Izlutju line 1,- »o. In 30- vsnkcjjn nirw.i:« l ircdni&tvo in upruviiifitvo v Corici. Via (:. 1'avr.tti U Tiska Kini.dna Tiskarno. Izdajatelj in oilgo- »orni urednik Iruncc Ilcvk Cena ajnatun; 1 iiiilimclcr visočim- v Airiui ritega stolpu I. MII. /u Irjjovfk.- n-Umue. I.un^nu ol.vrntita. iMmlunn. osmrtnice, v«. bila, iirtznunilu itd., vrsta 1 I- <^clolr.lnu naročnina IA I. Za inozemstvo 252,'SO I.. K.elo III. llOItlCA, dne 20. )ull|u 1024 6t- 21. Evropa pač menja može - a isto je njeno srce. Kar končala jc morija, je konec vseh grozot. Kar pričel mirovni an^el jc svoj k Ia verni pohod, ni miru nič več v Evropi, nihče več' ne misli iianj, več ne vda ja se vtopijam, praznim upom praznili sanj. Kdor Io more tisti davi. s kleščami drži za vrat, na 1 mu bo se prijatelj, naj. mu bo najbližji brat Vsakdo nosi dva obraza, eddi Kep je in pošten, tisti je za javnost našo, za parado narejen. Drugi je obraz zverine, ves je pošfcropljen s krvjo, ta na tilicni gnzfc, davi in tišči tc na zemljo: Le poglejmo desno, levo, kaj zgodilo se krivic,' nc preštejemo Več grehov, pekel, je postal iz vic. Menjajo se slavne vlade, menjajb se nam možje, a nč menjajo pesti šc, se ne menjajo žtibjfi. Kes blesteča so imena, en in isti je model do lasu enak nastopi, ko v muzej je prejšnji šel. In tako sc lice menja, a nc menja sc sreč, vedno ista misel vlada, ki je zloba in ^orje. Čuku to je pač vseeno, čc svet pameten nc b6, če vse skupaj vraj> pobere, žvižgal mu bo za slovo. QbžaLuje«no le eno... To pa jc v deželi tisti Iiog hudo biti poštenega urednika, kl bi nc bil že parkrat kaznovan. V ostalem pa se bo čuk na palci frokocil tako zvesto, kot da je sam Izdal ta zakon. Po* kazal bo, da je dober in zvest državljan ih če se njega* urednik ne bo hotel pokorilif ga bo privezal za steno in mu zavezal usta tako dolgo, da bo znal nove paragrafe o tis* kovni svobodi. — Kdor ga pa že zna, ta je ČUK NA PALCI. PROFESORSKA. »To je pa res čudno; zdaj ne vem, ali grem od doma ali domov, ali je jutro, aH je večer? Počakal bom, da se naredi noč, pa bom videL« r Hoje odlikovanje. Humoreska, Prišel sem ravno s kolodvo-ra in sem zavil na cesto, na kateri je ravno pred minuto neki mož padel nezavesten na tla. Cela množica ljudi je sta« la okrog njega dva postrežčka sta ga držala za noge in roke, da bi ga obudila k življenju, pa vse zaman! Pogledal sem moža. la je ležal v nezavesti, nato sem dejal glasno: »Odpnite mu ovratnik in poškropite ga z vodo«. Začudena me je gledala množica in že sem mislil, da se bo vsuia ploha psovk na* me. ko sem zapazil, da me zro ljudje z neko spoštljivostjo in da so moški hiteli odpeti ne- srečnežu ovratnik, slekli so mu jopič, drugi zopet so prinesli vodo in so ga močili, nakar jo prišel mož koj zopet k zavesti Ko sem sc odstranil, je de* lala z občudovanjem za mano neka ženska: »Koj se vidi, da je gospod kak doktor!« »Jaz pa doktor?« sem ao vprašal i oren. »Kaj pa tej ženski pade v glavo? Ali me hoče morda vleči?« Hotel sem so ok ran iti in si odločno prepovedati take neumno šale. Toda premislil sem si še enkrat: čemu bi se tu prepiral? Saj ni tako slabo, čc |e človek doktor. Toda kako je prišla ta ženska na misel, da me jc imenovala doktorja? Sd sepi okrog uličnega vo* | gala. Neki vojak JriV^tal tu ' stmži v svoji kotibL Mož je u-daril z nogami afcupsj kakor hitro me je Mgteckrin je salu. tiral. Začuden sem privzdiguj) klobuk io šai dati^-v . To j« vendar preknmičnoj Zakaj mi je saJutinlta Ja« nez? Saj semšei preje ie nad stokrat tod mimo, a ne nihče niti pogledal ni Kakšen dan p« je daaeaSfo " Lepo ie pač, če te vojak! po* zdmvtisjo na cesti, toda jaz vendar nisem nfkak general! Ko sem tako sam ipd sebi razmišljal, sem prtM do vrat neke palače ia vpvaial vratarja: »AU smem vntopiti?