Političen list za slovenski narod.
F« p«ltl ^rejeami Tcljk: Z» oelo leto predplačan 15 rld., u pol leta 8 rld., za četrt leta
1 rld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V adminiitracl]! prejeman veljA: Za celo leto 12 )fld., la pol leta (> pld., la četn leta i rld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 rld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke velifijo 7 kr. tf»t*inino prejema »pravniitvo ladministraeija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, IL, 30.
»/iinanlla (insoMtt) m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat; 13 fa ce se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmaniH
Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemaio.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
S33.
V Ljubljani, v petek 10. oktobra 1890.
Letiiilc XVITI.
Drobno narodno delo.
I.
Mi srno odrasli! Postali smo politično zrtl in zaveden uarod. Z višine moških let se s pomilovalnim usmevom oziramo nazaj na minole naivne rodoljubja dobf, na te nedolžne rodoljubne zabave in izlete naših očetov, na te večkrat malenkostne cilje njihovega rodoljubnega napora, na to otroško radost, kakoršno jim je prirejal vsak neznatni korak slovenske stvari, — na vse to obmejeno obzorje slovenskega rodoljubja in narodnih odnošajev prvih šestdesetih let.
Dospeli smo do vrha! Svrha naporov naših seza iu s« pavspeuja višje; mi se skoro posmehu-jemo neznatnemu številu starih slovenskih rodoljubov in njih skromnosti; mi se ponosno trkamo na prsi, da uas je vseh Slovencev — seveda razkosanih — poldrugi milijon, iu zahtevamo za ves narod samostalno javno življenje in kar spada k ujemu. Lep je ta ponos in ta samozavest; dobro je, da 80 napori naši naperjeni smelo v dosego najvišjega narodovega imetka, — da bi le poleg tega tudi tako ravnali!
Lepo je v istini govoriti, da nas je toliko Slovencev, in da torej tako mnogobrojnemu in zavednemu narodu ne mogo biti krajšana prava njegova, ko bi poleg lepih govorov tudi nekaj delovali, da bi veljava naša rasla; ko bi bilo mej temi mnogobrojnim! sinovi slovenskega naroda dandanes toliko pravih in navdušenih delavcev na narodnem polji, kolikor jih je bilo v malem številu za dobe naivnega rodoljubja.
Kaj delamo, kaj storimo? Ves narod je nezadovoljen, omrzen; ves narod godrnja na naše slabe razmere ; — a malokd* migne s prstom, da bi prispel v zboljšanje. Povsem smo se navadili delati za to, kadar se nam godi slaba, — koga odgovornega, vso krivdo zabeleževati nekemu drugemu na rovaš.
Dolgo dobo, ko so nas Slovence pokorile ne-prijateljske vlade, zabavljali smo vladi, in bili smo zadovoljni, da smo mogli ravno nunjo kazati kot ua izvor vsega zlii, katero smo morali prenašati. In ko so se uam vremena zjasnila, našli smo drug strelovod. Vsakdanje pobijanje in zavračanje nemške vlade in njenih pristašev se je že obrabilo, odnošaji naši se nočejo premeniti čez noč, te ^pridobitve" in ministerske drobtinice skromne padajo z zelene mize za Slovence, iskali iu stikali smo ter videli, da vso to krivdo so provzročili samo naši — poslanci.
Blaženi, da so naposled izvrtali tega krivca; rodoljubi običajno sklenejo roke, in prečitavši kak nabrušen članek po novinah, vrlo zabavljajo iu rohne na to slabo poslaniško politiko, ki je vsega kriva, kar nas Slovence nemilo zadeva. S tem je pa tudi vse rodoljubno delovanje pri kraji! Za to drobuo, tiho, domače in povsem plodno narodno delo, katero je prava podstava in prepotrebni pogoj velikih politiških vspehov, ne briga se nihče, ali le malokdo. Motrimo vse stanove, skoro pri nijednem v tej smeri ne vidimo napredka, — temveč upadek.
Gradovani akademiški krogi so v tem oziru slični profesorskim, učiteljskim, duhovniškim, kmet-skim ali rokodelskim krogom.
Raznovrstna naša društva po mestih in trgih, a tudi selib, ginejo ali beduo životarijo, v občinskih upravah cvete in se šopiri „šlendrijan" in odpad-ništvo, slovenski otroci v tolpah obiskujejo nemške šole, velika množica kmetskega ljudstva ječi in tiči v revščini in nevednosti, — za zboljšanje malokdo skrbi. A vse to naj bi uredila in popravila samo visoka politika in — poslanci!?
In ta naša samostalnost! Samo samostojno misleči in delujoči ljud je vreden samostojnosti, ker se ve sam upravljati in je neprodorni bojni voj za prava domovine in naroda. To so tudi dobro vedeli naši neprijatelji, in boje se tega; držali so ljudstvo
naše dolgo v temoti, oni so zdnj mislili, de-^ lovali, in veselili so se, da je bilo Ijud-I stvo tiho in — plačalo. In zdaj, ko je napo-I sled duh časa narodu stri tesne okove, skrbimo ^ pred vsem za to z vsemi sredstvi, da se nikoli več ne povf.aejo oni časi.
Delajmo vsi, kjerkoli moremo, na vse pret^ge na to, da se bode ljudstvo naše po vseh slovenskih pokrajinah korenito zavedalo, da bode samostojno mislilo, v vzajemnem sporazumljenji in samostojno delalo, z jedno besedo: da postane v istini zrel narod. To delo sicer ni lahko, da bi se taka narodna zrelost kar v jednem dnevu vcepila vsem vrstam in slojem, toda brez nje nam ni obstoja, mej narodi si potrebnega ugleda in veljave ne bodemo pridobili, in nikdar ne dosežemo svojih namenov. Radi I tega vrlo naprej, pogumnim je sreča mila!
Važno pismo o soeijalnem vprašanju.
Dne 23. avgusta so nemški katoliški škofje I zbrani v Fuldi ob grobu sv. Bonifacija sestavili okrožnico o soeijalnem vprašanju, katero se zadnje dneve tudi objavili. Okrožnica je zelo obširna, zato je cele ne moremo podati svojim čitateljem, pač pa ne smemo prezreti onih točk, ki so vzlasti važne v socijalno političnem oziru.
V začetku svoje okrožnice omenjajo škofje pisma Leona XIIL, katero je v tem vprašanji poslal nadškofu v Kolin. V prvi točki pojašnjujejo, da je cerkvi in državi še vedno mogoče ugodno rešiti socijalno vprašanje ter pravijo:
»Papež priznava, da ima v zboljšanje socijalnega zla tudi svetna oblast važnih sredstev, vendar ! ima seveda cerkev pri tem še važnejšo nalogo."
