PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Teh (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 293 (13.826) Trst, nedelja, 23. decembra 1990 Zgodovinska odločitev slovenskega naroda DUŠAN UDOVIČ * l Več je razlogov, v okviru katerih je mogoče razumeti upravičenost zgodovinskega koraka, s katerim bo jutri slovenski narod, tretjič v svoji zgodovini, odločal o lastni usodi. Zgodovinska izkušnja nesporno dokazuje, da so težnje Slovencev k las-ini državnosti, s katerimi je bil vseskozi prepleten instinkt po samoohranitvi, doslej doživele neuspeh in razočaranja. Možnost narodnega preživetja in državnega konstituiranja, kot je bila Po razpadu avstro-ogrske monarhije nakazana v neodvisni državi skupno s Hrvati in Srbi, se je v dvajsetih letih izčrpala z razpadom stare, s centralis-Učno politiko nastrojene kraljevine, ki Slovencem ni dopuščala lastnih razvojnih poti. Ravno v tem dvajsetletnem razdobju je mogoče zaznati nadaljnji razvoj zamisli o jugoslovan-ski republiki, ki naj bi bila osnovana na povsem drugačnih temeljih, taksnih, ki bi omogočili zvezo jugoslovanskih narodov na podlagi enakopravnih odnosov in interesov. Iz narodnoosvobodilnega boja je takšna zvezna država tudi nastala, zamišljena v akviru federativne ureditve. Slovenija /e na tej novi podlagi dobila status lederalne državne enote s formalno Priznano suverenostjo in pravico do samoodločbe. Doslednost izvajanja narodnostne Politike, ki bi omogočala jugoslovanskim narodom polnopravno zaživeti v novo osnovani socialistični federaciji, je bila v vseh petinštiridesetih letih povojnega obdobja eden izmed temeljnih preizkusnih kamnov, na kate-rem je pravzaprav slonelo samo bis-tvo obstoja nove Jugoslavije. Evropa je ta edinstveni konglome-mt različnih kultur in interesov gledala kot svojevrsten fenomen, z občasno skepso, pa tudi z upanjem, da le na zgodovinsko nemirnem Balkanu mogoče ustvariti območje dolgotraj-Pejše stabilnosti. Dogajanja so postopoma dokazala, da se je tudi ta mož-Post izčrpala, saj so se v povojni Jugoslaviji ob zaostrovanju gospodarskih razmer in propadanju socialistič-Pega sistema pokazali skoro natanko ‘sli znaki, ki so pogojevali nasprotja Ze v stari Jugoslaviji. Centralizem in kegemonistične težnje so se z leti kre-Plle sorazmerno z nesposobnostjo, da m se narodom Jugoslavije zagotavlja-Io dejansko suverenost, kot predpogoj m interes za obstanek v skupni državi. . Dogodki zadnjih treh let so propad iPgoslovanske federacije pospešili do Položaja, iz katerega po starih poteh Pl več povratka. Najbolj zgovoren primer propada jugoslovanske narodnostne politike ostaja Kosovo, kjer je Erbija z nasilnim izničenjem vsakršne Pvtonomije pokazala, kako pojmuje reševanje nacionalnega vprašanja. Uveljavitev demokratičnih procesov Poj prej v Sloveniji, nato pa še v dru-9‘k republikah, je z izjemo Srbije dokončno pokazala, da Jugoslavije ni m°9oče držati skupaj s prisilo in da le med jugoslovanskimi narodi možen te Povsem nov dogovor, če se bodo Pogoji za takšen dogovor ustvarili. Slovenija je v ključnih odločitvah mrli tokrat prva, tako kot je bilo ob VzPostavljanju demokratičnih proce- sov. Jutrišnji plebiscit je dejansko posledica nevzdržnega stanja, na vsak način pa pogumen korak, do katerega prihaja pred predvidenim rokom, zaradi naglega zaostrovanja jugoslovanske krize. Slovenska politika je enotna v oceni, da bi bila ob nastalem položaju za Slovenijo utvara iskati izhod iz težke gospodarske in družbene krize brez vsakršne možnosti vpliva na vzvode sedanje ekonomske politike. Izrednega pomena je dejstvo, da se o tej zgodovinski potezi odloča ves slovenski narod z ljudskim glasovanjem kot najširšo demokratično verifikacijo na poti v slovensko suverenost. Zavest o izjemnem pomenu tega dejanja potrjuje tudi skupen dogovor vseh strank večine in opozicije, kar je odgovoren dokaz demokratične zrelosti in volje po sprejemanju skupne odgovornosti za vse posledice, ki bodo sledile, kajti odločitev je preveč pomembna, da bi se na njej snovale kakršnekoli politične špekulacije. Plebiscit sam po sebi še ne pomeni odcepitve, pač pa bo dal njegov uspeh slovenski republiki legitimacijo, da v roku šestih mesecev formalno opredeli lasten samostojen državni status. To bo tudi osnova, s katero bo republika Slovenija suvereno iskala možne oblike dogovora z drugimi jugoslovanskimi narodi. Proces osamosvajanja se s plebiscitom dejansko šele začenja, pri čemer bo bistvenega pomena odgovor mednarodne javnosti. Evropske države, med njimi tudi Italija, so doslej vztrajno izražale bojazen, da ne bi travmatični razpad Jugoslavije povzročil novega kriznega žarišča na Balkanu. Po vsem sodeč bo torej ravno bitka za podporo mednarodne javnosti za Slovenijo eden najtrših orehov. Pogosto je bilo v zadnjem času slišati trditev, po kateri naj bi bila težnja Slovenije po lastni državnosti v nasprotju z evropskimi integracijskimi tokovi. In vendar, čeprav je res, da zgodovinski tok dogajanja pelje v ustvarjanje nadnacionalnih struktur, je prav tako res, da se svobodno združujejo le tisti, ki lahko suvereno odločajo o svojem položaju. To pa trenutno ni položaj Slovenije, ki je zaradi tega v težkih okoliščinah prisiljena razmišljati in se odločati o lastni bodočnosti in dolgoročnih interesih, če se hoče kot narod v snujoči Evropi ohraniti. Želeti je, da bo Evropa to povsem legitimno in upravičeno težnjo pravilno razumela, saj gre pri malih narodih za enega najpomembnejših problemov, s katerim se bo morala trezno in preudarno soočati. Odveč je poudarjati, da smo kot slovenska manjšina, ki živi v Italiji, za bodočnost malih narodov še posebej občutljivi, ko gre za našo matično Slovenijo pa še toliko bolj, kajti z njo smo in bomo ostali neločljivo povezani. Slovenija je za našo skupnost v preteklosti veliko naredila, morda še zlasti s tem, da je odločilno vplivala na jugoslovansko politiko do manjšin. Jasno je izražena tudi njena današnja obveza, da bo tako tudi v prihodnosti. Polna uveljavitev državnosti republike Slovenije je tudi jamstvo našim prizadevanjem za enakopravnost v italijanski republiki. Zato smo slovenskemu narodu ob zgodovinski odločitvi tesno ob strani. Hrvaška je med tem včeraj sprejela novo Danes odločitev v BOGO SAMSA LJUBLJANA — Včeraj je bilo sončno, veselo, nakupovalno in božično. Ulice polne, trgovine nabite, povsod nakupi in priprave na ponedeljkovo božično vigilijo. Nekako vmes pa slovenski plebiscit, ko bodo danes od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer odprta slovenska volišča. Vseh volil-cev je okrog milijon in pol, napovedi o udeležbi in o odgovorih so presenetljivo visoke. Izrečenih je bilo mnogo besed, mnogo ugotovitev o zgodovinskosti trenutka. Vsekakor pa je dejstvo, da se bo danes Slovenija podala na novo pot, ki ne bo niti lahka niti kratka, ki pa pomeni njeno dosledno osamosvojitev. »Slovenija moja država«, je osnovno slovensko plebiscitno geslo. Nekaj podobnega pa bi lahko izrekli včeraj dopoldne v zagrebškem »saboru«, ko so svečano proglasili novo hrvaško ustavo. Prisotni sta bili republiški delegaciji Slove- Tri dni brez Primorskega Božični prazniki pomenijo °benem tudi pavzo v izhaja-»Ju Primorskega dnevnika. božič in Štefanovo v Italiji bo izide noben časopis, tako ba Primorskega dnevnika ne b° kar tri dni. K svojim bralko® se bomo vrnili v četrtek, decembra. Medtem želimo ^se®, da bi preživeli praznika v miru in veselju. demokratično ustavo Sloveniji nije in Bosne in Hercegovine, z obema predsednikoma na čelu, prisoten je bil kardinal Kuharič, celoten diplomatski zbor in generali JLA v svečanih uniformah. Ni bilo srbskih poslancev izvoljenih v sabor, bil je Markovič, ni bilo Miloševiča. V svečanem govoru je predsednik dr. Franjo Tudjman dejal, da ima sprejem hrvaške ustave značilnosti izrednega zgodovinskega dejanja, saj ustava pomeni dokončni prelom s komunističnim, socialistično samoupravnim in enostrankarskim družbenim redom, ki je temeljil na družbeni lastnini in na planski dogovorni ekonomiji. Pa tudi zato, ker je ustava temeljni kamen izgradnje polne hrvaške nacionalne suverenosti. Tako ustavo je zahteval hrvaški narod na svobodnih volitvah, saj je velika večina državljanov glasovala za svobodno, demokratično in suvereno Hrvaško. Po sprejetju nove ustave bodo mora NADALJEVANJE NA 2. STRANI V sredo, 26. t. m., ob 16.45 bo v občinski telovadnici v Sovodnjah podelitev priznanj najboljšim športnikom Primorske in zamejstva. Vabljeni vsi ljubitelji športa! s \ f ‘ ☆f: T-ri H K 5 tV S.p.A. ____ POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO BD^O LANCIA iirelli SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 Trst, Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax: 369112 - telex 460231 ADEX I 34170 GORICA, Ulica dell’Industria 6 - Tel. (0481) 522012 & Vt'; ☆4 ir VSE ZA OPTIKO '<5>y;VISTA' TRST — Ul. Carducci 15 Passo S. Giovanni Tel. 62515 .-.rTT.tttt■/ti •^',v , ~:v:vr'f vr'\ .r, ’ ; .,; ••, v ’ '/ .rTVrvV^Tv^^^rT . TTT^vTT:'' r Ti;':~T'. z; •.. IZ77U4 17771109 17771197« J Vi >■ ' M X hi i-i } \ i-i. ;-i i~4 s-<> >-■. ; • ' ; ^ i* M - v./'.,,.'V. xA.rx. TT) rt OBLAČILA TRG SV. ANTONA TRST ☆f'. T'n 'TT Er! V ;• IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE § UVOZ - IZVOZ s.r.l. TRST - VIDEM Sedež: 34135 Trst - Seat a Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiala: 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tei (0432) 502424 - Fax 503780 Čedad - UL de Rubeis 12 i a grof o rest I ☆l TH' tVT: ☆☆ ¥ IMPORT EXP0RT ZASTOPSTVA TRST Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896 GORICA Ulica Trieste 160 Tel. (0481)20982 X- ^TXXiA^Al~lkjF'. ICT^ ■‘01 tCTJC* ik TT ☆'i L 7'fii -r • s fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040)363918 ..A K'-- t. ,, V7 H i-i' W W M H H K W i-S K K K M K H W M W ž^i M 'K W M 14 W '>4 /, > a A A A V a '. A A A X A A < ,V A A 7, A A A A A A A A /, w >- I I $ ☆f: Tn ☆•i To' tVTt ☆ Ti ☆t* ☆ Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič Da Pepi TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 — Tel. 68073 _* ^ — cn/i« jC, h\\ trnmn l T | { ' “ 1 ' “ ' imw] % ru Tl A dentalex ❖ s.a.s. Prodajalni center z materialom in opremo za zobozdravnike J TRST — Ul. del Lavatoio 2/B Tel.: (040) 364160-362547 Telex 460457 FoiLccn. PRIPRAVLJEN BETON, PESEK, GRAMOZ, GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL, ASFALT, TRST — Bazoviška 92 Tel. 55443 - 54680 - Fax 350276 V 4 TrTTTrTTMiTi^rrrrToTA^rKtrttuikrizivtyc?rvt ktcici< .-rtttttttr-i ☆ i A A A A A A /. ^ '■ •' A A ,• '■ ~ . I777IISE0? '• ' SANITARIJE - KERAMIČNE PLOSClCE - KAMINI ŽELEZNINA - GRADBENI MATERIAL n Edilma Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 TRST — Ul. dell’Uva 2 — Tel. 411309 -m /'*•'» ✓ •4 v /•'■■X .✓ A > V /•'•■X ✓ A > Mi /■'•■X ‘/" K >-'V /■VX A > »■*■* <^ A A V ^X a > m 7^X ✓ A A-v ', A ', Z' .- ■'. ,t| AUTOPETELIIV Audi k f ;L m %\ 7 4! 4 TRST Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN ☆ tTIT 77Ti.Tr 7';' Tr 11 t-r IT t71 TX1x;X:ITS7T7 171x17 'H'U 77 ~R tr.tr :IT1T tr f %7 77 JJIZIZ 77.77 77 tr K 77 77 T7 77 77 TT T777T7 77 7717' 17 77 7? 1? TrK TL >7 TT —A-.J-' * * * * 4 1 > * 4 * 4 “ * * * 4 ' ‘ 4 4 * I777MUIM W'~' J"* ' ' ' ' i777t(B ’ ☆ ☆ ROSIZH Rag. Bruno RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Telefax in fotokopirni stroji po ugodnih cenah TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel.: 768059 ☆☆I ☆7: tj ☆ j DRAGULJARNA IN ZLATARNA r rst] ir in> ■U;- rA r itivuHur rt rTT ;V7 TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto % CchUoIsmA MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport Jvf ■y r H L: V rti rt rt ni iz ir iz iz iziziz •?> ^ iž irirfr iir tV fT tir liV izr ik iz iX irižTt “"“L Vv POHIŠTVO SUnblc vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje vesel božič TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 ☆■»•sraTtrTn.,. i rk OPTIKA ☆i ☆ 7 rt) tr 5r Mario Pellaschiar & C. s.n.c. Urnik: 8.00-12.30 13.30-17.00 TRST — Trg. sv. Jakoba 12 Tel.: 730808 !n zi S < $ ?n 7 i PROIZVAJA: • zračne batne kompresorje za hobby in za profesionalno uporabo • površinske in podvodne črpalke za vodo: za domačo, za poljedelsko in za industrijsko uporabo - hidrofore. SEDEŽ: 34133 TRST - Ul. Fabio Severo 20 Tel. (040) 361811 - 364486 - Fax (040) 362763 Telex 460636 STAC I Med že tradicionalno tiskovno konferenco ob koncu leta Giulia Andreottija ne skrbita ne Gladio in ne prevenanje RIM — Na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta je bil Predsednik vlade Andreotti božično ^mirjen, ko je spregovoril o zadevi Gladio in o zalivski krizi. Zanj je bila ustanovitev tajne strukture, ki bi se z gverilo postavi-m po robu morebitni invaziji držav vzhodnega bloka, povsem legitimna. Imele so jo tudi druge države, Nizozemska pa je še vedno ni razpustila. Predsednik vlade pa je le za hip povzdignil glas, ko ga je nekdo spo-Urnil na povezave med Gladiom in Pokoli. S svojo običajno flegmo je Poudaril, da se o povezavah ne sme SJovoriti, ko o tem primanjkujejo ne Samo dokazi, temveč ni niti navadnih indicij. Vsekakor pa je navedel, ua bo moral polagati račune, kdorkoli je morebiti izrabil Gladio za kaj drugega. Andreotti je s svojim običajnim Pikrim humorjem poudaril, da se krčanski demokraciji ni treba opravi-oevati, ker je preprečila, da bi v Ita-hji zmagal komunizem. Predsednik vlade je tudi navedel, da bo skrajno zanimivo, ko bodo prišli na dan na- črti o invaziji Padske nižine, ki jih hranijo v arhivih vzhodnoevropskih držav. Po njegovem bo precej manj zanimiva dokumentacija, ki jo bodo o Gladiu in načrtu Solo posredovali parlamentu, ker pred leti cenzurirani odlomki ne vsebujejo presenetljivih resnic, samo dejstva, ki jih je bilo treba takrat cenzurirati zaradi državne varnosti. Obenem je zanikal zaplete s predsednikom republike Cossigo. »Zgodilo se ni nič dramatičnega, ni res, da je Cossiga hotel odstopiti.