« »O seveda«, je dejal vratar. »Druge ljudi sicer ne smem pustiti notri, toda VI sto od teh samo po sebi umevno izvzeti. Prosim, poslužito 'Se!« Prijel sem so za Čelo. Drugi ljudje? To je res groteskno. Drugi ljudje? Dmgf ljudje? I p kako me je ta človek peljal spoštljivo v vse sobe in mi vse natančno pokazal in .. »zložil. Pri tem pa se je kar cedil največjo vljudnosti. Pri odhodu sem mu stisnil bankovec v roko. Ta se je pripognil in dejal: »Srčna hvala. gospod grof!« Bežal sem proč. Ta je pa žc predebela. Jaz naj bom grof? Taka neumnost! Taka smešna misel! Kaj pa je vendar danes ljudem? Kaj je zlezlo vsem naenkrat v možgane? Prvo sem bil doktor, potem general, zdaj pa celo grof! To je res preneumno. Nekaj minut poztaeje sem zavil v naslednjo ulico. Malo florfoiooacm nesol v rokah. Naenkrat stopit* do mene dva poGtrežČka iii se ponudita: »Ali sva lahko na uslugo, ckscelenca?« *"' ;; »Ne«, sem zarjul jezen in bežal dalje. »Pekel in žveplo«, kaj pade tem norcem na um, da me imenujejo ekscelenca? Kaj so so res vsi zakleli proti meni? Ekscelenca. v grof, doktor, general? Taki pompozni naslovi mi pač ne pritiČejo. Naglo sem planil v operno gledališče, d- dobim prostor v lo«. »Vse raprodano«, so dejali tu. .Toda za Vas. gospod ba. ron. bomo že je našli kak prostor. V čast nam je. da Vas moremo nocoj pozdraviti. O. prostite, gospod baroni* Baron, baron, mi je zvenelo po ušesih. Zadeva se mi je zdela smešna. Kolikokrat sem šel v gledališče pa se nihče ni zmenil zame. Nocoj pa: i dok. tor. general, baron! Prepričal sem se, če moja glava ic stoji na starem mestu stopil v prodajalno in hotel kupiti par malenkosti. Prod* jalka je v hipu zbctala po gospodarja, Id je prihitel in mo ie imenoval visokega gospoda. Sel sem kolikor mogoče naglo v glavi se mi jo metalo: AU sem znorel jaz. aH so znoreli ljudje? Prestopil sem prag svojega stanovanja. Komaj mo je za. glodal moj gospodar, je snel z vso spoštljivostjo kapo s svoje pleše, stopil k meni in mi z vso prisrčnostjo častita). »Z« vrag*, lcaj se norčujete iz mene?« sem izbruhnil. »Bo« ob vari«, je dejal ta. »Jaz Vam moram samo časti* tati«. »Zslcjj pa. Če smem vpraša* ti?« »K vašemli odlikovanju, k vašemu redu?« »Kakšnemu redu?« Moj gospodar je molče pokazal z dolgim prstom na mojo gumbnico. Iz gumbnice je gledal košček; — kdo bi mislil plavega traku — v resnici pa je bil le papir, la je pričal, da sem plačal vstopnino k zabav* neznu večeru in se nisem pri. tepci v družbo Zdaj mi jo bil« zadeva jas> na. Ljudje so mislili, da nosim v. gumbojci trak bogve kako visokega reda: in da sem naj« 3nanj »komendatore«. Na ta i\ačin sem -si pridobil celo vr« sto blestečih naslovov. Prosim, poizkusite enkrat tudi Vi, Garantirano: če u* speh izostane, povrnemo de* nar. NAZNANILO. N«š Hst naznanja vsem svojim cenjenim bralcem, pri* jateljem in sotrudnikom, da g. Matko Lovko z dnem 1. ju* lija t. I. ni več njeffov soured* nik in nima z njim nlkakega stika več, ČUK NA PALCI. NAZNANILO. Podpisani naznanjajo vsem cenj. znancem, prijateljem in trgovcem na deželi, da g. Mul* ko Lovko ni usiuž ben pri no* beni podpisanih podjetij več in ni pooblaščen za te niti sprejemati naročil niti plačil. Podpisana podjetja imajo no* vega zastopnika, ki bo redno obiskoval vse naše odjemalce; in trdno upamo, da borno mo* g li konkurirati tudi v bodoče tako s cenami kakor z bla* bom. Narodna knjigarna. 5* Narodna tiskarna, / / Goriška Matica. f Uprava Čuka na pahfl. Lep dogodepK. Se pred kratkem je bilo, ko sem sedel za mizo n z*Jo obiskane rcstavmcijr / na. gjav* ni cesti in preganjal ^ s tem, da sem kadil poča ii svojo ci* gareto in spuščal , jfcolobarčkc dima proti strop* jl Prav sam sem sedel pri ne' n mizi in raz» mišljal to in on- ^ Tu se naen= krat odprejo v rirta, vstopi da* ma, pogleda p 0 restavraciji in preste je mize % mc pogleda. mi pokima z g1? 