Ameriška Domovina NO. 232 'e^LcV _ J 0ol — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fu&lishtrd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAEOCMNA: Sc Združene države: $16,00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S mesaee Sc Kanado in deželo izven Združenih držav: £ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: linited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 232 Monday, Dec. 2, 1968 Prvi odmevi na generalovo stališče niso tako optimistični, kot generalovi pogledi. Nihče ne odbija možnosti, da bo Francija res prevzela nase vse žrtve, ki so potrebne, da obnovi nekdanje zaupanje v svoje gospodarstvo, le redki so pa, ki v to verujejo brezpogojno. Velika večina tujine misli, da je general tvegal veliko. Taka je sicer njegova navada, toda lahko mu sedaj tudi spodleti. Vse to ne bo oviralo ne Washingtona ne Londona in ne Bonna, da ne bodo generala podpirali na celi črti. Johnson je že rekel, da bo storil. Bonn ne bo omahoval. Vse je odvisno od francoskega malega človeka. Ali bo zopet kmalu tako zaupal v bodočnost svojega denarja, kot je še o Veliki noči? To je ključno vprašanje v sedanji fazi francoske finančne krize. Odgovora nanj od francoske javnosti ne moremo tako hitro pričakovati. Saj bodo De-Gaullovi politični nasprotniki porabili tudi sedanjo priliko da prekucnejo režim, ki ga že cela leta ne marajo. Izrednega zaveznika imajo v značaju francoskega človeka, ki se žrtvam za narodno stvar izmika, dokler ne vidi življenjske nevarnosti za svoj narod. Ali ne bo tudi sedaj poskusil iz mikanje, če treba tudi s tem, da odpove De Gaullu politič no zaupanje? Tako se bi sedanja finančna kriza prav kmalu prelevila v perečo politično. LA. ~A"jL ~-4.—A-A-' «—A" ^ Francoska finančna kriza M ilivauški zapiski Ne mislimo se spuščati v podrobnosti sedanje faze francoske finančne krize, radi bi le dali pregled, kdaj se je začela in kako se do sedaj razvija Francoska finančna kriza se je dejansko začela^z majskimi študentovskimi in delavskimi nemiri. Da jih čim hitreje zamori, je De Gaulle napravil velike koncesije tako študentom kot delavcem. Cenijo, da so se dohodki francoskega delavca povprečno zboljšali do 20%, kar je nenavadno visok skok navzgor. Seveda je treba tak skok tudi zaslužiti, da ostane razmerje med povpraševanjem in ponudbo v ravnovesju. Na to takrat ni francoska vlada dosti mislila. Posledica je bila, da je Francija začela več trošiti, kot je proizvajala. Primanjkljaj v plačilni bilanci je rastel, z njim pa tudi nezaupanje malega francoskega človeka v stabilnost gospodarstva. Zbal se je za vrednost svojih privarčevanih frankov in jih spreminjal po stari navadi v zlato ali pa v tuje valute. To ni nobena novotarija, jo poznamo že iz zadnjih let pred drugo svetovno vojno; tudi takrat je bilo zlato zmeraj bolj v veljavi, z njim vred pa tudi dolarji, kar po vsej Evropi, posebno pa v deželah, ki so mejile na Nemce. Ko je francoska vlada v juniju ukinila vse devizne o-mejitve, je začel francoski domači kapital kar na debelo zapuščati deželo. Tuj kapital ni več prihajal v Francijo v prejšnjem obsegu. Tako je začela zaloga zlata pri francoski Narodni banki, ki je znašala še v začetku poletja nad $6 bilijonov, hitro kopneti. V juliju, avgustu in septembru je odliv naraščal, v novembru je pa Francija imela komaj polovico nekdanje zlate zaloge. Mnogo je k temu pripomogla vest, da bo Zahodna Nemčija dvignila vrednost svoje marke. Francozi so začeli segati po markah, da bi ubili kar dve muhi: ognili bi se devalvaciji franka in zaslužili pri revalvaciji marke. Vsa izredna valutna gibanja so podobna lavinam. Kot lani v Angliji, je odtok zlata iz Francije dnevno naraščal, nevarna kriza je bila pred vrati. Mednarodni bančni krogi so bili nanjo pripravljeni, so pa tudi mislili, da jo bodo u-krotili tako kot preje angleško: kot Anglija, bo tudi Francija morala uravnovesiti javne proračune, uravnovesiti pa tudi plačilno bilanco. Morala bo več delati in manj zaslužiti in manj trošiti. V to formulo so se tudi zgostila posvetovanja evropskih in ameriških bančnikov najpreje v Ženevi na mesečni seji Mednarodne obračunske banke, potem pa v Bonnu, kamor so prišli evropski in ameriški finančniki iz 10 držav, z njimi pa tudi njihovi finančni ministri. O obliki reševanja francoske krize ni bilo dosti govora, kajti gornje formule ni nihče resno osporaval. Debata se je vrtela okoli vprašanja, koliko kapitala bi Francija začasno potrebovala, da spravi svoje gospodarstvo in svojo javno potrošnjo v prave tire. Naračunali so $2 bilijona, pri čemur bi Francija lahko dobila od Mednarodne banke v A-meriki še bilijon dolarjev, Francija bi tako dobila na razpolago toliko kapitala, kolikor ji je zlata odteklo. Vsi ti razgovori so se vršili za zaprtimi vrati, da ne bi poročila pospešila mednarodne devizne špekulacije. Do tu je vse potekalo “po programu”. Sedaj se je pa zadeva začela zapletati. Na obeh sestankih niso francoski delegatje nikoli pristali na izjavo, da bo njihova dežela res razvrednotila frank. Udeleženci na obeh sestankih so devalvacijo smatrali za nekaj, kar se razume samo ob sebi, in niso vztrajali na precizni francoski izjavi. Ves svet je mislil podobno, pa se tudi ves urezal. De Gaulle ni pristal na devalvacijo. Njegovo stališče pa ni tako “revolucijonarno”, kot bi človek mislil. Že na francoski vladni seji niso bili vsi ministri za delvalvacijo, upiral se ji je celo francoski finančni minister. Tihih nasprotnikov devalvacije je bilo pa dosti tudi v Londonu, Bonnu in — Washingtonu! To se čudno sliši, pa je tako. V Washingtonu, Londonu in Bonnu so se le težkega srca sprijaznili z mislijo devalvacije, saj so vedeli, da bi francoska devalvacija utegnila sprožiti gospodarske plazove, ki bi zadeli tudi velika gospodarstva vsega sveta. Da se odločijo za devalvacijo, jih je silila misel, da Francija ne bi mogla prenesti žrtev za stabilizacijo gosoodarstva pri dosedanjim tečaju francoskega franka. Bolje je torej, da se frank devalvira in tako del žrtev prevzame nase devalvacija sama z vsemi tveganji, ki bi nastala za mednarodno gospodarstvo. De Gaulle je drugih misli. Noče devalvacije svoje narodne valute, to mu brani njegov narodni ponos. Se je odločil, naj frank ostane to, kar je. To bo seveda zahtevalo od francoskega naroda hude žrtve, pa jih bo narod prenesel, oi tem je general trdno prepričan. Žrtve bodo res velike, pa! tudi trajale bodo dolgo časa