Zatem razpravlja, kako naj cerkev in država složno i delujete v skupni vzvišeni namen. Socijalno vpra-I šanje je v prvi vrsti vprašanje narodnega gospo-
L:
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
(Dalje.)
Nekoč je bil zopet duhovnik na Radinjah in tu ga je vprašala Eii^ka: „Ali si poznal duhovnika Jana iz Husince, ki je umrl tako nesrečne smrti, na gromadi daleč od domovine, in čegar ime razburja sedaj celo domovino?"
nPozual sem ga. — Podedoval sem toliko od očeta, da se nisem samo preživel, temveč imel tudi priložnost drugim pomagati. Pomagal sem zlasti mladim dijakom ua velikih šolah. Hodili so k meni kakor svojemu prijatelju in jaz sem bil neizrečeno srečen, če sem mogel deliti ž njimi grižljaj kruha. Nekoč je prišel k meni mladenič bledega obraza, kodrastih las, iskrih očij. Reven dijak. Ni mi bilo treba povedati, da je ubog. Vdrto njegovo lice, suhe njegove roke, modra pasa okrog oči sta pričala, da trpi lakoto in njegova obleka je bila slaba, strgana. Mladenič je vzbudil v meni sočutje ; ali razven tega je ganil mene njegov pogled, njegovo govorjenje, njegovo kretanje, sploh vsa njegova prikazen. Prosil je za podporo tako skromno in ob jednem tako dostojno, in mi ni nič povedal o svojej bedi. Mladenič ta je bil Jan iz Husince, sin revnih roditeljev, iz-
med najboljših dijakov na Karlovem učilišči. Imel sem ga kakor sina. Tudi on me je ljubil. Storil mi je marsikaj po volji, čem dalje sem ga poznal, tem bolje sem se čudil njegovi železni pridnosti, ljubezni do vede, njegovim dovtipom, njegovi veliki zgovornosti, njegovi vroči ljubezni do češkega naroda. ,Jane, ti moreš postati ponos in dika svoje domovine; tebe bodo blagoslavljali tisočeri, ako porabiš dobro vse darove, katere ti je Bog podaril', pravil sem mu. — Ali čem bolj sem ga spoznaval, tem bolj sem se bal njegovega počenjanja, ako ni mogel izvršiti kake naloge — njegove ošabnosti, ki mu je branila spoznati napake in popraviti je, — njegove trdovratnosti, s katero je ostal pri svojem nagledu in zametal vsako poučenje. Tedaj sem mu rekel: ,Jane, Jane, pazi, da nesrečne lastnosti tvoje narave ne store tebe in po tebi drugih nesrečnih.' — Tolažil sem se, da te lastnosti sčasoma izginejo in da jih pokrijejo dobre njegove lastnosti. — Ko bi se to izvršilo!
Jan iz Husince je bil, kakor sem rekel, zelo nadarjen, ukaželjen mladenič. Ali najedenkrat sem opazil na njem veliko izpremembo. Manj se je brigal za pergament, zanemarjal obiskovanje praških učiteljev v šolah. Z vsem ognjem svoje duše se je vdal neumnim igram in veselicam, ki so se vršile v pohujšanje ljudem ne samo na malomestnem trgu, temveč celo v svetiščih. I tinsko svetišče je
bilo oskrunjeno. Smešne procesije, podobne cerkvenim sprevodom, so se vršile od cerkve do cerkve; norčevali so se iz cerkvenih obredov, mašnih obredov in pridigovanja. A pri vseh teh hudobijah je bil glava Jan. Ali ni trajalo to dolgo in stopil je s poti blaznosti. Ves skesan in sramežljiv je k meni prišel in mi rekel: .Dragi oče, odpusti mi, da sem delal tako pregrešno in neumno.' Bil je zopet tako resen in previden, kakor pred tem.
Slednjič se je oglasil pri škofu s prošnjo, da bi ga posvetil v duhovnika. Nič ni oviralo, da bi nadškof ne uslišal njegove prošnje. Sprejel ga je veselo mej klerike svoje cerkve in ga posvetil v duhovnika. Počakajte, kdaj je bilo to? Bil sem ravno takrat na Rudniškem gradu z nadškofom Voliramom, ko je postal Jan Hus duhovnik. Bilo je to 1. 1400. V rudniški kapeli je daroval novo sv. mašo iu to tako pobožno in svečano, da so bili vsi, ki so bili pri sv. maši, do solz ganjeni. Tudi v samostanu Device Marije je maševal in prošt avguštinski iz Rudnic ga je poklical, da bi pridigoval na praznik Marije Device. Dobro se še spominjam tega. Sli.šal sem ga, videl sem ga na propovednici in bil sem ganjen, kakor vsi drugi poslušalci najglobokeje. Tako govoriti do srca je znal samo Milič, blag mu spomin.
Duhovnik Jan je obračal vedno bolj na-se pozornost Ijudij. Lahko bi bil postal ljubljenec go-
darstva in javnega prava. Pri rešitvi tega vprašanja morajo sodelovati zakonodajalci, politiki, državni upravniki, kakor tudi vsi strokovnjaki svetnih ved-nostij. V tolažbo nam je, da so v tem oziru naši katoliški poslanci v postavodajalnih zborih s toliko razumnostjo in ljubeznijo delovali za zboljšanje družbenih razmer, delovali za kmeta, obrtnika in delavca ter imamo trdno nado, da v tem smisla tudi v prihodnje nadaljujejo svoje delo.
Veseli nas vzlasti, da so v tej stroki katoliški možje, med njimi tudi vrli duhovniki teoretično in praktično, z besedo in z delom vspešno delovali. Naj se nikdar ne ohladi njih gorečnost in naj se njih vrstam v teku časa pridruži vedno več spretnih in skušenih mož."
Iz tega vidimo, da gled^ na sodelovanje svetne oblasti pri socijalnem vprašanju nemški škofje stoje na onem stališču, katero je s toliko zgovornostjo in vednostjo zagovarjal njih tovariš škof Korum na socijalnem zboru v Litihu. Škofje hvalijo tudi delovanje duhovnikov v tem oziru ter s tem priznavajo, da se pastirsko delovanje duhovnikovo dandanes ne smč omejevati samo na cerkev iu šolo.
V zgovornih besedah pojašnjujpjo škofje nadaljujoč svojo okrožnico vpliv, ki ga ima cerkev, oziroma vera na socijalne razmere, vendar samo to še ne zadostuje za ugodno rešitev socijalnega vprašanja; pismo namreč pravi: Očitno poudarjamo, da samo z vero, ki uči reveža, da naj bo skromen, in bogatina, da uaj je mil in radodaren, ne reši se že socijalno vprašanje, ki dandanes pretresa svet.