4vo, kot da me prosi za do voljenjo m sede k moji mizi ' Jaz sem! w zelo začudil, ker mi nadalj jc> prav nič ni rekla in se še znr jenjla ni zame. Mojc začuder pa je še zrastlo, ko sc ie f ^ nekaj minut prikaz zala d fuga ženska in naredila i?to k j>t prva. Jcdva smo sede? ^ k"? je za mizo, ie že prišla tretr* /a ženska in prisedla k nar a ostalim: in nato še četrta. »Čudno, zelo Čudno«, sem si mislil. Moja misel, da imajo ženske tu sestanek, se je izka* zala za nemogočo. Vedle so se druga proti dru* gi popolnoma tuje, kot da so j vidijo prvič v življenju. Pač pa so se pogledovale z začu* denjem. Njih i>oglcdi pa so razodevali nevoljo in nezaupanje. Bolj pozno ko je prihajalo —'bilo je zvečer— večji ne« mir so je opažal na njih obra* zih. njih pogledi so romali z ure, katere kazalec se je po* maknil daleč čez deseto, na vrata. Za me, kot gledalca, je bil to zelo zanimiv položaj. Sled* njtč je pretrgala mučen molk ženska, ki je meni najbližje sedela in dejala: »Ura je že več kot deseta in Julija še ved* no ni«. Vpliv teh bese«! je bil na* ravnost strašen. Ci rožna tožba in javkanjo je nastalo: »T\kH meni jo ctajoča roka jo pretr* gala ovitek in štiri oči so str* mele na izrezek iz časopisa — (»glas, ki je bil kriv. da so štiri l>orokeželjno revice šle na led. PREMAGAN* Josip Jefferson, Iz boren «* meciški igralec, je bil znan po svoji srčni dobroti, ki se je izražala tudi glede najmanjše živaHce. Nobena stvar ga ni tako vjožila kakor če je bil kdo v tem oziru malobrižen. Nekoč je obedoval z znan* c«n v odlični gostilni Muha pade v juho prijatelja. Ta je poznal Jeffersonovo dobro srce. hotel mu jo pokazati, da je tudi on plemenite narave, vzel jo je iz juhe in je pozvo* nil natakarju. ^ »Vzemite revno malo stva» rico in jo prav previdno deni* tc pred okno.« Tedaj je. položil Jefferson energično svojo roko na ramo tovariša in mu jo dejal: »Am* pak, ljubi prijatelj, kaj Vam pa pride na misel? Ali ne vi* dite. da zunaj dežuje? Uboga muhica bi se j a po topli kope* K v Vaši juhi lahko nevarno prehladila!« PREVELIKA BOJAZEN. Gospodična: Ko sem se zadnjič igrala z mojo pištolo, se ml ta vrag naenkrat sproži. Joj, kako sem se prestrašila! Ta* koi sem pogledala v zrcalo, ali sem še pri življenju ali ne. SLABA TOLAŽBA. »O da Vas zopet vidim« draga gospa. Kako pa Vara gre kaj.« »O prav nič dobra Hudi zdravnik ml je delal danes, da sem zadnje čase zelo poslabšala.« »Neumnost! Radi tega si nI treba tako bdi ti glavo. Zdravnik je gotovo mlslH na obleko« ODGOVOR. »Kdaj je moški v najboljših letih?« »Kadar de moški ncDonočcai. tedaj je v najkJjSih lotili « ZLOBEN. Tenor 1'iskalec se baha: nislite; ko sem zadnjič odpel svojo vlogo In »cm se hotel peljati domov, UM) je pričakovalo občinstvo ln dzprcglo konje izpred moje kočije.« Nekdo (zlobno): »Revež, potem si ixi maral iti peš domov.« POZOR 1 Ktndt pride v Gotico, pa ga auto porvozi, Ido je že aufo preko njega, afaričl šofer: »Pozor!« Tedaj stegno kmet glavo ln praša: »Kaj, mislite priti io erikrat nazaj?« PREPOSTEN. »Ali veste, koliko ml je po* nudil bogati bankir, ko sem mu vrnil vsoto, ki mi jo fe bil preveč izplačal?« Vmazanih dvajset Kr.«. »Saj več tudi nisi — zaslu* žiL« IZ SOLE. »Kdo ie to — estetik?« »Estetik jc...« »No, kaj je to — cstet!ka?V »Estetik« je nauk o lepem.« »In estetik?« »Estetik jc — lep učitelj.« UŠESA. Pisatelj satir Lichtenberg (1724 do 1799) je imel nema* vadno velika ušesa. Ko ga je nekdo n« surov način zato dražil, mu je rekel: »Kes je, za človeka so moja ušesa pre* velika; priznali mi pa boste, da so Vaša ušesa za osla pre* majhna.