A,; k~ f--------------1 zdržal? r -T—.t.!t t IZawrS MOLITVENA VERIGA. — Pred leti je bila molitvena veriga skoraj na dnevnem redu. Kaj pa je to? So to molitveni obrazci, ki naj jih oseba, ki jih dobi, izmoli tolikokrat in tolikokrat ali pa v takem in takem času, pa bo uslišana. Včasih so tudi tisti, ki so pošiljali te molitvene obrazce okrog, zahtevali, da jih oseba, ki jih dobi, pošlje na toliko in toliko naslovov, če tega ne stori, jo bo zadela nesreča in podobno. Ljudje, ki so premalo premisllili zadevo, so seveda nasedli ne toliko, da bo molitev u-slišana, ampak, ker so se bali nesreče. ■; klavževanje se bo vršilo v dvorani sv. Janeza na 8500 West Cold Spring Road, Greenfield Wisconsin. Letos bo Miklavž zopet prikazan v slovenščini, da se tako ohrani pravi značaj slovenskega Miklavža kakor tudi vse kar je s tem v zvezi. Na programu je tudi poseben film za otroke. Vstopnina bo 50 centov. Dar za pakete je 25 centov za e-nega, če jih je pa več, pa 50 centov. Miklavževanje se bo vršilo v nedeljo, 8. decembra, popoldne ob treh. Uspeh miklavževanja seveda zavisi od obiska. Velikokrat godrnjamo, da ni dovolj slovenskega. Ko se je pa treba Sedaj se je ta veriga začela'P°kazati; pa Mhko seštejemo Ijn zopet pojavljati. Take vrste molitev ne dosega namena in je namerjena k napačnemu cilju. Molitev mora biti usmerjena k Bogu. Je božje češčenje. Bog usliši molitev tako, da je v korist duši ki ga prosi in je uslišana po namenu Boga. Ni uslišana zato, ker je tolikokrat in tolikokrat iz moljena ali napisana. Te moči nima! Napačnost je v tem, da pripisujemo dejanju, ki naj bi bilo s to molitvijo v zvezi, moč ki jo nima, izpustimo pa Boga, ki nas edini more uslišati. Tudi učinek, ki ga pripisujemo, če tega ne storimo, kar nam ta molitvena veriga nalaga, izostane. Kakor ta obrazec, ki ga ponavljamo, nima moči, tako tudi u-činka ne, če tega obrazca ali molitvene verige ne opravimo! NOVA KNJIGA. — V kratkem izide nova knjiga o Slovencih Menda bo tukaj že okrog 1. decembra. Knjigo je napisala Mrs. Marie Prisland, ustanoviteljica Slovenske ženske zveze. Knjiga je napisana v angleščini in nosi naslov: From Slovenia to America. (Iz Slovenije v Ameriko.) Knjiga je posvečena mlajši generaciji, zato je v angleščini. Pove naj mlajšemu rodu, kako so se Slovenci priseljevali v Ameriko. Prav tako govori o slovenskih naselbinah tukaj v Ameriki. Je to knjiga posebne vrste, ki jo do sedaj še nismo imeli. Imela bo veliko zanimivih podatkov in bo vredna branja. Nekaj je zgodovinskega ozadja iz življenja Jugoslovanov. Govori o njihovih navadah, o njihovi kulturi. Nato pa preide na življenje Slovencev v novi domovini, o njihovih organizacijah, o verskem življenju, o kulturi in narodni zavesti. Poseben članek je posvečen velikim slovenskim možem in ženam, ki so se rodili Ameriki. Seveda so omenjeni tudi Slovenci v Wisconsinu. Knjiga bo stala 4 dolarje in poštnino. Ves dobiček knjige je namenjen šolninskemu skladu Slovenske ženske zveze. di na prste, ki pridejo k slovenski prireditvi. Zavisi od ljudi, da podprejo svojo stvar, ne pa od prirediteljev. Tako upamo, bomo lahko še dolgo vrsto vprizarjali prihod Miklavža parkelj nov. da let in MLADINA. — Slovensko društvo Triglav ima mladinski odsek. Že precej časa se mladina prizadeva, da nastopa tudi samostojno, seveda v skladu društvenih pravil. Poleg tega, da sodeluje pri vseh društvenih prireditvah, želi imeti tudi n kaj svojega. Kakor slišim, imajo letos v načrtu svoj piknik. Hočejo ga speljati popolnoma sami. Saj je prav, navaditi se je treba. Starejši bodo le bolj posvetovalni organi. Ker je mladina bolj športno navdahnjena, si bi rada pomagala nabaviti nekaj športnih stvari, brez katerih šport ni mogoč. Vem, da se bodo dobro izkazali. Bodočnost bo pokazala. MIKLAVŽEVANJE. — Pravijo, da je treba stare navade o-hraniti. Tako se je tudi odločilo slovensko društvo Triglav. Pri-Ali bo vse to francoski narod j redilo bo miklavževanje za svoje člane in njihove prijatelje, Mi- ZBIRKA STARE OBLEKE. — Vsako leto v zahvalnem tednu zbiramo staro obleko za potrebne v drugih deželah. To je veliko človekoljubno delo. Letos je ta zbirka za en teden preložena zaradi prošnje pristaniških delavcev, ki so tako zaposleni, da skoraj ne morejo več zmagovati svojega dela. Darujmo v dobrodelne namene vse, kar je primerno in je še porabno. Kar damo, dajmo tako, da tisti, ki sprejme, ne bo čutil, da ga s tem ponižujemo. Ne smemo smatrati druge ljudi za manjvredne ali druge vrste državljane. Zavedati se moramo, da je naša dolžnost deliti s potrebnimi iz našega obilja. Naj obdarovani čuti, da je dobrodošel in da je poklonjeni da udeležba na božjem daru nam vsem. Pri Sv. Janezu bodo zbirali pakete z obleko in drugimi potrebščinami v cerkveni dvorani. Tam je še največ prostora. Zbirka se bo vršila ves teden od nedelje do nedelje vključno. Kar se nedelje tiče, je dnevi sem imel priliko govoriti z znanim kulturnim delavcem v Milwaukee ju Antonom Kozlevčarjem. Starejši se ga dobro spominjajo po njegovem neumornem delu za slovensko stvar v Milwaukeeju. Zadnje čase se drži le bolj okrog hiše. Noge ga nočejo več nositi tako kakor včasih. Iz razgovora sem posnel, da ga še vedno zanima življenje našega človeka. Malo ga mika, da bi opisal razvoj slovenskega človeka v Milwaukeeju. Ne samo, kako je naš človek priden, kjerkoli dela, ampak tudi kako si je znal pomagati v javnem in privatnem življenju, kako so s svojim znanjem bogatili ne samo materij alno plat a m e r i š kega življenja, ampak tudi kulturno in politično. Veliko je stvari, ki jih Tone ve. Kar bo zbral in napisal, bo zanimivo. Če bo le mogoče, bomo skušali poterh prikazati to življenje v Ameriški Domovini, da lahko vsakdo vidi, kaj Slovenec zmore. Bilo bi nekako tako kot kakšen podlistek v časopisju. To bi bil ocvirk k “Milwauskim zapiskom”. Seveda se je Tone nekoliko izgovarjal na svoja stara leta, ampak misel, da lahko še nekaj stori za Slovence v Milwaukeeju, ga je pripravila do tega, da se je odločil, da bo storil, kar bo mogel. Veliko ljudi mu bo hvaležno za to. Sem že kar malo nestrpen, da bi zagledal prvi tak dopis. Tone, pohiti! iar sil naša d@ižn@s!1 GARY, Ind. — Dragi rojaki, zlasti tisti, ki ste prišli v to deželo v glavnem po zaslugi komunizma, saj nas je končno on pognal iz naših domov, iz naše domovine na tuje svobode in varnosti iskat. Ali ne mislite, da je naša moralna in narodna dolžnost, da vsaj za 10-letnico smrti