Mnogo je bilo vzrokov, ki so sodelovali, da so se osnovale sedanje nezdrave razmere v človeški družbi. Nekdaj je dobro vrejeno posestvo, obrt in trgovstvo podajalo posameznikom, družinam, stanovom in občinam varstvo in gotovost. Te ugodne razmere pa je uničila zloraba in sebičnost, zato so bili posestvo, obrt, kupčija in promet oproščeni svojih tesnih spon, a ta prostost jim je bila tudi v veliko nevarnost. Ta prostost, kakor nas uči zgodovina, pospeševala je napredek, in marsikatere do sedaj nepoznane natorue sile je človek jel uporabljati v svoje namene in od tega niso imeli mnogo dobička le bogatini, tudi revnejšim so se pomnožili pičli dohodki in prislužki. Toda pri tem ne smemo in ne moremo prezreti mnogih slabih nasledkov, ki 80 izvirali iz te prostosti. Pešalo in propadalo je blagostanje ljudsko, obrt se je vedno bolj drobila, rušile so se družbene vezi in odtujili so se posamezni stanovi med seboj.
Ker imajo ti žalostni socijalni pojavi svoje korenine na občečloveških, političnih in pravnih tleh, zato treba za njih ugodno odstranitev tudi človeških sredstev, in sicer naj se rabijo previdno, modro in z vstrajno potrpljivostjo."
Te besede so vzlasti važne zato, ker mislijo nekateri katoliki, da se socijalno vprašanje zboljša 8 par lepimi verskimi frazami, in uprav s takimi nazori vtrjujejo v ljudstvih prepričanje, da vera nima leka za socijalno zlo.
Da okrožnica ne našteva posameznih pripomočkov v ta namen, temu se ne smemo čuditi, ako
spode, ker tudi dvor je bil naklonjen zgovornemu duhovniku. Ali Jan sa ui brigal za ljubezen bogatinov, temveč je občeval le s siromaškim, priprostim ljudstvom. Saj je bil tudi sam ubog.
Tedaj — pred dvajsetimi leti — ni imel naš jezik velike veljave. Vendar ga je Jan ljubil na vso moč in ga hotel izobraziti po vzgledu slavnega Tome s Štitnega. Lahko bi tudi izpolnil svoj sklep.
Že predno je postal duhovnik, poklican je bil za učitelja na veUke šole. Tu se ga je oklenila ieška mladež z vso ljubeznijo. Pozneje je bil pro-povednik v Betlehemski kapeli.
Odpustite, prijatelji, da vam jezični duhovnik pripoveduje že preveč dobro znane stvari. O kdo bi ne vedel na Češkem v našej dobi, kaj se je zgodilo z Janom Husom, kako se je dal zavesti predaleč po svoji ognjeviti naravi, kako se je odločil od vere in kako je trdno stal pri svojih zmotah, da je storil slednjič grozno smrt na kostniški gromadi? Škoda te, Jan, da si se dal zavesti na cesti, ki je prouzročila nesrečo tebi in narodu, katerega si tako ljubil. Ti si bil priča začetka prepirov in bojev, kojih izida ue moremo vedeti. Ko bi sedaj vstal, ubogi Jan, in videl, kaj se godi, kako hraje narod, kako vsa domovina trpi, ali bi ne šel mej prepirajoče se brate in ne preklical svojih nazorov?"
Zamislil se je duhovnik; poslušalci so molčali.
(Dalje lUdi.)
nam je pred oČmi uamen okrožnice; poda nam pa nekaj zelo primernih splošnih navodil.
Zlo, ki nas tare, lodilo se je deloma iz zgodovinskega razvoja gospodarskega in kulturnega življenja; to 80 zakrivili ali ljudje, ali pa neodstran-Ijive razmere same. Dolžnost naša pa je, da se trudimo odstraniti zlo, ki ljudstvom braqi do zaželjene sreče. — Katera pota treba kreniti, da se zabrani to zlo, nam na drobno tu ui mogoče razpravljati; reči pa smemo, dokler se ne bodo napravili krepki jezovi proti rastočemu neverstvu, ki s toliko silo skrito in očito preplavlja človeško družbo, dotlej poglavitni vrelec vsega zla ne bode zamašen. Brez vspeha bode ves naš trud, ako se mladina ne bode vzgojevala v strogo verskem duhu, in dokler se bodete vera in cerkev očitno smeli zasmehovati v veliko pohujšanje ljudstva. Vselej se podkopuje veljava svetne oblasti, kadar se zaničuje velečastvo najvišjega kralja.
Gojiti versko-nravno življenje, pospeševati jedi-nost in miroljubnost, snovati krščansko - društveno življenje, to so najvažnejša sredstva proti socijalni nevarnosti. Glede miroljubnosti pravijo škofje: Le prepogosto smo skušali v preteklih letih, koliko škodo napravljajo prepiri med delodajalci in delavci, ker zadržujejo obrt in rokodelstvo. Koristi obeh strank so tesno spojene in se dosezajo le po medsebojnem sporazumljeuju; vspeh za t4ko poravnavo bode pa le tedaj zagotovljen, ako vsaka stranka nekaj odjenja od svojih zahtev.
Gled^ na društva pa pravi okrožnica: Kako važno da je za krščansko vero in nravnost društveno življenje, to nam spričuje zgodovina. Ža v prvih stoletjih krščanstva, ob času krutega preganjanja, cvetelo je društveno življenje v katoliški cerkvi; iu kadar je bilo pozneje v cvetu društveno življenje, vselej so bili za katoliško cerkev ugodni časi. Vzlasti so pa društva potrebna še dandanes, ko vse javno življenje sloni ravno na društvih. Vese!'' nas, da se v tem odlikujejo tudi nemški katoliki, in papež sam jih hvali v tem oziru; upamo torej, da se tudi v prihodnje goji društveno življenje med katoliKi v prid katoliške cerkve.
Sklenejo pa škofje svojo okrožnico z važnimi besedami: »Vi pa, delavci in rokodelci, udje onega stanu, katerega si je izbral Odrešenik sam, ter ga s tem posvetil, ljubite svoj stan in vrlo spolnujte stanovske dolžnosti. Ne verjemite sladkim obljubam, katerih spolniti ni mogoče; ne vdajajte se napačnim naukom in ne slušajte svojih strastij. Zaupajte rajši onim, ki vam dobro hočejo. Spoštujte duhovno iu svetno oblast, ter pomagajte izvrševati ukrepe, ki jih gosposka snuje v vašo korist. Delavnost in varčnost, treznost in nravnost naj bodo vsikdar vaše spremljevalke; izogibajte se vzlasti onemu hrepenenju po veselicah, ki kvarijo mladino, razdevajo družine in zabranjajo pot do blagostanja. Ne pozabite pa, da popolne sreče tu na zemlji nikdar ne bodemo našli, da popolno plačilo za svoj trud v tem življenju prejmemo še le onstran groba."