« Prav tako umirjen je bil Andreotti, ko je spregovoril o zalivski krizi. Zanj še vse ni izgubljeno. V primeru pa, da bi moralo v Zalivu spregovoriti orožje, bo o morebitni angažiranosti Italije odločal parlament. Nedvomno pa je bil še zanimivejši, ko je spregovoril o notranjeitalijanskih problemih. Po poldrugem letu je lahko vsakomur jasno, da je potrebno preverjenje med strankami vladne večine, to je povsem normalno, ker nihče ni večen. Andreotti je prav tako priznal vsaki stranki pra- vico, da predloži svoje predloge, vključno z institucionalnimi reformami. Na vprašanje, če je predlagal neposredno glasovanje za predsednika republike, da bi se priljubil Craxiju, je Andreotti navedel, da je to predlagal že pred toliki leti, ko je Craxi še bil kratkohlačnik. Nedvomno je Andreotti star lisjak, ki se znajde tudi v najbolj zapletenih in brezupnih položajih. Na drugem bregu je tajnik KPI Occhetto na kongresu razpuščene ZKMI-FGCI poudarjal, kako so komunisti prisilili Andreottija, da bo moral pred zbornico polagati račune o Gladiu. Prizanesel pa ni niti Cos-sigi, še najbolj polemičen pa je bil s Forlanijem, ki naj bi žalil komuniste, jim neumno očital marksistično-leninistične težne, temačne involu-cije in celo brigadistični terorizem. Occheto pa je spregovoril tudi o is-titucionalni reformi, ko je ponovno zavrnil Crakijev predlog o predsedniški republiki in predlagal, da bi neposredno izvolili predsednika vlade, predsednike dežel in župane. Vodja KGB zahteval pooblastila za zagotovitev reda in discipline .. MOSKVA — Včerajšnji dan na zasedanju kongresa hudskih poslancev v Moskvi je minil v znamenju izredno ostrega posega šefa KGB Vladimira Krjučkova, ki je ponovno odkril »zunanjega sovražnika« in opozoril na »protisov-Pra 0 dejavnost zahodnih obveščevalnih služb z ameriško /". A na čelu.« Krjučkov je še dejal, da nekateri zunanjetrgo-'nski partnerji SZ uporabljajo metode »gospodarske sabo-aze« in pošiljajo v Sovjetsko zvezo žito in druge živilske Proizvode z visoko stopnjo radioaktivnosti in s strupenimi Keiničnimi snovmi. Sef sovjetske varnostne službe je tudi dejal, da »zunanje sile podpihujejo mednacionalne spore v Sovjetski zvezi in ako prispevajo k destabilizaciji države.« S tem v zvezi je še Povedal, da se za pomočjo nekaterih držav skriva očitna ,eha, da bi se lahko vplivalo na položaj v SZ. Govoril je Udi o poskusih tujih tajnih služb, da bi prišle do informacij obrambnih zmogljivostih Sovjetske zveze, znanstvenem d tehnološkem potencialu, zalogah najpomembnejših suro-'P' kakor tudi do podatkov o zalogah goriv, živil in valut-Pin rezervah. Ves ta govor pa je imel samo en cilj. Krjučkov je namreč Pradi vseh teh »nevarnosti« zahteval mnogo večja pooblas-Pa za varnostne službe, ki naj bi bile edine sposobne, da ^PPovno zagotovijo večje spoštovanje reda in discipline v pb teh zahtevah po uvedbi trde roke v Sovjetski zvezi Sa Je v Moskvi še vedno odmeval četrtkov odstop Eduarda eVardnadzeja. Včeraj so s tem v zvezi sporočili, da je Še-ardnadze sprejel Gorbačovovo prošnjo, da naj bi ostal na P °]em položaju vsaj do zaključka februarskega vrha Bush -Gorbačov v Moskvi, ko bodo po vsej verjetnosti podpisali tudi dogovor o skrčenju strateškega jedrskega orožja START. Precej pozornosti pa so vzbudile tudi izjave Borisa Jelcina, ki se je zavzel za velike pristojnosti predsednika države in za zbližanje z Gorbačovom. Jelcin je še dejal, da je treba podpreti Mihaila Gorbačova v trenutku, ko ostaja vedno bolj sam. Predsednik Ruske federacije je poudaril, da je ta podpora potrebna tudi zato, ker je precej verjetno, da bo še več napredno usmerjenih voditeljev zapustilo Gorbačovovo barko in da je bil odstop zunanjega ministra Ševardnadzeja le prvi v vrsti podobnih dejanj drugih reformistov. Walesa prisegel VARŠAVA — Lech Walesa je včeraj točno opoldne prisegel pred poljskim parlamentom in s tem tudi uradno prevzel položaj predsednika države. Walesa, ki je bil izbran na prvih povojnih splošnih in svobodnih volitvah, je v svojem umestitvenem govoru poudaril, da bo Poljska vztrajala na poti gospodarskih reform in da bo z vsemi svojimi sosedami vzdrževala dobre odnose. Bivši predsednik sindikata Solidarnost je še dejal, da bo zastavil vse svoje moči, da bi tudi Poljska prispevala aktivni delež pri gradnji skupne Evrope. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov SACA01/6 UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 Veriga restavracij NAPOLEON INTERNATIONAL želi svojim gostom in poslovnim sodelavcem vesel božič in srečno novo leto. Restavracija NAPOLEN - Villa Marija, Portorož Telefon (003866) 76567 Restavracija NAPOLEON LUKOVICA, Ljubljana - Lukovica Telefon (003861) 735120 Ekskluzivni silvestrski menu Restavracija NAPOLEON Lukovica odprta tudi za kosilo 26. 12. in Restavracija NAPOLEON Villa Marija, Portorož, 1.1. 1991 Od tod o o draguljarna malalan0 o O NARODNA ULICA 28 34016 OPČINE - TRST - TEL. (040)211465 do večnosti. o Diamant je večen. • Danes zgodovinska odločitev .. . Nadaljevanje s i. strani ^prejeti vrsto konkretnih zakonov in predvsem zakone, ki bodo urejali pra-AS® drugih narodov in manjšin v re-PUblOu. To morajo narediti čim prej, , ®r je treba urediti prilike v Kninski SrrAl}ni, kjer je neodgovornim veliko-oskim elementom uspelo zapeljati srbskega prebivalstva in s hajduš-u., .terorizmom dvigniti upor proti državi. Velika večina Srbov je °]alr Jasti. °jalna do hrvaške 'demokratične oi- Viv >-č ) { ; <-< iW j-■'. ; '. .’ ; ^ j-■'. ; .’ 1 .'-i ;^v A— vy‘_ ^ — -rA*"'e-Av -CJ ’-y — 1-' ‘-y ^'-■* —A—W »-''k™ ___----------T,- .. /'-T.. ---- ^ L- ™ TR/l---------------- -------- --------- > r/ KAVARNA - GOSTILNA ”PRI OIUIIM- Najemnika Luciano in Alessandra Dolina 268 rti >n ;i h >•'1 ; T ; : ____A., ■-',.,,.'\.. . : /-V : KEMIČNA ČISTILNICA Bazovica - Ul. Gruden Dolina 190 UirHA s. a. s. IMPORT - EXPORT Dolina 190 Tel. (040) 228530 - 228012 Telex 460142 WILMA I CTJfllK rl (Moi' % Zadružna hraška mlekarna ^ zadruga z o. z. S COL - REPENTABOR Tel. (040) 327427 RESTAVRACIJA Križman V7-AO^'LVvčV-VvL-ALCL;wV'vLCT;vCvLCTOAwT,T's.-A7-AL; M V ☆i -iV7 ☆7: ■sVT? ☆7 yj >- ☆ TJ It SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN PAHOR in SKERLAVAJ T1 vese/ božič in TREBČE 232 srečno novo leto Tel. 213775 'H ☆ ☆i Repen 76 Tel. 327115, 327468 m SPORI Ln .74 Tf n4; 7; Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515 SUPERMARKET GUŠTIN Branko Repen 85 Tel. 327008 Ai j~i’ »A j-C y4 Tm v'\ J-f 7 Č 7-4 'i-* Ci* "i-č 7 f '/-4 Cm' Cč "i č 7 -t VT Tč A Z. A '• /. ^ * /, ■ /. > /■ A /, ,v > /, / a /, A » -ir t- A TrrrrTrzvrTri < A A A A A A A A PEKARNA Salva REPENTABOR -1 rž -7 ;~X A- i;'- ixi< trt ☆ i ☆;/ K?: x-AJ___ AVTOPREVOZNISTVO $ CUNJA R. Eredi s.d.f. ir MEDNARODNI PREVOZI V EVROPO - AZIJO - SEVERNO AFRIKO S TOVORNI TERMINAL FERNETIČI (Repentabor) - TRST Tel. (040) 213850 - 213944 - 212616 Telefax 211994 Telex 460441 CUNJA I vesel ■ v • v božic k •k'k'k’k'k'k'k vam želijo [rT * ** **** ****** ******** i:'- 7; -'T ‘"K r 7^ /O ^ -7 rT' icJj^ ☆; P’ Al v a 7 M HOTEL - RESTAVRACIJA ur ton Lastnik KARLO GUŠTIN vese/ božič in srečno novo leto REPENTABOR Tel. 327125 TT w k w i~‘. s-i r; k m /-i i-'. m >4 k w h k i-r :4 Vi J-4 1^ i~s M w « m .4 .;4 i-r n n ;-i n k ,T' >V >4 >< k m n k h k ;4 l-t U n i-; j4 ;»■. 1-! >4 14 VT sArv,7. —i__/t- ___i__4____i__a ___A _____ A A A A A A A A a A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A _ ^ A A A A A A A A A A /, A '■ > '■ A < if. n GOSTILNA Škabar Najemnica Milena Žagar Repen 70 Tel. 327117 V- Repen 70 Tel. 327117 l, TJ 1„ , ■ , ...... : .............. ...............M. ☆i ☆7 Tri Tri ☆7 ict ti v. ☆ 7 Tri RESTAVRACIJA Pod Tabrom COL (Repentabor) št. 8 Tel. 327120 rtr :a' rtj ‘rti irii rir ?☆' /r 7 T^i Zenska in moška OBLAČILA f ‘"l EZIO JEANS nova najemnika Kalc Ondina in Milan ? V' tč BAZOVICA Ul. Kette 12 Tel. 226454 HL VVTr VV Tr tž Tr TrT.VT.T V> VVVV VV VrT> TV VirTF? iil rt4 rti iTi A •-■;V 7 AT As PODJETJE BIZJAK prevozi - izkopi i/ošč/ vsem vesel božič in srečno novo leto Col 10 - Tel. 327149 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Despar KRiZMAMCIC s. d. f. GOSTILNA Z VRTOM MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA a 7-77077TT>?TT17171-1'T7TTRTZA-rTr>7 VIV7777177777TOR 1-0-7TTT7Tf T7T-H-r TT77.77TVTTlT7777777777 K 77777777 >7 >7777777777-7T?77'AA7 77 7 7 7777' VV Km*0l ^ vj 1 ‘iZUMM ^ v''\ | * ‘ ‘ ‘ “ ‘ ‘ S ' ' ' ‘ ‘ ' * ‘ ^'1.4 BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226128 tVt-TTTATTTtTTJTTTTTTTT77 7774y7TT7>777 77777-7TrTTITTJ S BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 zaprto ob torkih Tel. 226429 ☆A -A7: ☆7 gn t;< j Tri At ti ’£r£i ☆l s ☆1 >T 777>77Ž 77 77777-777 A' 5rA vi GOSTILNA 4Qs »Pri Pošti« »Alla Posta« Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH RESTAVRACIJA HOTEL A 7 A 'rh »PESEK« Pesek 69 Tel. (040) 226294 i rti ZAPRTO OB PONEDELJKIH A'<. < t rti 7 A r tt Hi 'tt? M r> 7t ..,7 tj -^r tr tr t!t tr tv t> ta 'at tr Zasebne industrijske električne napeljave mala popravila - alarmne napeljave električarstvo Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA q7 rA' p.i. EZIO MAUR1 Trst - Domjo 61 - Tel. 280591 An A A nŽt : 77 7777-T 77 T7 7-T TT 77 SREČNO NOVO LETO IN VSE... TOPLO VOŠČI trsi La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO rir i7T7'čr ArArTr T7i7 7r i7T7'A iTTAtr •ArTrA? ^7 -Ac? i7 'dVr A Ar A TfliT j7t V fr 3 IMPORT - EXPORT MESNICA L Albin Bak PADRiCE 116 — Tel. 226184 1 X H TL'-: OtJt Brodolom izraelske ladjice pred pristaniščem Haifa Dvajset mornarjev umrlo ob povratku na Saratogo HAIFA — Dvajset mrtvih in 47 ranjenih je tragični obračun predsinočnjega brodoloma izraelske ladjice Tutvia, ki je iz izraelskega pristanišča Haife prevažala ameriške mornarje na letalonosilko Saratoga. Ameriška eskadra z letalonosilko Saratoga se je v petfek dopoldne zasidrala pred Haifo, da bi mornarji po daljšem obdobju v zalivskih vodah preživeli mirne in sproščene božične praznike. Pred polnočjo je Tutvia s kakimi 100 mornarji, ki so preživeli več ur na kopnem, odrinila s Pomola v Haiti. Morje je bilo razburkano, kar pa ni skrbelo kapitana, ker je ladjica navadno kljubovala še hujšemu morju. Posadka pa ni računala na pomanjkanje pomorske kulture med ameriški-mi mornarji, ki so se vsi zgnetli proti krmi in na en bok, ko se je Tutvia približala Saratogi. Močnejši val je ob porušenem težišču v 15 sekundah Prevrnil ladjico, mornarji pa so se v trenutku znašli v hladnih sredozemskih vodah. Takoj je stekla širokopotezna akcija s helikopterji, izvidniškimi gliserji in rešilnimi čolni. Žarometi z ameriške eskadre so prečesavali morsko gladino. V nekaj urah so tako iz morja po- vlekli 83 premraženih mornarjev, od katerih jih je 47 že kazalo lažje in težje znake splošne ohladitve, tako da so jih morali nemudoma s helikopterji prepeljati v bolnišnici Ramban in Carmel. Za dvajset ameriških mornarjev pa ni bilo več pomoči, nekateri so ob brodolomu utonili, drugi pa so omagali zaradi splošne ohladitve. Izraelske in ameriške mornariške oblasti so že uvedle preiskavo, da bi ugotovile točne vzroke nesreče. Medtem ko preživeli trdijo, da jih je bilo na ladjici preveč, pa izraelska mornarica ne izključuje možnosti, da je Tutvia trčila v kako bočno strukturo letalonosilke. Vsi pa navajajo, da je bilo morje razburkano in da je prav to botrovalo nesreči. Kot običajno skušajo oblasti valiti krivdo na nesrečno naključje. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj niso raje uporabili varnejših izkrcevalnih čolnov kot pa zasebno plovilo. Bržkone je bilo to cenejše in enostavnejše. Vsekakor so ameriške mornariške oblasti prepovedale do nadaljnjega prosti izhod za mornarje s Saratoge in ostalih eskortnih ladij. S predsinočnjo nesrečo se je še podaljšal seznam mrtvih zaradi »puščavskega ščita«. Poizkus ropa z rovokopačem RIM — Sedem roparjev se je nekaj po polnoči v petek z rovokopačem spravilo na blindirano vozilo družbe »Mondialpol«, vsi njihovi poskusi, da bi se dokopali do plena, pa so bili zaman. Do poskusa ropa je prišlo na vstopni postaji Rim -Aguila na avtocesti v smeri proti Neaplju. Banditi so z rovokopačem čelno trčili v kombi in ga skušali prevrniti. Ko prvi poskus ni uspel, je voznik rovokopača še enkrat poskusil, tokrat pa je prebil oklep vozila in mu odtrgal prednje levo kolo. Prišlo je do divjega obstreljevanja, trem čuvajem v vozilu pa sta na pomoč priskočila še dva nočna čuvaja, ki sta takrat pripeljala mimo. Šoferju kombija je nato tudi uspelo, da je le na treh kolesih odpeljal, v beg pa so se podali tudi roparji, ko so videli, da se jim je plen izmuznil. Pobegnili so z belo cromo, ki so jo dan prej ukradli v Rimu. Nekoliko kasneje so policisti našli vozilo le štiri kilometre od kraja napada. V poskusu ropa sta bila dva čuvaja lažje ranjena. Odpeljali so ju v polikliniko, kjer pa so ju takoj odpustili. Obračun dveh golobradih band v Washingtonu WASHINGTON — Kot v tridesetih letih v Chicagu so pridivjali z avtomobilom in začeli streljati skozi okno na pripadnike nasprotne gangstrske bande. Toda tako žrtve kot napadalci niso bili okoreli kriminalci, temveč golobradi fantje, od katerih jih večina nima še niti štirinajst let. Do tega divjega streljanja je prišlo v Washingtonu, končni obračun pa je pet ranjenih, med katerimi je tudi neka šestletna deklica, ki je bila tam slučajno prisotna. Policija je že aretirali tri od petih »eksekutorjev«. Washington velja za najbolj nasilno ameriško mesto, vendar pa se kljub temu nihče ne spominja podobnega primera. Obe mladoletniški bendi že nekaj časa ogrožata mir v ameriški prestolnici, področje njihovega »delovanja« pa je osredotočeno predvsem