iz hiš in javnih lokalov na ceste, škode ni bilo. Ob 9.22 je bilo čutiti slabejši sunek, ob 3 zjutraj tretji sunek. Kot posebno znamenje za silo sunka se povdarja, da so v stolpu župne cerkve zvonili zvonovi. Rožne politične vesti Pooeverjalec obsojen. Kakor je znano, je svoj čas splitska porota oprostila poštnega kontrolorja Rešetka, ki je bil obtožen zaradi poneverjenja. Kasacijsko sodišče na Dunaju pa je razveljavilo to razsodbo in vršila se je ponovna razprava v Zadru. Rešetka je bil obsojen na pet let ječe, pri čemur se mu všteje eno leto preiskovalnega zapora, in na povračilo poneverjenih 86.774.24 K. Nadomestilo za indijske čete. Kakor poroča londonski »Standard«, namerava angleška vlada v celoti nadomestiti indijske čete ob yserski fronti s kanadskimi, ker noče, da bi preveč trpelo zdravstveno stanje teh čet ki so že dovolj trpele zaradi mokrote in mraza. Indijske čete so baje morali marsikje z vrvmi izvleči iz strelskih jarkov, ker so bili že vsi ohromeli. Kakor se govori, nadomesti 30.000 do 40.000 mož na Angleškem se nahajajo-čih kanadskih čet na bojišču se nahajajoče Indijce. Domnte vesti. Iz krogov železniških Čuvajev ces. kr. železnice. Kakor so vsi sloji prebivalstva občutiti posledice mobilizacije, tako smo jih tudi mi železniški čuvaji v naporni s'užbi skozi noč in dan. Res je, da sm imeli tudi nadomestovalne. Ali, pri vsem tem smo bili v službi nepretrgoma po 18 ur. Toda oni u vaj i, ki so po kolodvorih, so imeli 16 ur službe, in 16 počitka, a so imeli k temu in imajo še danes doklado za nočno službo, dočim ostali z več ur službe, a manje odmora, nimajo doklade, da-si vrše službo po noči kakor drugI. Ne zavidamo svojim- ko leg^m teh matih doklad za nočno službo saj jih morajo krvavo zaslužiti — želimp pa, da bi se merilo vsem z enako mero. Če že imamo več službe, zakaj naj bi ne imeli vsaj enakih dok ad ? I Naj bi slavno ravnateljstvo državne železnice v Trstu vzelo v obzir te naše reve in skromne želje I Več prizadetih želez, čuvajev Hrabra sfovenska junaka. V go l?ki re-servni bolnišnici Rdečega križa se lečita rezervni četovodja Ivan Colja — redar na konju v Trstu — rodom iz Sesljana pri Devinu, in Kliba Ivan, železniški sprevodnik v Gorici rodom iz Fi!ipan-a (Istra). Omenjena sta se udeležila Štiridnevne btke pri Gro-deku ter sta podala sledečo izjavo : Dne 11. septembra 1914 ob 9. zjutraj, ko je boj pri Grodeku še divjal ter ni še padla odločitev, je prišel „Wertmeister" Kury k nadomestni koloni in javil poveljniku dr. u Feliks-u Schranzel-ju, da se v daljavi 7 km nahajata dva zapuščena kanona s tremi mu-nicijskimi vozovi in enim »vagonom za mazanje". Kdo bi si mislil, da bi naši vojaki kljub giozoviti toči šrapnelov in granat vzeli one zapuščene topove in vozove? Kot bi trenil so se prijavili k temu povzetju štirje četovodje, in sicer med njimi že omenjena Slovenca, naš hrabri kraški sin Colja in i stran Kliba, ter sedem topničarjev. S privoljenjem baterijskega komandanta dr.a Schrenzel-ja so odpregli štiri naše konje ter odšli proti cilju, kamor jim je pokazal Kury. Pot so morali izvajati z največjo pazljivostjo, ker se je od ruske strani streljalo na njih z največjo silo. Sedaj so galopirali, potem so jahali v karijeri ter vporabljafi za skriva išče Železniški nasip. Ta nevarna pot je trajala približno eno uro. Despevši k cilju, so hitro izkopali kanona izpod mrtvecev, vpregli konje in odirjali. — Oblaki cestnega prahu dirjajočih so opazoriU rusko artiler.j , ki je zopet z največjo silo bruhala na nje. Vendar so ušli ter dospeli v naše postojanke, kjer so jih naši častniki pozdravili z „hura" in „bravo" klici. Ta hvala je naše junake tako poživila, da so sklenili odpeljati Še ostale vozove Popoldne je pričela ruska artlerija živah neje streljati na naše postojanke. Vendar so odšli ter se vrnili 3 ivi po dveurnem mučnem potu, ki so ga morali prestati Tri mun cijske vozove z 250 šrapneli in granatami, en takozvani „SchmierwagenM in dvanajst nabojev je znašal ta vojni plen. Naboje to poiopili in se zmagoslavno vrnili brez na,manjše poškodbe. Komandant in vsi oficirji vojskujočega se oddelka so si ogledovali te vojne trofeje velike vrednosti