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. oktobra.
STotranl« dežele.
Splošna volilna pravica zdi se dunajskim židovskim liberalcem jedina pomoč proti rastoči povodnji antisemitski. Delavce, katere imajo židovski oderuhi na svoji nitki radi, poslali bi v boj proti petakarjem, ki so večinoma mali rokodelci in obrtniki ; delavci seveda, — tako liberalci mislijo, — morali bi voliti v smislu svojih delodajalcev. Čudno pa je pri teb ljudeh, da na jedni strani hočejo imeti splošno volilno pravico, in sicer zato, ker so propadli pri vohtvah v deželni zbor; na drugi strani pa pri novem mestnem štatutu z vso silo zagovarjajo razdelitev volilcev v tri volilne razrede, kar diametralno nasprotuje splošni volilni pravici, zato, da bi sami zmagali pri volitvah v mestui zbor. Vidi se, da je logika liberalcev njih strankarska korist. Gotovo pa je, da tudi splošna volilna pravica ne pomore liberalcem do prejšnje samooblasti.
Triaika deputacija, njej na čelu znani dr. Dompieri, bila je na Dunaji pri cesarju in raznih ministrih, da ondi na najvišjem mestu predloži svoje želje, pred vsem seveda, da bi se Trstu zagotovili zanesljivejši pogoji za narodno-gospodarski napredek; omenjal je tudi vprašanja o „Lloyd"-u in železnice Trst-Loka-Celovec. Cesar je milostno sprejel deputacijo, ter poudarjal, kako mu je pri srcu razvoj Trsta; omenjal je, kako se hoče pomoči ,Llryd"-u, in označil, kako je zamotano in z mnogimi težavami skleneno vprašanje o omenjeni železnici. Pri ministrih pa Tržačani niso zvedeli nič gotovega; grof Taaffe je celo porabil to ugodno priliko ter izrazil
željo, naj bi Italijani v Trstu tudi vsikdar ponosno dvigali avstrijsko zastavo ter se tesno oklepali vladarske naša rodoviue.
Bajamonti, znani strah dalmatinskih Hrvatov je v preiskavi zaradi goljufije in izne-verjenja pri akcijskem društva: »Associazione Dal-matica". — Žalostnemu koncu se bliža italijanska stranka v Dalmaciji. Minuli so sicer časi, ko je vršila s pomočjo nemških centralistov strankarsko gospodstvo v Dalmaciji, vendar ima tudi ša sedaj vzlasti po mestih mnogo vpliva. Ni ša dolgo, kar je vodja te stranke Bajamonti vnemal svoje verne k vstrajnosti, češ, da zvezda sreče zopet kmalu pri-sine Italijanom v Dalmaciji — a sedaj je vodja te stranke v preiskavi zaradi izueverjenja. Ko je bila namreč dn^ 8. t. m. otvorjena seja mestnega zastopa spletskega, naznanil je župan to-le novico: Od preiskovalnega sodnika mi je došlo uradno naznanilo, da je vpeljana proti mestnemu odborniku Bajamonti-ju sodnijska preiskava zaradi zločina goljufije in izneverjenia pri akcijskem društvu: »As-sociazione Dalmatica". Isto poročilo došlo mi je od glavarstva s pristavkom, da se za čas preiskave po zakonitih določilih prepove imenovanemu zastopniku vdeleževati se delovanja v mestnem zastopu. Umevno je, da je to naznanilo vzbudilo mej mestnimi odborniki silno senzacijo.
Avstrijski pntrijotizem Ogrov se je zopet v čudni luči pokazal ob priliki, ko so dn^ 6. oktobra odkrili spomenik v Aradu na čast leta 1849. usmrtenim generalom-upornikom proti avstrijskemu cesarju. »N. Fr. Presse", ki je nedavno tako zgovorno hvalila upornike framasone v Tesinu, poveličuje tudi te slarne junake ter se veseli, da vlada v Avstriji taka prostost, da se sme brez strahu spominek odkrivati na čast takim generalom. Da Rusi, ki so ob tej priliki prihiteli Avstriji na pomoč, dobijo svoje lekcijo, to je pri takem listu samo ob sebi umevno. Najbolj sramotno pri tem pa je, da so se celo poslauci hrvatskega naroda tako spozabili ter položili venec na grob cesarjevih upornikov.
Tmanje držare.
Nemčija. »Hamburger Nachrichten" objavljajo poročilo iz Berolina, ki se ttko glasi: Berolinski vladni krogi so trdno prepričani, da goje ruski car in njegova vlada mirovno politiko ter želita, da se bolgarsko vprašanje reši mirovnim potom. Zadnje občevanje mej vladarji je imelo jako prijateljski značaj, in Rusija je zdaj tudi prepričana, da ima trodržavna zveza le defenziven namen. Splošni evropski položaj ni bil že dolgo tako miro-Ijubiven, kakor je sedaj. Zgoraj omenjeni list pravi, da je to poročilo dobil od dobro poučene in vero-jetne strani. — Kako so razširjeni nazori socijalne demokracije mej nemškim prebivalstvom, kaže dogodek, ki se je pripetil v Koburgu. Pri zadnjem vojaškem nadzorovanji pred vojašnico je odrekel rezervist pokorščino višjemu vojaškemu dostojanstveniku in nekdo izmej moštva je klical »hoch" socijalni demokraciji. Da bodeta dotičnika obsojena na hudo kazen, je pač več kakor gotovo. A še bolje bi bilo kazniti v prvi vrsti one, ki širijo take nazore mej ljudstvom. Žal, da se takim agitatorjem ne skrivi niti las na glavi za njihove krive nauke in hujskanje.
Francija. Poročali smo že, da je Francija sklenila mir z dahomeyjskim kraljem. Sporazumljenje je osnovano na status quo. Kralj Badacin je pripozual pokroviteljstvo Francije nad Porto Novo in zasedanje v Kotonu, kar se je dolgo obotavljal pripoznati. Ni pa ugodil kralj francoski želji, da bi se v Veih-dabu rezident in vojaška posadka umestila. Sicer bo to sporazumljenje, kakor pišejo francoski listi, francoski narod z veseljem sprejel, ker želi, da bi bil mir med francosko-afriškim ozemljem in D8homeyjem.
