Poštnina plačana v gotovini Leto VI. Štev. 9.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR™1
LIST V POVH IN ZABAVO
IZHAJA VSAKEGA PĐVEGA V MESECI!
Cena mseralom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
Uredništvo in upravo Maribor, Slomšbov trg št 20
Pomoč Itmetlfstvul
V številki z dne 18. julija smo razpravljali o krizi kmetijstva, osvetljujoč jo z lučjo številk ter pojasnjujoč njene daljne in bližnje vzroke. Članek nas je uveril v tem, da je v težki krizi se nahajajočemu kmetijstvu pomoč nujno potrebna. Jedro kmetijskega vprašanja je, kakor smo dokazali, vprašanje cen. Velika nesorazmernost med cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih izdelkov je danes bistvo gospodarske krize kmetijstva.
Kmetijskim pridelkom primerne in stalne cene!
Znani voditelj čehoslovaških kmetov minister dr. Hodža je nedavno v izjavi časnikarjem poudaril, da je danes nemogoče rešiti kmetska vprašanja, ako se kmetijskim pridelkom ne zagotovijo primerne cene, ki morajo biti stalne. Ker so cene kmetijskim pridelkom prenizke, so se čehoslov. kmetje zadolžili s skupno vsoto 20 milijard čeških kron. Teh dolgov kmetje ne bodo mogli plačati, če se obrestna mera še tako zniža, ako se bo kmetom še vedno grozilo novo znižanje cen njihovih pridelkov. Če bi se tudi oblastveno določila »minimalna« (najmanjša) cena tem pridelkom, bi to malo pomagalo; treba jim je za primerne cene odkupiti vso letino. V to svrho je Čehoslovaška uvedla s posebnim zakonom, ki je stopil v veljavo sredi preteklega meseca, monopol za nakup in prodajo žita, koruze in raznih krmil. Moka in njeni izdelki še niso podrejeni monopolu, v slučaju potrebe pa se to lahko zgodi. Žitni režim bo v Čehoslovaški drugače urejen, kakor pa je bil pred par leti v naši državi. Po čehoslovaški zamisli bo imela trgovanje z žitom v rokah ne država, marveč druga osrednja organizacija. Ustanovi se namreč delniška družba z monopolsko pravico. Osrednje organizacije kmetijskih zadrug imajo 40% deležev, ostalih 60% pa imajo osrednje organizacije konsumnih zadrug, žitni trgovci in mlini. K delniškemu kapitalu, ki znaša 50 milijonov čeških kron, država ne prispeva ničesar. Družba bo nakupila tekom leta 80.000 vagonov pšenice in vprav toliko rži, 40.000 vagonov ječmena in vprav toliko ovsa, okoli 10.000 vagonov koruze in nekaj vagonov krmil, in sicer za vsoto 6 milijard čeških kron, ki jih morajo spraviti skupaj delničarji. Cene bo določevala, odnosno odobravala vlada. Tako se bo cena pšenice od sedanje cene 172 Čeških kron za 100 kg mesečno dvigala za 1.80—1.90 kron; za rž znaša osnovna cena 132 kron, mesečno
pa se bo dvigala za 1.50 kron do največ 145 kron. Za slučaj zgube je vlada pripravljena žrtvovati na račun rizika do 60 milijonov čeških kron. Čehoslovaški način predstavlja spojitev zasebnega in načrtnega gospodarstva, ki naj vzpostavi ravnotežje med onima činitelj ema, ki tvorita cene: med ponudbo in povpraševanjem. Če se ta poskus Čehoslovaške posreč1' bo poučen in spodbuden tudi za druge države.
Davki.
Kjer je vprašanje cen kmetijskih pridelkov rešeno povoljno za kmete, je rešen glavni del današnjega kmetskega vprašanja. Kmet, ki dosega rentabilne cene, plačuje redno svoje davke, kupuje industrijske in obrtne izdelke ter hkrati odplačuje dolgove. Kjer pa rentabilne cene niso dosežene, je treba poseči po drugih zasilnih pripomočkih. Kar se tiče davkov, je bila na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani 9. junija 1934 sprejeta naslednja resolucija:
1.	Odredba glede rokov za plaćanje davkov. V današnjih časih občuti zelo težko, posebno kmetijstvo, strogo izterjevanje davkov. Kmetijska proizvodnja je zaradi nizkih Cen nerentabilna, javna dela ne nudijo stalnega zaslužka, a prihranki iz konjukturnih (boljših) let so imobilizirani (zamrzli) v denarnih zavodih. Vkljub največji štednji in skromnosti kmetijski stan tudi pri najboljši volji ni sposoben, da zadosti svojim davčnim obvezam v odrejenih rokih. Posebno je za Dravsko banovino avgustov rok plačila neposrednih davkov (zemljarine) zelo neprikladen, ker je Dravska banovina pasivna v proizvodnji žitaric ter ta panoga kmetijstva večinoma ne daje denarnih dohodkov kmetovalcu, kot je to v drugih pokrajinah države. Če pa pridelajo v nekaterih predelih toliko žita, da ga prodajajo, je to mogoče šele v jeseni, k^ se mlatev žita vrši tu veliko pozneje kakor v južnih pokrajinah.
