VINKO ŽITNIK
SREČANJE
lako si ljubka ko krotka srna;
korakov tvojih sled je srebrna.
Nikar pred mano tak ne trepeči —
ne bom te nagnil, ti vrč kipeči!
Ne bom te v zanko srca ulovil:
premlada si še in še prešibka;
le dlan ti dal bom in se poslovil. —
Srce ti bodi še božja zibka!
VINKO ŽITNIK
HREPENENJE
lNocoj ko solza blešči se luna;
čas mirno čutim ko dno tolmuna.
271
Zavesa teme zemljo zastira;
noben studenec mi ne izvira.
A dlan neba je vse bolj brezmejna.
Ah, duša moja Boga je žejna!
VINKO ŽITNIK
VEČERNI PRIVID
V moji temi bela luč gori. To luč meni Jezus sam prižgal je! Plamen njen se kakor prst blešči, kaže pot mi v onostranske dalje.
Mojih mladih dni noč se dani, v zbegano samoto Bog mi sije; nič več me ne žge kipeča kri, nič več v žeji se telo ne vije!
Čutim: na steza j nebeška dver duši moji je nocoj odprta; kakor jagnje bel in tih večer v mesečini, glej, leži sred vrta.
Slutim, gledam, vidim: skoz večer Jezus stopa k meni v sinji halji; ko odprta zlata rajska dver zarja blaženo blešči se v dalji...