Švica. Kakor je znano, je vstaja v Tesinu odpravila konservativno vlado, ne pa tudi druzih konservativnih kantonskih oblastev. Ta pa so delovala na vse kriplje za konservativno stranko. Pri ljudskem glasovanji so liberalci zopet tako rogovilili, da so jih morali mnogo deti pod ključ. A kljubu svojim naporom zmagali so ti zloglasni rogovileži le z majhno večino, kakor se je že poročalo.
Anglija. Kakor poročajo listom iz Bima vatikanski krogi, sporazumela sta se sv. Stol in Anglija z ozirom na uravnavo razmer katoliške cerkve na Malti.
Portugal. Vrhu domačih nemirov delajo portugalski vladi sitnosti tudi njene naselbine v Afriki. Listi pišejo namreč, da so v portugalskem Kongo-ozemlji izbuknili nemiri. Vojaški poveljnik je usmrčen in okraj Bihe ves v vstaji. Četo vojakov, katero je poslala portugalska vlada na lice mesta, da bi naredili mir in red, pobili so zamorci. Zdaj je posegla neki močnejša vojaška sila med upornike, katera utegne biti v kratkem kos upornim duhovom.
Izvirni dopisi.
z dežele, 6. oktobra. »Vdovsko učiteljsko društvo", za Kranjsko zborovalo je dn6 2. oktobra po sv. maši v šentjakobski cerkvi v mestni dvorani. Zbranih je bilo 41 udov, predsedoval je preč. g. dr. Anion Jarc, omenil važnejih zadev društva ia
potrebe, da se pravila prenaredi. — Tajnik pravi, da šteje društvo 81 udov, ter da je 16 udov na novo pristopilo. Bednih sej je bilo mej letom več, enemu udu se je dalo 30 gld. podpore, a s tem ni zadovoljen, on prosi veče podpore. Najvažnejša točka današnjega zborovanja pa je preosnova pravil, za kar so bili udje povprašani, so li za preosnovo ali proti nji. Mnenja so različna, o tem sklepal bode današnji zbor. Blagajnik poroča: Prihodka je bilo 3.404 gld. 31 kr., izdalo se je 3.052 gld. 88 kr. Vse društveno premoženje pa znaša 45.750 gl. — Od društva je bilo 10 udov in 20 sirot podpiranih. Na dolgu pa je 52 gl. — Poročilo se odobri, pregle-dovalci računov pa so voljeni gg. Cepuder, Kokalj in Armič.
Zbor dovoh učiteljivi vdovi 20 gl. in nekemu učitelju 50 gld. podpore
Blagajnik pove, kaj je odbor vodilo, da je predložil preosnovo pravil za današnji občni zbor, kajti tudi pravne razmere učiteljev sn se v teku let, kar društvo obstoji, spremenile.
G. Bahovec govori splošno zoper preosnovo, a njegov predlog, da bi se prešlo na dnevni red, bil je z 31 zoper 10 glasov odklonjen.
Tajnik gosp. Franc Govekar bere potem paragraf za paragrafom, kateri so bili vsi z večino glasov sprejeti, le § 11. se v tem nadomesti, da dobe sirote takoj po očetovi smrti 30, oziroma 60 gld. podpore in pri § 12. se imajo pa izpustiti besede „ako nimajo kacega druzega dolga pri društvu".
V odboru ostanejo gg: Dr. Ant. Jarc, Praprotnik Andrej, Močnik Matej, Govekar Ivan, Stegnar FeHks, Tomšič Ivan, Žumer Andrej, Borštnik Janez iu Cenčič Jernej. Predsednik navzoče zahvali in zaključi po 12 uri zborovanje.
Iz Slavine, 7. oktobra. (Amerika, voda novo vino.) V Ameriko — tako gre glas tii na Pivki od vasi do vasi, od hiše do hiše. Amerika nas bolj zanima nego let na in suša ali kaj druzega. Lani po novem letu so šli iz slavinske fare trije gospodarji v Brazilijo, dva z družinama, eden sam. Pisali so domov, da su mor., tam denar ložje zaslužiti, ložje /iveti kakor doma. Prišel je vrh tega tretji pred par meseci po ženo in otroke, da jih pelje sabo čez morje. Ko so ga ljudje videli in čutili precej denarja pri njem, je vse drlo k njemu, kot čebele v panj so se mu vsipali v hišo in tiščali za njim. Vse je postalo vrtoglavo. Dne 8. septembra zvečer se jih je veliko odpeljalo v laški Videm in dalje preko Genove proti obljubljeni deželi Braziliji iz postojinske, hrenoviške in slavinske fare, posebno iz Orehka in Zaloga. Nekaj jih je šlo konec meseca za njimi, in mnogo se jih zopet odpravlja zdaj še ta mesec na pot: oženjeni in samci, fantje in dekleta, stari in mladi, pridni in leni, varčni in zapravljivi — vsi nadejaje se, da najdejo v Braziliji srečno deželo „kolo b o cij o". Le v slavinski fari je bilo oddanih že čez sto krstnih listov za izseljence v Ameriko.
Vi svarite po časnikih, naj ljudje ne hodijo v Ameriko, menda zato, ker ne veste, kake dobrote 80 tam. Poslušajte torej, kaj se pri nas pripoveduje o tamošnjih blagrih, pa zavarujte si tudi precej pamet, da še Vas ne premoti zapustiti beraško domačo deželo in popihati jo čez morje. S kavo v Braziliji posipajo ceste, s sladkorjem stavijo hiše, s pomarančami balincajo in s klobasami prepletajo plotove. To 80 že stare novice. Ko je slišal pripovedovati to mlad fantič, ki je lani jel v šolo hoditi, je tekel domov k starišem, jokal na vso moč ter kričal: Pojdimo v Ameriko, pojdimo v Ameriko! A kaj še to! Poslušajte dalje. Ko pridejo izseljenci čez morje, peljajo jih v veliko hišo; tje pridejo grofje in jim dajo na izbor: ali hočete biti dninarji, ali hlapci iu dekle, ali kmetje. Kdor si voli službo, prejme veliko plačo, še večo dninarji, po 5 gld. in hrano na dan — če ne še več. Kateri pa hočejo postati kmetje, odkažejo jim veliko zemlje, da jo obdelujejo tri leta; čez tri leta je njihova lastnina, in postanejo sami tudi grofje. Orožnik, rojak iz tukajšnje fare, je obolel na nogi in bi imel prejeti penzijo, a mesto penzije je vzel odškodnino in pomladi šel v Brazilijo. Tam je dobil najprej službo pri nekem grofu — češ, da zn4 več jezikov — in služil po 1000 gld. na mesec; a ni mu bilo Tšeč, šel je k drugemu grofu, in ta ga je naredil „za princa". Take čenče si ljudje pripovedujejo in se norčujejo tako dolgo, da poslednjič res verjamejo. „Tukaj pa ni nič, dom4 se ne dd več živeti" — pritožujejo se delavci, ki raji popivajo, ko delajo, in kmetje, ki so svoja posestva ta-
pravih. „Edo bo zmiraj služil", pravijo dekleta, katere bi se rade možile, a ni ženinov itd. .Kdo bo vedno doma", izgovarjajo se fantje, ki nočejo biti r strahu starišem in gospodarjem.