ter jih spravili v trdnjavo Przemysl. Kakor čujemo, sta bila naša hrabra Slo- venca predlagana k odlikovanju. Rodi nam naša slovenska zemlja ie obilo takih sinov za blagor in slavo Avstrije 1 „Sokol" pri Sv. Jakobu naznanja članicam in gojenkam, da bo redna telovadba ob ponedeljkih in četrtkih od 5 do 6 in pol popoldne. Članice in gojenke, ki bodo posečale telovadbo, naj se zglase v društveni telovadnici — CM šola ul. Montecchi, 2. — v četrtek 3. decembra od 5—6 ure. K društveni telovadbi se sprejemajo tudi nove članice, oz. gojenke. Na zdar I Čitalnica pri Sv. Jakobu priredi v ne: deljo, 6. t. m., Miklavžev večer v dvorani Del. konsurnnega društva. Spored: klavirske in pevske točke, šaljivi prizori, deklamacija. Pred Miklavževim nastopom: pekel z večjim številom parkljnov ter krasen otročji balet. Začetek ob 4. pop. Vstopnina: 30 vin. za odrasle, 10 vin. za otroke. Po končani zabavi ples do polnoči. Darila z narodnim kolkom se sprejemajo v Čitalnici Campo S. Giacomo 5, I. in sicer: v petek in soboto od 6.—8. zvečer, v nedeljo pa celo dopoldne. Nesreča na železnici. Snoči ob 10. uri je bil zdravnik z zdravniške postaje tele-foničnim potom pozvan na pomoč na Opčine, in sicer na tamošnio postajo južne železnice, kjer da je vlak povozil nekega človeka, odtrgavši mu eno nogo. Zdravnik se je nemudoma z avtomobilom podal na Opčine in tam je na postaji južne železnice našel človeka, kateremu je popolnoma manjkalo koleno desne noge, dočim se je spodnji del noge držal zgornjega dela le z nekimi kitami, ki so pa tudi bile popolnoma zmečkane. Nesrečnež je bil 391etni železničar-zavirač Ivan Beljšak, doma iz Zgornje Šiške pri Ljubljani: vozil je v Trst s tovornim vlakom št. 846, ki vozi z Dunaja v Trst in prihaja na postajo na Op-činah ob 9. uri in 43 minut. Nesrečnež je hotel, še preden se je vlak vstavil na open-ski postaji, skočiti z vlaka in pri tem je prišel pod kolesa, ki so mu zdrobila nogo. Obenem je imel revež zdrobljeno tudi desno roko. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel drugače, nego, da mu je odrezal desno nogo nad kolenom, mu za silo obvezal zdrobljeno roko in ga potem od-vedel z avtomobilom v mestno bolnišnico v Trst. — Ko je avtomobil zdravniške postaje prišel nekako na polovico poti med Opčinami in Trstom, je zdravnik opazil, da je nesrečnemu Beljšaku zelo slabo: dal je vstaviti pri prvi hiši in tam poprosil vode za ranjenca. Pozneje je pa avtomobil na novi openski cesti, in sicer na Vrdelci, naletel na tleh ležečega poginulega konja. Zdi se, da je konj pridirjal s takozvanega Monte Fiascone in se ubil padši na cesto. — Nesrečnega Beljšaka je zdravnik oddal v mestno bolnišnico. Stanje njegovo je zelo opasno. Slepar. Bilo je dne 21. minolega meseca okoli šeste ure zvečer, ko je gospa Emilij* Weissova, ki stanuje v II. nadstrepju hiše št. 12 v ulici A. Canova, slišala, da nekdo trka na vrata njenega stanovanja. Sla je odpret: pred vrati je stal mladenič kakih 25 let, ki se ji je lepo p edstavil rekši: — Klanjam se, gos* a 1 Jaz sem Marij Juriši in vam prinašam iz Pule pozdrave od vašega soproga, mojega dobrega znanca Romea Weissa. Te besede so gospo Weissovo — katere soprog Romeo je res v Puli, ker je pozva<> pod orožje — seveda razveselile, posebno / ozirom na dejstvo, da ji ni soprog že deli časa nič pisal. Povabila je torej prišleca, na| vstopi, mu postregla s čašo vina in s tem, kar je ravno imela pri rokah, ter ga prosila, naj ji pove, kako da je njenemu Romeu. Nič prav dobro, gospa! — je dejal prišlec. — Jaz sem bil namreč pred dvema dnevoma v Puli pri superarbitracijski komisiji radi superarbitracije, a moram jutri zopet nazaj v Pulo. Ob tej priliki sva se videla z vaš»m soprogom in on me je prosil, naj se oglasim pri vas in vam sporočim njegove pozdrave in prošnjo, da mu pošljete malo svoto denarja in pa nekoliko tobaka. O jej! — je vskliknila gospa — Zakaj mi pa tega ni pisal? - Saj revež še toliko nima, da bi kupil dopisnico! Če mu h čete kaj poslati gospa, mu l. hko pontsem jaz, ker grem jutri nazaj v Pulo: tako bo prej dobil v roke. Gospa je z veseljem sprejela ta predlog: Šla je takoj kupit tobak in kupila ga je za 2 kroni, a