S teh razlogov zahtevamo, da se pri določitvi rokov, kdaj naj se davki pla-či-jo, upoštevajo pridelovalne možnosti v Dravski banovini ter se posebno obveze avgustovega roka preložijo za tri mesece. Takrat je kmet že izvršil žetev pridelkov za prodajo ter more dobiti potrebna denarna sredstva za plačilo davkov, ne da bi bil pri tem prisiljen oddajati svoje pridelke v času najslabših pogojev po nizkih cenah.
2.	Odmera davkov. Tudi naj bi se pri kmetijskih gospodarstvih upošteval pri napovedi dohodka rezultat gospodar-
ske bilance, ako se ista predloži. Davki naj bi se ravnali po čistem dobičku, ne pa po nekih negotovih ocenah. Zato prosimo, da se da v tem pogledu navodila davčnim oblastem, ki naj pri odmeri dohodnine obzirno postopajo.
Dalje zahtevamo omiljenje strogosti pri odmeri in izterjevanju dohodninskega in hišnega davka, posebno v mešanih kmetijsko-obrtnih ali kmetijsko-gozdarskih gospodarstvih. Upošteva nrj se, da je kmet v goratih krajih, kjer ga dohodki od čistega kmetijstva ne morejo preživljati, prisiljen, da s svojci ravno zaradi vzdrževanja svoje kmetijske proizvodnje išče zaslužka v gozdu ali pa v domači obrti. To udejstvovanje pa ni stalno in mu ne daje glavnih dohodkov, tako da zaradi tega dotičnik še ni izgubil značaj kmeta, kar bi opravičevalo, da se ima smatrati kot obrtnika ali pa industrijskega delavca.
3. Omiljenje strogosti pri izterjevanju. Posebno pa zahtevamo, da velja zs prisilne prodaje kmetijskih pridelkov in živine, ki so bili zarubljeni za davke, isto načelo kot pri prodajah nepremičnin, t. j., da se ne smejo oddati pod 2/3 cenilne vrednosti. Sedaj se postopa talko, da se zarubljeni predmeti prodajo za vsako ceno. Na ta način se rušijo cene kmetijskih pridelkov, medtem ko bi bilo ravno v interesu državne blagajne, da se cene dvignejo ter napravi kmetijstvo dobičkanosno; saj je kmetovalec najštevilnejši in naj, večji davkoplačevalec in potrošač v vsem narodnem gospodarstvu.
Kredit.
Zadolžitev kmeta in kriza denarnih zavodov, ki nimajo dovolj likvidnih sredstev za izplačevanje vlog, kamo-ii za dovoljevanje posojil, sta povzročili, da kmet danes posojila nikjer ne dobi, da je torej brez kredita. V tej zadevi je občni zbor Kmetijske družbe sprejel in objavil to-le resolucijo:
»Težko gospodarsko stanje našega kmetijstva kakor tudi ostalih gospodarskih panog bi na mah popustilo, čim se uredi vprašanje kredita. To vprašanje se da rešiti samo tedaj, če se vrne zaupanje do denarnih zavodov in če bo zakonodaja omogočila vsem stanovom sposobnost za kredit.
Zaupanje v denarne zavode bo vpo-stavljeno, ko bodo denarni zavodi v stanu vsak čas izplačati vloženi denar. Po današnjem stanju je to mogoče le tedaj, če jim po državi privilegirane državne denarne ustanove nudijo za daljši čas neodpovedljivi kredit, ki naj tvori rezervo za primer večjih dvigov*-Redne dvige in dajanje kreditov pa bi
mogli zavodi obavljati iz lastnih sredstev. Zato zahtevamo pravilno ureditev kreditnega vprašanja, ki naj omogoči likvidnost denarnih zavodov ter vpo-stavljanje kreditne sposobnosti vlagateljev in dolžnikov. Dokler pa je v važnosti neizpremenjen zakon o zaščiti kmeta, zahtevamo, da se kreditnemu zadrugarstvu dodelijo potrebni dolgoročni krediti, kakor so s tem zakonom predvideni in obljubljeni. Končno zahtevamo, da se današnja praksa podeljevanja kreditov potom državnih denarnih zavodov revidira ter uredi tako ,da ne bo zavirala vsak gospodarski napredek.«
*
Udarec konjskega kopita. V Studencih pri Mariboru je udaril konj voznika A. Kaniža s kopitom s tako močjo po glavi, da mu je prebil lobanjo in so izstopili možgani.
Smrtna nesreča otroka. V Podlehniku v Hrdozah je padel 91etni Franček Habjanič v posodo, ki je bila napol napolnjena z brozgo za kuho žganja. Deček je dobil tako močne opekline, da je po 12urnem trpljenju umrl.
Fantek utonil. V Dobji vasi je utonil v Meži štiriletni Adolf, sin posestnika Jerami ja.
Ogenj je uničil strešna stola stanovanjskega in gospodarskega poslopja
posestnice Albine Lajh v vasi Lasigov-ci v župniji Velika Nedelja. Škoda je krita z zavarovalnino.
Smrtna nesreča. Pri posestniku in lesnem trgovcu Janezu Ro-manu v Za-virčah pri Kranju je bil zaposlen v pisarni 471etni Franc Flerin, pristojen v Domžale. Na lastno željo si je zbral ležišče na senu. Nekega večera je legel Flerin preblizu odprtine, ki vodi od zgoraj na pod. V vmnju se je preobračal, padel na pod in sp je na znotraj talko pobil, da je podlegel poškodbi.
Usodepolno trčenje dveh kolesarjev.
V	Cerkljah ob Krki so napravili fantje kolesarji zlet na kolesih. Ob tej priliki je zadel Martin Grame ob kolo Franca Butara. Grameja je vrglo preko Butare in je priletel z glavo na cesto. Po nesreči so ga prepeljali pri polni zavesti v bolnico v Brežice, kjer je umrl drugi dan po nesreči.
Oče številne družine smrtno ponesrečil. V papirnici Goricane-Medvode na Gorenjskem je padel vsled odpovedi zavore pod vagonček delavec F. Kozamernik, oče 8 otrok. Teža in brzina sta reveža toliko poškodovali, da je izdihnil kmalu po prepeljavi v ljubljansko bolnico.
Splašena živina podrla pastarico. V
Cerkljah ob Krki se je splašila Žarnova živina, zdivjala po cesti in podrla na tla pastarico Mico. Ženska je padla tako nesrečno na trdo cesto, da si je prebila lobanjo in je umrla na posledicah padca.
Smrtna nesreča pri gradnji kozolca.
V	Begunjah pri Cerknici na Kranjskem je potegnil tram pri gradnji kozolca z
ogrodja 7 m globoko 271etnega Janeza Kranjca, po domače Mihovčkovega, ki si je zlomil pri padcu tilnik Smrtna nesreča se je pripetila dne 22. avgusta.
Padel v noči s hleva in se ubil. V Starem trgu pri Ložu na Notrajnskem je padel Kovačev hlapec ponoči s hleva in se ubil. V zaspanosti je hotel privezati odvezanega konja, a je zgrešil stopnice in smrtno ponesrečil.
Slaboumen požigalec. V Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici je pogorela viničarija župnijske cerkve. Požar je osmodil sadno drevje ter brajde in znaša skupna škoda 50.000 Din. Ogerj je podtaknil 301 etni sosedni viničar Ivan Najvirt. Prijeti je dejanje priznal in povedal, da je zažgal radi tega, ker so mu očitali brezvemost in on se je maščeval radi tega očitka nad cerkveno lastnino. Najvirt ni zavsem pri pameti in je zakrivil že kot otrok požig. Požigalca so izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Kako globoko pada mladina! Pri Sv.
Marjeti na Dravskem polju je prišlo radi ščuvanja drugih do spopada med Ivanom Pigner, 141etnim pastirjem, in Jožefom Finžgar, 161etnim pos. sinom. Najprej je ohlinil Finžgar pastirja z lato preko hrbta. Razljuteni pastir je potegnil nož in prizadjal nasprotniku dva nevarna zabodljaja. Zabodenega so takoj spravili v mariborsko bolnico.
4000 Din vredna kobila je bila ukradena v Žitencih pri Sv. Juriju v Slov. goricah posestniku Jožefu Rezonije. Kobili je ime Perilan, je rjave barve in
ima na glavi belo liso.
Izsleden cerkveni ropar. V noči na
30.	julija je bil oropan tabernakelj cerkve Sv. Gregorja pri Velikih Laščah na Kranjskem dveh ciborijev. Dne 24. avgusta je prijel stražnik v Ljubljani sumljivega človeka, ki je držal zavoj pod pazduho. Aretirani je 371etm Ant. Pirnat, brezposelni, že predkaznovani rudar iz Lipovca pri Kočevju. V zavoju sta bila dva razstavljena, a nepoškodovana ciborija. Pirnat je priznal cerkveni rop pri Sv. Gregorju in izpovedal, da je hotel dragocene dele svetih posod prodati kakemu ljubljanskemu zlatarju.
Izsled3na cerkvena roparja na Viču
pri Ljubljani. Letos v noči od 30. na
31.	marca je bilo vlomljeno na Viču v podružnico. Z vlomilci je zginilo mašne obleke in cerkvene posode v skupni vrednosti za 3250 Din. Slučajno so našli skoraj vse premete skrite pod mostom čez Glinščico. Manjkal je en mašni plašč, ki je izdal dne 25. avgusta oba vlomilca. Gre v tem slučaju za dva Vičana. Po cerkvenem plašču izsledeni vlomilec je priznal dejanje in tudi povedal, da ga je izvršil v družbi z domačinom Stankom Serigerjem, ki prestaja v mariborski kaznilnici triletno kazen radi vloma v poštno blagajno na Viču.
Za uboj 10 let. Letos dne 1. julija je bil v Uršnih selih pri Novem mestu ob priliki gasilske veselice smrtno zaboden z nožem Jožef Kobe, posestnik ter pogodbeni poštar, ki je miril razgrajajoče fante. Radi uboja se je zagovarjal dne 21. avgusta pred novomeškim sodiščem Rudolf Šober, 251etni posestni-
ški sin iz Laz. Šober je bil obsojen na 10 let ječe.
Vlom v davčni urad. Na Višnji gori so prostori davčnega urada v Auerspergovem gradu. V noči so se splazili vlomilci skozi razbito omrežje v davčni urad, kjer so najprej izmaknili iz miz-nice uradnika 200 Din, katere je imel tamkaj shranjene. Nato so se lotili s svinjsko nogo glavne železne blagajne, v kateri je bilo 20.000 Din. Do denarja niso prišli, ker se je poprej zdanilo in so morali opustiti težavni posel.
Uboj v prenaglem jezi. V Podslivnici pri Cerknici na Notrajnskem sta se sprli sosedi radi kokoši. V kreg sta se vmešala tudi oba soseda. V hudi razdraženosti je udaril Anton Primožič soseda z motiko po glavi in mu razbil lobanjo. V ljubljansko bolnico oddani udarjeni je podlegel poškodbi.
Dve smrtni žrtvi podivjane surovine. V Trbojah pri Kranju je zaklal s kuhinjskim nožem Janez Klišič, 251etni hlapec iz Prebačevega, Franca Oslja, 541etnega samskega posestnika. Näj-poprej sta pila Oselj in Klišič v krčmi, nato je povabil Oselj brezposelnega hlapca k sebi na dom na žganje. V pijanosti je zahteval Klišič od gostitelja denar, ker mu ga ni dal, je prišlo do krvavega dejanja. Po uboju je zagrabil surovina Osljevo denarnico, v kateri je bilo komaj 300 Din, in je odšel nazaj v gostilno, kjer je pil naprej. Pozneje je sedel na kolo in oddrvel proti Smledniku. Med vožnjo se je zaletel z vso silo v posestnika Rozmana, ki je privozil, iz nasprotne strani. Rozman je padel v jarek, kjer se je tako poškodoval, da je podlegel poškodbam v ljubljanski bolnici. Klišič se je po trčenju odpeljal k Rozmanovi ženi, kateri je povedal o moževi nesreči, a prvotni zločin je zamolčal in se je celo skril pri Rozmanovi. Posestnika Oslja so našli drugo jutro po uboju mrtvega v hiši. Orožniki so takoj izsledili Klišiča, ki je priznal zločin z izgovorom na pijanost in silobran.
*
Slovenska Krajina.
Črensovci. V četrtek dne 23. t. m. je nekdo ukradel iz veže v »Našem domu« kolo tajniku posojilnice g. Zver Jošku, ki utrpi precejšnjo škodo, ker je bilo kolo še zelo dobro ohranjeno. Okrog 11. ure je opazil, da kolesa ni, pa je mislil,’ da se je kdo pošalil in mu bo kolo že še vrnil. Do danes ni nobenih sledov za kolesom. To je menda prvi slučaj, da je bilo pri nas kolo ukradeno. —	— V »Naš dom«
se je priselil g. Oroslav Železnik, bivši šolski upravitelj na Srednji Bistrici, ki tu uživa svoj bolezenski dopust. — Raznim »opazovalcem« svetujemo, naj opustijo svoja »opazovanja«, drugače bomo začeli mi njihovo pamet opazovati. — Zdi se nam, da nekateri naši lovci ne vedo, da je dovoljeno zajce streljati še le po 15. septembru.
Kobilje. Obmejna občina je naše Kobilje ter leži čisto na severu naše domovine. Živimo radi slabih prometnih zvez skoraj čisto ločeno od ostalih krajev. Saj nas do Dobrovnika, do naše politične občine, loči precej visok hrib in človek rabi eno uro hoda, predno pride v stik z ostalimi soobčani. Mi Kobiljančani smo imeli v nedeljo dne 19. t m. žegnanje oziroma pro-ščenje sv. Roka. Vsakemu, ki pride prvič na
tako praščenje, se vsa opravila službe božije zde kaj čudna. Kajti pridiga se vrši v slovenščini, molitve kakor tudi cerkveno petje pa v madžarščini.
Čentiba. Kakor v večih obmejnih krajih, tako je tudi pri nas precej razvito švercanje ali šmuglanje. Ljudje se vsled slabih gmotnih in gospodarskih razmer ne bojijo tvegati svojega življenja, samo da zaslužijo nekaj denarja in tako omogočijo borno življenje sebi in svoji številni družini. Čeprav je že več ljudi žrtvovalo svoje življenje, si vendar nekateri ne dado miru ,temveč jih tihotapski nagon žene čez mejo, kjer so v stalni nevarnosti pred očesom postave. Tak izlet na Madžarsko so si privoščili nekateri tudi na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. t. m. Nesli so precej tobaka, a tokrat niso imeli sreče, ker jih je opazil obmejni varnostni organ. Ko jih je ta v imenu zakona pozval, da naj stojijo, so vsi začeli bežati. Ker na večkratni klic »Stoj!« niso hrteli obstati, je stražnik začel streljati ter je ustrelil Murkoviča iz Čentibe, ki je že radi švercanja bil večkrat kaznovan, dočim so drugi zbežali ter ušli. O nesreči smo v kratkem že poročali danes teden.
Turnišče. Že večkrat smo brali na tem mestu o naši triki občini. Napredujemo v vsakem oziru. Delavci, katerim iz vsega srca privoščimo, da si zaslužijo nekaj denarja, s katerim jim bo dana možnost, da prežive svojo družino, skrbijo po višji zapovedi za to, da se po trgu ne kadi prah. Po cesti namreč razmetavajo debelo plast kamna, a žal ob nepravem času. Kajti cesta je sedaj tako pokvarjena, da večjega tovora po njej sploh ni mogoče peljati, zato se je ljudje izogibajo in vozijo med njivami. Edini poštni avto skrbi za to, da jo nekoliko zboljša - Tudi v gospodarskem oziru napredujemo. Kajti že trije gospodarji so dali napraviti si losne jame, jame za kisanje zelene krme. Ti napredni gospodarji so gg. Terboča, Zadravec in Kučko. Vsi so je napravili z nekakim negotovim uspehom, ker ne vedo, če bo živina hotela jesti to krmo. Bomo pač videli.
Turnišče. Tukajšnje prosvetno društvo je priredilo dne 12. avgusta pod vodstvom pred sodnika društva, g. šolskega upravitelja, po učni izlet na banovinsko kmetijsko šolo v Rakičanu. Ob ugodnem vremenu smo si natančno ogledali krasno urejeno drevesnico z vrtom in pa vzorno kmetijstvo, kar nas je zelo zanimalo.
Ženavlje. Kakor smo že na tem mestu poročali, so nass Prekmurce doslej nekateri močno zapostavljali. Toda oolagoma tudi mi postajamo enakovredni in znani med ostalimi sodržavljani. Da se za nas zanimajo, nam pričajo številne ekskurzije, o katerih smo deloma poročali danes teden. Splošno znani pa smo postali šele sedaj po pristanku belgijskega letalca Cosynsa in njegovega pomočnika akademika Van de Elsta. Njegov balon so Ljudje zagledali v soboto dne 18. t. m., okrog 7. ure zvečer. Ker so pri nas zrakoplovi, zlasti pa še baloni večja redkost, so v začetku nekaterniki mislili, da leti zmaj. Ko pa so opazili, da je iz balona pogledal človek in jim nekaj kričal, so takoj vedeli, da hoče pristati. Njihovo še oma-hujoičo vero so potrdile vrvi, katere je profesor Coisyns spustil iz balona. Hrabri možakarji so takoj pograbili spuščene vrvi in so začeli vleči, dočim je letalec Gosyns zaprl zaklopke in balon je po deset’h minutah srečno pristal. Koj po pristanku je bil letalcema zelo dobrodošel akademik Mikola, ki je bil nekak posrednik ali tolmač meid letalcema in ljudmi. On je tudi profesorju Cosynsu odgovoril na prvo vprašanje: »Kje sem?«, da je v Jugosla-
viji. Ko so balon pritrdili, so spravili oba letalca spat h g. Škergetu, šolskemu upravitelju. V tem času, ko so jima pripravljali postelje, sta oba letalca od prevelike utrujenosti kar na stopnicah zaspala Drugi sta oba letalca vsa čila in spočita pregledala balon, a ves čas so ju nadlegovali časnikarji, ker so hoteli dobiti kolikor le mogoče natančna poročila. Oba sta jim zelo vljudno odgovarjala na vprašanja, a tudi naše oblasti so letalcema zelo šle na roko. Saj je samo zaradi njiju pošta v Soboti celi dan uradovala. Telefon je bil stalno zaseden ker se je ves svet zanimal za usodo obeh bel gijsk.ih letalcev. Balon so ljudje z vozovi odpeljali na železniško postajo, a oba letalca sta po drugi noči, ki sta ;o prebila v Petrovcih pri g. poštarju Bazaju, z zelo dobrimi vtisi, kakoi beremo v njunih izjavah časopisom, zapustila dne 20. t. m. naše Prekmurje ter sta odšla ali s( odpeljala z avtomobilom v Ljubljano, kjer sc ju že pričakovali.
*
Guštanj. Kar smo si guštanjski župljani ž iolgo želeli, to se je zgodilo, da imamo že prr novljeno župno cerkev, za kar gre zahvala m temu g. župniku Barbiču. Prva je stopila pre prenovljeni oltar gdč. Franica Konečnik i mane Krajgerjeve hiše, s svoijm spremljc valcem posestnikom Štefanom Žaie. Nevest e bila prednica Marijine družbe. Kako lepo j Pilo, ko so jo članice spremljale pred oltar i larovale sveto obhajilo za svojo prednico. Nr voporočencema v zakonskem življenju oblin j ožjega blagoslova!
Dravograd. Tukajšnjemu velezaslužnemu g županu Francu Mory je um rja 20mesečna hč Marija Magdalena. Pogreba, ki se je vršil dn 16. avgusta, se je udeležilo mnogo ljudi, me-ijimi tudi ugledne osebe iz trga Dravograda Težko prizadetim staršem in ostalim soroda kom naše iskreno sožalje! — Naš trg, ki lež ra zelo prometni točki, bo dobil zopet lepš< ice. Fotograf g. Konrad Jevšenak zida novi hišo z lepim prostornim, lokalom. Staro hišo ki je soditi bila ena izmed prvih zidana, je ži pustil podreti in na tem prostoru bo videt kmalu krasno stavbo. — V nedeljo dne 19. t m. se je obhajala pri podružni cerkvi Sv. Bost jana običajna Rokova nedelja s teoforično pro cesijo. K cerkveni slovesnost; se je nabrala velika množica ljudstva od vseh sosednih žup niij in se je končala v najlepšem redu.
Sv. Anton na Pohorju. Da je pri Sv. Antonu »Slovenski gospodar« tako slabo razširjen, je gotovo temu vzrok premalo zanimanje za katoliško časopisje in dobavljanje temu nasprotnega časopisja. Ni čuda, da se kakšen podlež spotika na dopisih »Slovenskega gospodarja« kakor se je to slišalo nad dopisom, ki ga je prinesel list meseca junija ob priliki nogreba. še danes težko pogrešanega velezaslužnega katoliškega moža. Resnici na ljubo mu na tem mestu povemo, da bo v bodoče molčal, naj si temeljito osnaži svoj prag, potem naj se pa spravi nad drugega. Mislimo, da mu bo to za prvič dovolj! Ako pa ne, še pa lahko drug:č več dobi! Pokojne naj pusti pri miru! — Ker so nove sorte vrtnic, ki jih je goj" naš bivši drevesni čar, mnoge očarale, se takih letos po naših vrtih sedaj že precej vidi, kar gotovo dobro vpliva na naše kraje obiskujoče tujce-
Sv. Anton na Pohorju. Gospodarsko poslopje g Kristla Mravljaka, p. d. Dajnika, ki je po-
staiO žrtev strele 4. junija t. 1., se je nepričakovano hitro dvignilo iz tal. Saj je bila tudi rujna potreba, ker gospodar ni imel strehe za živino, pa tudi sena ni mogel spraviti kam. Prav hvalevredni so se mu ob času nesreče izkazali antonski kmetje, ki so mu takoj vsak po svoji moči priskočili na pomoč. Posebno moramo povdariti požrtvovalnost g. Pajtlerja, p. d. Ladineka, posestnika od Sv. Primoža, ki je najbolj oddaljen, a je imel najbolj odprto rok^ ter prav po samaritansko, kljub obilnemu delu na polju, pomagal ter vozil s svojo živino !es in potrebni materijal za gradnjo. Na praznil Marijinega Vnebovzetja je pa domači g. provizor ob navzočnosti domače družine, sose-la brata in njegove žene, gospodarsko poslop-e s primernim nagovorom blagoslovil ter taco izročil zopet božjemu varstvu.
Puščava. Jesen se nam bliža. Drevje, po ne-cod zelo polno lepega m žlahtnega sadja, se lam smeji nasproti Kmetje živimo v krizi in . jibčutimo strašno sušo v žepih. Upamo in ra-unamo, da nam bodo jabolka vrgla kak di-larček. Promet na naših cestah je tudi bolj nrtev ,ker lesna kupčija skoro popolnoma po-iva. Voznikov je malo. Ker imamo pri nas Istre konjiče, se še dobi včasih tudi kaka olj daljna vožnja, posebno ob petkih, ko je ■ Mariboru svinjski sejem.
Razbor pri Slovenjgradcu. Sreča v nesreči je ila dne 8. t. m., k« je med 8. in 9. uro zjutraj led strašno nevihto udarila strela v hlev po-jstnika po domače Mulaka, cerkvenega klju-arja Sv. Uršule. Opraskala mu je celi hlev ir ubila enega vola in enega pol leta starega mca. Da k temu -' nastal požar, je pač sre-a. — Pri Sv. Uršuli se je položil v cerkev ak, kar se je prav lepo obneslo. Vse delo je ač vkljub slabemu vremenu in težavni strmi oti prav hitro napredovalo. Ta cerkev že stoji ez cs30 let in še do sedaj n: bilo v njej, razen d spredaj, nikakoršnega tlaka. Vso delo sta rav lepo izvršila gg. Sovič Vinko in Dobnik ožef iz okolice Šoštanja. Romarjem te cerkve e sedaj nudi pred očmi prav velika olepšava, lerkeiv bo zdaj veliko manj vlažna in bolj toda. Tako nudi vsakemu romarju veliko več irijetnosti. Seveda so bili k temu potrebni ve-ikanski stroški. Zato se prosi častilce te cer-cve, da bi si jo prišli zdaj ob žegnanjih ogledat n bi vsak po svoji moči nekaj daroval. Vsak lajmanjši dar bo nam dobrodošel. Blagosiovi-e. tlaka bi naj bila dne 2. septembra, na zadnjo žegnansko nedeljo. Ob 8. uri zjutraj bo sv. naša, pridiga ter blagoslovitev. Vse priprave /odi sedanji g. župnik Oblak Anton, kateri je >il slovesno inštaliran v Razboru dne 12. avg. t. 1. pod vodstvom g. dekanijskega upravitelja Fr. Ks. Meška in drugih sosednjih duhovnikov. Vkljub slabemu vremenu se je inštalacije udeležilo zelo veliko ljudi, da je prisostvovalo tej lepi slavnosti, topiči pa so daleč okrog naznanjali, kakšna slovesnost se vrši v našem oddaljenem in hribovitem, a vendar lepem in orijaznem Razboru. Mi kličemo in želimo g. župniku, da bi mnoga leta med nami pasti-roval v popolnem zdravju in zadovoljnosti. Bog vas živi med nami!
Sv. Rok na Selah pri Slovenjgradcu. Veselo in žalostno! Praznik farnega patrona smo letos bolj izjemoma obhajali ob zelo lepem vremenu. Množice vernikov so prihajale od blizu in daleč in je bil ves hrib poln ljudstva. Duhovnikov se je udeležilo slavja 13, vsi gg. sosedje iz domače dekanije, iz Mežiške doline g. svetnik Hornböck iz Mežice, g. svetnik Serajnik iz Kotelj in g. župnik Barbič iz Guslanja. Celo iz Maribora smo imeli dragega gosta g. kurata Zavadlala. Mnogo vernikov je prišlo
tudi na Rokovo lepo nedeljo, zlasti iz Mežiške doline. — V cvetu let je ovenela 151etna cvetka Potočnikova Micika, zelo pridna deklica. Pozimi se je prehladila in je od te'vaj bolehala. Navzlic veliki skrbi domačih, ki so vse poskusili, da bi jo še ohranili, jo je smrt pokosila v sredo dne 22. avgusta. Zdaj še lepše cveti pri Bogu. In gotovo za nas prosi!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tužno so se oglasili zvonovi dne 12. t. m. ter nam naznanili, da nas je zapustila nenadne smrti skrbna gospodinja ter draga mamica Lizika Rajh. Zjutraj je vesela, zdrava in pobožno prisostvovala pri
jaški način. V Evropi sicer ne bolehamo na amerikanski podivjanosti, a tudi Evropejec prezira zamorca in ga smatra za manj vrednega. Edina država, kjer je črnec istoveten z belcem, je Francija. Iz polnega prepričanja izrečem besede: Zamorsko vprašanje je sramota za omikano, belokožno in krščansko človeštvo. Storiti moramo vse, da se ta madež odstrani.
Prosta Afrika...
Vprašali boste, v kaki zvezi je svobodna Afrika z gibraltarskim tunelom? Zadeva je Čisto enostavna. Hitra in dnevna zveza z osrčjem Afrike bi bilo kulturo razširjajoče dejanje brez primere. Afrika bi prenehala kot pokrajina divjakov ter poldivjakov. S tem bi bil storjen prvi korak glede zajezitve propadanja zamorskih plemen, kar so zakrivili belokožni deli sveta. Potomci afriških črnih sužnjev, ki danes životarijo jedva človeka vredno življenje po Ameriki, bi se lahko povrnili v civilizaciji odprto Afriko in bi lahko pričeli novo življenje kot svobodni možje, vzgojitelji, misijonarji in tehniki.
Gibraltar — vrata v nov svet.
Žalibog sledi danes človeštvo manj dobrodelnim nego praktičnim načelom. Iz tega vzroka sem skušal evropskim velesilam predočiti praktično vrednost podmorske zveze.
Čez dobrih 20 let bosta vodili skozi afriško puščavo dve železniški zvezi: iz Tangerja in španskega Maroko počez skozi puščavo Saharo proti rtu Dobrega upanja ob južnem koncu Afrike. Druga zveza bo peljala iz Tangerja ob obali Sredozemskega morja v Bas-sbrah in Karachi. V Tangerju, nasproti Gibraltarju na španski strani bi obe ti železniški zvezi pričenjali ali končali. Iz tega dejstva sledi nujna potreba: Tanger prikleniti na evropsko železniško omrežje. Na ta način bi postal Gibraltar na španski obali nad vse važno izhodišče za Evropo. S podmorsko zvezo bi dobila Španska pomen kot izhodišče za prevoz v Ameriko, Afriko in v Azijo.
700.000 potnikov v enem letu.
Za prvo leto so preračunali potniški promet po gibraltarski podmorski železnici na 700.000 oseb. Če tudi ne verjamemo tej visoki številki, moramo pomisliti, da šteje danes Afrika 120 milijonov prebivalcev, to število narašča in so dosegli ti milijoni v dobi najhujše krize na izvozu 35 milijard francoskih zlatih frankov.
Iz Evrope v Afriko v pol uri.
Tehnične ovire glede predora so malenkostne. Predor bi ne pričenjal v Gibraltarju. Gibraltar ni točka, ki je iz Evrope najbližja Afriki, ampak kraj 20 km od Tarife. Od tamkaj v Alcatar Suguer in Punta Altares na afriški strani bo rabila železnica 30 minut. Na najbolj globokih mestih bo vodil tunel 60 m pod morsko gladino. Kakor so pokazale dosedanje preiskave, je se-
stavljeno morsko dno iz za vodo nepro-dirnih plasti in radi tega se ni bati udiranja vode. Predor bo dosegel dolžino 26 km in bo le 7 m daljši nego Simplon-tunel.
Stroški so preračunani na še dvakrat toliko kakor je stal Simplon predor, torej na 1% milijarde francoskih frankov.
Veliki so stroški za predpriprave, katere nosita začasno španska vlada in afriški Maroko. Glede financiranja predornega podjetja pridejo v poštev: Španija, afrikanske pokrajine, Francija in Angleška.
Računamo sigurno, da je gibraltarski predor dejstvo in za popolno dosego tega nad vse važnega cilja bom zastavil vse svoje moči.«
*
Kultura (goienie) bombaža v Turkeslanu.
Po Turkestanu gojijo bombaževo rastlino bogznaj od kedaj. Pred podjarmljenjem Turkestana po Rusih so gojili bombaž turški kmetje za svoje potrebe. Bolj nego za bombaž so se tedaj brigali za žito, vino, svilo, vrtnartsvo, posebno še za pridelovanje riža, ki tvori glavno prehrano tamošnjega prebivalstva.
Položaj se je spremenil, ko so postali gospodarji pokrajine Rusi v drugi polovici prejšnjega stoletja. Zavojevalci so se brigali predvsem, kako bi dvignili gojenje bombaža. Imeli so izredno lepe uspehe. Leta 1820 je bilo iz Turk.estana
prodanih 73.710 kg bombaža v .vrednosti 1,028.160 Din. Leta 1915 je znašala žetev 230.000 ton (1 t = 1000 kg) za nad 4 milijarde Din, leta 1927 600.000 t, in leta 1932 1 milijon t. Z milijonsko žetvijo krijejo Rusi 85% celotne potrebe na bombažu.
Korist ni omejena samo na puh, iz katerega izdelujejo platno, sukno itd., ampak tudi na seme. Iz bombaževega semena delajo olje, ki je dobro za na mizo. Kar preostane pri prešanju olja, je izvrstna prehrana za živino, ali zmleto je tudi izvrsten gnoj. Leta 1915 so napravili v Turkestanu za 65 milijonov mark kolačev po izprešanju olja in so izvozili to množino v Nemčijo, na Dansko ter v Anglijo.
Bombaž služi tudi za izdelovanje mila. Nadaljni postranski produkt, ki se da izkoristiti pri bombažu, je po izlu-ščenju semena lupina.
Bombaževe lupine so iskano sredstvo za podkurjavo parnih kotlov ter oljnatih mlinov. Lupine tudi prešajo in izdelujejo iz njih brikete. Leta 1916 je bilo pridelanih 3.5 milijona centov lupin v vrednosti 42 milijonov Din.
Bombaževa lupina je zelo trda in vsebuje zelo mnogo redilnih snovi. V prazni lupini je še najti nekaka rebra, katera danes uporabljajo za izdelavo najbolj finega papirja.
Prazne lupine v več krajih meljejo, zmešajo to moko za dve tretjini s pšenično in taka zmes daje prav okusen kruh.
rani službi božji, a ob pol 11. uri nam jo je iztrgala neizprosna smrt. Kako je bila rajna Lizika priljubljena pri ljudeh, je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi kljub slabemu vremenu. Pa saj je tudi ona marsikaterega spremljala na zadnji poti in kot hčerka cerkovnika neštetim zvonila. Pok. Lizika je bila ena izmed najbolj pobožnih deklet v njenih dekliških letih, sedaj pa.»vzorna žena svojemu možu ter ljuba mamica svojima nedoraslima otrokoma. Ti, draga Lizika, počivaj v miru, tebi moiž, hčerka in sinko, pa naše iskreno sožalje!
Predor pod mortem.
Že večkrat smo se bavili v našem listu s podmorskim predorom, ki bo vezal pod morjem preko ožine Gibraltar Evropo in Afriko.
Načrti omenjenega predora, ki so veljali skozi desetletja za brezplodne sanje in utopije, stojijo danes v ospredju in so tik pred praktično izpeljavo. Zadnja ovira glede gradnje predora je padlt Letos 1. februarja se je sestala v španski prestolici v Madridu raziskovalna komisija, ukvarjajoč se z načrti predora. Komisija je ugotovila, da ni morje v obsegu ožine nikjer globo-keje nego 30 m in so vse plasti, katere bo treba predreti, zelo ugodno ležeče.
Oče predornega načrta je španski oberst Peter Jevenois. 20 let že zasleduje zamisel predora z vso vztrajnostjo. Skraja so ga imeli za sanjača, danes je obdan od celega štaba najboljših sodelavcev ter inženerjev, katerim so zaupane priprave za predemo delo.
Pred kratkem je razodel oberst Jevenois vzroke, ki so ga napotili do načrtov za predor in spojitev dveh delov sveta.
Polkovnik je zanimal za gibraltarski predor velesile iz naslednjih nagibov:
»Sramota za omikano človeštvo,«
je dejal polkovnik, »je bila tudi vzrok, da sem začel pretresati načrt podmorske zveze Evrope z Afriko. Cela stoletja so ropali beiokožci črnce po Afriki, jih prepeljavali na suženjskih ladjah in jih silili, da so za nje opravljali liki nema živina najtežja dela. Ali se je v tem ožim usoda zamorcev danes kaj spremenila? V Ameriki še danes ne sme sedeti zamorec v isti sobi kakor belokožec. Neprestano poroča časopisje, kako je zagrabila razljutena ter nahujskana druhal belcev brez vsakega pravega vzroka po enega ali več črncev in jih je linčala na najbolj div-
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj.
novinar, Maribor.