Kaj se bote torej čudili, če silijo v Ameriko ženske, katere bodo tam kavo kar po cesti pobirale in lahko surovo zobale, ali lahkoživci, ki se bodo s pomarančami kepali in klobase s plotov trgali itd. Ako zapravljiv kmet v treh letih postane bogat grof, hrom žandar v pol leta princ, kdo bo maral še doma ostati ter stradati krompirja in fermenti-nove polente.
Potegnila je omotna sapa, ki bega tndi marsikaterega dozdaj pametnega človeka, kateremu ni doma nobene krivice, da gre v Ameriko iskat, sam ne v^ kaj. Nekdo mi je rekel: Skoraj vsa vds je že na poti v Ameriko, le sedem nas še visi in omahuje, če pridejo dobra poročila nazaj od teh, ki so že odšli, tedaj gremo vsi za njimi. Bojim se pa, da si bodo nazaj želeli skoraj še vsi tisti, kateri so šli, in nekateri izmed njih morda tudi nazaj prišli v veči revščini, kakor so bili poprej. Neki Fran Ger-golet v laškem Vidmu je poglavitni agent, ki ljudem dopisuje in obeta zlate gradove. Vabi vzlasti take, kateri so v vojaških letih in tudi že potrjeni. Pisari, da ljudem ni treba potnih listov, da imajo le krstne liste. Seveda, kdor pride agentom in človeškim pre-kupcem brez potnega lista v roke, imajo ga potem popolnoma v oblasti; če se mu krivica godi, nima se iti kam pritožit, ker se ne more izkazati, kdo je in od kod. V začetku so morali pošiljati od osebe za odraslega po 4 gld. in od otroka po 2 gld. za vožnjo od Vidma do Geno^T > zdaj jih sprejemajo, vozijo in z vsem preskrbljujejo brezplačno v Brazilijo, da le do Vidma pridejo ob svojem. Koliko služi agent od glave, tega ne pove. Da bi ubogi premeteni ljudje si le ue zapravili in pogubili duše in telesa. Ustavilo se pa pričeto izseljevanje v našem kraju ne bo, dokler se ne vrnejo nekateri izstradani in raztrgani kot zgubljeni sinovi bogate Brazilije v revno, a pošteno domačo deželo.
Veda nagaja letos po vsem svetu. Po nekaterih krajih je imajo preveč, da tonejo v nji, a pri nas premalo. Po 20 do 30 voz čaka pri studencu v Bepljah, da se zvrsti; ravno tako so vedno oblegovani studenci za Slavino, kateri so jeli že pešati.
Pretekh petek je peljalo pet voznikov lončeno robo po reški cesti proti Št. Petru. Možje so pokušali in hvalili novo vino v Postojini, Bakitniku in Matenji vasi, kjer-koli visi smrekov vršiček na hišnimi vratmi. Nabrali so se ga bili, kakor berač mraza. Nad klancem pred pivškim mostom pod prestranško postajo zleze prvi z voza, zavre ter gre pri konjih. Drugi bolj korajžen, doma iz Prigorice poleg Dolenje vasi na vozu ležeč udriha po koujih, ki sta tako že v skoke dirjala s klanca, na ovinku se prevrne voz z lončeno robo na pijanega voznika in ga do dobrega polomasti. Malo živega so izvlekli izpod črepinj in hudo poškodovanega peljali v Postojino v tamošnjo bolnišnico. Ondi zdaj premišljuje, da je pamet vendar-le več vredna, kakor najslajši mošt čez mero piti.
V Selcih, 9. oktobra. V tukajšnji eerkvi se vidita dva nova, 4 sežnje visoka, iz pravega angleškega cementa narejena stranska oltarja v rimskem slogu, ki sta oba s kipi vred prav umetalno delo. Posebno odlikujeta se pa kipa v tronih, kajti izražena je v njunih obrazih neka posebna, nadzemska miloba. Iz ravno takega cementa je tudi napravljena pri velikem oltarju nova obhajilna miza, ki je popolnoma kamnu enaka ter jako solidno in lepo izvršena. Vse to je pravi kras seliške cerkve.
Ker pa delo mojstra hvali, tedaj se ne sme pozabiti tudi oni, ki je vse omenjeno tako lepo in v splošno zadovoljnost izgotovil. In ta je tukajšnji še vse premalo znani podobar g. Josip Grošelj, katerega zarad njegove zmožnosti, solidnosti in vestnosti vs'^j prečastiti duhovščini za enaka dela, bodisi iz lesa, kamena ah cementa z mirno vestjo prav toplo priporočamo.
Marsikaka lepa denarna svota roma leto za letom v inostranstvo za drage, a ne vselej visokej ceni primerno izvršene stvari, naši domači umetniki pa, ki bi brez dvojbe dotične stvari dostikrat lepše, vedno pa ceneje lahko izdelali, so primorani v potu svojega obraza ljubi kruhek služiti in vrh tega še veseli biti, če ga le imajo.
Skrajni čas bi bil že tedaj, da bi se otresli krivih nazorov, da je le ono lepo, kar pride iz tujine, če je tudi drago ter da bi se resno poprijeli gesla: .Sroji k svojim."
Dnevne novice.
(Kamniška železnica) je v zadnjem času jako napredovala. ,Sine" so položene iz Ljubljane do Črnuč in iz Domžal do Kamnika; mali kos proge med Črnučami in Domžalami bode v kratkem zgo-tovljen. Že so imenovani načelniki vseh postaj, ki morajo 15. oktobra službo nastopiti; prihodnji ponedeljek peljal .bode prvi stroj šoto iz Ljubljane v Črnuče, in koncem meseca novembra bode proga javnemu prometu izročena. Z veseljem čestitamo Kamničanom na tem hitrem izvršenju železnice v prelepo kamniško stran. Dal Bog, da se tudi Dolenjcem kmalu ložja pot v Ljubljano odpre, vsaj predno jih polovica odide v — Ameriko!