« SORODNIKI. O vojvodi Viljemu Brun* šviškemu, umrlemu I. 1884, pripovedujejo sledečo prav lc« po dogodbico. Ko je igrala neukega dne vojaška godba na grajskem dvorišču, sc jc na* gneido veliko občinstva. Voj* voda jc poslušal kakor po no> vadi Uod Ho pri grajskem oknu in jo z zanimanjem ogledoval prizor. Tedaj reče eden od dvornikov: »Ali opazi Vaša Visokost, da se gnete danes zopet vsa brunš viška drhal okoli godbe?« »Res je«, reče vojvoda, »vi* dim cclo, če se nc motim, da je vsa Vaša družina zraven.« KDO JE SRECNEJŠL ' »Povejte mi, kdo je srečnejši: ta, ki ima $totisoč Kr, ali dru®, ki ima 13 otrok.« »Ta. ki ima 13 otrok.« »Kako to?« »Enostavna Ta, ki ima 100.000 Kr si želi še več, kdor ima 13 otrok si ne žeK nobenega več!« Kako je moralo priti. Prvi dkil pbčitnifc je rialsttP* pil tod*; "gosp; profesor K rajnik inr njegova žena Se vpdtio nistt vedela, kaiir naj' grcfevi. oziroma' se za1 cilj potoVtftVjU »Ja/itiferV^ki^n^f lftbd « je dfcjalif »iriaJ fflPod tbglr riittrta rtU ntt prorttaknem' niHztf|«b, če ae ti tudi na glavo pbtM-vii!« »Jaz pa hočem{ithv Rogriko slatino./ ako tudi rafcpočišj« je zbral profesor vso svojo eiic£* gijo in( ip zatrdno, skica d/ da se no nY£ rie sni*aviS, čč mfe 11) Ic0t1» iev tja vlečpt^ , IVofcsor. ki se je vstaje i h jmicrfjib' navadilo vselej lepo *M. Mjifii m btf vu&tt pm YoIji. <*m Rof pVčnrfatf&c l/. hojHČiL Napravil, je čisto ua kratko: »Ce fi ne |/re^ z menoj, poe leni bom potoval sam.« Gospa je zaškrtnld od jeze z zobmi: »Jaz tudi ftrccn Srfma « ,T«Jto' sta nastopila počit* nlšjpo potovaftje vsak zase. Po šešfih tetinih sta m Kf* pet dobila doma. Pozdravila sta sc mrtk*. »No, kako si sc zabavni v Rogaški slatini?« je dejala končno žena^ samo da je prekinila mučen molk, Jtf je vhu d^ med obefjia zakoncema. V slednji besedi je l&zal povda* rek težke naipetoetl On .je t zmignil z rameni. »Jaz nisem bil v Rogaški slatini,« jc dejal malomarno. • »Kje p* si bil?« ■ »Na... na,.. Btedul« Ona ni vedda, kaj naj od* govori in je bila zelo V za* drogi. Profesor pa jo je vprašal: »Kje si bila pa ti?« »Jaz... jaz...«, je jecljala ona in ni mogla spraviti bese* de iz sebe-»No, Kje si bila?« »Jaz..,, jaz sem bila v Ro* gdški slatini...« jc dejala o* botavljaje in' padla sta si v objeto, dolg prepir je bil s tem končati. izdUttijttia mM. Vsak, Id je bil vojak in ki je prisostvoval teoretičnemu popku ubivanja soljudi; ve. dd.se imenuje duša prazril prostor, ki sc nahaja po sredi puŠldnc cevi in je tedaj pravzaprav — nič. Sc večji nič je os, ki se jo da potegniti skozi sredo prej imenovanega niča. Toda to samo mimogrede. tudi vijaki, la o. tej Qicc* sar.pe vedo.. Je tudi feftfujt; L^ka N NČM&a j^fak^ r'*zM\ išky v s.vpje^sestavne ctčfe iti t^Pit. rsakega dela posebel. ►veFt* je Avplf nam na* in koj dHto^Hlbd.' Ktfdl' lei»fioga ittfnn ne. Zlo mu je grozilo. ZaCelO • jb jmt/.liČttb! Iskanje. Ni> tlako tJcritdrfii' kota! v, vdjašnicl v kateri bi? NuAkla nc bil iskal fnttfc .dušo. Ni' ga bilo človeka. ki bi ga ne bil vprašal po svoji izgubljeni dušL ---O- - ,,..; I 1- .Velfca vese^ost je ooih kirogdi, ki so vedeli, kaj jc »duša.« . Tu je planil njih predHtoj* nik neuadoma kakor ljombaLy iH>bo, kjer se je vršilo iskanje '"Svinje,, kaj /jte zpor^te?,« K-fiLsne leozlarije im. vgan* jat6?« i iuMiJ ^»Ncr^la je izgub« 4»fSo in je ne more več do* >4%Mpi|ikJe .< i" Bijlroth trenutek pomisli, ppt^p.. pa .rečp:,, Vzemite manel«.;Xo i«-tudi naredila in srčne bolečine so ponehale. Kaj tif. besed* N en hI a Iščidušo. Raztreseni profesor v zvezelc pod popravljeno na- logo): 27 pogreikov! To jo pifeVeč! Ni mogoče popravljati. Pišite v prihodnje v mu prdu. Jgnes: Se je |>lczu ris, zdej tkiii držjjc s t^tm srajcam, pakab' Jtiirc prst Jcamunist na lirh, b' b'li pa «adn ten hujših Kainunisteu. Franc: A nisabli uon 'dan hid jiiiotre u »Garjsč straž«. Jane s: Se sa bli žje auaJcrt. Franc: Buh jem acj pamet, žt-ou Joricfi. Jantis: Adld, žbugdin Franc! . PROFESORSKA. Gospa (ki se je vrnila s po-tovanjtt dckH. ki sedi pri mi* zi ht piše v potu svojega o* braza): Za božjo voljo, kaj pa dblaš?