mučenca prevzvišenega pok. škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana' uredimo njegov grob v Lemontu v njemu primeren spomenik? Kako hitro pozabimo na svoje vodnike, okoli katerih smo se zbirali v urah stiske, pri katerih smo v dneh, ko se je grozilo nebo zrušiti na nas, iskali tolažbe! Zganimo se vendar! Prisrčne pozdrave uredništvu in čitateljem lista! Stanko Mrak Hmeriški Slovesni šf. 21 mi mladinskih oddelkov društev št. [pri obhajilni mizi, ko bodo kot 21 in 60 ADZ. Torej bratje in sestre, ne pozabite gori označenih datumov: 8. decembra pridite na letno sejo in s tem boste storili svojo člansko dolžnost. Po seji bomo imeli prijateljsko zabavo in tudi za dober prigrizek in druga o-krepčila bo obilno preskrbljeno. V soboto 14. decembra se pa zopet vidimo na miklavževanju, kar nam bo dalo preživeti prijetno popoldne ob obujanju spominov na davne, davne čase, ko smo mi nestrpno pričakovali Miklavževih daril. Želeč vsemu članstvu Ameriške dobrodelne zveze radostne božične praznike, ter vse bratsko pozdravljam Louis Balant, preds. —-----o----- Izpod zvona Sv. iružine v Kansas 0% člani Najsvetejšega Imena prejeli sv. obhajilo. To je pri nas v navadi vsake kvatre. Žene jim pripravijo dober zajtrk v dvorani; to je lepa priložnost, da se vezi medsebojnega prijateljstva utrjujejo. S tem zanimanje za napredek župnije ne usahne in omogoča vsakojake podvige. Ne zamerimo jim, če po zajtrku še malo posede in obdani od oblakov tobakovega dima še katero modro uganejo. ' Vesel “Thanksgiving Day” vsem ameriškim Slovencem, posebno pa našim dobrim faranom Sv. Družine. V prisrčni zahvali Bogu za vse izobilje, v katerem živimo, ne pozabimo, da dve tretjini sveta strada in da milijoni ljudi umirajo od lakote. Odprimo srce in roke lačnim revežem. šolska sestra LORAIN, Ohio. — Leto 1968 se bliža svojem zatonu, smo že v decembru, ko naša društva ob-državajo svoje letne seje, na katerih se volijo odbori in snujejo načrti za bodoče leto. Naše društvo — Ameriški Slovenci — bo imelo letno sejo v nedeljo 8. decembra. Začetek bo ob 1. uri popoldne. Vsi člani in članice ste prijazno vabljeni, da se te važne glavne seje gotovo udeležite, kajti navzočnost vsega članstva je potrebna, da si skupno in sporazumno osvojimo dobre zaključke, ki bodo v do-3robit našemu društvu A.D.Z. Na novembrski seji smo uredili priprave za božičnico članom mladinskih oddelkov društev št. 21 in 60. Prireditev se bo vršila v glavni dvorani Slov. nar. doma na Pearl Road in 31 St., v soboto 14. decembra ob 3. uri popoldne. Starše se naproša, da pripeljejo otroke v dvorano nekoliko poprej, ker se bo KANSAS CITY, Kans. — V soboto, 9. nov., dopoldne nas je presenetilo gibanje tal od juga proti severu. Ugibali smo, kaj bi moglo to biti. Zavese na oknih so nihale, kot bi jih majal veter. Ko smo se zavedli, kaj se godi je že minilo. Bog nas je s potresom opozoril, da še vedno vlada svet s svojo vsemogočno roko. Hvala Mu, da ni bilo hujšega, nobenih človeških žrtev. Za Halloween je naše Oltarno društvo priredilo “Shower” sestre. To je ameriška navada, ki so si jo prisvojile tudi naše ženske. Sestre se tem potom prisrčno zahvalimo za lepo vsoto, ki so'nam jo podarile. Bo kar prav prišlo nekaj od nje za Le-mont. Od tam že prosijo za pomoč, ker so že začeli s pripravami za zidanje doma za onemogle. Ves spodnji del hriba je že raz-oran z buldožerji. Vsa poslopja starim Domom sv. Jožefa in hlevi so že izginila, enako s dovnjak. Tam bo zdaj prostor za parkiranje. Cesto že delajo. Pravijo, da vse silno žalostno izgle-da, pravo razdejanje. Spomladi bodo začeli z zidanjem — če ne bo spet kaj nepričakovanega za-vrlo kolesa, ki je že v teku. To omenim, ker vem, da vse naše prijatelje in znance zelo zanima. Ker se je rajna s. provincijalka toliko trudila zanj, bo nosil njeno ime “Alvernia Manor”. Chi-kaški nadškof je črtal ime: St. Joseph’s Home, ker je v škofiji že več zavodov tega imena, in bi bilo preveč zmede v uradovanju. Naslednica s. Alvernije je Sister M. Rose Ovca, Njujorčanka. 40-urno pobožnost smo imeli v naši cerkvi od 14. do 17. nov. Vreme se je ves čas kislo držalo, a v nedeljo popoldne se je prismejalo sonce. Angeli varuhi naših malih so razpodili preteče o-blake, da so njih varovanci lahko prišli k procesiji v belih o-blekcah. Ljudje so pridno prihajali te dneve v cerkev, da so počastili Naj svetejše. Prelep dokaz vernosti naše župnije so dale žene Oltarnega društva, ko so skupno molile in pele pri svoji molitveni uri. Da ni bilo nobenega razočaranja, so molile rožni venec v angleščini, enako litanije presv. Srca Jezusovega. Pele so pa nekaj angleških in najbolj znane in priljubljene slovenske pesmi. Tudi možje Naj-svetejšega Imena so pokazali, da še čutijo slovensko. Vse Marijine in evharistične pesmi so peli v slovenščini. Molili so pa v angleščini vse molitve sv. ure. S tem so ustregli možem, ki niso POSLANICA starešinstva Jugoslovanskega sokola v svobodnem svetu ob 50. obletnici dneva zedinjenja in osvobojenja, dne 1. decembra 1918. Jugoslovansko Sokolstvo, ki v svobodnem svetu pod težkimi o-kolnostmi in možnostmi časa in sredine nadaljuje stoletno delo jugoslovanskega Sokolstva, neomajno zvesto najčistejšim idealom in načelom in svojim demokratskim in jugoslovanskim tradicijam, smatra za svojo dolžnost, da v teh težkih in motnih časih naslavlja bratsko poslanico ne le Sokolom in Sokolicam, temveč celemu svojemu narodu. pričel program točno ob napove- ^Bi vzgojeni v naši šoli. danem času in pomnite, da bo vstop dovoljen le tistim otrokom, ki pridejo k božičnici v spremstvu staršev. Pri tej priredbi bodo sodelovali naši glavni odborniki od zelo prikladno. Ljudje, ki gredo Mladinskega odseka. Ti bodo dospeli k nam v spremstvu dobre- v nedeljo k sv. maši, lahko prinesejo s seboj obleko in jim ni treba še enkrat hoditi med tednom. Vsaka reč je za nekaj dobra. RAZGOVOR. Pred nekaj ga Miklavža; ta pa bo imel s seboj veliko zalogo daril, s kateri- Kako vesel je moral biti evharistični Gospod naših mož, ki so se z gorečimi svečami v rokah pridružili procesiji otrok. Nedolžnost malih src mu je draga, a še vse lepše mora biti v njegovih očeh preizkušena zvestoba mož, ki Ga javno priznavajo. Bog naj ohrani naše može, da bi se še veliko let sončili v žarkih mi bo po starem običaju, zopet Evharistije, kot so se do sedaj in razveselil Zvezino mladino. Naj-še enkrat poudarim, da je božičnica namenjena članom s tem dajali dober