na eno od višjih srednjih šol. V bodočnosti Jugoslavije huda gospodarska kriza V srbski hribovski vasi Kremna je še pred iznajdbo letala živel kmet Tarabič, ki je prerokoval srbskim kraljem nesrečno usodo. Ker so se njegove prerokbe uresničile, je notranje ministrstvo tedanje srbske kraljevine odprlo poseben urad za Tarabičeve prerokbe. Tarabič s planine Tare je napovedal tudi tretjo svetovno vojno, ki naj bi se začela prav v Srbiji, natančneje nad njo. Največ žrtev bo v zraku in ognjeni možje bodo padali z neba, je srbski videc napovedal še v času volov, konj in kraljev. Svojim črnim prerokbam je Tarabič iz vasi Kremna dodal svetlejšo. Sprte balkanske narode bo spravil narod s severa. Kdo, kdaj, kako, tega ni povedal. Zanesljivo pa se ni zmotil pri napovedi, da se bodo balkanski narodi hudo sprli. Zdaj so zares sprti. Če ostanemo samo v jugoslovanskem prostoru, bi lahko našteli za debelo knjigo nesporazumov. Za državo, ki je sestavljena iz samih različnosti, to sicer ni nič nenavadnega, zadrega je v tem, da jih povezuje čedalje manj skupnih interesov. V Jugoslaviji se je vrhu vsega razmahnila trgovinska vojna. Že lani jo je začela Srbija, ko je uvedla bojkot slovenskega blaga, letos pa je še dodala protekcionistične dajatve na slovensko in hrvatsko trgovanje po Srbiji. Hrvatska zdaj vrača udarec. Uvaja celo takse na srbske počitniške hišice ter odpravlja dajatve na uvoz avtomobilov, tako da ogroža prodajo iz Crvene zastave. Gospodarske zaostritve se izredno hitro stopnjujejo. Javnost je pri tem razdvojena. Še zmeraj večina prebivalcev Jugoslavije, več kot polovica celo v Sloveniji in Hrvatski, podpira gospodarsko politiko Anteja Markoviča. Prav Ante Markovič pa je dobil v severozahodnem delu Jugoslavije oznako, da je federalist, kar se v Sloveniji in Hrvatski približuje žaljivki. Obenem pa večina ljudi v državi, če sodimo po mnenjskih raziskavah na primer, trdno verjame, da je slovenski plebiscit izključno stvar Slovenije, pri čemer ima večina Slovence na sumu, da se želijo nemudoma odcepiti. V takšni dvojnosti zavesti se je znašlo tudi dogajanje v jugoslovanskem glavnem mestu. Ves teden so sejali federalni organi, ki so se močno ukvarjali s slovenskim plebiscitom. Padale so bojevite besede, tako da je Slovence že zaskrbela usoda plebiscita. Toda na koncu je prevladovalo spoznanje, da je kakršnokoli poseganje v sam plebiscit hudo tvegano. Privedlo bi lahko do katastrofe, mednarodna javnost pa bi podprla Slovenijo. Zato so zvezni organi za zdaj krenili po drugačni poti. V jugoslovanski in mednarodni javnosti so v precejšnji meri ustvarili vtis, da je Slovenija pač ena izmed zveznih dežel, ki ima separatistične namere. Takšne politike seveda Evropa ne bo pripravljena podpreti, saj ji je veliko do stabilnih meja. Vsi zvezni organi so obenem odločno sklenili, da je potrebno do novega dogovora o usodi Jugoslavije dosledno spoštovati veljavno ureditev. Slišati je celo, da bo zvezna vlada takoj po božičnih praznikih predlagala zvezni skupščini, naj sprejme zakon, po katerem bo šel v zapor, kdor ne bi spoštoval količkaj pomembnih zveznih zakonov. Prejšnji teden so to uvedli za primere, ko pristojni državni uradnik v republiki ne bi odvedel v zvezni proračun federaciji pripadajočega denarja. Trenutno namreč nobena republika več ne vplačuje. Najbrž se bodo vsaj nekatere republike uprle takemu zakonu, prej ali slej pa se bodo morale pogoditi, koliko federacije še potrebujejo, dokler se ne sporazumejo o usodi države. Pri teh pogajanjih pa seveda želijo sodelovati tudi zvezni organi, čemur se odločno upira zlasti Slovenija, češ da so Jugoslavijo konstituirale republike, zato jo samo one lahko preurejajo. V političnih spopadih najbolj trpi gospodarstvo. Od sprva uspešno zastavljenega jugoslovanskega trga blaga, delovne sile, kapitala, storitev in tudi idej je ostalo le nekaj sledov. Zvezna vlada je do novega sporazuma o gospodarski politiki države ustavila prodajo deviz, češ da ji bodo sicer skopnele devizne rezerve. Republiške oblasti postopno oblikujejo svojo gospodarsko politiko, ki pa temelji na sami negotovosti. Vendar je že mogoče slutiti, kaj se vsaj za nekaj časa obeta državljanom čedalje bolj samostojnih republiških držav. Vsa znamenja kažejo, da bodo padale plače in vrednost dinarja, najbrž pa tudi javni izdatki, čeprav se vse republiške oblasti krčevito trudijo, da bi imele čimvečje državne proračune. Gospodarstveniki slikajo prihodnje leto v zelo temnih barvah, vendar so zdaj nacionalna čustva tako močna, da jih ljudje zvečine še ne slišijo. Vse pa kaže na to* da bo državno preurejanje Jugoslavije potekalo ob čedalje večji brezposelnosti, rastočih davkih in eksistencialnih stiskah. V takšnih razmerah pa lahko govorijo o prihodnosti na Balkanu, samo še preroki. BOŽO KOVAČ ☆ $ i > 'K ☆t> GOSTILNA IZHIOI Batič REPNIC 3 —Tel. 329178 r, ?^r v^ GOSTILNA PIZZERIA, TOBAKARNA Milič V BRlSClKI Tel. 327330 Ta Sl PEKARNA IN SLASClCARNA BUKAVEC PROSEK 160 Tel. 225220 A V 'i-C M : ; i ; ;t ' 1 ^ m m ; ' - ; M ;T M :a w '-1 .>•< >A > ' M M M M .>•< -1' 'A1' WTr7TTrTr7TTrTr7TTrTr7TTrTT7TTr7TTT'^ ) ^ i-T ;t ;T /a /--< ^ ; ■ M >-> >-' : { :A ^ >t ; ' j ■ : ; , . : . .^.. >-•. ; ' : 1 >- | ^ ;, /Al ' IS 7003 > • .*i iŠMoi" ^ 7W Društvena gostilna na Proseku [TT ■S? PROSEK 280 — Tel. 225137 se priporoča cenjenim gostom fr H n r i PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI $01- SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE David Antoni & C. PROSEK 551 m ru A’ 1 tf C;X. X,X‘X XO££~XZCJL :K:./CJl;::CX ix.::CX a..:;C J7,':7;S;' Tl 'X: Cvetličarna C' ADA -2a. ^/N PROSEK 551 i ■i RIBARNICA Chiatti Mcola PROSEK 1 Tel. 225225 ir I •°™»h TT kstsoi i W>1 ‘ ^ •o’««n yL, FOTO SEDMAK K,A PROSEK 131 Tel. 225394 Se priporoča! > rri\ ~ki "tri ■A i trti >ž .S Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 vošč/ vesele praznike .M. ^A.T^ LTT:Ž..TiJO.^„LTTA.LTV:L/Li^..M Tit TA\ Pl ^^ T T^ T I -K ☆ ☆ 'trt 'tri h 5 F ☆ POHIŠTVO Klasično Moderno Rustično CVETLIČARNA Nadja PROSEK 131 — Tel. 225450 vese/ božič in srečno novo leto K M '4 >T ) f M T-4 W >T ) C j-i A’ >^' >T T f S 's A A A A A A A A A A A A A A A /■ S n-t OB IZHODU IZ PREDORA NA AVTOCESTI PRI PROSEKU Tel. 225498 TRST WlhTTTTlTlTlTTTTrTTTTlTTTlTTTlTTriTTTTTTTTT7TTTnTTrTTl^Tr7T A r r A A ', A a /, A A '■ A A ', A A A A a A A A A A A ', » A /•■ .». A 7, A ■<. - A '. A ^4 A- T < I DROGERIJA IGRAČE Grazia PROSEK 154 ☆t ?W: k' ☆i 'TA A;fi izit ☆A ☆A Vsem cenjenim gostom Pl1! kOStdHJU naše trgovine z umetno obrtjo modnim nakitom in srebrnino voščimo vesel božič in srečno novo leto Hjjj&Ogn KRIŽ 168 pri TRSTU Wf TČ iv TT tr TT.TTTT ViVt^iiCki ':kCU TT TT TT '. ('i i '-A >T V( i ( rdi '.i TTV >T i('-i r\ > C \ ( 'A r\ i-T > ( ':-i. T-4 V. A, A A A A A A A A A A .*. A A A A A *' A '' A '. A .’ '. A '. A - A A '. .' ./■■-«' j jy H ■ij NOVA TRGOVINA DROGERIJA - PAPIRNICA - BIŽUTERIJA ST3; \ >c\ MARINA GIRIC PROSEK 114 rii n m vi m m >r r4 m k m k f m m f m f r< n i-; J4 ;~i a T V. '. A A A. A '. A A A .*. A '. A ', A ', A ', A ', A A A ', A A ■■ ■' '. A ' A < -.-' •/ S' • v* Ti rT ti ru' Tir dr rir ir rčr K Velika izbira lončnic vse leto tv- k OREL Srečko I Prosek Devinščina 6 Tel. (040) 225149 (V£ ril ■it H II VlTTT T IT TT T< 7 7 TTTTT TT14'iT K TnT TTTTTTK'iTiutiiKJKTT VAkCt in«« v TOBAKARNAIN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK Pj PROSEK 151 y .T PEKARNA - SLAŠČIČARNA Adelajde Hlartinuzzl PROSEK 138 Tel. 225257 $ S 'T? TT IVCiVCVT 'U TT W TT ITt-T TTm TTTTTTITTT TTTTTT 'T TTTT >T >t ------------------------------------------------------ Ti Brv it JESTVINE IA BOTTEGA del CARSO Paoletich & Cattarini PROSEK 152 iz ti GRADBENI - IZOLACIJSKI MATERIAL Železnina in les USSAI • iZ' (t iti A' Cvetličarna rz /e ea 4fr OTO rO F 'T- n§ riA Križ 9/a — Tel. 220368 P .rVT dostava na dom Križ 9 - Tel. (040) 220727 ■Jr itz ir tr ižtrtTiir tr tr iž triiriž t? TV tž strtriTtr iž iž trtrts-Kž triTrt? ižižišr&ižrit sTtrt? ižOriž ižtztr iTiAr-j? ☆ ; ' TRGOVINA, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA rii i Gustinčič KRIŽ 204 — Tel. 220349 5 ril PEKARNA SLAŠČIČARNA ii ? Peric KRIZ 35 i M s.n.c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIŽ 470/b - Tel. 220755 - 220779 f Trii ; Pogovor z novoizvoljenim predsednikom Borisom Siego gospodarski dopis iz Slovenije Za vse bolj kakovostno SDGZ Letnik 1958, diploma iz ekonomskih ved na tržaški univerzi, vodja znane tržaške trgovine na debelo in import-export Velox ter avtop-fevozniškega podjetja Intertrans, Boris Siega Je novi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. (Dosedanji predsednik Vito Svetina je bil na zadnjem očnem zboru izvoljen za predsednika njenega nadzornega odbora). Siegi smo ob izvolitvi na odgovorno mesto — prej je bil tajnik SDGZ postavili nekaj vprašanj. Pred očnimi zbori posameznih sekcij in zlasti pred plenarno skupščino se je poudarjalo, da je treba v strukture SDGZ vnesti nekaj svežih moči, da bi še organizacija lahko z večjim elanom spopadla z novimi nalogami... To je bilo tudi uresničeno , in sicer na vseh ravneh, od vodstva navzdol vse do operative. Lahko rečemo, da je prišlo pri SDGZ do znatnih kadrovskih in rekel bi celo generacijskih sprememb, saj so na primer vsi člani tržaškega predsedstva organizacije stari manj kot 50 let. Mnenja sem, da je bil zadnji občni zbor Uspešen tudi kar zadeva nove programske usmeritve, s katerimi se bomo morali spoprijeti y bližnji prihodnosti. Družba se namreč razvila, današnja stvarnost je kar močno različna od včerajšnje, na dan prihajajo nova mišljenja, nove zahteve, novi izzivi. Vseh teh problemov se mora naša organizacija lotevati s Prijemi višje kakovosti in s primerno razčlenjenimi operativnimi strukturami, ki naj ustrezajo različnim potrebam, ki se porajajo na Lržaškem, na Goriškem in v videmski pokra-imi. Na občnih zborih posameznih sekcij bDGZ so prišle na dan tudi nekatere speci-tlcne težave, s katerimi se je zadnje čase soočalo združenje. Kako namaravate ukre-Pati, da bi jih čim prej premostili? Da obstajajo tudi v okviru SDGZ nekatere težave, je povsem razumljivo, če pomislimo na raznolikost nalog, ki jih naša organizacija opravlja v korist slovenskih podjetnikov in v korist splošne gospodarske stvarnosti v deŽe-n Furlaniji-Julijski krajini, in na različne .varnosti, ki so značilne za tržaško, goriško m videmsko pokrajino, da ne omenjam novih a arnosti, ^1 nastajajo v neposrednem in bolj oddaljenem zaledju. Vendar gre pri tem le za Posledice določene krize rasti naše organiza-cbe, kar se konec koncev lahko šteje kot po-ritiven pojav. Kolikor mi je znano, šteje danes Slovensko deželno gospodarsko združenje v vseh reh Pokrajinah F-JK, v katerih živimo Slo-enci, okrog tisoč članov, medtem ko je slovenskih podjetnikov v deželi nekaj več. Predsednik SDGZ Boris Siega Ali pomeni kriza rasti tudi pristop novih članov v organizacijo? Delno nam nove naloge res nalaga tudi pristop vedno novih članov, in sicer ne le morda iz enostavnega razloga, ker se skupno število članov postopoma veča, kar zahteva ustrezno širjenje operativnih struktur, ampak predvsem iz razloga, da pristopajo tudi številni novi profili, ki jih ni mogoče enostavno uvrstiti v to ali ono »tradicionalno« sekcijo SDGZ. Zadnje čase se na primer vključujejo v naše vrste profesionalci, zdravniki, inženirji, arhitekti, finančni izvedenci... Tu bomo morali čim prej dobiti ustrezno rešitev, morda z ustanovitvijo še dodatnih sekcij. Kar zadeva same operativne strukture, pa postaja čedalje bolj očitno, da garnitura kakih 40 uslužbencev, kolikor jih SDGZ danes premore v Trstu, Gorici in Čedadu, ne zadostuje več zaradi naraščajočih nalog; te strukture bo treba po eni strani okrepiti, po drugi pa tudi reorganizirati v smislu, da bodo postali pokrajinski oddelki združenja samostojnejši ter da se bodo opredeljevali za operativne taktike, ki bodo pač bolje ustrezale krajevnim stvarnostim. Že od vsega začetka se je moralo SDGZ soočati s hudim problemom predstavništva, se pravi svoje prisotnosti v raznih odborih, ustanovah in telesih javnega značaja. Ta problem menda še vedno ni rešen... Ne, ni rešen. V številnih forumih smo sicer danes prisotni, tako denimo v tržaški pokrajinski gospodarski konzulti. Toda na deželni, na pokrajinskih in na občinskih ravneh smo še vedno zapostavljeni, zastopani pa nismo pretežno prav v tistih forumih, kjer se določajo smernice za nadaljnjo gospodarsko politiko in kjer se delijo finančne in druge pomoči. Izgovori so vedno eni in isti, da smo pač premalo reprezentativni, da nismo organizacija vsedržavnega značaja, itd. Naša prizadevanja, da bi bilo SDGZ prisotno v vseh gospodarsko pomembnih forumih, se bodo seveda nadaljevala, dokler ne bomo dosegli tega svojega cilja. Sicer pa moram reči, da SDGZ redno vzdržuje dobre stike s številnimi sorodnimi organizacijami v Italiji in v tujini. V tem okviru bi posebej omenil tesno sodelovanje zlasti z Gospodarsko zbornico Slovenije: njenega novega predsednika Tomaža Koširja smo pravkar povabili na obisk v naše kraje, da ga ppbliže seznanimo z gospodarsko problematiko slovenske manjšine v deželi Furla-niji-Julijski krajini. Novemu zakonu o razvoju obmejnih območij pripisujejo tukajšnji poslovni krogi velik pomen. Kako gleda nanj SDGZ? To je menda najpomembnejši gospodarski zakon v korist naših krajev odkar obstaja dežela Furlanija-Julijska krajina. To je velik izziv za vso deželo, za vse njene gospodarske strukture in v tem okviru tudi za Slovensko deželno gospodarsko združenje. Na sprejem tega izziva se moramo temeljito pripraviti in v kratkem bomo v ta namen v vodstvu združenja izdelali primeren načrt ter določili ustrezno strategijo. Že zdaj pa bi rad opozoril na nevarnost, da bi nas razni upravni in operativni krogi iz notranjosti z vso