« Drfcjfi: »Gospodu sem jed presolila pa mi je dol zapisati tisočkrat: Red povsodi mora biti jedi ne smeš mi presoliti.« .DOBER IZGOVOR. Neka, j£ospa je hotela s svo* jittr moBem potovati v tujino, kuttior 90 Uroil nujni trgovski >Oo& Todai viuam je bil- pirctfePa^. Sfat je p^sit, da naj ji vizun« ttptdštifo. ker irtaž lic riibr* pcAtrrati brez nje. Ma vptMmšfaj zakaj ic. je m)|fO'wijjt šepeta je: »M©| mot zve^ief nikoti more najti sam svojega hotela.« ZDRAVLJENJE. PO KNJL GAH. I^tjkl ftolhit s mo, pa nI imel prilike ali pa poguma povedati jI Nekega dne ga pokliče dama t sebi in mu reče: »Ljubi gospod doktor, zopet imam take srčne j bolečine, zapišite mi vendar kako sredstvo. Kaj naj vza» inem proti temu?« V pil... . .., ik&TK^nb' ^m i drarti Ii)p«ek, s tem nc-nwtk>num;kk3#ulfodi se pa re« ne mortim več prikazati med ljudmi.« .o:,' i Pa pojva gledat zvermjak.« SLAJHO' »MAMENJU. Mo? MtfoMtc (jc stopil k sIvanjlM irt1 mtt sttoitf Ibko) rtvMa ' MfaO&l ŠMIlfi: Vi"»to ttfpvo pri-čakovair (tate ka^bn. Afbž. W feipak; lcmjšo. Stara ženica stopi v lekarno , in ra&viic se sledeči razgovor . »Vi ste lekarnar, kaj nc?« »Da!« i *Vi sto že več ldt v tem po* ■ Uku?« »D«!« • »Vi razumete Val polclic • prav* dobro?« i »SeVeda:« »To je diploma o Vašem znancu; ki visi za: Vami?« »Da,-to je!« »Dobroj t^daj:ipi dajte z. 20 stotink zobnega praška.« utooci^rOKrpn je dobil'm c^t^^-k^njiialga . je po^tetuS o^iaf ^jiaižupanstvu. Ko se po Mtesljv rok* ni Jmm o/m**ffti® postal cdan fappn* Ust. ...I .Sftjs^-vc^cr ga je vide! žu-p^fco 'sa je valjal pijah na ct*®c:.fH ili . • . , -»^a^božj^ voljo,<-mti je de-delate? Ah Vas m srarj^, da ste se ^ako ^im* bi še kaj dobili;' icfbfl, odgovor na trebuhu PR*lP02ARtJ. Poveljnik požarne bfambe: »Nehajtp Jgasitil Sosednja po« žarna bHaihba mora dospeti vsal^hip in bo vžaijena, če nc bo im<^a.nič,več gasiti« MONOLDG ALI SAM6- GOVOpf »Kaf ie irionoldg?« »Dra^i mo|| n**iol0g aH/feo-mogovor so "imenuje razfcOvor med moževi iit žerid.^ Mladi zakonec. Kaj je to. kar si mi danes napravila za kosilo? 4 Žena. Poetohu k*'sem >jo naredila iz moje kuhinjske kriji< gc. , Afož. ^otem.je (a„k^)s. ki.ga imam jaz pred sgfcoj.i .gotovo usnjat hrbet od knjige.« Iiirebancl! h darila v iukoveni koledarju naj ia odlkasiieje » 14 dneh, sicer iz^iiM pravico d« miti. ji '< >A<\ Neotesanec. Doktor Petek ije tisi znaip kiot velik 90vra&ik'_2en$£. J4^ u^j-stvo (ia m' mogfc ajvrnita^spi-00 Oizelo Zobn%» dh. rie i* se bj-la pri vseh duhovrih zakjoia, da Iki iz žeiiskaiii -sovražnega Potka n;»rčdUa:#siti», krotkega Ijubi-IcJja ustih dn vpela njetruvo njrz_ ki srce s, (tako sito, da $e,:tie bo mogel nobeni več ustavi jaiti.. 0-na mora, ona hoče, oria želi njegovo trekjvratnost zlomiti in o~ nieličaiti, pa naj volja knr hoče. Na vtsak način. T• (b:. = ^ružapmmi.večeru ga jejdftlgio &sa zaipmi, iskala, ko ga, je. SlotfflJič JOAŠla sedečega na nekem .srtcilu »v tertmem k»a V resnici preveč. Rsma; PREDRAGA SLOVENSKA ' DEKLETA I K,aj nekaj vandar mislite, ker na da \ talet| pišete, ker tisto' donro veste že. da niste več naše ljubice. Mi smo; tu v Torino. , , ve v Postojni in Vipavi, mi ne vemo, kaj godi se z vami, mislimo pa si lilijo, .i« ic, v Miipind da ; n\sto_ opusti]« K da n| hj se ;V senci VcseUlf-<":uk pa dobro Vc in /na. m nam na vedenje ta-d*. Toraj vas iskreno opozarjamo, iiiuite nn gospodo trnka, ki po sončicah rad kuka. To poSiljajo^ podpi;«ni , « f , -slovenski karabinjeri iz Torina. Andnu.Mariašck |if v Brezja.,- pif Kn/drtcm: iPipair^ Fiiiinc, Planin« pri Vipavi; Zvjjkclj Milan, Dolenje pri Md^Sčintt.Ttffc* ^Janez, Col pri Vipavi: Bitcžnik Franc, Hrasčc pri St. Vidu; Vidic Mihael. Col pri Vi-pavi. IZ SPEZIJE. Prisrčne pozdrave . pošiljamo mi slovenski »oaStaSutarji« letnika 1904 Spezic. služ^ujp# prL.Ofmjem pol< ku topništva^ našim stariŠem, bra« 'oni, sestram, fantom. in našim, lju« bim dekletom In posebno pa tebi •"'uit na palci. Čcrjnelj Joaip iz Vipave, Dobrav Ijo št. 62; Stok Jožef iz Duti^lj St. 2; Vičifc Anton iz PodbcŽ pri Po-t>l>»vyv Projprov Filip - - Ubeljako. Kini Franc — Prem. Dekleva Alojz Smerjo, Tomšič Anton.— Ki težak. Klobučar Anton — Šempeter, Cea* nik Franc - Palčje. S^mec Jakob — Žeje, Ccftek J«»ic — Volčje, Kindcla Jože — Jclšaiic, Cefuta Viktor — Povir, Zigon Alojz — i^grcjc. Volk Jožo — Gradišče, Anriko Blokar — Sljak, Nemce Jožo od Kfipra. IZ TUR I NA. Srčne pozdrave pošiljajo slovenski Al lin vi karabinjerM iz Torina, vacin starišr.m, bratom in sestram, prija« j Icljcm in prijateljicam ]to«iol>no pa našim dckletam. Kuzmin Marjo in cfiščut Lmlov,k, Sovodnje; Sva«elj Rudolf, Štanjel; Svagclj Jožef, Štanjel; l.okar Franc. LoLuvcc; 11umi Rudolf Orlck; Stoj« kovič Rudolf, Orlck; Lah Jrfclp. Ta v. čitr Ftivard, Zvali Josiit, Tavčar l> ■nil. Kocian Hzdravo iz te močvirno tlr.žole. So ruuriic tu« . 1 ' It • dl punčkam, pa poaebnb tistim, k a« tero hodijo še v šolo, ker tisto bodo mogoče za nas, kadar končamo aluž« ho, drugo bodo ic itak tetke. Zložili sino fantja Inavci in'Kra4cvci. Birsa ■ Peter, Birsa Jotu|>. Marušič Alfonz in I I^ivrončič Jo«Jp. j VOJAŠKI ODMEVI. \'. v«v.':.i (Iz Behina.) I - Pantje I. 19(14 «od«/jeni k 7 . hilbtilaskemu polku -v Belunu, pošiljajo jz Se zasneženega 'II-rola sfčne pozdrave »la rišem, 'liratom, Sestram in prtlateljem ter iKiseboo pa našim dekletom • in upAmo, da nam ostanejo vJcUul) vsim krivim prerokom noomahljive.. !fu .Y. I^uju ic kot ,v- lugu. Sneg po bribili se bo«, faj|t. pti niujjhs«! poti: taiti 1x1 drugi le lup-ki, tako, tki i>:d'c i/, čevlja mu molil V nad urpli. --»Glej, da ».a. < .^^aitr.- ^ - POZNA URA." že greš. Zelnik?« -rg i . i.*Ji ^ Spomnil sem se, da me čaka moj'prijatelj že da u-iuif.1! — lite z metlo no nabiio. ker si oa pustil tako dolgo --i|iv,-• SOBA.'4,. ; lil iii » -M'1' I »' 1 b Čifut pride.v hotel ter praša Koliko pa staiie pri vas ena soba? '■''.,•" '•. ' Pbt*tir: V nadstrppj^. 5Q'K v<{4iygenji:40, v tretjem 30, v ,^trtepit>2a n» v • f.CUut: Oh jej, zame je Vaš hotel mnogo prenizek. iVICA liNj JL^a, ^eyue Francaise de. Pra« guo /pcma-ša sledečo anekdot o o Glemenceauju: »Poslušajte to ztfc^lbo,« pravi svojciiui jjt)* (P^tBiti^ d^ g^m ^nf Pgidfpa ntmotr tJif p ,, mtmo mah m liŠerka, mfeti o= poaorir hčerko n«uno. »Kaj pu ie lake^a nare j >»Ifahko mogoče; kdp bij mogel verjeti, da te je kdo po rocil.« CE NE ENO PA DRUGO, - \ . 'O ■ Cevlj. vajenec ipride v trgovino: »Prosim kos mikt-« j..: u Trgovec: »Zal, Je zmanjkalo!« ' r-"I • •!« . Cevlj. vajenec: »Potem prosim pa eno radirko!« KALKAU&ENNEKcFRI, Vedeti moramo, da je šel-Friderik Kxločebradfcc I. '1190 na križarsko vojfcko. Pariški mojster ina .klavirju Kaflcbren^ ner je bil.na. svoje staro Herti« stvo Lpravtako ponosen kakor na svojo umotnostv »Ali ve* sto^r. jo-rekel nekoč znancu, »da gre; plemstvo- moje rodo=> vini' maiftj do križarskih vojsk? Jidon (hI mojih ■predniV kovi. jei 'sprciT»l i al žo Friderika KdeČebrjulca«. — >>Na klavir* ju?*, ga jc vprašal začudeni znanec. ; DVA SREČNA.' Prvi: Ti si ledaj srečno poročen? Drugi: Da. In ti? Prvi; Jaz sem še vedno sreč no neporočen. ; JAKa AD TAKO. OoSt: Ali vas motim, go- * Oospa,: Nikakor ne. Jaz se jdolgočasim talco ali tako. TO JE PA BESEDA! Baron PSpec ni bil več zadovoljen s svojim slugom. »Prvega lahko odidete,«, mu je dedal. »Ca se.mpram- že pustiti »trečl od takega idijorta, kot ste Vi, se lahko postrežem, že sam.