vzgled svojim sinovom in vsi srenji. Kmalu jih bomo zopet videli Velik zgodovinski in nacijo-aalni pomen 1. decembra, kot dneva zedinjenja ima svoj izvor v stoletnih izkušnjah zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izkušnjah o potrebi skupne države kot življenjskega interesa vseh. Tega dne je bil objavljen konec laši politično državni razedinje-nosti, ki je bila zla usoda Južnih Slovanov od njihovega prihoda na Balkan. Razedinjeni in radi tega slabotni, smo bili stoletja plen tujih osvajalih sil in slaboten kmetič na šahovski deski v surovi igri interesov velikih imperijev okoli nas. Imeli smo ljudi velikih državotvornih sposobnosti, naše svobodne države pa so bile radi naše razcepljenosti vedno kratkotrajne. Mnogoštevilni kulturni spomeniki naše preteklosti svedočijo o sposobnosti našega naroda za velika umetniška in kulturna ustvarjanja. Vse te sposobnosti pa so bile radi naše slabotnosti zadušene v svojem najlepšem razcvetu. Bili smo dalj časa vazali kot svobodni in največ časa celo tuji podaniki. Ekonomsko izkoriščani, socij alno tlačeni in degradirani, smo bili vedno žrtve raznarodovanja. Tudi verska neenotnost je bila posledica tega stanja in je ostala skozi stoletja velika zapreka zedinjenju naroda iste krvi in istega etničnega izvora. Iz stoletnih izkušenj razedi-njenosti in slabotnosti se je rodila težnja po močni državi, sprva podzavestno v poizkusih politično-državnih integracij, kasneje zavestno formulirana v delih in propovedništvih največjih duhovnih velikanov tako Srbov in Hrvatov, kot Slovencev, od Njegoša do Strosmajerja, Račkega in dr. Janeza Evangelista Kreka, da se spomnimo le nekaterih izmed množice naših učenjakov, mislecev, pesnikov, književnikov in državnikov, brez katerih duhovnega doprinosa bi bila naša civilizacija le kulturna pustinja. Vizija edinstvene, moč-ne jugoslovanske države je rodila najnaprednejše pokrete v našem narodu, inspirirala mlade revolucijonarne generacije in kar je najvažnejše, dala moč herojski vojski Srbije, da je po tragični in slavni albanski Golgoti po čudežnem vstajenju na Krfu krenila z jugoslovanskimi dobro volj ci pred 50 leti z vrhoV (Dalje na 3. strani) *i| k 10; S K s K H s 'i 'tg Di, H. h k '% *■ S. FINŽGAR: MIRNA POTA “Jaz sem pa Mara, dopisoval-za tuje jezike pri velepod-■l^ju L & C., pišem se Sonc, ker v meni menda polno gorskih ^rkov, ki si jih nalovim po hribih.” Tako sta se neznanca izvirno Podstavila. Obema je bilo zelo všeč. Mara je vstala in se hotela °Prtati, a jo je Slak ustavil. “Po-*rPite, da kočo zaklenem, potem Vain pokažem stezo in vas po-sPremim, če mi dovolite.” “Prosim, ljubo mi bo.” Slak je kočo zaklenil in ključ vtaknil pod strešno, kakor sta z lovcem dogovorjena. Po-teai sta krenila na stezo in obe-^ je bilo silno prijetno. Nista Vedela zakaj. Po strmi seneni ^e2i je Mara hodila spredaj, kakor srna. , “Ne tako! Ušli mi boste. Imam že pet križev na plečih in dolgo V°jsko navrh. Ne zmorem tako Paglo.” . "Ne zamerite, da sem taka div-laNna. Pojdite vi spredaj, po-?°jte in duškajte. Saj se mi ni-' 'atft0r ne mudi.” .Ognila se mu je s steze v vre-in čakala, da jo je minil. Dr. Naka je čedalje bolj morila Ndovednost. Zato je po stezi Ostajal in jo izpraševal. !, 'Nje ste se naučili tujih jezi- Dunaju.” (j‘di ste se tam šolali?” Sem se in se nisem. Zasebno bivala gori, šla večkrat k k; 'lili avanju na univerzo in ho- a k raznim učiteljem jezikov dom. Veselilo me je. Pravo N v jezikih sem pa dobila na ™|0vanju.” ^li ste mnogo potovali?” Evropo sem razen Rusije vso J‘6brodila noter do Carigrada.” L Or. Slak je bil čedalje bolj poveden. (Nli ste samski?” Nakor vidite, na roki nimam jonskega obročka.” i ^z imam dva,” je Slak po-^al roko. ^Vdovec?” Prežal, da res.” ij ja nekaj časa sta utihnila, Kler sre(^j p0ti nista prišla do 1,1 ,CeVe klopce. “Ali bi ne pose-> nekoliko?” ‘b ^ 1 * rosim,” je rekla Mara in Ali vam ni nič vroče?” Dr. Slak si je otrl potno Kal Slak. ^ t ‘avno prav toplo mi je, ko i 'ako pripravna steza in tudi |S» prijetna.” ^ Nikar poklonov, gospodična! bili moja dolžnost, a sem Nesposoben zanje. Saj razume, da takle zagrizen samski ,^ec ni za take reči.” j^Eržkone to ni res. Prav pa Jaz sem huda sovražnica Jj^Nih, naučenih prilizovanj, k Inio naravinost ali pa mol-SV5v0- Prav zato hodim po gorah K>ma sama,” 1 <( bčudujem vaš pogum.” v. n treba. Še nikdar nisem po gorah doživela kake vsi-tl0 ® surovosti. Pravi turisti so L 0JNi. Prej naleti dekle ^it na akega na ravnem.' je Mara čedalje bolj H^ala. P023*3!! je ob njej, da j. a Namena iti na Stol, in jo 1^1° spremljal še dalje, Pod l^.°r In od tam do planine Ma-^Ce- Vso pot jo je izpraševal ^etninah, ki jih je videla v U’ v Atenah, v Carigradu, govorov je spoznal, da jo ;s7aNje ni bila prazna ničemr-' Občutil ‘ 1 ' je, da njemu prav .^gled po svetu manjka. Po-Niu je žal, da je ves čas v knjige in tičal doma, ko bili fe,i starši lahko in radi s potnino. K Sesta prišla vrh poti na sed-Vc^ jima je razgrnil najlepši 'igj.^ar jih le more biti. Vse 5 k'O pbgorje od Jelovice ^Ngarta je žarelo v soncu. ° jezero je bilo smaragd, v to lepoto, gorenjska ravan je bila prepasana z zelenim Save. “Ah, krasote božje,” je iz srca vzdihnila Mara. “Tega paradiža bi se človek nikoli ne nagledal.” “Če ni slep in brez srca,” je dodal Slak. Potem sta molče sedla na pokošeni rovt, ki je segal prav do sedla. Dolgo ni zinil nobeden besedice. Prva se je oglasila Mara. “Gospod doktor, predaleč ste se potrudili. Prav iskrena hvala. Stol je pred mano, ne morem zaiti.” “Prosim vas, še majčkeno posediva. S svojo hojo ste lahko pred nočjo še trikrat vrh Stola.” Dr. Slak je ročno odvezal svoj oprtnik in iz njega ponudil Mari prigrizkov. “Hvala, saj imam sama!” “Le imejte jih, še prav vam bodo hodili.” Med malico je vprašal Slak Maro: “Kdaj in po kateri poti se vrnete s Stola?” “Moja pot je še dolga. S Stola pojdem po grebenih na Belščico, od tam na Golico, kjer prenočim. Z Golice čez Rožčico na Dovje. Iz Mojstrane v Vrata in potem čez Severno triglavsko steno.” Dr. Slak je šinil kvišku. “Kaj, kaj čez Steno? Ali se na-merjate res ubiti?” Mara se mu je zasmejala. “Ne pojdem se ubijat. Stena me mika že nekaj let. Dovolj sem se utrdila na Jalovcu, Cmi-ru, Suhem plazu in še drugod. Lahko jo bom zmogla.” “In sami? Ne norite, lepo vas prosim!” “Nekoliko sem res samosvoja in trmasta. Toda tako nora le nisem, da bi rinila v Steno sama. V Mojstrani se snidem s .prijateljem