0 ureclbi učiteljskih plač na Kranjskem. iii. 1. Oprarilne doklade. ^čitelj ostane učitelj, naj ima tudi naslov nadučitelj. Postavili smo princip, da se ima plača ravnati le po službenih letih in službenem kraju. Iz tega sledi, da bodi placa sama na sebi za vse jednaka, tedaj taka za učitelja kakor za nadučitelja. Koliko je tovarišev, ki le zaradi višje plače prosijo za nadučiteljska mesta, a so potem s svojira mestom nezadovoljni. Mnoge skrbi in neprilike iraa narnreč nadučitelj, katerih so ucitelji prosti. Koliko je pa tudi tovarišev, vrlih pri izvrševanji svojega poklica, ki kljub mnogim prošnjara takega mesta niti dobiti ne morejo. Ali se je čuditi,' da zavlada pri takih, po tolikih brezuspešnih poskusih nekaka ravnodušnost do vsega, kar gotovo ni šoli v korist. Pravica in navadni razum že tirjata, da imej nadučitelj le tako plačo, ki je njegovim službenim letom priraerna. Take razmere opazimo prav lahko pri železnici, kjer ima čestokrat načelnik postaje manjšo plačo, kakor uradnik na isti postaji. Prezreti se pa ne sme, da imajo voditelji razun šolskega dela, kakoršnega imajo drugi učitelji, še obilico drugega posla. Za ta opravila, ki jih ima nadučitelj več, mu pristoja delu primerna opravilna doklada. Opravilne doklade v drugih deželah so razvidne iz nastopnega pregleda, ki se pa ozira le na ljudske šole: Dezela Avstrija n. Anizo Avstrija p. Anizo Bukovina Ceska Dunaj Dalmacija Galicija Gorisko Istrija Korosko Kr.uijsko Moiavsko Predarelsko Solnograsko Slezija Stiijersko Tirolsko Leto postave 1870 1896 1873 1892 1891 1871 1S96 1879 1874 1871 1877 1870 1870 1870 1870 1874 1892 1 lazrednice — 50 - 80 - - 30 30 30 30 .r o g2 — — 40 — 2 razrednice 100 50 100 - — 50 50 60 50 100 — — — — 10 3 razrednice 100 100 100 125 - — 75 75 90 75 100 — — — — 20 4 razrednice 100 150 150 150 — — 100 100 lu20 100 100 — — — — 30 o a -a a> N ri iC 100 150 150 200 — — 100 100 150 100 200 — — — — 40 6 razrednice 100 200 150 200 — — 100 100 150 100 200 — — — — 50 7 razrednice 100 200 150 200 — - 100 100 150 100 200 — — — — 60 8 razrednice 100 200 150 •200 — — 100 100 150 100 200 — — — — 70 Plac. I. — — — — 100 100 — — — — — 200 200 200 100 — II. — — — — 100 100 — — — — — 100 200 200 100 — razred III. — — — — 60 50 — — - — — 50 100 100 50 — IV. — — — — — 50 — — — — — — 100 50 — — Opomba naducitelji imajo 400 gld, place vec Kakor razvidno, bili so v raznih deželah najrazlicnejši nazori pri določitvi opravilne doklade. Vecina dežel je določila opravilne doklade po številu razredov, kar je tudi najbolj naravno. Vendar bi se moralo pri tem ozirati na naše razmere. Če pregledujemo število šolo obiskujocih otrok, vidimo, da so posebno nekatere jednorazrednice preobljudene. Nahajamo pa tudi dvorazrednice, ki imajo manjše število šologodnih otrok kakor marsikaka jednorazrednica. Vendar je pa opravilna doklada sedaj za vse jednorazrednice jednaka. Deloma se je skušala krivica s tem poravnati, da so se taka mesta uvrstila v III. placilni razred. Kako pa v bodoče, kadar se uvede, personalni plačilni zistem, za kojega se v teku cele razprave ogrevamo? Mislim, da ne bi bilo napačno, ako bi se za jednorazrednice določilo v interesu šole takole: a) Učitelji na takih jednorazrednicah, ki štejejo nad 40 a ne cez 80 šolo obiskujočih otrok, dobe po 51etnem zadovoljivem službovanji na isti šoli 50 gld. opravilne doklade. b) Opravilno doklado 50 gld. dobijo takoj uoitelji takih jednorazrednic, kjer je število šolo obiskujočih otrok čez 80 a ne čez 160. Ta doklada se poviša po 51etnem zadovoljivem službovanji na 100 gld. c) Učiteljem takih jednorazrednic, ki imajo poučevati nad 160 otrok, naj se izplača takoj opravilna doklada 100 gld. Opravilne doklade za dvo- ali trirazredne šole naj bi znašale 100 gld., za štirirazredne 150 in za pet- ali večrazredne šole 200 gld. Približno tako je na Češkem, približno tako tudi na Nižjem Avstrijskem in Moravskem. V teh deželah je šolski zakon zares vzorno sestavljen ter je tudi novejšega izvora in so se tudi učiteljske želje upoštevale. —ič.