« . ^ V yAjRIETE'. V gledališču . je sedel mlad poleg, zek) debele dame. Na odnui je nastopila nekoliko pičio oMečena r>lesalka in plesala. Debela goppa se je nevolj-na obrnila k gospodu: »Ce- W mi kck>. dal 'tisoč idr -ne bi1 hotela tako i plesati.« n.OosiKHl: »Ce bi mi kdo dal de,se t- tisoč lir. ne bi vas hotel gledali.« NAS1 OTKOCII. '-»Na našein naslonjaču, na katerem si ležal, strm naše I bolho, stri ček; ali si jo ti po-grešil?« H(UXEP$fl aamur,a:.QW0KE ob koncu šolskega lete lahko kupite edlnole V Narodni knjigarni v Gorici, via larducc 7 Rojanska kitara. (Arija: 1,-e Scmunie tlel Brasil.) Poje Slavko, hreiika Koto. 1. O deklieih, fantje, zdaj vam boni zapel, O »nadlogi« tej, ki tukaj vlada! Nič nc dč, po hrbtu če bom klero vjel, Tolči me. to je navada! Saj udarci nežnih, ljubkih rok — Kakor Čast slovč okrog____ In povem vam vseum vkljub. Marsikomu zadnji up — To jc zbor rojanskih »pupl« Kojanskc pupe res so prav živahne — Ljubke, kakor /.bori vil.... Če v Kojanu, še la ljubki cvet usahne — Drug k je se bo dobil? Dol do »voltov« gor do cerkve se sprehaja. Fantom, (I© nc Slovencem) svoj nasmeh prodaja ln v srca vseh brezsrčno vliva sladki strup. Ta zbor rojanskih pup! II. Prijatelj zadnjič bolno tožil jc. Da so vse arogantne, Mu odgovoril sem pomirjevalno, kaj to dč? Da so le »intcreaanlnc!« Zdaj premišljam tc besede, glej. in res Vse gre za interes____(fuj!) Vendar pravim vsemu vkljub. Marsikomu zadnji up. To je zI>or rojanskih pup! Kojanskc pupe ljubko so igračko. Dokler jc Človek mlad A čo oblečejo kodaj zakonsko »hlačke« »(^orni in <|uantit&(« (Pekel so za moža!) Takrat spozniali lahko boste vso aroganco ln v glasu njih začuli strašno disonunco____ N ( .srečnežu postane možu takrat zadnji up: Proč od rojanskih pup! 111. Človeško družbo tare smrten greh — V Za moško jc kriva Eva;____ In škodožejnost deklic zapeljiv nasmeh Pre jasno razodeva.... Kevež res jc zdaj Rojančan, ta trpin. Kdor jim beden gre na lim---- Naj bo trden — vsemu vkljub. Brezobzirno zadnji up .t- Strč ta zbor rojanskih pupl Rojanske pupe za Rojan so šiba božja - Moškiirt prepad brez dni____ Oropale jih vsega skoro so orožju — (ostane šc »celibat«) Ali da sc morda daleč bedni izselijo, Surogat za zbor rojanskih pup dobijo. Mislim, da prav dober surogat bi bil: — »Le scimmie del Brasil!« Al U' Spačena imena. Čuk na palci je tako zelo srečen, da dobiva od sloveti* ksih »paštašutarjev« in orož* nikov vse pokno lepih pozdra* vov svojim stricom in tetam, mamcam in očetom, bratom in sestram, fantom in deMe* tom in tako dalje. Vse to je zelo lepo. Le eno čuku na palci ne ugaja. To namreč, da sc nekateri fantjo že kar j a v/i o ponašajo, da bodo ime* li Italijanke. Naša dekleta se jim za tako tolažbo prav lepo zahvidijo. Co hočejo jim poš* Ije jo en vagon volne, da si za* mašijo ušesa, če bodo coklje preveč šklepetale. Ure budil? kc jim' tudi nc bo treba, ker bodo dovolj zgodaj začele klepetati. Poleg tega bodo imeli kinematograf in gleda* liščc doma, da koncertov niti omenimo ne. Iz tega stališča zelo privoščimo našim pašta* šutarjem Italijanke, kadar se poročijo, dobijo darilo od slo* venskih deklet in od Čuka na palci tudi. Poleg tega imajo radi naši fantje Še navado, da pri voj a* kili postanejo iz Petrov laški Pietri, iz Antona Anton io, iz Maruš iča Marusig, iz Dekle* va Decleva itd. To tudi najbr* žo zato. da se prikupjio Itali* jankam. ker s tem dokažejo, da so popolnoma njih in da drže zvestobo ter da so pri* pravljeni zamenjati tudi srce in če treba tudi svoje hlače. Slovenska dekletr/ in Čuk na palci ne marajo takih fan* tov. ki spreminjajo srce. hlače in svojo ime kakor sc jim zliubi. Pravijo Pravilo, da hočejo »Mi renči. u« stanov.ti Plesno Zadrugo« z neomejenim jamstvom. Kakor kažr. ae bo ta kieft izplačal. Muziko imajo krasno, kapclnik* mojstra nepoznane ii-metnoati. punc nad vso veliko; časa obilo — in kapitala ogromnega, o čevljih pa niti ni govor« Orugo lete bodo imeli ie Judi Lnji.fovodk.njo a plesno ' i*oM.zbo. k. U, tolmačil« proent to zadruge. .Miren nad vse«. Pravilo, d. kdor ».oče snubit«, .nor. a ~b«J <4cWci° davilo. du -o Avaki »Sportklub Inteligenca« pr.redib du* ko' izpod okna f je di>4cl IV,»i. Nagrada jo bila pole-no, "ki I- '» zadelo. Pravi,o r Sa vodu ju S. H. S d- jo Izumih pa,.imate »firnikc«, ™ i,a zelo praktični. Ogledajo se lahko vsak dan brez vstopnine. Pravilo, da 1-ogaika »"P*1^ U .»» odpravila ,K,ilne '"T ko količka, sumi ji"" ,e ,„ piamo (fc je Milim«vega v njem) k »krbno prrgleda. vm i:seji:m v ljubljani PosetniktHii iv. ijublj^- skega velesejma od L*> do ZD-avgusta 1924. jc italijanska vlada dovolila na svojih ŽO lozii.i-.di M) t popust, vizum »tane samo Din. 10- • Na iu* gi »slovenskih železnicah |e 3(1 X. ___ <3vS> EDINA V O O H ■ C ■ odliko*®«« tovarna kisa FRANC KRALJ v GORICI - Via Cappucdnl 9 liMaja aajbaipa vrste kis. V zalogi ima pristni vinski kis, kakor tudi drugi najboljši kis. Cenjenim odjemalcem sc priporoča za obilen obisk. CENE ZMERNE ::::::::: POSTREŽBA TOČNA Po zor kopaliitnifd IISTIUITEJlUllir v trafcža (Grafe) f. XXIV. Ha«* 25 na glavnem trgu ob kanalu. Obtičite Imenovano restavracijo, r kateri dobile izbor no kuhinjo, prvovrstna vipavska In briška vina. Na razpolago tudi sobe za tujce. Za oblica oblak te toplo priporoča MT. POKMi restarrakr, ia zaani gostiln, v Kroabergu v , SKOPOST. »Tvoja mati jo tedaj ši«!, ljiva. Araa?« »Še hujše, ona je skopa, c« mi kupi kdaj za Uro čokoiade mi jo potem gotovo odrncu^ od moje dote.« TAKO ALI, TAKO Janezek pred šolo: Ce grem v šolo, bom tepe«, ker son prišel prepozno, če grem do. mov. me bo natepel oče, pisem šel v šolo; je pač še nap boljše, da so potepam po cesti.. LISTNICA UREDNIŠTVA: Danes Čuk nf imel časa, pre gledati vseli pisem in vsakemu posebej »ta svojo povedali«. Reče pa tode, (k vsi pmbmj pravijo so biH-Mlto vratni. Šjor Jakob: Za to številko ,|o, šlo prepozno. Vi sto origina* len. Oglasite se večkrat I><„ zdrav. - Kako drago je pivo - A! kal Se! Cena je padla I J V Mala piva stane 70 cent velika pa L 1*40. - Kje pal - V sladoledarni Bai-dini, Via Nazžlni št. 1 (prej Via Munidpio). ki ima tadi veliko izbero razno vrstili sladoledov po L1, kos. — Takoj grem tja/ um tm\iu m .imu ia dHfaiM u vnUJu! Arturde Rossi r Garid, Carsa Gfo. Ver« 1. nasproti velikem semeni »''u v Marzinovi Mši Ta*fl ia patrih ptsMh' kft (a*aa uUti b Č*Mlmšfc»). ukm miaii^iliti !■■>■ Map h te ka« la aa 4nkm. Popolnoma varno naložen denar v JUGOSLAVIJI Ljubljanska posojiln ica r. z, z o. z. v novopreurejenlh prostorih Mestni trg 6 v Ljubljani Mestni trg 6 sprejema vloge na hranilne knjižice In tekočI račun, jih obrestuje po s°|„ ler jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. Obrestuje tudi vlSJe po dogovoru. DOBER ŠOFER. »Jaz rabim dobrega šoferja, takega. ki ničesar ne riskira.« Tedaj vzemite meno, go* ,, i h rsj< lamaiindo. .KrtaI, oranžen, ^ečofan«s%. fratibof mcnto»« I.w6<2# kg. Milanski IMIler - Fcrnel --Žejognsilec al Seli a I,. H50 slekl. T urinski .Vcrmoulh. beli Vcrmoath ^, Žejoga.silcc,*il £». • Trgovina manufakluro ŠKODNIK ANTON A, . -tf «.'» •> ' a .? T T *t \v h 1 GORiGA Via Semlnario 10 Le zadovoljno«! k pravi sreči vodi ! Zapomni al, nevesta, to resnico, >' In preden sežeš ženinu v desnico. previdna pri nakupu bale bodi I Klu#o po nizki ceni, zadnji modi prodaju za deželo, za Gorico pri semenišču v hiši z desetico trgovec $ko H m HH*mtmm**m m EUfa Čuk Gorica — Piazza Cavour št. 9 priporoča Poslužite se pri njem In ne boste se kesali, kakor se njegovi sficas-fl odje- *r maiefi irae prlložu-f£J