(Pocinjena lončenina.) Mestni magistrat ljubljanski nam je poslal naslednje pojasnilo: »Mestnega magistrata prepoved prodaje „pocinjene" lon-čeuine so nekateri napak umeli, nekateri pa morebiti tudi navlašč napak zavijali. Zato se magistratu primerno zdi, pojasniti, da je prepovedana prodaja samo take pocinjene lončenine, katera ne odgovarja zdravstvenim zahtevam, to je take, ki je slabo pocinjena; dovoljena pa je prodaja pocinjene lončenine, ki zdravju ni nevarna, namreč take, v katere osteklenini ali glazuri se kovinski okisi ah sploh ne nahajajo, ali pa vsaj le v taki količini in spojini, da ne morejo škodovati zdravju."
(Afera KUnigl.) Današnji uradni list je objavil odgovor na pismeno spomenico, katero je deputacija, na čelu ji g. dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški, izročila dn^ 27. septembra gosp. deželnemu predsedniku zaradi omenjenega dogodka. C. kr. deželno I predsedništvo odgovarja deputaciji mej drugim: .Naznanjam Vam, da so bili o tej stvari zaslišani imenovani uradnik in še štirje drugi kot priče, ki I so skupaj sedeli pri isti mizi. Iz soglasnih izjav I dd se povzeti, da se ni govorilo ne o Slovencih ne o Slovanih sploh, temveč o bosanskih Slovanih, katerih razloček med muhamedauci, katoliki in pravoslavnimi se je naglašal, in da so ostre beli sede vladnega uradnika letele le na pravoslavne zaradi sovražnega vedenja nasproti Avstriji in njeni ' armadi itd." — Toliko za danes v pojasnilo. I (Zavarovanje proti ognjn.) Dobili smo že mnogo pritožb iz raznih krajev in o raznih zavarovalnicah, da ne izplačajo vedno prave, in večkrat tudi ne od zavarovalniških zastopnikov samih cenjene škode. V tem oziru se ne bojimo nobenega popravka niti tožbe, ker trditev svojo lahko dokažemo s fakti. Nasprotno pa nam je tudi znanih mnogo slučajev, ko so zavarovalnice za jako nizke zaostale svote po svojih pravniških zastopnikih tožarile zavarovance in jim napravljale večkrat velike in nepotrebne troške. Akoravno si bodemo nakopah mnogo nasprotnikov, vendar hočemo o priliki reči katero o zavarovalnicah, osobito o potujočih akvi-ziterjih. Danes objavimo pismo, katero nam je poslalo župnijsko predstojništvo v Ambrusu. Pismo se glasi: .Poročal sem Vam že obširneje, kolika beda tare pogorelce v Brezovem Dolu. Nesrečni slučaj je hotel, da je osem pogorelcev bilo zavarovanih pri banki „Franco-Hongroise". Minolo nedeljo dne 5. t. m. zjutraj pripeljejo se prav mogočno v Ambrus trije uradniki imenovane banke in od tu takoj na pogorišče, ko so ljudje ravno hoteli v cerkev. Pregledali so vse pogorišče. Videli so samo žalostne, osmojene podrtije zidov, ker gorljive tva-rine so zgorele do zadnjega polena. Nato so ukazali: Ob 2. uri popoldne pridite vsi v Ambrus k županu. Siromaki pridejo v sladkih nadah, a se zelo prevarajo. Naj navedem imena: Fr. Rus je bil zavarovan za 400 gld., ponujali so mu 350 gld.; Marija Miklič je bila zavarovana za 750 gld., ponujali so ji 650 gld.; Fr. Vidmar je bil zavarovan za 850 gld., ponujali so mu 720 gld.; A. Gregorič je bil zavarovan za 400 gld., ponujali so mu 316 gld. itd. Za ostale štiri pogorelce ne v6m še v trenotku. Naj še enkrat ponovim, da ni ostalo niti polena pri teh poslopjih in tudi zid je popolnoma skuhan in uničen. In sedaj revežem toliko utrgajo ! Zato svetujem vsem slovenskim rojakom: Pokažite vrata vsakemu agentu, ki slepi ljudstvo za take banke, ki ne izplačujejo pošteno. Ob jednem se obračam do ljudomihh slovenskih odvetnikov s prošnjo, naj bi se usmilili imenovanih siromakov ter jim pri sodišču pomagali do pravice. Potrebne in zanesljive podatke takoj preskrbi župnijsko predstojništvo v Ambrusu, pošta Žužemberk. Naposled najadanejša zabvMa blagim dobrotnikom."
(Z Dobrne) se nam naznanja, da je nekoliko čemerno vreme dn^ 8. t. m. odpravilo domov zadnjega gdsta-topličarja, nekega na Gorenjem Štajarju bivajočega Ceha.
(V Laškem Trgn) bodo, kakor vodstvo nemškega »šnlferajna" razglasuje, začeli zidati poslopje za .čisto nemško" šolo, ker so vse dosedanje ovire odstranjene.
(Hiralnico v Vojnikn) so te dni spravili pod streho. Nekaterim opazovalcem se čudna dozdeva okoliščina, da mej cesto in glavnim poslopjem stoji — kostenjak. Od ceste do vhoda v hiralnico so zasadili drevored, istotako vsporedno s prvim drugi iu primerno krajši drevored kostanjevi do mrtvašnice.
(V okrajnem zastopa rogaškem) je notar dr. Mravlak načelnik in trgovec Ferschnig pa njegov namestnik. „Nam se zdi čudno — piše »Slov. Gospodar" — da dr. Mravlak že tako dobro pozna razmere, akoravno še ni prav pol leta v okraju.
(Štajerski deželni odbor) je privolil, da sme okrajni zastop Gor. Radgone izposoditi si 20.000 gld. za novo železnico Radgona-Ljutomer.
(Trgatev) po vinogradih okolu Ormoža se prične prihodnji teden. Pridelek bo dober, a malo ga bode.
(Parni tramvay na Opčino in v Sežano.) Kakor poročajo listi, dalo je c. kr. trgovinsko ministerstvo g. A. Dumeau-u koncesijo za zgradbo parnega tramwaya iz Trsta na Opčine in v Sežano. Koncesija je veljavna šest mesecev.