ob enem je kupila tudi za eno krono dopisnic, češ, da ji bo mogel mož vsaj pisiti. Izročila je obiskovalcu tobak in dopisnice potem pa Še 8 kron denarja in li-oč pozdravov za svojega Romea. Takoj cjLugi dan je pa pisala svojemu možu in ga vprašala v pismu, če je prejel, kar mu je poslala po Juriše viču. Par dni, pa je dobila odgo or, a ta se je glasil: „Prejel nisem nič, ker nisem nič naročil in ker ne poznam nobenega JuriŠoviča!" Seveda jo je ta odgovor osupnil, a obenem ji je odprl oči in ji dokazal, dajo je oni obiskovalec pošteno „nafarbal" Sla je nemudoma na policijski komisarijat v ulici dei Bachi in tam povedala ves dogodek. Funkcijo carjem tega ko-misarijata se je pa včeraj posrečilo izslediti in aretirati sleparja, ki je 26-Ietni Marij Ju-riševič, stanujoč, kakor se zdi, v ulici della Ferriera št. 31, dočim on trdi, da stanuje v ulici Giulia št. 82, kar se je pa že izkazalo za neresnično. JuriŠevič je bil one dni res v Poli pri superarbitracijski komisiji ter je bil tudi superarbitriran, vsled česar se ni imel vrniti v Pulo. Seveda so ga spravili v zapore. Zaljubljena šivilja In posledica njene zaljubljenosti. Ida Fabris stanuje v ulici del Monte št. 21 ter je po poklicu šivilja ter je obenem, to pa ne po poklicu, temveč po nagonu, grozno zaljubljena: seveda, saj ima šele osemnajst let! Njena ljubezen je pa tako močna, da revi ca vedno misli na — predmet svoje vroče ljubezni, vsled česar je vedno grozno zamišljena. Tako grozno je zamišijena, da včeraj, ko je 114 svojem delu rezala s škarjami nek kos baržuna, ni opazila, kje konca baržun in kje začenja roka, s katero je tržala baržun in se je vsled tega vrezala s škarjami v levo roko. Sele to jo je zdramilo iz njene zamišljenosti in jo prisililo na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izpral rano in obvezal roko. Nesrečen kolesar. 27ietni fotograf Maks Degiampietro, ki stanuje v Kjadinu liŠt. 834, je bil včeraj popoldne napravil na kolesu izlet proti Žavljam; a ko je dospel do pokopališča pri Sv. Ani, je tako nesrečno padel s kolesa, da ni mogel več vstati brez tuje pomoči. Prihiteli so mu takoj na pomoč nekteri pasantje in ga dvignili, ko so pa videli da krvavi ne le na obeh rokah, temveč tudi na glavi, so nemudoma telefeničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je nesrečnemu fotografu - kolesarju obvezal glavo, na katere desni plati je imel precejšnjo rano, in obe roki, ki si ju je bii jako opraskal padši s kolesa na trdo mater zemljo. Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Verzegnassi Regina, 66 let, ul. della Pescheria št. 9; Stare Milena, 5 let, Barkovlje št. 799; Fermann Gverin, 4 mesece, ul. del Lazzaretto vecchio št. 3; Defelice Marija, 77 let, Goldonijev trg št. 3; Zalacosta Jurij, 65 let, ul. F. Vene-zian št. 2; Tessarol Friderik, 8 dni, ul. Pe-tronio št. 50; Vettori Cezar, 61 let, ul. T. Vecellio Št. 13; Jedrejčič Josip, 72 let, ul. Petronio Št. 20. — V mestni bolnišnici dne 28. m. m.: Visentin Alojzij, 52 let; Savič Perina, 39 let; Žigman Fran, 89 let; Vatovec Ivan, 37 let; Gemič Marko, 33 let; Del Tedesco, 86 let; Vrečko Lovrenc, 74 let. _ Darovi. Za moško podružnico CMD nabrano v gostilni via Bastioni K 5.—. Denar hrani uprava. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosćkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici dellc Poste Štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■ ■ MA! U OdLAS I ao □□ □□ se računajo po 4 Btot. besedo-Mastno ti kane besede so računajo enkrat več. — Najmanj&t : pristojbiua 4" ntotink. : □□ □u □□ Iflfim izvrstno kuhinio, naj zahaja v go- iVUUr stilno BONVECHIATTI. ulica Carlo Ghe*a 17 Eksportno Budjejeviško pivo. 1I6(» Pertof, urar, ulica Stadion žt. 2(J !! 1209 neblovona sobo zrn ena, se odda takoj ▼ naje-n gospodu ali gospici v ulici Coinmcrciale Stv 11, III. nadst. 4—i in 7 —7Va oM Olgiraoid&t&omv) ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranie bolezni >n za bolezni na dihalih (kakor : grlo in no«) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso fttev 12, Telet. 177, IV od lll/T do 17, iu od 4»/, do 51/, pop. Ki M ta dobro večerjati, naj p i Hotel Balkan kjer loli w