Marijanom, ki je slovensko smer čez Steno že trikrat preplezal. Ta prinese vse potrebno za pležo s seboj. Pridružite se nama!” “Da se čez prvo previsno peč prekucnem. Nisem trden v glavi. Radoveden pa sem, kako se boste motovilili in pehali po tej strahotni navpičnosti.” “Pridite v Mojstrano, kjer se snidemo! Iz Vrat ali s steze na Triglav naju boste z daljnogledom lahko opazovali.” “Zapeljivka! Saj bi me res skoraj premotili, da bi vas šel gledat.” “Poskusite! Na Kredarici naju počakate. Saj ste bili že gotovo na Triglavu?” “Trikrat že. Enkrat skozi Kot, drugič skozi Krmo in tretjič čez Prag. Ali ni za mojo sivo glavo že dovolj?” “Sedaj me vi izzivate, da bi pohvalila vašo cvetočo mladost.” Dr. Slak je zavezal oprtnik in rekel: “Čeprav ste poredni, pospremim vas še čez Peč do Frate.” (Vstala sta in odšla. Po nekaj korakih jo je Slak ustavil. Prema-[gala ga je naravarska strast. J “Pst!” Dejal si je prst na ustnice in pošepetal: “Poglejte ve-lliko belouško! Na tistile štor pleza!” Mara jo je opazila. Oba sta jo gledala. Kača se je vzpenjala, da je ko trda palica stala ob štoru. Ko je bila z glavo vrh štora, je naslonila brado na rob, vsi obročki na njej sc začeli gibati in kmalu se je priplazila na vrh. “Poglejte, človek bi ne verjel, da se pretegne čez. Imeniten primerek je. Žal, da nimahi s seboj dosti velike škatle. Ujel bi jo in podaril ljudski šoli.” “Vesela sem, da je nimate. Kako se reva upira za hrano. Morda sledi v trhlem štoru miško. Naj ji tekne. Pojdiva!” Ko sta se pri koritih nad Pečjo poslovila, je dr. Slak še dolgo stal in gledal za njo, dokler je ni zakrilo grmovje vrh Frate. Počasi se je vračal. Potoma je bil naravar Rudi slep za hrošče in metulje. Njegove misli so videle samo Maro. (Dalje prihodnjič) POSLANICA (Nadaljevanje s 2. strani) Kajmakčalana, da bi potrgala o-kove zasužnjenih bratov in porušila meje, ki so delile naše narode. V zagonu političnega in vsakdanjega življenja predvojne Jugoslavije kot, da se je pričelo pozabljati na dragocene stoletne izkušnje razedinjenosti in na nauke naših naj večjih mislecev. Prvi december, ki je bil krona stoletnim bojem in težnjam našega naroda, je postal, kot je tožil nek jugoslovanski patriot, “pozabljen datum”. Potrebno je bilo, da so si sledila leta novih težkih izkušenj in razočaranj in da smo zopet postali žrtve igre interesov velesil, da so bile naše zasluge in žrtve pozabljene in pogažene naše pravice, da so ti stoletni nauki zopet pridobili na ceni in razumevanju pri vseh razumnih rodoljubih. Potrebno je bilo, da je prišlo do brutalne sovjetske invazije bratske Češkoslovaške in tako postalo jasno, kako nezanesljiva opora so malim narodom garancije mednarodnega prava in pravice in kako je malim narodom potrebna modrost, moč in pogum, da se ohranijo v času, polnem nevarnih negotovosti. Za vse Srbe, Hrvate in Slovence, pri katerih je nadvladal zdrav razum drobne strasti, je Jugoslavija danes zopet ono, kar je bila pred 50 leti podpisnikom akta zedinjenja: srečen in nujen izhod našega zgodovinskega razvoja, in danes uvideva-jo bolj kot kdajkoli poprej e, da je ona edina garancija njihovega obstoja in njihovega napredka — življenjski interes vseh. Z jasno zavestjo o potrebi obstoja Jugoslavije kot življenske-ga interesa Srbov, Hrvatov in Slovencev je potrebno, da ti pristopijo k srečni rešitvi bolestnega srbsko-hrvaškega spora in da tako dajo popolnost našemu zedinjenju in moč naši državi. Je to težka naloga radi žalostnih posledic zadnjih decenijev, posebno zverinskih ustaških poko-Ijev, ki so tem odnosom zadali težak udarec. Vendar, ako bodo pristopili k tej nalogi v novem duhu dobre volje, v medsebojnem spoštovanju in z iskrenim čustvom pravičnosti, bodo naleteli na ohrab-renje tudi v vzpodbujajočem naporu naših Cerkva in ver v domovini, ki na terenu, še žarečem od naših brezumnih razprtij, vrše plemenito ekumensko akcijo oproščenja in pomirjenja, odstranjujoč s tem svojim delom eno naj večjih zaprek na poti našega splošnega zbliževanja. II. Prvi december, sledeč dnevu osvobojenja, ni bil le dan zedinjenja, ne le dan osvobojenja jugoslovanskih zemlja izpod tujčevega jarma, le ne zamenjava tujih zastav z našimi, temveč dan popolnega osvobojenja človeka in državljana vseh oblik politične tiranije. Tako so si naše osvobojenje zamišjali veliki graditelji naše svobode, tako ga je izrazil tudi dr. Janez Ev. Krek s štirimi preprostimi besedami: “Svobode, mnogo, mnogo svobode!”, svobode, po kateri danes hrepenijo stotine milijonov ljudi pod komunistično tiranijo, svobode zborovanja in dogovora, svobode misli, besede in veroizpovedi, svobode, v kateri soci-jalna pravičnost ne bi bila le mrtva beseda partijskih programov in okras političnih govorov, temveč živo čustvo v srcih ljudi in temelj celotne socijalno-ekonomske strukture domovine. Tak svobodnjaški simbolizem 1. decembra je tudi vzrok, da se v naši domovini od padca pod komunistično diktaturo ta datum ne slavi več. Mesto tega je narod primoran slaviti, nasilnim potom, kot dan osvobojenja dan, ko je bil oropan vseh državljan skih in človečanskih pravic in mu je bilo na grob način odvzeto človeško dostojanstvo. Tem bolj je torej potrebno, da 1. december slavijo ljudje, katerim je svoboda naj dragocenejša dobrina, da ga slave ne le kot največji narodni praznik, temveč kot simbol edinstva in ne-kršenih džavljanskih in človečanskih pravic ter svobode državljanov. Ko naslavljamo to poslanico, raste v naši domovini val patriotskih manifestacij naroda in vzpodbudnih izražanj njegove odločnosti, postaviti se v bran svoje domovine v času velike nevarnosti. Za že običajnim a-ranžmaj em sličnih manifestacij se je tokrat oglasilo živo in spontano rodoljubno čustvo naroda. Mesto, da bi komunistični režim v interesu države, ki se nahaja v nevarnosti odprl pot tem živim moralnim silam, ki so kot edine v stanju ustvariti ono, kar komunistični kratkovidni strategi imenujejo “vsenarodno obrambno fronto“, poskuša vse, da bi v interesu nedemokratičnega sistema čimbolj izkoristil ta rodoljubna čustva naroda v u-trjevanju svoje nenarodne oblasti in njenega glavnega instru-fenta — komunistične partije. Pozdravljajoč to manifestacijo rodoljubja našega naroda, kot najboljšo vest ob 50. obletnici našega zedinjenja, verujemo, da bo narod spregledal ta brezvestni manever režima in da bo znal z isto odločnostjo, s katero je vstal v obrambo svoje domovine, vztrajati tudi v svojih naporih