(V pokritje troškov ljubljanske trgovske iu obrtnijske zbornice) za 1,1890 izdala je o pobiranji doneskov dež. vlada kranjska nastopni ukaz: „Vis. c .kr. trgovinsko ministerstvo je z razpisom z dne 12. jan. 1890. I., odobrilo proračun trgovinske in obrtniške zbornice ljubljanske za leto 1890 v zahtevanem znesku šestih tisoč dveh sto in desetih (6210) goldinarjev 75 kr. av. velj. ter dovolilo, da se nepokrita potrebščina pokrije s priklado na vsak skladu podvrženi davčni goldinar, namreč v znesku dveh krajcarjev (2 kr.) na pridobnino in merovino z izvanredno doklado vred in v znesku tudi dveh krajcarjev (2 kr) na dohodnino z izvanredno doklado vred tistih, ki imajo v zmislu novega voliln3g8 reda volilno pravico. Naroča se vsem c. kr. davčnim uradom in mestnemu magistratu ljubljanskemu, da poberejo donosne dežele v jednem obroku vsaj do konca decembra t. 1. od vseh, ki imajo pravico voliti v trgovinsko in obrtniško zbornico ljubljansko. To se vsem. kateri so dolžni skladati te doneske, daje na znanje s tem pristavkom, da s9 bode proti vsakemu, kdor bi zaostal s svojim doneskom, postopalo po § 2. ces. ukaza z dne 20. aprila 1854".
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. A. Medved, kapelan v Šoštanju, gre v zavod deir Anima v Rimu; č. g. M. Škerbec je premeščen od sv. Križa pri Slatini v Laški Trg in odtod čast. g. M. Stabuc v Šmarje; k sv. Križu pri Slatini pride č. g. Fr. Cerjak iz Pišec.
Teleg^rami.
Dunaj, oktobra. Saksonski kralj je odpotoval ilaues zvečer ob deveti uri v Draž-dane. Cesar in kralj sta se peljala v zaprtem dvornem vozu ter sta se naposled presreno poslovila s poljubi. Ko je vlak odhajal, pozdravila sta se vladarja še enkrat.
Dunaj, 10. oktobra. Kakor poroča „Wiener Zeitung", dobil je o. Hrovat, profesor na državni gimnaziji v Eudolfovem, povodom svojega umirovljenja zlat križec za zasluge s krono.
Mikulov, (Nikolsburg) 9. oktobra. Pri današnji dopolnilni volitvi v državni zbor v mikulovskem mestnem okraji je bil izvoljen liberalni kandidat Leb\vohl s 1905 glasovi proti proštu Landsteinerju, kateri je dobil 1520 glasov.
Madrid, 9. oktobra. Vsled hudega govora, katerega je imel neki duhovnik na katoliškem kongresu proti Italiji in španskim liberalcem, zapustila so španska oblastva škofijsko cer- j kev v Saragosi, kjer je imel kongres svojo seje.
Saragosa, 10. oktobra. Katoliški kongres je bil včeraj končan. Sprejeli so resolucije, v katerih se ugovarja proti verski prostosti in vojaški dolžnosti semeniščnikov, ter zahteva katoliška zveza, prepoved nekatoliških šol, nedeljski počitek in neomejena pravica posestva za sv. cerkev.
Carjigrad, 9. oktobra. Po poročilih „Agen-ce de Constantinople" bržkone ruski carjevič | ne pride v Carjigrad. V turških diplomatskih krogih se meni. da ne pojde carjevič na vzhod zaradi kolere.
Dunafska borza.				
(Telegrafično	poročilo.)			
10. oktobra.				
Papirna renta 5% po 100 gL (s 16% davka)		88 gld. 60 kr.		
Srebrna „ 5V, „ 100 „ »	16* „	88	n	80 „
avstr. zlata renta, davka prosta . . .		108		
Papirna renta, davka prosta ,		101	p	70 ,
Akcije avstr.-ogerske banke		989		
Kreditne akcije.....		303		60 !
		115		16 ,
		_		
Francoski napoleond. . . .	• • . • .	0	n	11 I
Cesarski cekini ......	. • ■ . •	5		4.B ,
		56	n	57'/„
"fTTtsr!! HO:
8 oktobra Ana Piirker pl. Purkheim, polkovnikova vdova, r>3 let, Frane Jožefa cesta 9, pljučni rak.
9. Andrej Kocjan, liišni posestnik, 70 let, Kurja vas 18, krvavenje pljni5.
v bolnišnici: 4. oktobra. Alojzij Jeran, hlapec, 34 let, vsled ofrp-njenja črev.
Slauje avstro-oger.ske baukc
dne 7. oktobra 1890. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 451,091.000 (+ 4 916.000) Koviiu^ki zaklad „ 245,432.000 300.000) Listnica	» 188,992.000 (+ 3,828.000)
Lombard	„ 26,245.000 (+ 1,639.000)
VremeiiMko
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalo.stno vest, da je naš preljubljeni sin, oziroma brat
Alojzij Rus,
realec,
daues popoldne ob 4 uri v svojem 14. letu po kratki pa mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod rajnkega bo v soboto, 11. t. m., popoldne ob 3. uri iz mrtvašnice pri svetem Krištofu.
S', zadiišne maše se bodo darovale v farni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani in v farni cerkvi v Smariji.
V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1890.
(1)	Žalujoči ostali.
Javna zahvala.
v noči od 7 do 8. oktobra t. 1. je uničil silen požar na"-e ^Uv/.e v Boh. Bistrici z vsemi delavnicami vred. Pri tej jiriložnosti so si prizadevali prebivalci obeh bohinjskih dolin in prostovoljna požarna bramba, da bi kolikor mogoče ome-. iii požar. Da ni uničil ogenj tudi gradu in hlevov, gre zahvala pred vsem njim. Nuša dolžnost je torej izreči za to toplo zahvalo vsem Bohinjcem in posebno prostovoljni pož.rni brambi bistriški in srednjevaški.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1890.	(1)
Kranjsko industrijsko društvo.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnina proito!
1	Stanje		! i|: ^ Veter j Vreme « C
1 opazovanja	7.r»!toniera » mm	lOplOTQ€l-a po Celziju	
r7, u, zjut. 9| 2. u. pop. 1 '■). u. zveč.	742 9 742 2 744 6	44 13-1 C8	ti. vzh. jas.io ., i . ,0 00
Srrtlnia temperatura 81", za 4 4" p d nnniiiiloni
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz člstcpa srebra, klneške^a srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji ccni. Zadovoljim gotovo vsakega naio"-nika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare ie'-i popravim, ter jih -v oj^^iiji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(555—41)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^^^ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Dunajske ra.zsta.vii© sr@
*•■ ■ v
ma o |in 11 mtl lo
Glavni dobitek
5II.INI0
gld. vrednosti.
že SO. ekttbie
MreoKe po 1 ^Ul. i>i-i O. O. 3f	v I^.jiil>ljaiii.
9)
:id» »'elj: Mlllji Kal«'
cii.-ovurni »tBacik : Ijn««!! Žif''llf
Tii>tt .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani