(aiTi-OTiti m li mtt) it. 106 PCltHlH pa |2hajj, izvzemši pondelje*. vt ^k&uHplifa}. UrednHtvo: ulica »v. FrančiSks Asttksga št. 20, L nadstropje. UfMiilStv«. NeJrtnkirana pisma m ne tprejeaajo. rokoffcl ^jg^MČaJa. Izdajatelj ta odgerornl uredalk Štefan Godina. — Lastnik Tisk tiskarna Edinost Naroča sotfa ca mesec L 7. —, 3 mesece L 1*50, pol leta L 32. —, u k«. ~ L ».-f-2a inozemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon urednUtra ta uprava it 1I-6C. V Trstu, v patak 5. mala 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII Posamezna Številke v Trstu in okolici po 20 atottak. — Oglasi se računajo % Urok osti ene kolone (72 mm.) — OgUsJ trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent1 asautake, io zahvale, poslanice In vabila po L I- —, oglasi ^"i'1? zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 sL beseda, majnau] pa L 2 — Ogissl ■aročataa la reklamacije sa pošiljajo izklučno upravi Edinosti, t Trstu, uhca sv/ FracčUka Aalikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57j Za soditljanti poŠta Nezakoniti napadi na pravice našega je- j či? Vseeno; ta dvojna mera mora končati xika a strani neodgovornih m nemerodaj- ljudstvo ima. pravico zahtevati red in hoče pri podjetjih, ki so bita prej večinoma v nih činitelje v se nadaljujejo. V zadnjem ■ imeti popolno zaupanje v poslovanje jav- francoskih rokah« Če se torej v Genovi počasti se dogaja- na progi Postojna - Trst, da j nih uradov, posebno pa takih za razvoj in dobivajo naši ljudje, ki so odpremili poštno i obstoj kulturnega in gospodarskega življe-pošiljatev s slovenskim naslovom, pisma |nja tako važnih ustanov, kakor je pošta, nazaj z opazko: Dt ritoraa Vedi circolare 90. (Nazaj. Glej okrožnico 90.) Kakor izgleda, je to delo enega posameznega- uradnika ali pa male skupine uradnikov. In kakor pri zloglasnem sklepu Periiicevih sodnikov, stojimo tudi tu pred dejstvom, proti kateremu moramo odločno nastopiti v lastnem interesu in v interesu javne uprave: V naši deželi, ki je pod upravo enega samega generalnega komisarjata, ;ene same rimske vlade, v kateri velja en sam zakon, doživljamo dvt^no mero: Kar Naj stoji stvar kakor.hoče, poštno ravnateljstvo v Trstu bo varovalo ne le koristi ljudstva, ampak predbrsem tudi svoj lastni ugled, če tu napravi takoj tn energično red in na primeren način tudi obvesdi javnost o svojih ukrepih. Upamo, da poštno ravnateljstvo nam ravno tako hitro in točno odgovori, kakor ie to storilo svoječasno napram «Popolu di Trieste*. Eno uradno cbjavo imamo, ki se tiče poštnih pošiljatev. V uradnem listu št. 77 dne 10. aprila t. L čitamo sledeče: «Po •velja na progi Trst - Gorica, se na progi j priporočilu (voto), ki je bilo izraženo od •Trst - Postcjna zabranjuje. Stojimo zopet j delegatov držav, katere so se sestale na pred dejstvom, da sff gotovi uradniki do-j konferenci v Portorose, morajo pošiljate-mnevajo, da lahko brezobzirno, nemoteno' jjj krajet kamor je poštna pošiljatev na-in brez kazni teptajo in kršijo veljavne 1 menjenaf označiti z uradnimi imeni, ki jih zakonite predpise, če gre za to, da se da i določijo poštne uprave vsaka za svoje brca slovarskemu življu v Italiji. In ravno j ptM3ročje. Vsled tega se morajo kraji v no-kar se tiče poštne uprave, imamo za to I tranjosti kraljestva, vštevši nove pokraji-nnravnost uničujoč primer. Le mimogrede J ne< p^ti na poštnih pošiljatvah v italijan-nai omenimo, da je v Julijski Krajini svo- ; skem jeziku ali pa označiti z imenom v bil v carski Rusiji njen kapital najbolj prizadet Medtem pa so drugi zavezniki, predvsem Anglija, stopili v stike 9 sovjetsko Rusijo in si zagotovi že v naprej delež ječasno veljal predpis, da se sme brzojav-Ijati v tej deželi celo v japonskem jeziku, le v slovenskem ne. Dotično odredbo poštnega ravnateljstva ima črno na be-lem poštni urad v Ajdovščini. Hočemo na- drugem jeziku, ki je navedeno v bernskem «Bureau International*, v slovarju poštnih uradov »Vesoljne poštne zveze* ali pa v uradnem seznanru.* — Mogoče pa da pred-__ , . . stavlja ta objava slavno okrožnico 90. Po- vesti drug primer: Nedavno se je fasistov- tem na- nam bo dovoljeno malo komen-sko gla silo «11 Popolo di Trieste* jezilo i t -a prc j L jubijane namenjene v «Trst». Razen tega sedaj še vedno tudi nemška nazivala kra- | tržaško poštno ravnateljstvo še ni do- jev in dokler se ta imena ne izpremenijo zakonitim potom, se jih mora poštna uprava držati.* — To stališče poštne uprave je praviino, čeravno na videz bije logiko po glavi. Ni poštna uprava kriva, če tista slavna komisija v Rimu. ki ima določiti uradna imena naših krajev, spi. Dokler pa uradno, zakonitim potom, niso deločena nova krajevna imena, ostanejo v veljavi stara uradna imena, tudi — Če so nemška. Torej če gre za nemška imena, za katera bi bil res: enkrat čas, da izginejo iz naših krajev, velja zakonito stališče, a za nas, ki smo že nad tisoč let tu naseljeni in ki imamo svoje zakonito zajamčene pravice, naj bi ne veljalo edino pravilno zakonito stališče, ampak le to, kar se pač zljubi posameznemu uradniku! Anonimni sovražnik slovenskih naslovov se v svojih opazkah sklicuje na neko okrožnico Št. 90. Mogoče pa res delamo dottčnemu uradniku krivico, ko mu očitamo samovoljnost, mogoče ima on res tozadevno okrožnico v rokah in ravna, kakor pač vesten uradnik mora ravnati, po dobljenih predpisih. Vprašamo poštno ravnateljstvo: — Kaj je s to okrožnico? Kje je? Okrožnica, ki se bavi s poštnimi pošiljatvami, je vendar namenjena najširši, celokupni javnosti in mora biti radi tega tudi primerno objavljena. Ali pa dotični uradnik kak služben predpis slabo tolma- pa----- » t_ ločilo, da je edino veljavna označba za naše mesto ime «Trieste*. Torej «pripo-ročilo* ni obvezno in tudi če bi bilo obvezno, bi bila označba «Trst* še vedno pravilna in v skladu s »priporočilom*. — Isto velja za vse druge kraje naše dežele. Ker uradno niso menjana njih imena, veljajo še vedno prejšnja imena. Skratka za naša imena velja vsaj toliko, kolikor velja za nemške pečate v novih italijanskih pokrajinah. Naj nam postna uprava ne odgovarja, da se preveč jezimo radi te malenkosti, da so pač razlogi praktičnosti, radi katerih včasih ni dopustno slovensko ime. Še večji razlogi praktičnosti govorijo za to, ko zahtevamo, da naj ljudstvo ve, pri čem je glede javne uprave in najj se ukrene potrebno, da bo ljudstvo imelo absolutno zaupanje v to upravo. Če nastanejo kje razlogi praktičnosti, katere je treba upoštevati, potem naj se izda pirmeren zakon, nikakor pa ne sme biti dovoljeno, da bo vsak uradnik delal, kar se mu bo zljubiio. Naša zahteva je vedno ista: Hočemo zakone, hočemo red. Naše ljudstvo odločno zavrača krinko domnevne «praktičnosti*, s. katero hočete upravičiti preganjanje našega jezika. Za svoje pravice se bo borilo do skrajnosti! KONFERENCA V GENOVI V pričakovanju mrkega edgo^ra — Fraitciia odločno na strani Belgije sreči doseči sporazum med zapadnimi državami in sovjetsko Rusijo, bi bila tudi veljavnost vseh teh tajnih dogovorov zagotovljena. Francija zastavlja vsled tega vse silef da ta sporazum prepreči. Toda to ni edini povod navzkrižja med Francijo in njenimi starimi zavezniki pred vsem Anglijo. Anglija bi hotela, kakor znano, izpre-meniti svojo politiko nasproti Nemčiji, tako da bi bilo Nemčiji omogočeno povečati vrednost njenega denarja, ki povzroča Angliji velike skrbi. Nemčija namreč uspešno konkurira z ^ngHjo na vseh tržiščih vsled svoje nizke valute. V ta namen je Lloyd George sklenil sklicati čim prej vrhovni svet, h kateremu bi se pritegnile razen zavezniških velevlasti tudi Poljska, Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunska. Pred ta vrhovni svet b5 prišlo vprašanje nemških odškodnin in vprašanje samostojnega francoskega nastopa proti Nemčiji, o katerem je govoril nedavno Poincare. Jasno je, da bi tekom razprave prišla v pretres tudi versailleska pogodba, kar hoče Francija na vsak način preprečiti. Francosko - angleški spor ima torej globoke korenine. Doslej se je še vedno srečno prikril, toda ali bo šlo to tudi za naprej, vsaj do zaldfučrtve genovske konference, je veliko vprašanje. V konferenčnih krogih se medtem z napetostjo pričakuje ruski odgovor. Smatra se, da bodo Rusi odgovorili še tekom tega tedna. Takoj nato se bo sestal poseben odbor, ki bo proučeval vprašanje pravnega priznanja sovjetske vlade. Drugo vprašanje, ki vzbuja veliko pozornost, je ^ papežev načit za združitev katoliške in pravoslavne cerkve Znani so stiki med Čičerinom in genovskim nadškofom, ki je baje nastopil v pogovorih s čičerinom kot uradni zastopnik Vatikana. Že takoj po izvolitvi sedanjega papeža se je govorilo, da bo Pij XI. izkoristil svoje izkušnje, ki jih je zbral kot škof na Poljskem, za sodelovanje med slovanskim svetom, predvsem v Rusiji. Večkrat se je pisalo, da namerava novi papež doseči, če že ne združitve, vsaj zbližanje pravoslavne in katoliške cerkve. Boljšega hipa za izvršitev tega načrta, nego je sedaj, ko je pravoslavna cerkev brez glavarja, bi ne mogel ubrati. Prvi uradni korak je naredil papež s svojim pismom, v katerem poziva v Genovi zastopane države, naj se pomirijo med seboj. Njegovi stiki z rusko delegacijo pa so postali v zadnjem Času še bolj tesni in v poučenih krogih se ne izključuje možnost Cičerinovega potovanja v Rim — k papežu. Kak ogromen pomen bi imela združitev obeh cerkva« ni treba posebej poudarjati šlo bi za začetek nove dobe v zgodovini cerkve in za začetek nove dobe v zgodovini vsega Slo-vanstva. • >-- v; Seja ministrskega sveta v Parizu Danes predpokine se je vršila seja ministrskega sveta. Seja je trajala nekaj ur. Barthou je podrobno poročal o svojem delu v Genovi. Pomcarč se mu je v imenu ministrskega sveta toplo zahvalil. Nato jej ministrski svet enoduino sklenil, podal obširno izjavo o stanju razgovorov glede rapallske pogodbe in o bodočih korakih jugosiovenske vlade, da se izvede rapallska pogodba. Zunanji minister je naglasa! pripravljenost jugoslavenske vlade na prijateljski način z Italijo likvidirati vsa sporna vprašanja. Jugoslovenska vlada poskuša prijateljsko rešiti vsa vprašanja in urediti medsebojne odnošaje. Za slučaj, da Italija ne sprejme stališča glede izvršitve rapallske pogodbe, je jugo slovenska vlada pripravljena sporazumno in skupno z Italijo predložiti Zvezi narodov rapallsko pogodbo v registracijo in arbitražo. Če bo Italija skušala ta predlog z izgovori zavlačevati, tedaj bo jugoslovenska vlada sama pri Zvezi narodov predlagala registracijo in razsodbo. Zunanji minister dr. Ninčič je dalje obširno očrtal položaj Male entente na genovski konferenci. Izjavil je, da se položaj Male entente in Rusije na konferenci vidno od dneva do dneva utrjuje. Z o žirom na vesti, da namerava jugoslovenska vlada predložiti rapallsko pogodbo Zvezi narodov, priobčuje « Politika » iz političnih krogov poročilo, -da odideta v Genovo kot jugoslovenska zastopnika ^>ri Zvezi narodov edino še živeči podpisnik rapallske pogodbe dr. Trumbič in prof. Polic iz Zagreba. . Dr, Rybar ni odšel v Genovo LJUBLJANA, 4. Kakor je znano, je bil dr. Rybaf pozvan kot ekspert v Genovo m nekateri listi so že poročali, da je te dni že odpotoval tjakaj. Ta vest ni- resnična. Po naših informacijah odide dr. Rybar v Genovo šele, ko bodo končana politična pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, s čimer pa v doglednem času. še ni računati Dr. Rybaf bo fungiral kot ekspert v gospodarskih vprašanjih. Krediti za železnice BELGRAD, 3. Včeraj dopoldne je bila seja finančnega odbora, ki je razpravljal o kreditih ministrstvu saobraćaja. Ti krediti zadevajo predvsem izboljšanje oziroma gradnjo novih železniških prog. Finančni odbor je dovolil sledeče kredite: 1. 600.000 dinarjev za trasiranje novih prog. 2. 4,111.917 dinarjev za progo Užice-Var-dište. 3. 400.000 dinarjev za inštalacijo in izboljšanje proge na Ivan - Planini. 4. 3 miljone dinarjev za progo Gospič - Knin. 5. 1 miljon dinarjev za progo Subotica - Karlovac - Kikinda. 6. 1 mSjon dinarjev za progo Paračin - Stolac. Odobreni so bili še nekateri drugi manjši krediti. Te kredite je svoječasno že odobril ministrski svet, podpirajo Japonci in ki razpolaga z armado 300.000 mož ter z izdatnimi svotanrf denarja. TOKI JO, 3. Tri japonske forpedolovk^ so odplule iz Port - Arturja v Tjentsin. Amerika Ameriške čete Se ne zapuste nemškega ozemlja WASHINGTON, 3. Zweeks( tajnik za vojno, je danes naznanil, da bosta ameriška bataljona 8. topniškega polka, zavlekla svoj odhod iz Koblenza najmanj za en mesec. Odhod čet je bil odložen na zahtevo raznih držav, med katerimi se nahaja tudi Nemčija. Zahtevalo se tfe^ naj Amerikanci odidejo šele po 1. julija t. 1. Ta dan je namreč določen za popolno izpraznitev nemškega ozemlja s strani ameriških čet. V tej stvari se še ni sklenilo nič definitivnega, ker se smatra, da bi odstranitev ameriških čet v trenutku, ko še ni rešeno reparacijsko vprašanje, položaj le zavozlala. Dnevne vesti Anglija Meščanska vojna na Irskem DUBLIN, 4. V zadnjih bojih, ki so se vršili okoli Kelkenny-ja, je bilo 18 oseb ubitih. Neka uradna vest pravi, da so čete svobodne države gospodarice grada v Kel-kenny-ju, kamor so vkorakale po hudem naskoku. Grad je bil še edina točka, ki so jo imeli vstaši v rokah. - • Proglas republikanske vojske DUBLIN, 4. Dail Eirean je sprejel delegacijo častnikov republikanske vojske, kateri so podpisali najnovejši razglas, ki poziva k slogi Nato je zbornica sklenila, da ustanovi komisijo, v kateri bo zasto- v __pana vsaka stranka po petih članih. Ta miru.sirHf.1 svei cumimuo suuemi, da DO , . .. , _ „ _ nasfcipala francoska ddetfadia 'v Geno- šk?"s,'f bo raz«'a* P^ ' vi vedno dožno » BeltfctV petek zjutraj "k^ike sporocla Pari Eireanu. za- GENOVA, 3. Glavno vprašanje v Geno-| Kakor se vidi, je navzkrižje med ✓i je sedaj, kakšen bo ruski odgovor na padnimi državami precej veliko. Glede zavezniško spomenico, ki je bila pred- priznanja sovjetske vlade se postavljajo snočnjim izročena ruski delegaciji. Doslej zastopniki zapadnih držav na stališče, da se še ruska delegacija v tem oziru ni iz- se bo moglo o tem govoriti še-le po skle-dala, teda že iz prejšnjih njenih izjav, po-1 nitvi sporazuma z Rusijo. Z drugimi bese-sebno pa iz govora njenega predsednika j dami pomeni to, da so pripravljeni priznana snočnji seji je razvidno, kakšno bo ru- ti sovjetsko vlado, ki se bo preuredila po sko stališče. Rusija zahteva predvsem pri- njihovih zahtevah. Tako vlado bodo lahko znanje sovjetske vlade in dovoljenje iz- prizna*i, ker jim ne bo več nevarna. Rusi, datnega posojila. V spomenici pa ni go- seveda, pravijo, da so pogajanja in skle-vora ne o prvem ne o drugem vprašanju, panja pogodb med dvema strankama, ka-Skoraj gotd*o je, da bodo Rusi zahtevali terih ena se ne priznava in pravno torej predvsem sprejem teh dveh zahtev. V spo- nc obstoja, nemogoča. Glede posojila se menici sami pa bo nudilo predmet za naj- j zastopniki zapadnih držav postavljajo na hujšo razpravo med rusko in zavezniško stališče, da je nemogoče govoriti o kakem delegacijo vprašanje privatne lastnine. .novem posojilu Rusiji, dokler se ne reši vprašanje prejšnjih ruskih dolgov. Rusi pa Sicer pa je Cičerin že precej pojasnil, pravijo zopet, da so pripravljeni priznati stališče ruske delegacije v svojem sno-,te dolgove, ki so si jih naprtili le v korist čnjem govoru. Predvsem je izjavil, da ru-! zaveznikov, za katerih skupno stvar so v ska delegacija vztraja pri pridržkih, pou- j vojni največ žrtvovali m; človeških in dru-darjenih tekom sestankov posameznih gjh žrtvah, da pa zahtevajo oj zavezni-komisij. Razen tega si Rusija pridržuje po- kov odškodnino za škodo, povzročeno Ru- polnoma proste roke glede sklepov, pri katerih bi sodelovala Zveza narodov, katere Rusija ne priznava. Rusiji je tudi nemogoče spričo sedanjega gospodanskega stanja in spričo nacionalizacije vnanje trgovine v Rusiji opustiti državno kontrolo siji, vsled meščanske vojne, zanesene v Rusijo z zavezniško pomočjo. Seveda se dasta obe stališči zagovarjati, in bi bil sporazum, če bi obe stranki vztrajali pri svojem, že v naprej nemogoč in izključen. Ker pa obe stranki potrebu- nad tečaji. Ruska delegacija smatra nada- jete vzajemne pomoći, je gotovo, aa si bolje — je izjavil Cičerin — da more priti sta skušali priti na vsak način bliže. Sodo gospodarske obnove Evrope le potom | deč po sedanjem položaju, ima več izgle-finančnih pomoči posameznim državam, in da na uspeh Rusija nego zavezniki, katerih enotna fronta ni preveč trdna in se je morala tekom te burne genovske konference ponovno zakrpati. Vzroki, zaradi katerih skuša Francija z vsemi sredstvi sabotirati delovanje konference, leže na dlani Francija je bila doslej edina zavezniška velesila, ki je trajno odklanjala vsak sporazum s sovjetsko Rusijo, čeravno je sicer ne samo potom privatnih kreditov, temveč tudi potom posojil od vlade do vlade. In Rusija se nahaja v stanju, ki omo- renče geča tako posojilo. Kar pa se tiče finančnega ozdravljenja sveta v splošnem, se Rusija postavlja na stališče, da je predpogoj za to ozdravljenje — splošna razorožite odpotuje Barthou zopet v Genovo. Facta odpotoval v Rim Ministrski predsednik Facta je sinoči ob 10. uri zvečer odpotoval v Rim. Na kolodvoru so ga pozdraviti Schanzer in člani italijanske delegacije ter civilna in vojaška oblastva. Potniki, ld so bili v velikem številu zbrani na peronu so Facto burno pozdravljali. Z istim vlakom sta odšla v Rim tudi minister financ Bertone in minister industrije Teoflk) Rossi. Otvoritev zbornice RIM, 4. Danes se je otvorila poslanska zbornica. Udeležil se je je tudi ministrski predsednik Facta, ki se je vrnil v ta namen iz Genove. Prihod ministrskega predsednika je bil pozdravljen z burnim odobravanjem. Razpravljalo se je o preureditvi veleposestev in notranji kolonizaciji. 13. mednarodna razstava umetnosti t Benetkah BENETKE, 4. Danes se je svečano otvorila 13. mednarodna razstava umetnosti. Mesto ima praznično lice. Razstavo je slavnostno o tvoril princ psjemontski, ki je dospel v Benetke ob 9 in pol predpoldne. Na kolodvoru mo ga sprejela vsa civilna in vojaška oblastva. Navzoči so bili tudi minister za javni tik Anile, podtajnik za umetnosti, nekaj senatorjev, sen. Mase oni iz Trsta, triaški župan sen. Pitacco, zastopnik Argentinije prt Kvtrinalu, ogrski kcmsul in drugi dorto^anstvenki. Princa je navzoča nepregledna množica burno pozdravljala. Pri otvoritveni stavnoeti je imel minister za javni pouk vzneien govor, v katerem je proslavljal 13» razstavo kot prvo po vojni Jusoslavlla Rapallska pogodb« pred Zveso narodov? BELGRAD, 3. Zunanji minister dir. Ninčič je še pred svojim odhodom v Genovo sprejel zastopnike dnevnega tiska ter Hm .Daljna Vzhod Državljanska vojna. — Čete generala Wn-Pej-Fu poražene LONDON, 3. Poskus generala Wu - Pej-Fu, da bi osvojil Peking, se je ponesrečil. Čete maršala Čang - co - lina so naskok odbile. Bitko sta odločila Čang - co - lino-va konjica in topništvo, s katerim je mnogo bolje preskrbljen nego general Wu - Pej-Fu. Maršal Čang - co - lin ima sedaj v svojih rokah tudi en del železnice Peking-Hankov. To poslednje mesto je glavno mesto ozemlja generala Wu - Pej - Fu. Maršal Čang - co - lin je bil še pred izbruhom državljanske vojne najmogočnejši mož na Kitajskem. Kot generalni gubernator v Mandžuriji je držal pekinško vlado, ki je edina kitajska vlada, katero druge države priznavajo, popolnoma pod svojim vplivom. Drugi pokrajinski generali so se mu vsi pokorili razen generala Wu - Pej-Fua, vojaškega gubernatorja v Hankovu. Sedanja borba med obema generaloma je v resnici borba za notranjo uredbo države, ki se nahaja v strašnem neredu. Wu - Pej-Fu je za ustanovitev močne osrednje vlade, ki bi se naslanjala na kitajsko narodno skupščino in bi odpravila sedanji absolutizem pokrajinskih generalov. Maršalu Čang - co - linu, ki je vojaški gubernator Mandžurije, kjer se nahajajo japonske čete, očita, da je prodal Kitajsko tujcem (Japoncem). Za presojanje sedanjih razmer je značilno zadržanje pekinške vlade. «Predsednik* kitajske republike je izjavil, da je vlada spričo te borbe nevtralna. Prebivalstvo Pekinga se radi teh bojev nima ničesar bati. Pekinška policija šteje nad 17.000 dobro oboroženih mož lp poleg tega so vrata mestnega obzidja stalno zaprta in se odpirajo samo za sprejem ranjencev in civilnih beguncev. Tudi kitajsko vojno bro-dovje je nevtralno! Sodi se, da je zmaga že vnaprej zago-tovljena maršalu Čang - co - linu, ki ga Nova stranka v Italiji. Pretekli teden se je vršil, kakor smo svoj čas na kratko omenili, v Rimu shod italijanske demokracije. Shoda so se udeležili demosocialci in radikalni demo-kartje. Do&edaj sta obe skupini laške demokracije bili združeni v parlamentarni demokratični levici. Levo krilo demokracije se je na tem shodu ločilo od liberalne demokracije in ustanovilo s tem novo stranko pod imenom stranke demokratičnih socialcev ali. demo-socialcev. Zdi se, da se bo nova stranka obr-niia proti Giolittiju in da se bo po svojem programu približala Nittiju, med tem ko se bo liberalno krilo demokracije tudi vbodoče nagibalo h Giolittiju. Potemtakem pomeni ustanovitev nove stranke za Nittija velik političen uspeh. Demosocialna stranka se namerava naslanjati na ^srednje stanove» italijanskega naroda. Na zadnji seji rimskega shoda, ki se je vršila preteklo soboto), je bilo izvoljeno vodstvo nove stranke, ki je sestavljeno iz 2P članov. Nekoliko odgovora. «11 Popolo dt Trieste* omenja v dopisu «iz Ljubljane» razne napad« v nekaterih slovenskih listih na jugoslovenskc vojno upravo radi «bestijalnega postopanja^ s slovenskimi in hrvatskimi vojaki. «Ediinost» pa da previdno molči o tem, ker hoče, da bi se njenLgoljufani čitatelji nadalje izseljeval v «obljubljeno deželo*. Resnica pa je, drag* aPopolo*, da hočemo mi ravno nasprotno: nočemo, da bi se naši ljudje izseljevali. V tem smislu pišemo mi vedno. Še več: tiste, ki so se izselili — posebno razumnike — pozivan o, naj se povrnejo! Če se naši ljudje izseljuje o, ne delajo tega, ker jih mi «zapeljujemo», aii-pak radi razmer, ki nas vse žgejo v kožJo in Id «Popolu» — da se rahlo izrazimo — niso neprijetne 1 Zakaj bežijo naši? Pred kom? Kdo jun vedno kriči: Porchi de sciavi, ande a Lu* biana! Kdo pritiska z vsemi silami — pisanimi, govorjenimi in oboroženimi —, da bi se naše vrste tu redčile?! Kar pa se tiče pritožb ali interpelacij radi postopanja z vojaštvom, ne jemljemo v obrambo vojažke uprave, ugotavljamo, da je često čitati tudi v italijanskih Hstih slične pritožbe na račun italijanska uprave. Pa tudi v vseh drugih deželah se oglašajo ljudje s takimi pritožbami. «Popolo» govori tudi o častnikih, ki so v Jugoslaviji zapu-stiK vojaško službo, ker niso mogli več vstra-jatL V tem pogledu pa nam je znano, da j« marsikateri teh častnikov odšel zato, ker s« ni mogel iznebiti avstrijske duševnosti in s« prilagoditi novemn redu! In dogajalo se je tudi, da so tisti, ki sedaj napadajo jugosloven-sko vojaško upravo, ker da je s svojim postopanjem odgnala te častnike, svojedobno napadali z bridkimi očitanji, češ, kako da je mogla sprejeti take nemškutarske elemente?! (S tem pa seveda nočemo trditi, da bi se ne bila zgodila nikomur nobena krivica). «Popolo» preklinja sicer vsak spomin na avstrijakantstvo, ali dobrodošlo mu je, čim mu daje priliko za napade na naš list in na državo, ki se seda( pogaja z gg. Facto in Schanzerjem in se ta dva gospoda — tako vsaj zatrjajo poročila — trudita v potu svojega obraza, da bi prišlo do sporazuma. Ali se «Popolo» ne strinja s temi prizadevanji?!! Nekaj zanimivega. «Piccolo» piše: «Kakor se čitatelji spominjajo, so v mesecu marcu petorico častnikov-legijonarjev, ki so z Rek» oboroženi prestopili na jugoslovensko ozemlje, pri Sv. Ani prijeli in jih odvedli v zagrebške zapore. Proti aretirajicem je bilo uvedeno postopanje in so bili obsojeni radi nedovolje* nega nošenja orožja in radi prestopa meje, Zdele se je, da se proti aretirancem pripravlja v Zagrebu novo postopanje radi vohunstva in poiskušenega umora na Rihardu Zanelli. Preiskava pa menda ni podala stvarnih uspehov, kajti trojico aretirancev so te dni izpustili... Sedaj pa doznajemo, da so poročnike CarpL nelli, Bellia in Duedeco izročili italijanskim oblastim, ki so jih odpravile v Trst, kjer so jih pridržali v zaporu pri Jezuitih. Posrečilo pa se jim je, da so iz zaporov ven zavzeli zase neko visoko osebo, ki naj izposluje, da bi se ne postopalo ž njimi kot z navadnimi zločinci, to je, da bi jih vrnili v njihova bivališča z neprijetnimi presledki v zaporih na vmesnih postajah.* Zanimivo je to poročilo «Piccola» že zato, ker nič ne govori o kakih zlostavljanjih, pač pa priča, da so v Jugoslaviji milo in liberalno postopali. Zanimivo je tudi dejstvo, da. »o ono trojico v Trstu oddali v zapor in da prosijo aretiranci, naj bi se ne postopalo ž nptoi tako kakor z «navadnimi zločinci.» Težko je obolel č. g. Ivan Baloh na potu ia Ljubljane v Zagorje na Krasu. Duhovnim so» bratom se priporoča v molitev. Ženska organizacija. Snujoče se žensko društvo ima svoj sestanek danes pop. ob 6 uri v ul. Torrebianca št. 39. I. Vabljeno je vse naše zavedno ženstvo brez razlike stanu in starosti) Ker je na dnevnem redu odobritev pravil, se prost polnoštevilna udeležbe. Sklic atetjlce. 1 Razpis štipendije. Mestni municipij javljal Za šolsko leto 1921—22 se ima podeliti štipendija v znesku 240 lir na leto iz ustanove Ane Castiglioni. Stipendija te podeli revnemu visokošolcu-medicincu, ki je rojen in p ris to jej| V tržaško občino. Prošnje, katerim Je ireba priložiti krstni list, domovnico, ubožni list, spričevala o učenju in potrdilo o vpisu na medicinski fakulteti kakega vseučilišča, naj se pošljejo na tukajšnji municipij do 20. maja t. 1. Seja mestnega sveta. Javna seja tržaškega mestnega sveta se bo vrišla jutri v soboto. Začetek seje ob 12 uri. . bega sluteč, mn fe izročita zahtevano svofo? a pozneje, ko ja prišel njen mož domov, je izpo-znala, da jo je neznanec britko prevari!, ter se prepričala, da ni zdravo dajati denar neznanim ljudem. Odrrevi težke nesreče na istrski cesti. Pred snočnjim je umrl vsled izkrvljenja v mestni bolnišnici policijski agent Josip Blaskič, o ka- Lonjerci! V nedeljo 7. t ■=. ob ,0. „ri predp. ^ -»J-oft S^^trNt^aS^f > prBefnaVskiLs« z levo nogo pod „o*™ 7,Hpvp Pridite vsi! OHhnr. t fe°JLP \rainvaJa bJ. Težka nesreča z orožjem, rred snoenjun so jtttraajih vitko*. Kdor pomotoma ni dob3 vabila, ga dobi zvečer pri blagajni. Odbor. Brfe pri Riknbcrki. Bralno in pevsko društvo priredi o priliki petindvajset letnice svojega obstoj'a dne 7. maja veliko vesclico v dvorani gosp. Trpina s sledečim sporedom: Govor, več nastopov s petjem. Domači igralci bodo igrali Gavekarfevo petdejanko »Rokovnici®. Med odmori svira godba iz Lokavca. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vljudno vabimo k obilni udeležbi. Postaja za pripu^čanje zrebca. Generalni ci-' popeljali v mestno bolnišnico 15 letnega Mi-vilni komisariat naznanja, da je bil za 1 rst in plavža Matitija, stanujočega v ulici Aleardi okolico določen tudi letos en lipiški žrebec za št ^22. Mladenič je bil težko ranjen v trebuh.1 pripuščanje. Postaja se nahaja v zrebčarni v {zv€dej0 se je: Matiti je bil v ulici Lipici. Pristojbina znaša 40 lir. Društveno vesti Presveta. Danes točno ob 19 odborova seja V društvenih prostorih, Fabio Filzi, 11. Šentjakobski krožek «Odvada» zbira, kot strokovne pripomočke vsakovrstne stare slovenske knjige, rokopise in slično. Nasloviti za «Odvado» na krožek: Chiarbola sup. 11. * Tržaško kolesarsko društvo «Balkan » priredi v nedeljo dne 14. maja t, L društveno dirko na progi 67 km in sicer: Ajdovščina—■ Ba tuje - Dornberg - Rihemberk - Komen - Du-Vovlje - Kobdil - Manče - Vipava - Ajdovščina. Ruggero Maona v družbi prijateljev. Okoli 8*30 je potegnil eden rzmed družbe samokres in ga razkazoval tovarišem. Pri tem se je samokres sprožil in krogla je zadela Matitija v trebuh ter ga težko ranila. Radi starih grehov, in sicer radi tatvine, so bili včeraj aretirani ti-le možakarji: Jakob Co-mar, stanujoč v Rocoiu-Molin a vento št. 16, Lazar Sinbova, Peter Piccoli in Desiderio Ro-lich, vsi trije z Reke. Vesti z Goriškega Km e t sk o-delavska zveza. Kmetska in de-- . ... ... . -r, .. . lavska zveza je priredila v nedeljo 30. aprila Start m cilj v Ajdovščini. Prijave sprejema 1t j ghodc Ba Vojščici in v Selih na Krasu, d-uštvem tajmk in odsekovi načelniki. Clam ghod na Voj5čici se je vršil v prostorih gosp. so naprošeni, da poravnajo članarino v roke; ZavadIava, Zborovanja so se udeležili tudi ne. tajnika m to čimprej. V nedeljo dne 21. maja; katcri komunistit ki so spočetka imeli namen se bo vrsd društveni obem zbor z običajnim ( ga motHi a go ^ med shodom spametovali in Ves«! Iz Istre Od Pirana. Prezgodnja toča. Obiskala nas je naša stara a ne pozabljena prijtclfica — toča, ki je strah in trepet našega marljivega in neumornega kmeta in ki nas posebno v tem kraju skoraj bi rekel redno vsako drugo leto neusmiljeno potolče. Tako se je na primer v torek nenadoma in nepričakovano usula in je padala neprenehoma precej debela in skuraj suha 30 minut. Največ sta trpeli seli Malija in Nožet. Prizadela nam je obilo Škode na grahu fižolu itd. Tudi vinogradi so občutno prizadeti. Naš kmet se vpraša: kaj bo še do konca leta, ko nas že sedaj začne* tepsti ta kruta in neizprosna tatica kmetijskega truda. Kmet. dnevnim redom. ♦ «Rojanski Sokol* javlja vsem članom, da priredi 7. t. m. prvi društveni pešizlet. Radi tega se poživljajo vsi člani na sestanek v soboto zvečer ob 8 uri pred konsumnim dru- so vedno bolj mirno poslušali izvajanja dr. Bi-težnika o programu Kmetske delavske zveze in o borbi K. D. Z. za deželno avtonomijo, izrabljanje vodnih sil in za druge trenutne gospodarske potrebe naše zemlje. Dr. Bitežniku stvom, kjer se bo tozadevno dogovorilo. Ker je ugovarjal komunist Hreščak v desetnrinut je namen društvu po možnosti obnoviti dru- nem govoru. Dr. Bit-ežnik je v polurnem odgo- žabno življenje med članstvom se nadeja, da se bodo vsi polnoštevilno odzvali vabilu. Pevsko društvo «Zastava» v Loojerju. Jutri, v soboto, ob 8*A zvečer pevska vaja. Opozarjajo se vsi Člani in članice, da se vaje gotovo udeleže. Odbor. Iz tržaškega Iiv5i@nia «11 faru oso griglo» padel v roke pravici. Včeraj ob jutranjih urah je bil aretiran pri Sv, ob prvih jutranjih urah je bil aretiran pri Sv. i kulturne organizacije. Spominjal je Kraševce Mariji Magdaleni «il faraoso grigio»: Marijan Cermel. voru raztolmačil avtonemistični program K. D. Z., ki je popolnoma nasproten osredotočenju vse uprave in vse oblasti, ki ga zagovarjajo komunisti. Shod v Selih se je začel eno uro pozneje, kakor je bil napovedan. Vršil se je ob sijaju pomladanskega solnca na prostem. Dr. Bitež-nik je v IX urnem govoru razpravljal o pomanjkljivi organizaciji delavskega liudstva pri vseh narodih in v vseh državah. Poudarjal je dalekosežni pomen politične, gospodarske m «11 famoso grigio» — ta priimek so mu dali vlomilci, roparji, sleparji, itd. — je poznan na policiji kot izvežban vlomilec. V zadnjem času ie hotel naskočili železno blagajno v mestni bolnišnici, a so ga prijeE in odvedli v zapor. Par dni po tem dogodku je pa nenadoma zbolel na pljučnici. Tedaj so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga seveda držali pod strogim policijskim nadzorstvom. Toda kljub temu »e mu je par dni pozneje posrečilo pobegniti v neznan kraj. Vsa policijska zasledovanja so bila brezuspešna. Marijan Cermel je kriv poleg neštetih vlomov tudi umora na Reki. Kakor znano, so se v noči od 21. na 22. aprila t. 1. vdrli predrzni vlomilci v skladišče moke tvrdke Maiani na trgu della Liberta št. 4, prevrtali veliko železno blagajno in se polastili 15.000 lir ter nekaj neveljavnih čekov za 120.000 Ur. Dne 23. aprila t. 1. so uvedli policijski organi preiskavo v stanovanju zakoncev Giacommi v Čarboli št. 3S6. Preiskava je imela krasen uspeh: v nekem omotu, ki je bil skrit v omari, so našH policijski organi 2300 lir in tri zlatnike. Pozneje je prineslo policijsko oblastvo na svetlo, da je bila goriomenjena svota ukradena v blagajni tvrdke Maiani. Giacominijeva je bila zaslišana. Izjavila je, da se je pojavil dan preje v njenem stanovanju Marijan Cermel in jo naprosil, naj mu shrani skrivnosten omot. Ženska mu je seveda nič slabega sluteč ustregla. Iz vsega tega je razvidno, da se je «il famoso gri-gio» udeležil tudi gori omenjenega vloma. Želja, da bo Braicov naslednik, se mu ni izpolnila: padel je v roke pravici živ in čil kakor divji kozel na planini. 10 minut odsotnosti — okoli 3600 lir škode. Angela Giugovaz, lastnica mlekarnice v ulici Francesco Rismondo št. 4 (prej uKca Fontana) je zaprla včeraj popoldne okoli I. ure s ključem vrata mlekarnice v bližnjo trgovino prekajenega mesa, kjer je kupila 54 kg masla. Ko se je deset minut pozneje povrnila, je zapazila, da so vrata mlekarnice priprta. Stopila je v mlekarnico. Tedaj je zapazila, da je miz-nica na levi strani banka vlomljena, ona na desni pa na pol odprta. V prvi miznici je manjkalo nekaj zlatenine, ki je bila vredna okoli 3000 lir, v drugi pa okoli 600 lir v gotovini ter šop ključev. Hišna preiskava. Včeraj so izvršili policijski agenti preiskavo v stanovanju Aurelija Deli-seja v ulici dell'Istria št, 28 in zaplenili veliko množino nogavic, ki so bile v zadnjem času ukradene v skladišču tvrdke Bellincioni v ulici Lazzaretto vecchio št. 4. DeKse je bil aretiran. Neznanec je opeharil Ivanko Cadeljevo, sta- na žalostne pretekle čase, ko so v dimnikih kraških magnatov visele svinjske krače in «sa-lami», ki jih je mali kraški kmetič plačeval za obresti izposojenega denarja. Zato je nujno potrebna močna gospodarska organizacija, da se ne povrnejo časi gospodarske sužnjosti in oderuštva. Na obeh shodili se je razpravljalo tudi o jezikovnem vprašanju in pojasnil pomen jezikovne borbe, ki jo moramo Slovani zmagovito izvesti. Povdarjala se je predvsem gospo*-darska stran jezikovnega vprašanja. Na obeh shodih so se sprejele enoglasno in z navdušenjem resolucije za avtonomijo, za koncesijo izrabljanja vodnih sil na Goriškem in resolucija, ki zahteva, da se spoštujejo pravice naešga jezika na vseh uradih, predvsem pa pri sodnijah. Na shodu na Vojščici so glasovali za vse tri resolucije tudi navzoči komunisti. Bovec. Gostovanje ruskih umetnikov. Skupina ruskih umetnikov, ki prireja po naši deželi koncertne in dramatične predstave z velikim uspehom, bo gostovala jutri v soboto 6. t. m. in v nedeljo 7. t. m. v Bovcu. Iz Bovca bo skupina šla na gostovanje v Gorico, potem v Sežano, Bistrico itd. Zanimanje za te prireditve, ki so za naše kraje res : prava redkost, je povsod med našim l)ud-,k stvom velikansko. Iz Kazelj. V nedeljo, 7. t. m. priredi itikajš-f nje pevsko in bralno društvo «Dneva žar» s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora kmečko-Lzobraievainega društva iz Stori) kakor tudi pevskega in bralnega društva «Toma ja iz T omaja na dvorišču g. J. Dolgana štev. 51, vesclico s sledečim sporedom: J. Lahar-nar: »Prezgodnje cvetice« (poje pevski zbor domačega društva). — J. Bar tel j: «Oj planine» (poje pevski zbor kmečko-izobraževalnega drultva iz Štorij). — J. Jenko: »Pogovor z domom« (poje pevski zbor pevskega in bralnega društva «Tomaj> iz Tomaja). — M. Vilhar: «Dcnn oviri* (poje pevski zbor domačega društva). — A. Štrukelj: «Cevljar» (burka v treh depanjih). — Med posameznimi točkami svira god beno društvo »Kraška Vila» iz Sežane. Začetek točno ob 15. Vstopnina k veselici: Sedeži L 4.—, stojišča L 2*60. Prihitite vsi, ki se hočete za nelćoiiko uric oddahniti od vsakdanjih skrbi k naši skrocnni veselici! Ako nam bo vreme naklonjeno, na svidenje v nedeljo, v nasprotnem slučaju pa se uprizoritev veselice prenese tlsl prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. Ker je čisti dobiček namenjen v društvene svrhe, vabi najuljudneje k obilni adeležbi Odbor. Prvačina, V soboto dne 6. maja t. L se bo vršil v Prvačini v dvorani gosp. A. Pahorja družinski zabavni večer za povabljene s koncertom, kupleti, šaljivo pošte, in raznimi pev- Književnost In umetnost «Ja-ae računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša seda. — NaimanjŠa pristojbina L 4*—. XdoT išč^ službo, plača polovično ceno. NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55 —, zimnice L 45.—t volnene L 90.—, Nočna omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnic« itd. po zmernih cenah v uL Fondcria 3. 46 PIANINO, dober, nemške znamke, se proda radi odhoda zelo ugodno. Acqued©Uo 23» vrata 11. 88! NAMIZNI servis za 10 oseb, iz najHnejfeegr dunajskega porcelana, se proda radi odhoda. Acquedotto 23, vrata 11. 886 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini g~o-sist Belleli Vita, via Madonmna 10, I- 16 C30C3C30000C3C30a00CC KNJSŽEVNA NOVOST S ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 150 L. L snopič Jos. Ribičič: «V raž e»( tro* dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Š k r a t dvo-dejanka in«Pri Sv. Petru», enooef. III. snopič Jcs. Ribičič: »Čudodelna s r a j c a» in «M I a d j e» enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubci^ tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trstt ulica Cavana, Kat, tisk, dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prcsveti»t Trst.' ul. Fabio Filzi št. 10, I. oooooocooaaciaooc GOSPODIČNA ALI GOSPA se išče kot vodi teljica za gostilno v okolici. Mora biti sama. Stanovanje v gostilni. Carducci 41, liker- mca. 893 Hranilnica in posojilnica q Tomaja registrovana zadruga z neomejenim jamstvom vabi na efectii z ki se bo vršil dne 14, maja 1922, ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih v Tomaju. SPALNA SOBA, skoraj nova, z razložlijvimi omarami (ena omara z ogledalom) m lepimi mramori, krasno delo, se proda. Via Man-zoni 4, skladišče. 890 DNEVNI RED: 1. Čitanje In overovljenje zapisnika o njem občnem 2boru. 2. Poročilo načelniŠtva in nadzorništva. 3. Letni račun za I. 1921. 4. Volitev načelniŠtva in nadzorništva. 5. Razni predlogi. (304) NAČELNIŠTVO. zad- GOSTILNO z dekretom vzamem v najem. Kore nik a Anton, Pendice Scorcola št. 407, zaloga vina. 891 SLUŽKINJO, pridno, za vsa dela, sprejme majhna, odlična družina. Plačna L 120.— hrana izvrstna, Villa, via Commerciale št. 353. 892 KADJLNA soba, v čisto srbskem slogu, z narodnimi preprogami, velike vrednosti, se proda za L 20.000.— KaKneker, Carducci št. 14, III, 877 KOLO s prostim tekom, v dobrem stanju, se proda. Pendice Scorcola 397, II, 888 POSTELJE za dve osebi, nove, se prodajajo po izredno nizkih cenah. Sv. M. Magd. zgor. Bivio št. 20r nasproti salezijanske cerkve. 889 KINA-VINO z železom po izkušenem receptu in druga enaka ima lekarna v II. Bistrici. 28 POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa, s krasno psiho, tremi brušenimi zrcali, se proda za L 1450. Vsakdanji dohodi solidnega slavonskega pohištva, po cenah brez konkurence. Lastna postrežba s kami>oni. Razpošilja se tudi na deželo. Turk, via Rossini 20. Občinstvo je naprošeno, da si ogleda v skladišču. 855 0 soboto, 6. mnja se odpre na nove Via Settefontane št. 24 SLUŽKINJA, srednje starosti, išče službe pri majhni družini, najrajši v Barkovljah. Na-, slov pri upravništvu. 879 RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatorija, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in j francoski jezik. Ob tej priliki se bo prodalo 50 q pristnih napoijskrh fiifenin 1. vrste iz tovarne (Torre Annunziata) Neapelj po specijelni ceni L 2.30 kg. Vrhu tega se bodo prodajale vse najpotrebnejše jestvine I. vrste po absolutno konkurenčnih cenah. Posebna prodaja originalnega vina „VALPOL1CELLAu v steklenicah in buteljkah po likvidacijskih cenah. 305 prav imate, skupno morava oditi, kajti vi boste potrebovali, moje pomoči. Pregovoril ga bom, da gre Se on z nami. Zdaj moram premisliti ves načrt — zato lahko noč, Filip.» Drugega dne sta bila Filip in Kranc pozvana k zajutrku. Poveljnik ju je sprejel z dobrodušnim smehljajem. Posebno napram Filipu je bil nenavadno spoštljiv. Kakor hitro so poju-žinali mu je razodel svoje namene in želje: •Gospod moj, mislil sem o tem, kar mi je povedal vag prijatelj in tudi o duhu, ki je povzročil včeraj taksno zmedo in me pripravil do tega, da sem se proti vam prenaglil, kar iz srca obžalujem. Sklenil sem, aa z vašo pomočjo dvignem oni zaklad in ga dam cerkvi. Zato vam predlagam, da naj se odpravi oddelek vojakov pod vašim vodstvom na oni otok in naj dvigne zaklad. Nato se vrnite spet nazaj in če bo prišla med tem časom kaka ladja v pristanišče jo bom zaradi vas zadržal. Denar in moja pisma bi vzeli s seboj v Goo, kar bi vam naklonilo ugled in spoštovanje pri oblastih in vam omogočilo preživeti v mestu nekaj prav srečnih dni. Obenem, gospod, najdete tam tudi svojo soprogo, ki je name tako močno učinkovala. In če sem se o njej napram vaju nespodobno izrazil mi morate odpustiti in pomisliti, da je nteem poznal in niti najmanje ne vedel v kakem ozkem razmerju ste £ njo. Će vam ta predlog ugaja, bom zelo vesel, da ga lahko izpeljem, s Delniška glavnica L 15,008.000 Rezerse L 5,100.300 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčulf, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stado Bank. Izvršuje vse barsšne posle. no ftranUae knjižice in na teftotl raian ter Jih obrestuje po 4%« Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. _ Dalo v najava? varnostne predale (saSes) ■ Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Via S. Nicold štev. 9. Telefon it. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.