za dosego popoldne demokratske svobode. Starešinstvo Jugoslovanskega uporno šireč domeno svobodne misli, ki je vedno kot prva utirala pot svobodnemu življenju naroda. Na vseh poljih znanosti, umetnosti, na vseh področjih u-stvarjanja odkrivajo te generacije tudi pod pogoji totalitaristične vladavine s svojimi uspehi velike ustvarjalne sposobnosti našega naroda. Osvobojene pritiska totalitaristične oblasti bi bile te generacije nosilke novega ustvarjanja in gradnje boljšega življenja našega naroda. V tej obnovi čakajo sokolstvo nove naloge, najtežje in najčast-nejše v vsej njegovi zgodovini. Ono bo v to težko delo vložilo ves idealizem organizacije, kateri je služba narodu največja zapoved, vse izkušnje desetletij ob delu za splošen dvig svojega naroda in vse bogastvo velikih sokolskih idej in načel svobode, enakosti, brastva, resnice in pravice, katera niso bila postavljena za določeno zgodovinsko razdobje, niti vezana na noben soci-jalno-ekonomski red, temveč so ostala zanesljiva direktiva in izvor inspiracij vsem ljudem dobre volje, ki delajo na graditvi svobodne in civilizirane družbe. Pozivamo radi tega naše Sokole in Sokolice in cel naš narod, da bi tudi v temi čuval neugasljivo sveto iskro teh blagohotnih in ustvarjalnih idealov. Človek ni suženj, dokler so v njegovem srcu živi veliki ideali Svobode in Resnice, kateri so v borbi s tiranijo boljše orožje, kot vsi peklenski stroji naših reakcionarnih desperatov. Ko pišemo to poslanico, proslavljajo stotisoči naših bratov Čehov in Slovakov, zedinjeni v obrambi neodvisnosti svoje države in svobode človeka kot še nikoli poprej, 50. obletnico svojega osvobojenja dne 28. oktobra 1918 pod žreli tisočev topov in desettisočev mitraljezov surovega stalinističnega okupatorja, ki je proslavljanje tega dne in slogo Cehov in Slovakov v svojem septembrskem diktatu proglasil kot neoprostljiv čin neprijatelj-stva. Tisoči vencev cvetja pokrivajo grob Očeta domovine in velikega sokolskega učitelja Tomaža Masaryka in nebroj vencev je položenih na podnožje spomeni-ko sv. Vaclava, na katerem podnožju so vklesane plameneče besede: “Resnica zmaguje” — in od vseh strani se čujejo kot ob marčnih manifestacijah vzkliki: “Ne leto 1948, temveč leto 1918 Naznanilo našim prijateljem in odjemalcem Zelo počaščeni smo, da imamo med Slovenci toliko odjemalcev in prijateljev. Da Vas bomo lahko še bolj zadovoljivo in točno postregli, se bomo 10. decembra 1968 preselili na novo, priročnejše mesto: l§00i St. Clair Avenue poleg collinwoodske višje šole. Za vsa fotografska dela se priporočamo! TALIŠ STUDIO WEDDING AND PORTRAIT PHOTOGRAPHY Sokola v svobodnem svetu po-'je leto našega osvobojenja!” zdravlja ob tej veliki obletnici brate in sestre, Sokole in Sokolice v domovini in izven nje z neomajno vero v boljšo bodočnost Jugoslavije in našega naroda. S potrpežljivostjo in zaupanjem čaka sokolstvo čas velike obnove, nacijonalne, demokratične in moralne, po letih vojnega pustošenja in brutalnosti nepri-jateljskih okupacij in po degradirajoči totalitaristični komunistični tiraniji, ki desetletja dela na dezintegraciji vsega našega političnega, s o c i jalno-ekpnom-skega in duhovnega organizma. Nove generacije v domovini Ne more biti niti nam leto 1945, ko je naš narod padel v suženjstvo totalitarnega komuni-nističnega režima, naš dan osvobojenja. Narod, ki smatra svobodo in človeško dostojanstvo kot naj večji dobrini v zemskih zadevah, sicer lahko trpi tiranijo kot nesrečo, ne more je pa slaviti. Napnimo torej vse sile in vsi, da bomo z božjo pomočjo in našimi lastnimi napori storili vse, da bi bil novi 1. december priča jačanja človekove svobode, jahanja našega edinstva, iz katerega bo naša država črpala največjo ORUŠTVEftl IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu §12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- (( nih vesti in novic. jih duhovne in materijalne storilnosti. Živel 1. december! Živela Jugoslavija! Živela svoboda! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovanskega Sokola v svobodnem svetu že sedaj pripravljajo to obnovopsilo in napredek na vseh področ- Republikanci Ohia se potegujejo is Blissa Vesti, da bo predsednik R. M. Nixon zamenjal sedanjega načelnika stranke, so vznemirile njegove sodelavce v Ohiu. CLEVELAND, O. — Znani republikanski veljak R. Bliss, ki je sedaj tudi načelnik stranke za vso deželo, je dobro zapisan v naši državi, kjer je doma, ne pa pri novem predsedniku Nixonu, ki ga že dolgo ne mara. Nixon bi sedaj rad Blissa odslovil, na njegovo mesto pa postavil človeka svojega zaupanja. Nixonu se zdi Bliss dober organizator, toda slab govornik in agitator. Zato je republikansko kampanjo za predsedniške volitve le organiziral, ni pa v agitaciji osebno sodeloval. Vse to mu baje Nixon zameri. Ohajski republikanci se ne dajo ugnati. Trdijo, da presoja Ni-von vsa zadevo preveč osebno in enostransko. Opozarjajo ga, da je Bliss mnogo pripomogel ne samo k zmagi pri zadnjih volitvah, ampak tudi k dejstvu, da imajo republikanci sedaj kar 31 guvernerjev in veliko močnejše delegacije v državnih skupščinah. Če že hoče Nixon svojega človeka v načelstvu stranke, naj imenuje za agitacijo posebnega svojega zaupnika, dočim naj vse organizacijske posle pusti Blis-su. Kompromisni načrt ni slab, vprašanje pa je, ali bo nanj pristal Bliss. Naj pri tej priliki omenimo, da je župan Stokes že dobil republikanskega tekmeca za prihodnje županske volitve. Oglasil se je namreč znani republi- POD SKRBNIM VARSTVOM — Mlade gosi plavajo p od skrbnim varstvom starih dveh po jezeru v parku v Londonu. . . \ ■ kanec Set Taft, ki je zadnjič kandidiral in povedal časnikarjem, da še ni ponoven kandidat, ker še ne more presoditi, kakšen bo političen položaj za stranko v našem mestu, ko pride čas za kandidiranje. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko za čiščenje za starejšo dvojico. Kličite 462-2336. Ženske dobe delo Lahko delo v tovarni, polni čas, od 8. zjutraj do 4.30 pop. 5 dni tedensko. Prednost imajo tiste, ki govore nekoliko angleško. Oglasite se od 9. dop. do 1. pop. PEKLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. med Payne in Chester Ave. (232) Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje in pranje, 3 dni tedensko, $14 na dan. V Shaker Green Road okolici. Kličite 464-0513. — (232) Female Help Wanted Clean factory work in leather working industry. Will train, hourly rate. BARTLEY & LLOYD 1251 Linda St. Rocky River (233) Delo za žensko Išče se ženska, da bi prevzela splošno hišno delo; svojo sobo in dobra plača. Kličite od 10. uri dopoldne 991-4999. (233) MALI OGLASI Naprodaj Zidana hiša, pet sob, tri spalnice, priključena garaža, predeljena klet, z rekreacijsko sobo, blizu vsega. Kličite 641-3265. (234) Lastnik prodaja dober bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dnevna soba, jedilnica, zajtrkovalnica, na 3562 W. 128 St. južno od Lorain Avenue. Kličite 941-5264. (236) V najem 5 krasnih sob, vse na novo dekorirano, se odda odrasli družini na 15909 Holmes Ave. telefon 268-2859 ali 761-7521. (236) FrijafsPs Pharmacy .ZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE UD FOR AGED PRESCRIPTIONS ■it. Clair A vp. & fi8th Kt.: F.N 1-4212 Opremljeno stanovanje Opremljeno stanovanje z 2 spalnicama oddajo ženskam na Varian Ave. Kličite tel. 431-4135. (pon.,sr,pet.) V najem Na novo dekorirano 6-sobno stanovanje zgoraj oddajo v bližine cerkve sv. Vida. Plinska gorkota. Kličite 361-7540. - v (234X Jerzy Žulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Prešlo je pol ure v smrtni tišini in že smo mislili, da je bilo vse skupaj nekakšna nepojmljiva prevara. Sonce je priplulo izza Zemlje in začelo znova pripekati. Takrat pa je pred nami nekaj zamigotalo, blisnilo v sončnih žarkih — isti hip so se tla pod nami stresla kakor zid, ki ga zadene granata. Kriknili smo od strahu in začudenja. Skozi okno smo opazili maso s kovinastim leskom. Odbila se je od tal, v silnem loku zletela dalje, se odbila v drugo, tretje, četrto in se prekucavala v prečudnih skokih tja proti severozahodu. Molčali smo, vsi iz sebe, ne da bi si znali pojasniti ta pojav, ko je Peter nenadoma vzkliknil: “Brata Remognera prihajata!” “Da, brata Remognera sta tu. Na mah nam je bilo vse jasno: minilo je ravno šest tednov, od- kar smo okoli polnoči padli na Luno, in po tem roku je morala priti za nami druga odprava! Naš brzojav je sprejel brzojavko, ki sta jo brata Remognera poslala na Zemljo. Morda se je oglasil že preje, pa nismo slišali trkanja iz notranjosti zaboja. Onadva pa morda nista dobila naše brzojavke, ker sta bila prezaposlena z zadnjimi pripravami za odhod. Pognali smo motor kar se je dalo in drveli v smer, kamor je izginil projektil... Vse nas je navdajala samo ena misel, ki je prevladala vse ostale: brata Remognera imata s seboj—zrak! Ni preteklo pol ure, ko smb že bili na kraju, kjer je obležal projektil po tolikih odskokih. Kar smo zagledali je bila strahota: dve krvavi, zmečkani trupli med razmetanimi ostanki razbitega projektila... CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE PALATINE 1 Yr. Old Brick & Cedar Cape Cod 4 bdrms. 3% baths, in new area. Good transp., nr. schools. By owner. Low 50’s. 358-5893 (232) 50 x 300’ on Harlem Ave. in Bridge-view with 2 Income houses. Property zoned for business. By owner $25,000. 586-4799 (232) BUSINESS OPPORTUNITY MISCELLANEOUS MERCHANDISE SHOP—By Owner. Selling due to illness. Inventory Value $12,000. Price $7,000 9308 So. Cottage Grove. 846-8103 (232) TAVERN-LOUNGE — Addison and Pulaski. Moneymaker. Prvt. Parking. Cash — Owner. HU 6-0358 Mon-Fri. 8:30 — 4:30 (234) MALE HELP Major Boat Builders Need WOODWORKERS, PAINTERS, ASSEMBLERS, ENGINE INSTALLERS, WIRING ASSEMBLY Experienced or will train eligible people fo learn the Boat Business. Steady work, overtime, excellent benefits. Write or Wire IUHRS GO. Boundary Rd., Malboro, N.J. (234) DESIGN ENGINEERS Dorr-Oliver with offices or facilities in 13 states and in several counties offers salaries commensurate with ability, and experience along with professional atmosphere which affords true growth potential. Benefits include free medical and life insurance, profit sharing and educational assistance. Our Stamford, Conn, headquarters are less than one hour from New York City. Immediate openings exist in our Process Equipment Division for design Engineers in the following disciplines: Minimum 3 to 5 years experience required. STRUCTURAL DESIGN ENGINEERS General engineering design of stress analyses on process equipment. CIVIL DESIGN ENGINEERS Brad spectrum of process equipment design involving hydraulics, mechanic and structural general design concept review specifications and drawings; contracts with varied field sales and project engineers. MECHANICAL DESIGN ENGINEERS Responsible for conceptual work; capable of mechanical design in working out general problems arising in the area of engineering and manufacturing. APPLICATIONS ENGINEER BS engineering, 3 to 5 years experience in the area of centrifuge applications to perform a variety of duties persuant to engineering and sales development, new applications and advanced technology. Call collect or send resume including salary requirements to — P. J. DeMICHIEL, Manager Professional Employment Dept. 10. Tel.: 203—348-5871 DORR-OLIVER INCORPORATED 77 Havemeyer Ave., Stamford, Conn. 06904 An Equal Opportunity Employer (233) FEMALE HELP EXCELLENT OPPORTUNITIES IN OSSEO, WISCONSIN, FOR REGISTERED NURSES & LICENSED PRACTICAL NURSES Desperately needed in our hospital-nursing home complex; assignments are either hospital or nursing home, not jointly; attractive salary, routine increments, good working conditions, 40 hours per week, any additional time paid at 1% times regular rate. Please write or call OSSEO AREA MUNICIPAL HOSPITAL AND NURSING HOME Osseo, Wisconsin 54758 Phone: (715) 597-3121 (234) Zlezli smo v svoje zrakohrane, jih napolnili s preostalim zrakom in stopili iz voza, trepetaje ne toliko zaradi groznega konca naših prijateljev kakor iz strahu, da so se utegnile pokvariti tudi njune posode z zrakom. Dve sta res počili in obležali med razbitimi kovinskimi ploščami, toda štiri so bile — nedotaknjene. Bili smo rešeni. Polastilo se nas je blazno veselje. Mar nam je bilo, kaj se je pravkar dogodilo! Tri sto ur smo umirali, zdaj pa smo vedeli, da bomo živeli. Ko smo pretentali svojo usodo, smo šele mogli premišljati o usodi, ki je doletela naša tovariša. Tisto, kar je ugonobilo njiju, je rešilo nas. Slučajna nenatančnost v računih je bila kriva, da sta padla ne na sredo Luninega koluta, marveč tu pred nami, tisoč kilometrov stran od svojega cilja. Njuna slučajna pomota je bila naša rešitev. Trupli smo skrbno zakopali med kamenje, potlej pa smo se lotili njune zapuščine. Pobrali smo, kar nam bi moglo služiti; naj prej e smo seveda prenesli v svoj voz dragocene posode z zrakom, potem zaloge vode in ne- CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Mature Woman to care for 6 mo. old baby. Live in, own room, $30 plus room & board. 388-9488 (234) COMPANION FOR ILL WIFE Live in. Own room. Light housework. Good cook. PH.: LI 4-2348. (235) REAL ESTATE FOR SALE BURNHAM, ILL. — Brick bungalow. 4 rooms, garage. Close to school and church. By appointment only. Call 646-2160 or TO 2-6535 (234) BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT—SOUTH SIDE loc. 14 dble. loaders. 10-12 lb. top loaders. 9 dryers. $325 per week gross. Call DO 3-5881 days — or write 1018 E. 63rd. Chicago. (234) LIGHTHOUSE — RESTAURANT 32 S. Ashland — Real Money Maker Owner retiring. A give away. Call CA 6-3138 ________________ (234) 1,500 SQ. FT. GARAGE — for sale or lease — in OAK FOREST. CALL 687-9725 (234) kaj manj poškodovanega orodja. Srca so nam utripala, ko smo stikali za njunim brzojavora. Upali smo, da bo dovolj močan za zvezo z Zemljani. Toda aparat se je ob padcu raztreščil. S sabo smo vzeli motor voza, dasi je bil precej poškodovan. Kakšna Sreča, da so vsaj posode z zrakom prestale katastrofo! Krenili smo dalje na sever, ne da bi se obotavljali, kajti pripeka nas je silila, da si poiščemo hladno zavetje. Ustavili smo se šele tu med nevelikima kraterjema c—d. Rešeni smo, toda senca smrti bratov Remognerov leži med nami. Nehote sta nam vedno pred očmi njuni razmesarjeni trupli; seveda nismo krivi njune smrti, a vendar se oglaša v nas nekaj kakor očitek: njuna smrt nam je rešila življenje. .. Utrujen sem. Preveč dogodkov hkrati. Zlekniti se moram, odpočiti, kajti pred nami je dolga, dolga pot. Muk in nevarnosti še ni konec. Opazujem Seleno: igra se s ščenetoma, ki sta hudo zrasla v teku šestih tednov... Čudno — ko nam je bila smrt za petami, smo sklenili žrtvovati troje življenj za eno, nikomur pa ni padlo v glavo, da bi pobili pse, ki vendar tudi použijejo mnogo zraka. Nevarnost je za zdaj mimo in lepo je, da tudi psi žive. Njihova živalska preprostost nam približuje Zemljo bolj kot vse ostalo, da bolj kakor naši skupni spo- DECEMBER 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico. 31. — Baragov dom in Družabni klub BD pribedita silvestrovanje v svojih prostorih. 22. — Cerkveni pevski zbor Ilirija poda Matija Tomčev oratorij “Slovenski božič” v cerkvi Marije, Vnebovzete. Začetek ob 4. pop. JANUAR 11. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue. 18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida. 26. — Materinski klub pri Sv. mini. Milo se mi stori, ko gledam te živali... Tako samotni smo, tako strašno odtrgani od Zemlje. Dva človeka je poslala za nami, a našli smo samo njuni trupli. Morje nalivov, 9° zah. dolžine, 37° sev. širine, drugi Lunin dan, 152. ura popoldne. Približno sto ur, to se pravi kar štiri zemeljske dni, se že vlačimo po tej ravnini, ki, vse kaže tako, nima konca. Kamor seže oko — praznota, nobene vzpetine, nobenega vrha, kjer bi se mogel zadržati. Strašna pu-ščobnost te pokrajine nas utruja, tlači, ubija. Nekoč sem potoval čez Saharo, toda Sahara je spričo te pokrajine krasna, raznolika dežela. V Sahari so skalnate verige, valoviti peščeni holmi, za njimi pa često zeleni vrhovi palm, ki rastejo po bujnih oazah; nad Saharo je sinje nebo, ki zdaj pa zdaj srebrno zablesti, ki je polno jasnine v visokem poldnevu, rdi ob zori in se odeva v zvezdno oppno noči; po Sahari vihrajo nevihte, ki vzburkajo peščeno morje in pričajo o življenju, gibanju. Tu vsega tega ni. Kamnita tla, razcrana z globokimi brazdami, preperela na površini od sončne pripeke, enolična, strašna kakor to nebo nad nami, ki se v vseh tri sto urah ne menja, ne spremeni niti za hip. Veter, sinjina, zelenje, voda, življenje — vse to nam je le še prelepa, genij iva, neverjetna pravljica, ki smo jo slišali nekoč v mladosti, davno davno ... (Dalje prihodnjič) Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne. FEBRUAR 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave. 9. — Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue. 15.—- Lilija priredi NAGRADNO MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 23 — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue. MAREC 1. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 9. —- Dawn Choral Group SŽZ poda koncert v SDD na Recher DECEMBER \7sm Dpi KOLEDAR društvenih prireditev Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič In mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. ’ 'v rvj I Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime »........................................ cesta ................................................-.................................. mesto in država ......................................................................... Za to darilo pošiljam zntsek $.............. Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester. 16. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop. 16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami. 30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucij e in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. —- Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. JUNIJ 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAs LJUBLJENI SOPROG IN OČE FRANK ZAJC Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. decembra 1964. Daruj, Gospod, mu mir naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga JOSEPHINE, sin FRANK in OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio 2. decembra 1968. AVGUST 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. OKTOBER 4. — Društvo SPE Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Peter Seguiin ki je izročil Bogu svojo blago dušo dne 2. decembra 1965 Ljubi Jezus, Ti premili, očeta našega se usmili, odpusti mu vse dolge, in raj nebeški mu odpri. Ko tudi mi za Tabo pridemo, se bomo s Tabo združili, takrat veselje večno bo, ko se v raju snidemo. Žalujoči: JENNIE, soproga, WILLIAM, sin JENNIE SARNECKI, hči OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 2. dec. 1968. V BLAG SPOMIN OB ENAJSTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA it'Anton Grdina ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Moje ime je _______________—..... Moj naslov je ------------—------ Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI mesto in država Cleveland, Ohio, 2. decembra 1968.