svojo kapitalno in organizacijsko težo spodrinili v povsem obroben položaj. Nekateri znaki, ki kažejo v to smer, so namreč že vidni. Nujno je, da vsi krajevni dejavniki, pa naj gre za pripadnike večine ali manjšine, skupno nastopimo z odločno zahtevo, da bomo mi, in ne kdo drug, imeli glavno besedo pri izvajanju norme, ki je bila izglasovana izrecno za nas. To je še poseben izziv tudi za SDGZ in prav v prepričanju, da bomo znali nanj pravočasno in pravilno odgovoriti, naj mi bo dovoljeno, da zaključim ta poseg z željo, naj bi bilo leto 1991 čim bolj uspešno za vse člane SDGZ in za vse gospodarstvenike sploh, ki se udejstvujejo v okviru naše manjšine na območju FJK. Pogovor zabeležil ELIO FORNAZARIČ Devalvacijski rešilni pas Vsa zadnja dogajanja kažejo, da gospodarski program Markovičeve vlade visi na nitki. Vse republike po vrsti zahtevajo od zvezne vlade, naj devalvira dinar, vlada pa trdi, da bi bilo to nespametno. Zahteve se stopnjujejo celo tako močno, da zdaj na Markoviča pritiska že kar samo predsedstvo države oziroma tisti, ki imajo v njem glavno besedo. Zahtevajo, da naj gospodarsko politiko prilagodi »na novo .nastalim razmeram« in z njo zagotovi predvsem, da gospodarstvo ne bo še vnaprej propadalo. Zahteve so v bistvu povsem enake, kot so jih imeli že pred letom, ko je Markovič razglasil, kaj namerava storiti. Tudi takrat so najglasnejši zahtevali gospodarsko rast, zdaj pa poleg rasti vsi zahtevajo tudi devalvacijo. Prav slednje bi moralo služiti kot dokaz, da z zahtevo po devalvaciji ni vse v redu. Devalvacijo namreč zahtevajo tako tisti, ki veliko izavažajo, kot oni, ki predvsem veliko uvažajo. Čemu taka zahteva? Skupen problem vseh podjetij je velikanska nelikvidnost. Podobno, kot zahtevajo denar zase podjetja od republik in pri tem izrabljajo najrazličnejše grožnje, tako zahtevajo republike denar tudi od zvezne vlade. Hočejo torej, da bi popustila denarna in posojilna restriktivnost, ki jo je vlada v jesenskem času močno povečala, ker so jo poletne izkušnje z ohlapno denarno politiko opomnile z dokaj močnim inflacijskim valom v septembru in oktobru. Devalvacija bi bilo sredstvo, s katerim se bi dalo prigrabiti več denarja, kajti povsem jasno je, da bi se zaradi devalvacije sprožili nekateri infacijski impulzi, s katerimi bi se dalo navidezno preskočiti zdajšnje finančne težave. Jasno se vidi, da vse republike poskušajo na ta način reševati svoje gospodarstvo (in svojo oblast). Zanimivo je, da enako ravnajo vsi, ne glede na to, kdo je na oblasti. Slovenija sicer skuša zastaviti svojo samostojno gospodarsko politiko in izoblikovati svoj gospodarski sistem, vendar je hkrati zaradi močne zvezanosti z državo in z zveznim finančnim sistemom na marsikaterem področju nemočna. Tudi iz nedavnega srečanja slovenskega in hrvške-ga vodstva se je dalo razbrati, da bo treba v nekakšnem prehodnem obdobju paziti, da ne bi povsem razpadel jugoslovanski finačni sistem, kajti razpad bi pomenil strašansko škodo. Kot je razbrati, naj bi v prehodnem obdobju zvezna vlada, če hoče dobiti slovensko in hrvaško podporo, vodila restriktivno denarno politiko, s katero bi skrbela za trden, a že devalviran dinar. Srbska stran hoče devalviran dinar zato, da bi lahko z njim pospešila gospodarsko rast. Zdi se torej, da si kljub strahovitim kritikam nekaterih delov zvezne gospodarske politike (precenjen dinar, restriktivnost), republike še ne upajo zrušiti Markoviča, ker bi to hkrati pomenilo, da bi se zamajal in podrl celoten gospodarski sistem. Nenavadno odmevno je bilo zaradi tega opozorilo ekonomistov s srečanja v Opatiji, kjer so dejali, da bi nepremišljena devalvacija v hipu podrla vse, kar je Markoviču uspelo zgraditi, in vrgla celotno jugoslovansko gospodarstvo v razmere, kakršne so bile pred 10 leti. Odpovedati se Markovičevemu programu, pa bi hkrati pomenilo, da bi bilo izgubljenih 10 milijard dolarjev, ki so bile vložene v gospodarski program konvertibilnega dinarja. Položaj je zelo zapleten: zaradi najrazličnejših vezi (domačih, mednarodnih...) vsak še ne more na svoje, skupaj pa se ne da skoraj ničesar več storiti. JOŽE PETROVČIČ Pod lestencem o se nahaja darilo, vredno 500 milijard o lir o - r' I. GOSPODINJSKA RAZSVETLJAVA - V Italiji se vsako leto kar 500 milijard lir izgubi v nič po krivdi nesmotrne uporabe sistemov za razsvetljevanje naših domov. Navada nameščanja svetilk in malih žarometov, ki »streljajo« nepotrebno svetlobo, grozi, da nam bo opešala vid in olajšala denarnice. Če letos nočemo plačati več od tistega, kar je potrebno, lahko začnemo uporabljati električno energijo na bolj racionalen način. Na primer tako, da se izogibamo lestencev z mnogimi žarnicami: 100-wattna žarnica nam daje enako močan snop svetlobe kot šest 25-wattnih žarnic, porabi pa za 33 odstotkov manj energije. Da bi imeli enako dobro razsvetljeno mizo, je bolje uporabiti 60-wattno žarnico, obrnjeno navzdol, kot navzgor usmerjeno 100-wattno žarnico. Če pa uporabimo kompaktne fluorescentne žarnice, bomo deležni prijetnega presenečenja: ne samo, ker te žarnice trajajo tudi do osemkrat dlje kot tradicionalne žarnice, ampak tudi zato, ker porabijo kar 80 odstotkov manj energije za isto svetlobno moč. In če pogledamo še malce dlje, bomo ugotovili, da inteligentna poraba preprečuje razsipavanje, ne zahteva denarja in niti odpovedovanja in je sploh najbolj ekonomski in čisti vir energije, ki ga poznamo. ENEL vlaga veliko sredstev za bolj učinkovite in čistejše elektrarne in v iskanje obnovljivih virov energije. Pri tem pa od vsega začetka skrbi za informacije in svetovanje o »inteligentni porabi« energije, kar opravlja njegovih več kot 600 za javnost odprtih uradov na vsem državnem ozemlju. Konec koncev lahko vsak izmed nas naredi veliko, dovolj je le malo dobre volje. Če bomo združili svoja prizadevanja, ne bo to od nas zahtevalo nobenega truda. INTELIGENTNA Zanimal° bi me preieti PoTobneišr brezplačne informacije o PORABA • ■ ■■■■ VfcIV I k inteligentni porabi, še posebej glede gospodinjske porabe. | PRIIMEK . ULICA. POSTNA ŠT. _ KRAJ---------- SPOL mEZ) žEZ STAROST -X 01/111 I PREDSTAVLJA NOV VIR ENERGIJE Izrezati, Izpolniti in poslati v zaprti ovojnici na naslov: I ENEL - »CONSUMO INTELIGENTE« Ul. G. B. Martini 3 - 00198 RIM ENEL ❖ Ste že naročili JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1991 pester, pog/ob/jen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro- in evropski makrokozmos. Bogato ilustriran. Str. 192. . NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1991 — M ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA z državnimi in verskimi prazniki v Italiji in Jugoslaviji; imena svetnikov, lunine mene, dolžine sončnih dni, naslovi slovenskih ustanov v tržaški, gor iški in videmski pokrajini. Str. 74. Fulvio Tomizza BENEŠKA DEDINJA izpod peresa priljubljenega avtorja Mladoporočencev z Ulice Rossetti je zgodovinski roman o koprskem grofu Gianrinaldu C ar liju in njegovi izvoljenki Pavlini, premožni in preudarni dedinji beneške rodbine Rubbi. Str. 208. Ferruccio Folkel RIŽARNA Taborišče pri Trstu Ferruccio FOlkel S Rižarna VRATA V SMRT Nacistično taborišče pri Trstu Spomenik državnega pomena o nacističnem taborišču pri Trstu je shranjen zdaj tudi v obsežni knjigi, ki jo je napisa/ tržaški Žid in obravnava žrtve in rablje tega časa v naših krajih. S fotografskim gradivom. Str. 192. Vitjan Sancin VELIKA KNJIGA O OLJKI Prvi s/o venski priročnik domačega strokovnjaka poglobljeno obravnava gojenje in razmnoževanje oljke, pogoje, nove tehnike in zaščito, obiranje in predelavo sadežev, lastnosti in uporabo olja, konzerviranje in vlaganje oljk. Knjiga je opremljena a številnimi risbami in barvnimi slikami. Str. 320. ■illpi -1 . Pokličite nas po telefonu 040/7796388 _ od 8. do 14, ure in knjige Vam bomo Cena zbirke samo 48.000 ■. | ; ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA LIR VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 120.000 LIR Adriano Biasutti: Letos smo imeli precej težav dosegli pa smo tudi veliko pozitivnih rezultatov Proti Siromašenju delavcev TRST — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti in njegov namestnik Gioacchino Francescutto sta včeraj sklicala že tradicionalno novoletno tiskovno konferenco, na kateri sta ob številni prisotnosti krajevnih oblasti Podala "zdravstveno stanje" naše dežele. Za našo deželo je bilo to leto, je dejal Biasutti, zelo pomembno. Z njim se zaključuje faza deželne politike, ki jo je F-JK načela leta .'84. Takrat je deželna uprava postavila temelje za gospodarski razvoj teh krajev. Vprašal se le za tem: ali je Dežela pri tem uspela? Biasuttijev odgovor je pozitiven. Us-Peli smo rešiti nekatere probleme, ki zadevajo rast naše dežele, je poudaril. Deželna uprava je s svojimi ukrepi premostila krizo v industrijskem sektorju, kakor je tudi zapolnila marsikatero vrzel v sektorju zaposlitev. V minulem letu so bili sprejeti važni načrti ' je še poudaril - ki zadevajo razvoj P-JK. Uvedene so bile tudi nekatere novosti, kot na primer agencija za delo, agencija za vprašanja goratih Predelov, pri čemer pa ne gre, kot je dejal sam predsednik Biasutti, zamolčati kakšen spodrsljaj, koj je bila na Primer zadeva Cogolo. Deželna uprava si je vsekakor prizadevala za utrditev gospodarskega sektorja; v tem okviru je predsednik Bia-sutti spregovoril tudi o problemu turizma, oziroma tržaške turistične ustanove, ki v zadnjih časih razburja du-nove na našem področju. Poudaril je, da si deželna uprava prizadeva za preureditev celotnega sektorja, zaradi če- POMOČ [SLOVENIJI j sar prihaja tudi do takih "lokalnih" polemik. Dober del svojega posega je predsednik deželne vlade posvetil mednarodni vlogi, ki jo je doslej opravljala naša dežela in pred katero se sedaj nahaja po korenitih spremembah v Evropi. V tem okviru je seveda poudaril vlogo delovne skupnosti Alpe-Jad-ran, v kateri ima Furlanija-Julijska krajina pomembno vlogo. Z zadovoljstvom je podčrtal, da je F-JK v tem zadnjem času prejela dve važni priznanji: zagotovila si je stalno prisotnost v posebnem odboru za proučevanje deželnih vprašanj v okviru Evropske skupnosti, poleg tega pa je prevzela "vodsto" italijanskega regionalizma in to ne zaradi kakšne politične izbire, ampak zaradi vloge in zaslug, ki si jih je F-JK v vseh teh letih pridobila na tem področju. S posebnim zadovoljstvom je predsednik deželne vlade podčrtal važnost pred nekaj dnevi odobrenega zakona za obmejna področja, ki odpira vrsto perspektiv za našo deželo. Orisal je prizadevanja, ki so se začela že leta '83, da bi parlament sprejel ta zakonski ukrep, obenem pa je nanizal vrsto odprtih vprašanj, ki zadevajo odnose med Deželo in Državo ter med F-JK in Evropsko skupnostjo. Z državno oblastjo je v prvi vrsti odprt spor glede finančne avtonomije, oziroma glede finančnega priliva, ki iz državnih blagajn priteka v deželne. Z Evropsko skupnostjo pa so v zadnjem času odprti nekateri "spori" glede normativov o industrijski politiki naše dežele in usmeritvami Evropske skupnosti. Adriano Biasutti je spregovoril tudi o »zdravstvenem stanju« deželne koalicije. Sedanja koalicija se še kar drži, je poudaril. Na deželni ravni, je poudaril in to pozneje potrdil tudi podpredsednik Francescutto, ni velikih problemov, le-ti pa se pojavljajo v nekaterih krajevnih upravah. V neformalnem pogovoru z novinarji je pozneje izjavil, da bo po dosedanji dolgoletni izkušnji kot predsednik deželne vlade startal na druge izkušnje; dejal je, da so potrebne zamenjave, sam pa bo startal za izvolitev v poslansko zbornico. Izrazil je tudi veliko zaskrbljenost nad vsem tem, kar se dogaja v Jugoslaviji. ALEKSANDER SIRK Prijetna božičnica Gl Vn0 besedo na prireditvi so seveda imeli otroci o^peter osnovi V četrtek zvečer so teij^tmano božičnico. S pomočjo Pravi St° na simpatičen način uprizorili (nar,* misvizijski program, s poročili ter j^pdovalca sta bila Marco Vespa Havai- Pructen), neposredno zvezo s hadehTi ier 50 dogajanj6 popestrile reklsTUcne domače plesalke, raznimi Prpnjpmmi vložki (od Tartufon che kaj p °n do potic Bauli) in še marsi-tieriavrf stava 5e sicer izvenela dokaj Priiral? • °, a zaradi tega mnogo bolj dokaj?0.m živBhno. Otroci so pokazali toniJ;nip igralsko sposobnost, kar je darila111 številna publika večkrat pou-Raf,« zasluženimi aplavzi. biia<1 ^.^teijica šole Živa Gruden je Predet lano zadovoljna z uspehom žičriir.; v®- »Veseli me, da se je na bo-Ijev -p z?ralo toliko staršev in prijate-bira 10 Je dokaz, da si naš center na-TremVt ljudmi zmeraj več simpatij. uPerie n° obiskuje osnovno šolo 36 (Foto W. Š.) tega bi opozoril, da so se tudi naši ljudje približali naši šoli in da jo sedaj res čutijo kot svojo. K temu je veliko prispevalo dejstvo, da je šola dvojezična. Sicer pa naše delovanje še zmeraj omejujejo nekateri problemi, predvsem pomanjkanje finančnih sredstev. Pred nedavnim smo s prispevkom Tržaške kreditne banke m prostovoljnimi prispevki naših ljudi kupili kombi. Vsem se prav iz srca zahvaljujemo, šaj smo z novim kombijem rešili problem prevoza naših šolarčkev. O pomenu špetrskega šolskega centra nam je Ferrucio Clavora povedal: »Dvojezični šolski center je velika pridobitev za benečansko skupnost. Po s|>ela. Pptfj^cdnik šolskega centra Pavel Pohv^9, nam ie izjavil: »Najprej bi rad njihov naše učiteljice in učitelja za tra jpvo delavnost. Uspeh našega cen-krat rvPtedvsem njihova zasluga. Več-rnerah rai° delati v nehvaležnih raz-dana?, a kljub vsemu, kot je dokazala g°jko ^5 predstava, je njihovo peda-0 delo izjemno uspešno. Poleg svoje naši voditelji vztrajali pri konceptu enojezične slovenske šole. Če bi že takrat dojeli izjemne potenciale dvojezičnega šolstva, bi bil danes špetrski center mnogo večji. Špetrski podžupan Pino Blasetig nam je povedal, aa občinska uprava zelo toplo spremlja rast dvojezične šole. »Dvojezični šolski center,« nam je dejal Blasetig, »je izjemna obogatitev kulturne podobe našega teritorija. Upajmo, da bodo državne oblasti kdaj prisluhnile potrebam te ustanove. Osebno menim, da bi morali status dvojezične šole urediti z novim zakonom o obmejnih področjih in zaščitnim zakonom za slovensko manjšino.« VVALTER ŠKERK Z včerajšnje tiskovne konference predsednika Dežele Biasuttija. (Foto M. Magajna) KOPER — Predsedstvo Obalnega sveta sindikatov Koper je sprejelo poziv oblasti, s katerim protestirajo proti sprejemanju zakonov (predvsem s področja delovnih razmerij), ki po mnenju obalnega sindikata samo še dodatno siromašijo življenje zaposlenih. Gre za zakone, ki jih oblast po eni strani ponuja kot rešitev trenutnih gospodarskih težav, vendar se socialne razmere še naprej slabšajo. »V vrsti ukrepov ne vidimo takih, ki bi zagotavljali varnost že tako minimalnih socialnih pravic, še manj pa takih, ki bi zagotavljala perspektivo, odpiranje novih delovnih mest, dolgoročnejšo socialno varnost in dvig življenjskega standarda,« so zapisali v svojem pozivu. In medtem ko je z ene strani slišati podatke o vse večji nezaposlenosti, o stečajih, neizplačanih osebnih dohodkih, itd., si obalni sindikati prizadevajo, da bi ohranili delovna mesta ter odpirali nova. VEČLETNI DEŽELNI PRORAČUN IN RAZVOJNI NAČRT ZA OBDOBJE 1991 - 1993 Za deželni razvoj nujno potreben preobrat TRILETNI PRORAČUN V ODSTOTKIH brez zneskov Vsedržavnega zdravstvenega sklada in stroškov poslovanja gospodarstvo in zaposlovanje 22,9% 5,6 kmetijstvo 7,9 industrija 3,6 obrt, kooperacija, politika dela 5,3 trgovina, turizem 0,5 ■ promet družbene dejavnosti 23% 6,3 zdravstvo 6,7 skrbstvo 4,8 izobraževanje in kultura 4,4 poklicno usposabljanje 0,4 ■ šport, prosti čas 0,41 izseljeništvo stanovanja 10% 10 stanovanja okolje in teritorij 12,4% 0,6 1 ozemeljsko načrtovanje 6,3 okolje 0,2 1 civilna zaščita 1,8 ■ gozdovi, parki, lov in ribolov 3,5 prometne povezave in pristanišča krajevne uprave 11,8% 11,8 UBHBBBBB krajevne uprave javni krajevni prevozi 7,9% 7,9 javni krajevni prevozi dodatna tekoča sredstva za zdravstvo 10,4% 10,4 dodatna tekoča sredstva za zdravstvo pravica do univerzitetnega študija 1,6% 1,6 ■ pravica do univerzitetnega študija Ob krčenju dohodkov točno določeni cilji za podporo proizvodnih in družbenih sektorjev v Furlaniji-Julijski krajini Gre za proračun v izrednih pogojih, ki naj predstavlja pomemben preobrat v finančni politiki Dežele Furlanije-Julijske krajine. Med tema dvema ekstremoma se je gibala tudi zelo obširna razprava - ki že tradicionalno ob koncu leta predstavlja višek političnega in upravnega delovanja dežele - tako znotraj deželnega odbora kot v okviru deželnega sveta. »Izredni« proračun je bil potreben, ker je Dežela kljub velikemu krčenju državnih sredstev (še posebej na zdravstvenem področju) in nekaterim nepredvidenim izdatkom želela vztrajati pri nekaterih prioritetnih izbirah za obnovo, preporod in podporo proizvodnih sektorjev, pri tem pa ni pozabila niti družbenega sektorja in področja krajevnih ustanov, ki so s politiko decentralizacije mnogo bolj obremenjene s soupravljanjem nekaterih področij, med katerimi so na prvem mestu socialne storitve. Pri vsem tem pa prihaja tudi do pomembnega preobrata, saj Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina na severovzhodu države opravlja zdaj že utrjeno vlogo povezovalca s Srednjo in Vzhodno Evropo, pri čemer se je ta vloga še okrepila z obetajočimi perspektivami v zadnjem letu zaradi padca režimov realnega socializma in njihovega odpiranja tržnemu gospodarstvu. Ker se zavedamo, da so razvoj in možnosti zaposlovanja na tem področju deloma odvisni tudi od sposobnosti, da se izkoristijo vse možnosti, ki jih ta nova mednarodna klima ponuja, je Dežela morala prilagoditi triletni predračun in razvojni načrt za čas od 1991 do 1993 tako, da bi na eni strani zagotovila izvrševanje obveznosti na notranjem področju in nadaljevala s prizadevanji za izboljšanje »kvalitete življenja«, po drugi strani pa naj bi okrepila svoje strukture (od proizvodnih pa do cestnih povezav), da bi tako na najboljši način izkoristila ta »evropski izziv«, ki se najbrž ne bo več ponovil. Ob vsem tem pa je prav na polovici razprave o deželnem proračunu in razvojnem načrtu v deželnem svetu prišla tudi novica o dokončni odobritvi zakona za obmejna področja, ki predstavlja izredno pomembno podporo političnemu in gospodarskemu uveljavljanju Furlanije-Julijske krajine na mednarodnem prizorišču in še posebej v Vzhodni Evropi. S svojo več kot dvajsetletno dejavnostjo, ki jo je zdaj uradno priznala tudi Država, in s pomočjo tega zakonskega in finančnega instrumenta se Dežela pripravlja, da postane pravo evropsko križišče na pol poti med Barcelono in Budimpešto in na sredini osi sever-jug med novo združeno Nemčijo in sredozemskim področjem. V tem finančnem okviru in v teh evropskih perspektivah je Dežela pripravila svoje najpomembnejše finančne in programske dokumente. Predvsem je z deželnimi sredstvi v višini skoraj 900 milijard zagotovila nadaljnje financiranje že začetih posegov - za katere pa so črtali državna sredstva - na področju zdravstva, socialnega skrbstva, javnih prevozov, kmetijstva in gozdarstva. Samo za zdravstvo je Dežela sprejela obveznosti za skoraj 400 milijard v naslednjih treh letih. V ta namen naj omenimo podatek, ki dokazuje pravilnost in pametnost deželnih izbir: pred sedmimi leti, leta 1983, so stroški za zdravstvo v Furlaniji-Julijski krajini na prebivalca presegali za 24 od- stotkov poprečne stroške v državi; zahvaljujoč doslednemu izvajanju deželnega zdravstvenega načrta se je ta razkorak letos zmanjšal na sama 2,5 odstotka. Dežela se je tudi odločila, da z lastnimi sredstvi podpre investicije na področju decentralizacije in na podlagi »programskih dogbvorov« med Deželo in krajevnimi upravami v triletju zagotovi 426 milijard lir. Vzporedno s tem bo podprla tudi organske programe v pomembnih sektorjih, kot so na primer zaščita tal, načrt za socialno skrbstvo, poklicno usposabljanje, aktivna politika zaposlovanja, znanstveno raziskovanje in - ob upoštevanju direktiv ES - industrija, obrt in kmetijstvo. Med najpomembnejše izbire lahko prištevamo tudi formiranje nekakšnega finančnega sklada (tudi s pomočjo posojil) za nove pobude v višini 1.300 milijard lir v naslednjih treh letih. Ta sredstva naj bi bila predvsem preko krajevnih uprav namenjena za zaščito okolja, za stanovanjske gradnje, socialno skrbstvo in ugodnejša posojila za podporo najrazličnejših gospodarskih sektorjev. Pripravil Urad za tisk in stike z javnostjo Dežele MMI FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE £i 'S<\ A V'7 oijdu -V'; . kiisui b-'<*' Kiii«»![Vxr ---------------- -- ---------------------1--1 ^^ 'imnmR'7 '"i IH POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA K Z ir- -7i-ir—7mima \ni*,s, >» DELAVNICA $ > T<' *☆ ☆ y; ☆f: P- M ☆ jif-L 14' ¥, K S S DAMEV H ^ H >■' ,’•» ‘--i •■', ; ,v -y—A.. '.A., tA, A-., 5: 4 ti Lf MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ s. d. f. OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 213574 (pri openskem tramvaju) V? 5? OL h( v v ”Gastronomia OpicInau R rt piščanci, pizze, tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 > H Ttl TRGOVINA JESTVIN v ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE Narodna 42 Tel. 211026 i x A -n T v Vi ☆ ■iti %rv> ☆7 V'r©' ;v; A § rv v ^C- TV.- vVT3\T žVo, ^oC- rV BZ47D05 P X"- “ “ “ 1 B47HS«ft x ' l RESTAVRACIJA - HOTEL DANEU c /H V 7 A' t; 7TT OPČINE - Narodna ul. 194 iri iri 7 7 USNJENA GALANTERIJA TORBICE ROKAVICE OPČINE Proseška ul. 18 Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opčinah« ŽENSKA IN MOŠKA OBUTEV ik t: JČ '7L77..JH 77 7 1L /7 ^ -/A t ☆7 ☆r ☆7 Ttt L ru FRIZERSKI SALON LXl,; H V' MAJDA OPČINE Proseška ul. 20 Tel. 211359 i. .o Vi :-V nL r >7 ■ rfT* A/r ril-rTr e Vi DROGERIJA PARFUMERIJA V IVAN ŠKABAR ti L VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje — kozmetičnih in higienskih preparatov — čistilnih sredstev — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 (pri cerkvi) Tel. (040)211552 MANUFAKTURA PODOBNIK Ul. del Salici 1 - Tel. 211090 OPČINE n ik r te vr- te ☆ tč [ni trt, H K.\ xV ,n' in' n\ J < J ( ' 7 1^ ',>a' k\. K 1 C IT Ti4 H’ >7 T-( 1 č X lA 'H' >T >T T ( IT 'H' 'i-i' >7 b( V< T-V -'V -Či---A - -'^ A ''•.^ A . '1 --.■'■ 7. A...A.. A /, . A ,A * A A * .< A » A t. A /, A a A A A /■ A A A _.\ v iiiTiiii E 71.4i 7r 'A 1 47 H V ■ h v*' ^ v v'' r T 1 s DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 - T) MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne V PAPIRNICA - VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 rose/ vsem odjemalcem vese/ božič in srečno 1991 i f ni rt 77 frl -A K1 Vi ir ij uti ..t/ it t te te te % Vi jrJ -1 t If r >r; J ■ 7 •7 r 7 7 V’:'J7 i--: ■ — ; A m;":,';-« ^7' L, 7Tj'" ^ 1 ^ ^ ^ ^ ' " ~ ' * " * * ~ ' 1 K^Bisire' ni Vi r r icjuHiH ^a^kdjc' 77 r r tet £ 7 v BAR >Kanarin< vožč/ vsem vese/ božič OPČINE - Narodna ul. 154 - Tel. 212147 te te 4te te i Tl 17 rtV BUFFET - PIZZERIA »DA REVO« rv KOSILA - VEČERJE - PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER OPČINE — Narodna ul. 65 - Tel. 213821 K M >A -K i '■ ■ A t' A -S '■ tv i K r te trgovina Čevljev . dOdolan OPČINE - Narodna ulica 28 - Tel. (040) 212136 ni •77 rt Vtt /77 i'7r 77r n7 77 H KOZMETIKA 90 ir H 711> 77 7> 7> tr Y> t> tir 7V tir 77 ter U47Wn01 L, BZ47BISK04A L ☆7 Tn ☆i ☆7 7/7 '77 7/7 ☆7 TJ w ^r ir irrr rn no TrTrrr "«• rr ir rrTT t? TrrrTrimrrr T/ro-Trmrt Ft AT ti >4 /H a-T ni Jv-a >v /te T4 /h Al >4 /--x 7- $ >4 »ni ^ < Tv F* n,» /■ A 'v ,*•■ L ,S A A ^ A '. ■'■ A /, a / ,' •'. - ' ,' r ' A -■•'■ •/ S' te PIZZERIA - BAR - GOSTILNA VETO . Peč na drva DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne Proseška ulica 35 -Tel. 040-211629 - OPČINE OPČINE - Narodna ul. 118 Tel. 212061 Vošči vsem strankam vesele praznike ob torkih zaprto te rt 7r5 rt rt 7~i 77 •77 77 7/1 rt .ter1 TRGOVINA JESTVIN ■S DESPAR 7- ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 63/1 Tel. 212197 GOSTILNA—BAR >MAX< OPČINE Narodna ul. 43 terLn-7771--TrtTTTT-TTTTTITTVtetTT? 771177777 TTT7777rr 17" m r : • : — A 1 : ---1^774 --------------------------------------—----i----- 7 OTROŠKA KONFEKCIJA »Časa del bambino« Alma OPČINE Narodna ul. 134 - Tel. 212114 rte VV te te 7^ v ^ ^ ^r.r, v ^ ELEKTROINŠTALACIJE Antoni Sergio OPČINE - Ul. Biancospino 24 - Tel. 212954 NAČRTOVANJE IN NAMESTITEV ELEKTRIČNIH NAPRAV V CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE ☆7 7'7 7,-7 TJ tn i77 PODJETJE Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA MATER1ALA-LESA-IZ0LACUSKEGA NATERIALA-ŽELEZNINE IN DRUGEGA!) OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 77 /7r 77 rt N rt rt /77 GOSPODINJSKI STROJI - RADIO TV - ELEKTRIČNI MATERIAL MALALAN LAURA OPČINE Narodna ul. 128/1 - Tel. 211189 /77 7n 77'v ? ftj rti 'Tn ’PIZZERIA A.MIY AL (AVIIVOA OPČINE - Proseška ul. 44 - Tel. 212067 Vošči vsem strankam vese! božič in srečno novo leto OBVEŠČA, DA BO OBRAT ZAPRT OD 24.12.1990 DO 3.1.1991 ttt7TrtJt7t7t7t-rT7t7t7t7trt7T7TJt7ttTt-r7ri7t7T7t7t7t7trtrtrtTJt7t-rT7t7t7t't7trt-7rtTt7t7tVH?trtVTrrTT7rTrr7T7rTTT77Tnrt777tT777rnr-/7H-nHTr^-/yTTT7te I 7W' : IZ47I4II8J U'V UA " l247tSI ' ---------------------------V' ☆7 77 ☆1 T7 ti tr tte ■ HOTEL - RESTAVRACIJA Valeria 77 /7 rt rV vošči vsem vese! božič OPČINE - Narodna ul. 156 - Tel. 211204 rte rt ☆ 111 TTTrTr t> ti 11? trt- 7r 77 tT TTt>7r7r Vr tT T77rT>77 T7777r -/7771 tli ““k t te AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani želi svojim odjemalcem in prijateljem vesel božič OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711 te d rt Pekarna C0K - KRIŽNIC Opčine — Narodna ul. 57 Tn 77 rt tel te nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha te tel te te te y 77 Mn ADRIATRANS S.r.l. Zadružna organizacija avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 Z glasovi Napredne liste in ob vzdržanju SSk Repentabrska skupščina odobrila proračun 1991 Na zadnji letošnji seji repentabrske-ga občinskega sveta so v četrtek odobrili proračun za prihodnje leto in triletni programski načrt, resolucijo o Položaju slovenske narodnostne skupnosti in so ustanovili socialno službo za oskrbo na domu. Proračun za finančno leto 1991 predvideva približno za milijardo lir investicij na podlagi razpoložljivosti raznih Prispevkov in posojil. Zupan Pavel Colja je naglasil, da spričo krčenja javnih financ postaja vse težja naloga upraviteljev. Za tekoče izdatke je vknjiženih 864 milijonov lir, od katerih bo le 53,5 odst. prispevala država, katere dotacija se iz leta v leto bolj krči. Največ stroškov (53 odst.) bo za osebje, vse ostale postavke pa bodo ysebinsko ostale neokrnjene. Zaenkrat je zaradi višje sile zamrznjena napeljava metanskega omrežja, ki pa ostaja osnovni programski cilj uprave v tej JUandatni dobi. Proračun je bil odobren z glasovi Napredne liste, medtem ko se je Slovenska skupnost vzdržala. Na predlog SSk je bila na predhodnem sestanku izdelana in na svetu soglasno odobrena skupna resolucija, ki obravnava vprašanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ker za odobritev zaščitnega zakona za Slovence je skrajno počasen in pomanjkanje javnega zakonskega normativa povzroča politične špekulacije. Ena takih potez je tudi pismo devin-sko-nabrežinskega župana italijanskemu notranjemu ministru, s katerim ga vprašuje za možnost uvedbe tudi iz- ključno italijanskih osebnih izkaznic poleg dvojezičnih. Ker so dvojezične osebne izkaznice demokratičen odraz in priznanje zgodovinske prisotnosti dveh narodov na posameznih občinskih območjih, in ker je 45 let stara in ustaljena demokratična praksa v štirih občinah tržaške pokrajine, repentabr-ski občinski svet zavrača vse poskuse okrnitve že ustaljene stopnje sožitja ter pridobljenih pravic slovenske narodnostne skupnosti ter zahteva, da parlament čimprej odobri pravičen zakon za zaščito, ki bo zadovoljil potrebe Slovencev in njih upravičena pričakovanja. V četrtek so tudi ustanovili službo za oskrbo ostarelih in invalidov na domu in odobrili zadevni pravilnik. Službo so dodelili v zakup slovenski ustanovi Zadružnemu centru za socialno dejavnost. V otvoritvenem posegu je župan poročal o sklepih na pokrajinskem antifašističnem odboru v zvezi z nezaslišanimi trditvami neofašističnega veljaka Pisanoja o Rižarni. Občinski svet je avtoriziral upravo, da pripravi in odpošlje ostro resolucijo. Govor je bil tudi o konzorciju za tovorno postajališče pri Fernetičih , za predsednika katerega je bil pred kratkim izvoljen prav repentabrski župan Colja. Osnovni nalogi bosta omejevanje onesnaževanja in novih gradenj. Svetovalca SSk sta postavila vprašanja v zvezi z regulacijskim načrtom, nezadostno razsvetljavo na Tabru in visoko ceno Danes v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah Božični koncert z novimi orglami Nocoj, ob 19. uri, bo v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah veliko slavje. V cerkev so se namreč vrnile orgle, ki so jih dali pred več kot letom dni v popravilo podjetju La Bachiana iz Padove in za kritje katerih so dali svoje prispevke vsi verniki v Barkovljah, pa tudi mešani pevski zbor Milan Pertot je namenil izkupiček raznih svojih nastopov temu namenu. Orgle, ki so bile po vsej verjetnosti in po zbranih podatkih, izdelane v času od leta 1905 do 1906, so imele v originalu 11 registrov. Sedaj, po opravljenih restavracijskih delih, so orgle povečane in razširjene tako, da imajo kar 26 registrov in okrog 1500 piščali, kar pomeni, nam je povedala glasbena pedagoginja in priznana zborovodkinja domačega zbora, Aleksandra Pertot, da so sedaj to koncertne elektronske orgle, ki bodo omogočale izvajanje tudi zelo zahtevnih koncertnih nastopov. »Orgle so velika pridobitev za cerkev, za Barkov-Ije, pa tudi za našo slovensko skupnost, ki tu živi,« je še poudarila Pertotova, »saj bomo lahko načrtovali nastope, ki jih stare orgle niso dovoljevale.« Nocojšnji program večera je že pripravljen tako, da se bo obnovljeni inštrument, ob sodelovanju solistov in zbora, predstavil v vsej svoji zmogljivosti. Kot solisti bodo na večeru nastopili: organista Andrej Pegan in Beatrice Zonta, Aleksandra Pertot, kot sopranistka in violinistka, Giuliano Pelicon kot baritonist, David Žerjal kot violinist in Peter Filipčič kot čelist. Izvajali bodo več skladb vokalno instrumentalne komorne glasbe za duo in trio. Na koncu večera bo nastopil tudi mešani pevski zbor Milan Pertot, ki bo, pod vodstvom svoje zborovodkinje Aleksandre Pertot, zapel Vrabčevo Mašo sv. Antona za zbor in orgle (pri orglah Andrej Pegan). Celotni večer bodo pevci in solisti izvajali ob topli svetlobi sveč, kar bo dajalo prireditvi še poseben čar. Organizatorji vabijo na čim večjo udeležbo. (N. L.) V Zagradcu v prijateljskem vzdušju Srečanje članov GS Kmečke zveze ^ | ^ Pred dnevi je bilo na kmečkoturističnem posestvu Pepka Miliča v Zagradcu že tradicionalno srečanje članov Glavnega sveta Kmečke zveze za izmenjavo novoletnih voščil. Srečanja so se kot gostje udeležili tudi novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. agr. Leo Frelih, predsednik SKGZ Klavdij Palčič in bivši načelnik Opazovalnice za rastlinske bolezni dr. Bruno Milio, kateremu je ob odhodu v pokoj predsednik KZ Alfonz Guštin v zahvalo za dolgoletno sodelovanje izročil priložnostno darilo. Zbrane je najprej nagovoril predsednik KZ Guštin, spregovorili pa so tudi gostje in se dotaknili še zlasti za matične Slovence in tudi za zamejce aktualnih vprašanj. Srečanje je potekalo v iskrenem prijateljskem razpoloženju in z voščilom za uspešno delo in lepšo prihodnost. (Foto Magajna) Na občnem zboru KD Primorec poudarek na pomanjkanju ustreznih prostorov Čakanje na dograditev novega doma omejilo kulturno delovanje v Trebčah V četrtek zvečer je imelo SKD Primorec iz Trebč svoj redni občni zbor. Ker je ljudski dom v vasi še vedno v fRadnji in nima društvo tako svojega sedeža, so se člani zbrali v osnovni šoli P. Tomažič, kjer poteka tudi sicer v eni izmed učilnic vse društveno delovanje. Dnevni red zbora je obsegal branje zapisnikov od zadnjega občnega zbora, ki je bil 14. maja 1987 še v starem Jjudskem domu, poročilo predsednika Bruna Kralja, tajnice Tatjane Milkovič in blagajnika Ladija Corettija. Vsa poročila so predvsem obravnavala problem gradnje hovega doma, ki bi omogočil društvu večjo dejavnost, pri-rejanje raznih nastopov in prireditev in organizacijo raznih gostovanj drugih društev. Čeprav potekajo obnovitvena dela po načrtih, ni dom še dograjen. Izraženo je bilo sploš-n° upanje, da bo do tega prišlo v novem letu, ko naj bi ga s Primerno slovesnostjo tudi odprli. Gradbena dela je prevze-0 Podjetje Zecchin, ki je staro zgradbo v celoti podrlo in da istem prostoru začelo s postavljanjem novega doma, ki P° prav gotovo funkcionalen in bo odgovarjal kriterijem za Rajanje tistih dejavnosti, o katerih je bilo govora na obenem zboru, o podrobnejšem načrtu pa se bodo člani še Pogovorili v začetku novega leta. Predsedniško poročilo je predstavljalo strnjen pregled delovanja društva od zadnjega občnega zbora do danes. Nakazane so bile razne pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, govora pa je bilo tudi o pevskem zboru Primorec ' Tabor in o godbi na pihala, ki sta se osamosvojila, čeprav ostajata še vedno v sklopu domačega društva. Govor je bil tudi o skupini mladih, ki so pokazali veliko smisla za razne iniciative in jih bo treba v bodoče še bolj navezati na društveno dejavnost. To, da društvo nima svojega sedeža, je bila, po mnenju predsednika Kralja, največja ovira, da ni bilo v zadnjem času več prireditev v vasi. Obširno poročilo je imela tajnica Milkovičeva, ki je podala pregled raznih nastopov in prireditev od zadnjega občnega zbora do danes in delovanje odbora, ki se je redno sestajal v domači šoli. Med prireditvami v letu 1987 je posebej omenila revijo "Pesem ne pozna meja", na kateri so nastopili zbori iz treh obmejnih dežel. Naštela je številne nastope pevskega zbora, likovno razstavo, sejem knjige in obnovitev starega običaja - koledovanje v Trebčah in pri Banih. V lanskem letu je društvo priredilo otroško pustno rajanje, Prešernovo proslavo in prireditev za dan žena. Letos so omenjene prireditve ponovili. Razen tega pa je društvo, skupno z vsemi vaščani, organiziralo v juliju prvi vaški praznik, katerega izkupiček so namenili kritju stroškov za obnovo doma. Član odbora Mario Collerig, ki skrbi v društvu za vse, kar zadeva gradnjo doma, je tudi podal svoje poročilo, kjer je še posebej omenil tiste, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki omogočili, da se gradbena dela nadaljujejo. Občnemu zboru je prinesel pozdrave tudi predstavnik zbora Primorec-Tabor, ki je tudi povedal nekaj o programih zbora in o bodočih nastopih na raznih prireditvah in tekmovanjih. Na občnem zboru tokrat ni bilo volitev, zato je ostala sestava odbora nespremenjena, (ni) Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Monteshell Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 Chevron Nabrežje N. Sauro 14 APi UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP . Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) črpalke na avtocestah (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) Kam po bencin V torek, 25. t. m., bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP , D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1/ Devin-Nabrežina 129 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Kam po bencin V sredo, 26. t. m., bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Žavlje (Milje) Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 CHEVRON Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi Elisi SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) MODEOI/2 Vesele pravnike voščita svojim klientom Suzana in Nevenka TRST — Ul. SS. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573 romaoi/3 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI TRST - Ul. Teatro Romano 9/2 - Tel. 60514 S. Servis P. Profesionalnost Q. Kvaliteta R> Prihranek 5 LET GARANCIJE za elektrogospo-dinjske stroje ZOPPAS in pri pralnih strojih ZOPPAS 10 let za boben in košaro. ZOPPAS jih naredi neuničljive. BODITE SODOBNI, ŽIVITE ORGANIZIRANO in preizkusite udobje prejemanja naslovov ustreznih partnerjev za zakon ali prijateljstvo NA DOM! Pošljite le NASLOV in prejeli boste vse podatke o delovanju oz. TEL. ST. in čas ko želite, da vas pokličemo. SVETOVALNICA FORTUNA - P.P. 348, P. 61101 Ljubljana. Castiglioni obutve Korzo U. Saba 2 - Tel. 764007 TRST Korzo del Popolo 9 - Tel. 72590 TRŽIČ ODPRTO VSAK PONEDELJEK V DECEMBRU Nakupovalna mrzlica v mestu, dolge vrste in zastoji na mejnih prehodih Prometna paraliza na Krasu Že letos poleti se je izkazalo, da tržaška pokrajina slabo prenese naval avtomobilov, ki se preko naših krajev pomikajo proti Jugoslaviji. Sedaj, ko nam božični prazniki trkajo na duri, je cestno omrežje, ki obdaja Trst, ponovno klonilo pred nenavadnim pritiskom prometa. Že v noči na soboto so bile Opčine »razpolovljeno« mestece. Od križišča z državno cesto št. 202 do mejnega prehoda na Fernetičih se je vila kolona vozil. Največ jih je bilo z evidenčno tablico kakega švicarskega mesta, saj so najbolj otipljiva sestavina tokratnega eksodusa prav Jugoslovani, ki delajo v tujini. Iz Švice in Nemčije v Jugoslavijo pa je najbolj ugodna pot prav tista, ki pelje preko Peska, Fernetičev, Bazovice in Škofij. Tisočim, ki se vračajo domov ob božiču, pa je treba prišteti še nič koliko domačinov in italijanskih državljanov, ki so se odločili za nekajdnevni oddih v sosednji republiki, ter na desetine tovornjakov in avtobusov. Na izstopni postaji pri Moščenicah je bilo nekaj zastojev, gost promet pa so beležili tudi v smeri proti smučarskih središčih naše dežele. Že v zgodnjih jutranjih urah so se podali na pot, tako da niso našli večjih težav na poti. Dežurni na postaji prometne policije mejnega prehoda pri Fernetičih nam je včeraj popoldan povedal, da so na jugoslovanskem delu prehoda odprli kar pet okenc, kolone vozil pa se premikajo izredno počasi. Policijski agent nam je tudi povedal, da so se jugoslovanski finančni stražniki odločili za stroge preglede vozil, to odločitev pa menda dosledno izvajajo. Zastoji se vsekakor kopičijo, tako da so morali priskočiti na pomoč tudi agenti letečega oddelka in karabinjeri, ki pa so lahko le nadzorovali promet in skušali, kjer je bilo mogoče, preusmeriti vozila na »alternativne« mejne prehode. Sicer pa je treba priznati, da je bilo iskanje alternativ povsem brezupno in največkrat neplodno. Kolona vozil se je vila od openskega križišča vse do postaje gasilcev. Državna cesta št. 58 je bila le ena sama nepremična vrsta, avtomobilisti, ki so si zadali cilj, da bodo izkoristili avtocesto za Ljubljano, pa so se znašli - v koloni - pod Repentabrom. Tudi v Bazovici so se poznali sledovi težav, ki so jih imeli na mejnih prehodih. Na Pesku so bile nočne ure še najmanj ugodne. Dolgo vrsto avtomobilov si je bilo mogoče ogledati že pred Bazovico. Ob sedmi uri zjutraj so nekateri srečneži ugotovili, da je bilo na Pesku le kakih 200 metrov vrste. Premirje pa je bilo izredno kratkotrajno, saj so z Opčin preusmerili promet prav na Pesek in to tudi po notranjih cesti za Bazovico. Tako je bil približno ob 10. uri zjutraj promet ustavljen že pri pokopališču. Nič manj zapleten pa ni bil popoldan v mestu. Domačim kupcem so se pridružili še jugoslovanski, praznično razpoložena druščina pa je navalila na trgovine. Tudi v tem primeru pa velja vsekakor zabeležiti težave, ki jih je nakupovalna mrzlica povzročila prometu. Kdor je iz previdnosti izbral odrešilno varianto nove hitre ceste, ki povezuje industrijsko cono z mestom, je le delno rešil problem prometa. Že na Nabrežjih ga je »objela« kolona vozil, iz katere ni bilo nikakršne rešitve. Kot so s presenečenjem ugotovili nekateri trgovci pa so se prav jugoslovanski kupci najprej znašli. Svoje avtomobile so parkirali v predmestju, nato pa so se podali v središče z linijskim avtobusom. Vsi, ki so kakorkoli prestali preizkušnjo in jim je končno uspelo priti do trgovin, pa so se morali predati usodi »predbožičnega kupca«. V trgovinah je vse živo. Pred veleblagovnicami se kar gnete ljudi, tako da so morali ponekod urejevati tudi promet peščev. Mesto je bilo sicer ob opoldanskem zaprtju trgovin neobičajno prazno, občutek praznine pa je trajal le do 16. ure. Nekaj dodatnih težav je povzročil tudi sejem v Drevoredu 20. septembra, kjer se je včeraj popoldan nabralo nič koliko radovednežev. V sklop težav in zastojev pa spada tudi nekaj prijetnih presenečenj. Tako na primer vrsta staršev in otrok pred kinodvorano Excelsior, kjer vrtijo Dis-neyevo risanko o morski deklici. Opence najbrž prav malo veseli pogled na kolone avtomobilov, tovornjakov in avtobusov, ki so nekajkrat letno stalna in nezaželena komponenta njihovega življenja. Tudi v tem predbožičnem času, ko se vrstijo povratki jugoslovanskih državljanov, ki delajo v tujini, in Tržačanov, ki se odpravljajo na počitnice, je fotograf ujel utrinek vse prej kot razveseljive gneče na openski glavni cesti (Foto Križmančič) Aktualna razprava na Opčinah na pobudo Knjižnice P. Tomažič Ali bo park res ščitil Kras? Knjižnica Finko Tomažič in tovariši je organizirala v petek zvečer v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah javno debato z naslovom »Je kraš-ki park res zaščita Krasa in njegovega človeka?« O tej zanimivi temi so razpravljali deželni svetovalec KPI ter zgoniški župan Miloš Budin, deželni svetovalec zelenih golobice Andrea Wehrenfennig ter član pokrajinskega vodstva SSk odvetnik Jože Škerk. Debato je vodila Stanka Hrovatin. Budin je menil, da moramo Slovenci o tej temi čimbolj javno in iskreno razpravljati, brez nepotrebnih slepomišenj, saj si o tem vprašanju nismo enotni. Budin je razložil, da je Kras za našo manjšino izjemne važnosti, ker se na tem prostoru lahko Slovenci družbeno polnopravno uveljavimo. To pa predvsem preko občin, s katerimi naša manjšina lahko upravlja svoj prostor. V preteklosti so bili razni načrti za ustanovitev parka, ki jih je predstavila »mestna« oblast, samo pretveza, da bi občinam odvzeli čimveč politične moči. Kljub temu - je razlagal Budin -je zaščita naravne in antropološke podobe Krasa nujno potrebna. Zaradi tega bi bilo najbolje, če bi kraški park upravljala Kraška gorska skupnost, ki je sama izraz kraških občin ter kraške-ga prebivalstva. Za upravljanje parka pa bi morala Dežela zagotoviti primerna finančna ter organizacijska sredstva KGS. Tem mislim je delno pritegnil odvetnik Škerk, ki je poudaril, da bi novi zakon o kraškem parku, ki ga pripravlja deželni odbornik Carbone, bistveno omejil oblast slovenske manjšine na njenem zgodovinskem teritoriju. Ta zakon pa bi poleg tega močno prizadel tradicionalne gospodarske dejavnosti na Krasu. Škerk je soglašal, da bi morala morebitni kraški park upravljati KGS. Dežela pa bi morala nameniti potrebna finančna sredstva, da bi Kras ohranil svojo zgodovinsko podobo. Slovenščina pa bi morala pri upravljanju parka imeti enakopraven status kot italijanščina. VVehrenfennig se ni strinjal s stališčem, da bi morala Kraški park upravljati KGS. Zeleni so predlagali, da bi morala Dežela za upravljanje parka ustanoviti posebno ustanovo, kjer bi bili enakopravno zastopani predstavniki občin, kmetovalcev, naravovarstvenih organizacij ter strokovnjakov, ki bi vsekakor morali imeti odločilno besedo. VVehrenfennig je pojasnil, da predlog zelenih predvideva namestitev osebja z obveznim znanjem slovenskega jezika. Poleg tega bi morala uprava parka razpolagati s finančnimi sredstvi, da bi lahko pospeševala gospodarske dejavnosti, ki bi ustrezale naravni podobi tega prostora, kot so na primer živinoreja, košnja travnikov, ter razne oblike gozdarstva. (w) Na sliki (foto Križmančič) z leve: VVehrenfennig, Budin in Škerk. Prireja jih Pokrajina Niz božičnih koncertov Med različne pobude, ki bodo kulturno obarvale praznično vzdušje med božičem in novim letom, ima že nekaj let posebno mesto tradicionalni niz koncertov, ki jih prireja odbor-ništvo za kulturne dejavnosti Pokrajine Trst v sodelovanju z združenjem Continuum Musicale in Krožkom za kulturo in umetnost. Kot običajno bodo tudi letos koncerti v mali dvorani gledališča Verdi, v Ulici San Carlo 2, vsak dan od 26. do 30. decembra; prvi štirje bodo na sporedu zvečer ob 18. uri, zadnji pa dopoldne ob 11. Vstop je seveda prost. Na prvem koncertu, ki bo v sredo, 26. decembra, se bo predstavil komorni orkester Aurora Ensemble pod vodstvom Adriana Martinollija. To je izredno prilagodljiva skupina mladih glasbenikov iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine. Ustanovljena je bila leta 1986, vse odtlej jo vodi Romolo Gessi. Nastopa v dokaj različnih postavah, od kvarteta do komornega koncerta. Za božični koncert bo predstavila dve Mozartovi skladbi, in sicer recitativ, arijo in ka-vatino za sopran in orkester KV 272 Ah, lo previdi! ter Koncert v A-duru za klavir in orkester KV 488; solistki bosta Patrizia Greco in Federica Re-pini. Spored bo zaključila še Schubertova Simfonija št. 5 v B-duru. Naslednji dan se bo predstavil kvintet Jupiter s Kvintetom Ernesta von Dohnanyija in Šoštakovičevim Kvintetom op. 57. Tretji koncert, ki bo v petek, 28. decembra, bo posvečen francoskim skladateljem iz konca 19. in začetka 20. stoletja; sopranistka Luisa Castellani in pianist Roberto Repini bosta izvajala skladbe Henrija Duparca, Gabriela Faureja, Clauda Debussyja, Erika Satieja, Mauricea Ravela in Francisa Puolenca. V soboto bo nastopil duo Emmanuele iti Lorenze Baldini s Franckovo Sonato za violino in klavir v A-duru in Schumannovo Sonato op. 105.1, poleg tega bosta izvedla še dve bolj virtuozistič-ni skladbi, in sicer Bruchovo Kol Nidrei in de Sarasatovo Zigeunerwe-sien. Na zaključnem koncertu, v nedeljo, 30. decembra, ob 11. uri bosta Luisa Castellani in Roberto Repini predstavila Poulencovo operno tragedijo v enem dejanju La voix humai-ne. Glasbeno delo sloni na zelo znanem besedilu Jeana Cocteauja. Pri realizaciji tega zanimivega koncerta sodeluje Barbara Bernardi, ki bo tudi brala libreto. 33-letna igralka in režiserka je diplomirala na bolnjski univerzi s tezo o Mozartovem Don Gio-vanniju, nato se je posvetila igranju in zlasti režiranju oper in baletov. Za letošnji niz božičnih koncertov, ki jih prireja Pokrajina Trst, si je torej Združenje Continuum Musicale zamislilo obenem raznolik in homogen spored, v katerem polno odraža svoje delovanje, posvečeno komorni glasbi od Haydna do danes, (bov) GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA priredi danes, 23. t. m., ob 16.30 v telovadnici v Nabrežini tradicionalni koncert ob zaključku leta Gost večera bo MPZ Vesna iz Križa NK BOR vabi 29. t. m. na koncert ansambla KRT s solistom Albertom Gregoričem v okviru akcije Pomoč Sloveniji in 31. t. m. na veselo silvestrovanje z ansamblom KRT Informacije in vpisnine pri ŠZ Bor (tel. 51694) od 17.30 do 19.30. IZŠEL JE 4. DEL ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE Dobite ga v TRŽAŠKI KNJIGARNI Tržaški oktet proslavil dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja Pojoči ambasador naše pevske kulture Dvajsetega decembra 1970 je imel Tržaški oktet svoj prvi javni nastop v Nabrežini. Dvajset let je poteklo od takrat in Tržaški oktet si je, tudi ob uspešnem premagovanju občasnih kriz, ustvaril ugled pojočega ambasadorja slovenske pevske kulture ne le doma, po Italiji in Jugoslaviji, marveč tudi po drugih evropskih državah, pa celo v Združenih državah Amerike in Kanadi med tamkaj živečimi slovenskimi izseljenci. Doživel je tudi nepozabni sprejem pri takratnem predsedniku italijanske republike Sandra Pertiniju in božični nastop na krovu admiralske ladje italijanske vojne mornarice v La Spezii. Za svojo dvajsetletnico pripravlja Tržaški oktet pod novim umetniškim vodstvom nov koncertni program za april-maj in več sprejemov pri krajevnih upravah, najprej pa so okrogli jubilej počastili v petek zvečer v okviru novoletnega srečanja v prostorih Glasbene matice, pod katere okriljem oktet deluje. Poleg članov upravnega odbora in večine članov profesorskega zbora GM pa seveda članov okteta in njegovega umetniškega vodje Aleksandre Pertotove, se je sprejema udeležil kot gost tudi novi generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj. Predsednik upravnega odbora GM Adrijan Semen je v svojem pozdravnem nagovoru najprej poudaril pomen in vlogo Tržaškega okteta v naši narodnostni skupnosti, mu čestital ob jubileju in izpostavil njegove pomembne dosežke, s katerimi je poleg slovenske pevske kulture doma in po svetu uveljavil tudi našo narodnostno skupnost kot živo tkivo slovenskega naroda, po tem pa je konzulu Šušmelju na kratko predstavil delovanje in pomen Glasbene matice za glasbeno in splošno kulturno vzgojo zamejske mladine, in spregovoril tudi o nerešenih vprašanjih javnopravnega priznanja njene šole in s tem njenega financiranja v pričakovanju sprejetja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Seveda je omenil tudi napore upravnega odbora v tem smislu tako pri italijanskih dejavnikih na vseh ravneh, kakor tudi v matični domovini, ki je vse doslej in ki bo, po zagotovilih, ki so jih predstavniki GM sprejeli v teh dneh v Ljubljani, tudi v bodoče izkazovala tej naši dragoceni pedagoško-kulturni ustanovi potrebno pozornost. Generalni konzul Jože Šušmelj je v svoji zahvali za povabilo na srečanje predvsem izrekel občudovanje, pri- znanje in čestitke za dosežke tako oktetu kot GM v njenem deželnem obsegu in zagotovil, da se bo tudi sam zavzemal za to, da bi GM čimprej prišla do svojega javnega priznanja državnega konservatorija, predvsem pa da bo njena potrebe tolmačil in zagovarjal v matični domovini. Po kratki predstavitvi Tržaškega okteta, ki jo je podal njegov predsednik Boris Pangerc, je oktet zapel dve pesmi (na sliki - foto Magajna), kratko pa je spregovoril še ravnatelj šole GM prof. Sveto Grgič. Pred srečanjem za oktetov jubilej se je upravni odboj GM sestal na svoji zadnji letošnji seji, na kateri so Pre®. sednik Semen in člani delegacije, ki je bila na razgovorin pri pristojnih ministrih v Ljubljani, poročali o vsebini teh razgovorov. Upravni odbor je ocenil, da so bili razgovori o premostitvenih ukrepih kakor tudi o bodočih sistemskih ukrepih za premoščanje finančnih težav GM, koristni m pozitivni. Odbor je sprejel tudi nekaj sklepov upravnega značaja, (jk) Ogorčenje domačinov zaradi zadržanja tržaške Občine O ureditvi Kontovelske mlake priča izključno italijanska tabla Tako je stara mlaka postala »stagno«. Dogodi-0 se je na Kontovelu, kjer so na pobudo 18. sektorja tržaške Občine, počistili (domačini sicer Pravijo, da so rezultati tako imenovanih sanacijskih posegov zelo dvomljivi) mlako, ki je z več Vldikov velikega pomena: po eni strani gre namreč za jezerce z lastnim izvirom, ki se uvršča ftred znamenite kraške pojave, po drugi pa sodi P^iaka, kot so domačini vselej pravili svojemu lezercu, med vaške simbole, ki so in še označujejo nekatere pomembnejše dogodke (npr. na mla-k) sežigajo pusta). Včeraj dopoldne sta župan “ichetti in odbornik Bettio na slovesnosti, ki se J® domačini skorajda niso udeležili, uradno Predala očiščeno mlako, o dogodku pa priča tab-*a' na kateri so osnovne značilnosti mlake navedene izključno v italijanščini. Zaradi tega se je pred slovesnostjo v vasi razširilo precejšnje negodovanje, kljub opozarjanju na možne protes-e> ki bi jih takšno zadržanje lahko izvalo, pa se Pfedstavniki občinske uprave med slovesnostjo niso opravičili ali obvezali, da bodo »nerodnost« Popravili. Po slovesnosti pa je odbornik za okolje nttio tako predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Renatu Busettiju kot predstavniku domačinov Brunu Ruplu zagotovil, da bo Občina Postavila tudi slovensko tablo oziroma, da bo na nrbet že obstoječe table dala tudi slovenski opis. Pravzaprav gre za hvalevredno pobudo, ki pa Jo je Občina zelo nerodno izvedla: tako je menil an in dolgoletni predsednik zahodnokraške j °nzuPe Slavko Štoka, ki se je že pred leti v menu rajonskega vseta vztrajno, a s pičlimi re-ultsti, zavzemal za primerno ureditev te konto- velske znamenitosti. Pred približno osmimi-de-vetimi leti so tudi že pripravili okviren načrt, po katerem bi Kontovelski mlaki vrnili njen naravni izgled, vendar pa Občina ni rajonskemu svetu sporočila, zakaj je ta načrt ostal na papirju. Tokrat je občinska uprava ukrepala strogo v prvi osebi in se pri tem povezala z Deželnim odborom za zaščito kraških pojavov. Domačega prebivalstva niso pritegnili k pobudi, o načrtu pa je, ko so se dela že pričela, razpravljal Zahod-nokraški rajonski svet. Predsednik tega sveta Renato Busetti nam je po telefonu izjavil, da je od osrednje občinske uprave zahteval, naj mu načrte dostavijo predno začnejo z deli, vendar pa je bila najprej slovesnost ob začetku del, šele nato pa je rajonski svet dobil v vpogled načrte o ureditvi Kontovelske mlake in jih ocenil za dobre (strošek znaša 40 milijonov lir). Po njegovem mnenju je bila prvega zapetljaja kriva dezorganizacija občinskega aparata, »nerodnost« glede table pa se je porodila zaradi površnosti. Vsekakor pa je poudaril, da mora biti tabla ob mlaki dvojezična in je zato že posegel pri odborniku za okolje Bettiu. Protestirali pa so že in napovedujejo še ostrejše reakcije domačini, ki po eni strani pravijo, da bi morali prej izvesti druga popravitvena dela, po drugi pa, da z opravljenimi posegi mlaki niso vrnili prvotnega videza, temveč da so okoli mlake samo pozidali in celotno področje izmaličili. Na sliki (foto Križmančič) župan Richetti pred enojezično tablo o značilnostih »Stagno di Contovello«. Javni prevozi ACT bodo po novem letu precej dražji Božič in novo leto bosta očitno vplivala tudi na urnike podjetja za javne prevoze ACT. Vodstvo ACT obvešča porabnike, da bodo na božično vigilijo (24. decembra) in na Silvestrovo avtobusi vozili do 22. ure, na dan božiča in prvi dan v novem letu pa bo prva vožnja ob 7. uri zjutraj. Proge 2, 7, 19 in M bodo ukinili 25. decembra 1990 in 1. januarja 1991, nočne proge (A-B-C-D) pa bodo stopile v veljavo ob 20.30. Pri tem moramo opozoriti bralce tudi na možnost rahlih sprememb urnikov, ki so odvisni od števila uporabnikov. Zato bodo v času šolskih počitnic upoštevali občuten padec rednih potnikov in bodo lahko ukinili kako vožnjo. Z novim letom bo stopil v veljavo tudi novi cenik, ki uvaja nekaj novosti in tudi nekaj poviškov. Vozovnica za redno vožnjo bo ostala nespremenjena (800 lir), prav tako kot abonma za deset voženj (7.000 lir). Podražila pa se bo vozovnica za daljše proge (1.200 lir). Povsem nova je uvedba dnevnega abonmaja (3.000 lir) in vozovnica, ki bo veljala za dve vožnji v omejenem časovnem razdobju ene ure (1.200). Mesečni abonmaji bodo tudi deležni novih poviškov. Abonma za eno samo progo bo po 1. januarju stal 20.000 lir, za vse proge pa bomo morali v trafiki odšteti 23.000 lir. Tudi po novem pa bo ostala nespremenjena cena (17.000 lir) abonmaja, ki velja za vse proge, je pa vezan na točno določene časovne pasove (od 9.30 do 12. ure ter od 15. ure do 17. ure). Podjetje ACT obvešča tudi, da bo mogoče zapadle vozovnice in abonmaje zamenjati do vključno 31. januarja pri okencih ACT v Ul. dei Lavoratori št. 2 ter na glavni avtobusni postaji. Film o Narodnem domu danes po TV Koper Danes ob 18.30 bo koprska televizija predvajala dokumentarni film »Narodni dom 1920 - 1990«. Film (v produkciji družbe Ponteco) je nastal ob letošnji 70-letnici požiga Narodnega doma, ki so se ga Slovenci v Trstu spomnili z občuteno enotno manifestacijo. Dokumentarni zapis, v režiji tržaškega režiserja Marka Sosiča, pripoveduje dogodke, ki so privedli do brutalnega poskusa izničenja slovenskega obraza Trsta, katerega izzivajoči simbol je bil prav Narodni dom. Pri realizaciji filma, ki ga je družba Ponteco podarila vsem slovenskim višjim šolam, so sodelovali arhitekt Marco Pozzetto, zgodovinar Jože Pirjevec, pisatelj Boris Pahor in, pri izbiri literarnih odlomkov, prof. Nada Pertot. V veliko pomoč pri iskanju gradiva so bila tudi dekleta Zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice in seveda snemalec Miran Hrovatin ter montažer Žarko Šuc. Tekst sta brala igralca Slovenskega stalnega gledališča Alda Sosič in Tone Gogala. Koprska televizija bo film o Narodnem domu predvajala v sklopu slovenskega programa, ki bo v celoti posvečen slovenskemu plebiscitu. Prevelika hitrost spet zahtevala visok krvni davek sredi mesta Jugoslovan ob življenje sredi noči Jožef Juriševič, 47-letni poklicni v^nik iz Hrpelj pri Kozini, je v pr-tn včerajšnjih urah izgubil življe-]e v tragični prometni nesreči na Pfehajališču sv. Andreja, ko se je *c hudega sluteč odpravil na pot r °ti domu. Kot voznik tovornjaka PoiV ,zaP°slen pri nekem tržaškem tii.?- Ju, zato je imel v našem mestu stalno bivališče, in sicer v Ulici j achiavelli 22. Toda v Hrpeljah je vlnel družino in dom, zato se čez noč Tai?*®™ mestu navadno ni ustavljal, soh tu,J* v n°č* °d polha na Vil O’140 se Je okrog ene ure poslo-* ?d delovnih tovarišev, s katerimi Pr a6 zve^er v podjetju udeležil ^ ^".praznične zdravice in izmenjave Vsedel se je za volan svojega sk n° zelenega golfa rabitta s kopr-s£° registrsko tablico KP 145-736 in An?1*1?0 nov®ga pristanišča pri Sv. •utreju napotil proti odseku za hit-oi,Cest°, da bi bil čiprej doma. Tra-®a usoda pa je odločila drugače in mu pretrgala življenjsko pot še preden je prišel do hitre ceste. Nekaj po 2. uri mu je iz precej nevarnega ovinka na Sprehajališču sv. Andreja z očitno preveliko hitrostjo pripeljal naproti bel opel kadett s tržaško registracijo (TS 235846), ki ga je zaneslo v desno, kjer je silovito trčil v Juriševičev golf. Za volanom kadetta je sedel 19-letni Marco Bandi iz Ul. Lamarmora 36, ob njem pa se je vozil 22-letni Roberto Basti-co iz Ul. De Amicis 7. Silovito trčenje je oba avtomobila vrglo na zelenico ob robu cestišča, kjer je popolnoma razbit golf obležal na potlačeni strehi, medtem ko se je kadett najbolj zmečkal na prednji desni strani, kjer je voznikov sedež. Prvi reševalci, nočni čuvaji, ki so pritekli iz pristanišča in iz bližnjih obratov, so takoj razumeli, da je nesreča terjala visok človeški davek. Medtem ko so bila vrata kadetta odprta in je. bilo videti, da sta okrvavljena mladeniča pri življenju, pa v notranjost golfa ni bilo mogoče pogledati, saj so bile šipe popolnoma razbite, avtomobil pa tako stlačen, da so bila vrata zagozdena. Prva sta na prizorišče nesreče prišla reševalna avtomobila Rdečega križa, medtem pa so prostovoljci z golimi rokami ustavljali promet, ki je bil kljub nočni uri precej živahen. Prižganim svetlobnim signalom rešilnih avtomobilov in ročnemu signaliziranju navkljub pa se je v prevrnjeni golf zaletela še mlajša ženska z rdečo pando, ki pa je k sreči poprej omejila hitrost, tako da si je samo razbila sprednji avtomobila. Ko je stopila iz vozila, se je opravičila, češ da je zelo utrujena... Medtem so reševalci RK nudili pomoč ranjenima mladeničema, od katerih je bil voznik v nezavesti, drugi pa je obupno kričal zaradi bolečin, ki jih je trpel, ko so mu imobilizirali zdrobljeno stegnenico. Golf pa je še vedno sameval na strehi in iz njega ni bilo slišati ne videti znakov življenja. Ko so prišli karabinjerji iz Ul. Hermet, so zato nemudoma poklicali gasilce, ki so končno iz pločevine osvobodili tudi truplo verjetno pri priči umrlega Juriševiča. Bandlja in Bastica so reševalci odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so prvega s pridržano prognozo zaradi številnih zlomov in ran sprejeli na oddelek za oživljanje. Bastico pa se bo moral zaradi kompliciranega zloma stegnenice in udarcev v prsni koš in trebušno votlino na ortopedski kliniki zdraviti 90 dni. Kot rečeno, je po sicer zelo težavni rekonstrukciji nesreče mogoče presoditi, da je tržaški kadett v ovinku zaneslo na nasprotno stran cestišča, kjer je trčil v golfa. Silovitost trčenja pa nedvomno priča, da je tragediji še enkrat botrovala neprimerno velika hitrost, (vb) Milku Starcu v spomin bc4?a Proseku in Kontovelu smo glo-v Presunjeni izvedeli za vest, da je st> l°rah pri Celju umrl ugledni in 0vani sovaščan Milko Starc. Po-biv?° boleče je odjenika vest med Br,-. Partizani in aktivisti, saj je bil Olko med prvimi, ki se je pri-vasi osvob°dilnemu gibanju v naši do^* boigo tega, ko je bil z ženo Van-svojci na Kontovelu. Nič ni -s čutiti, da se bomo morali od nje-p2® tako kmalu posloviti. cler, 0Jnik se je rodil na Kontovelu vene®bra 1923 v močno zavedni sledem ■ družini. Še kot mladinec in štu-Se j J® bil že v vrstah tiste mladine, ki Hej? uPorno postavila po robu fašistič-faji J1 nasilju. Za to je moral okusiti je lulleni zapor in internacijo. Ko mu terr, Pelo, da se je julija 1943 rešil in-se je takoj priključil partiza-je Sr,ier stopil v kraško četo. Kasneje gorf,.. oval še v brigadi Simona Gre-irjjgj1';® in Toneta Tomšiča, kjer je rnest ankcije komandirja čete in na-Pn*1 . komandanta bataljona, tiral ■V°jI1l Je nadaljeval študij. Matu-fai,. ,Je v Ljubljani, diplomiral pa na ti za inženirstvo. S to diplomo se je tudi zaposlil v železarni v Štorah pri Celju, kjer so ga, kot strokovnjaka določili za vodstvo pri električnih visokih pečeh, ki so tedaj prispevale, da tovarna ni zaostajala za razvojem drugih podobnih objektov v svetu. Kot strokovnjak je bil pokojnik visoko cenjen ter je za svoje delo prejel več priznanj. Zaradi svojega značaja pa je bil zelo priljubljen tudi piri delavcih, za katere se je vedno z veliko zavzetostjo zavzemal. Bil je človek z veliko začetnico, je med drugim poudaril eden od govornikov na njegovem pogrebu, ki se ga je v Štorah udeležila velika množiča ljudi, sodelovala pa je tudi tovarniška godba na pihala. V povojnem času je bil pokojnik tudi veliko let predsednik tamkajšnje borčevske organizacije. Kot poštenega, premočrtnega in zavednega Slovenca ga bomo ohranili tudi v našem spominu. Ženi Vandi, hčerkama ter ostalim svojcem naše iskreno sožalje. Združenje partizanov in aktivistov VZPI-ANPI za Prosek-Kontovel Včeraj na Pesku nevarna gneča Včeraj popoldan je bila na mejnem prehodu na Pesku dokajšnja gneča, ki je povzročila vrsto nevšečnosti. Ob nesrečah, ki so se tam pripetile, so se razširile najrazličnejše in nepreverjene vesti, ki so utemeljevale dokajšnje prometne zastoje z vznemirljivimi novicami. Po teh vesteh naj bi našli v nekaterih avtomobilih, ki so šli v Jugoslavijo, orožje in naj bi prav zato na prehodu poostrili nadzorstvo. Vsekakor pa je dejstvo, da so včeraj popoldan pred mejo na Pesku povozili otroka. K sreči ni utrpel hudih poškodb, kljub temu pa so ga odpeljali v tržaško otroško bolnišnico Burlo. V času, ki je v bistvu sovpadal z nesrečo, je pred obmejnim prehodom iz neznanih razlogov pričel goreti avtomobil zmanke porsche. Poklicali so gasilce z Opčin, ki pa so se zapletli v velikem prometnem vrvežu. Skratka, ko so prišli na kraj požara je bil avtomobil, last jugoslovanskih delavcev na tujem, že neuporabna pločevina. Vsekakor je včerajšnja "invazija" na obmejnih prehodih dosegla točko, ko si lahko pričakujemo marsikaj, če že ne vsega, in Pesek je bil dokaz za to. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Antonije Derganc vd. Alberti se iskreno zahvaljujemo cerkvenim pevkam, moškemu pevskemu zboru upokojencev iz Brega, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti ter na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Boljunec, 23. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Vincenca Žagarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in darovalcem prispevkov. SVOJCI Bazovica, 23. decembra 1990 Odšel je naš Carin Furlan Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek. Žalostno vest sporočajo sestra Lui-gia, brat Giuseppe, nečaki ter vsi sorodniki. Trst, 23. decembra 1990 Tiho je izdihnila naša draga Valeria Cossutta vd. Slavec Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.30 iz Tržiča v nabrežinsko cerkev. Žalujoči bratje z družinami in svojci Nabrežina, 23. decembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Franka Kocjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja, prijateljem in kolegom za tolažilne besede in vsestransko pomoč. Užaloščeni svojci Gabrovec, 23. decembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ludmile Zuljan vd. Felician se iskreno zahvaljujemo g. župniku Angelu Kosmaču, darovalcem cvetja, vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Ricmanje, 23. decembra 1990 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Francija Pegana Žena Giovanna in svojci Opčine, 23. decembra 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage mame in none Angele Vremec se najtopleje zahvaljujemo. Prisrčna zahvala g. župniku Viljemu Žerjalu, g. Francu Pohajaču, dr. Poldiniju, dr. Vinku Miliču, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jernej in MPZ Tabor. Družine Vremec, Susič in Sabba Opčine, 23. decembra 1990 Godbeno društvo Prosek priredi v sredo, 26. t. m., ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku Sodeluje harmonikar ZORAN LUPING Vabljeni! SKD Barkovlje prireja orgelski GLASBENI VEČER Sodelujejo: Andrej Pegan, Beat-rice Zonta, Aleksandra Pertot, Gi-uliano Pelicon, Peter Filipčič in MPZ M. Pertot - Barkovlje. V barkovljanski cerkvi sv. Jerneja danes, 23. t. m., ob 19. uri gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 V petek, 4. januarja, ob 20. uri (red A) baletna predstava GRAND GALA. Ponovitev 5. januarja ob 20. uri za red B. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 16. uri je v Rossettiju zadnja predstava gledališča ATER - Emilia Ro-magna Teatro z delom Jeana Geneta LE SERVE. Režija Massimo Castri, kostumi in scene Maurizio Balo, nastopajo Anita Bartolucci, Paola Mannoni in Lucilla Morlacchi. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Pri blagajni gledlaišča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. V petek, 4. januarja, ob 21. uri bo na sporedu KONCERT pevca kantavtorja Enrica RUGGERIJA. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 ponovitev dela C. M. Henneguina in P. Vebra LA PRESIDEN-TESSA, ki ga je priredil Umberto Simo-netta. Režija Mario Licalsi. Jutri in v torek počitek. Gledališče Ul. Ananian Naslednja predstava bo kriminalka CHI L'HA VISTA? v izvedbi PARIT Teatra. Predstava je izven abonmaja in bo na sporedu 4., 5. in 6. januarja 1991. IV\\ GRBEC ŠklDLVI priredi danes, 23. t. m., ob 17. uri v društvenih prostorih PRAZNIČNO SREČANJE OB KONCU LETA ZA ČLANE IN PRIJATELJE Veselja ne bo manjkalo. Prisrčno vabljeni! kino ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger. EXCELSIOR - 15.15, 22.15 Rocky V., i. Sylvester Stallone. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 15.15, 22.15 Tartarughe Ninja alla riscossa. NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE III - 15.00, 22.15 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 15.45, 22.15 La storia infini-ta 2. EDEN - 15.45, 22.00 La storia infinita 2. CAPITOL - 15.45, 22.10 Ghost - Fantas- ma, i. P. Swayze. LUMIERE - 15.30, 22.15 Presuto inno-cente, r. A. J. Pakula, i. Harrison Ford. ALCIONE - 16.00, 22.10 Pretty Woman, i. Richard Gere, Juha Roberts. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo Naslednji koncert bo v ponedeljek, 7. januarja 1991. V gledališču Rossetti bo nastopil OUARTETTO ACCADEMIA. Dom Don E. Marzari Tržaška občina vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v četrtek, 27. t. m., ob 15.30 v Domu Don E. Marzari - Ul. San Naza-rio 109. Orkester I CAMERISTI TRIESTI-NI bodo pod vodstvom Fabia Nossala izvajali Bachove, Vivaldijeve, Marcellove in Pergolesijeve skladbe. Župnija sv. Jerneja in MPZ Sveti Jernej z Opčin vabita na BOŽIČNI KONCERT, ob 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca na božič, 25. t. m., ob 17. uri v župni cerkvi po slovenskih večernicah. POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 KNJIGA JE CENJENO DARILO V decembru Vam jo nudimo po posebni ceni TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - Trst Obiščite nas! Radijski Portret organista Simona Izvirno radijsko igro Portret organista Simona, ki bo na sporedu v torek, 25. t m., ob 15. uri in na sv. Štefana prav tako ob 15. uri, je avtorica posvetila dvema letošnjima jubilantoma: Ubaldu Vrabcu za 85-letnico in igralcu Borisu Kralju, ki je letos prejel Borštnikov prstan za svoj igralski opus. Gre za moderno zastavljeno igro v igri (za snemanje televizijskega filma z 90-letnim organistom in skladateljem). razstave Galerija kraške umetne obrti Bor - Nabrežina Postaja - sporoča, da bo odprta danes, 23. t. m., od 10. do 19. ure. V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIE GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. Združenje Italija-URSS sporoča, da je odprta prodajna razstava izdelkov sovjetske obrti do 24. t. m. od 10. do 22. urena sedežu v Ul. Genova 23. Na Gradu sv. Justa (Bastione iiorito) bo do 6. januarja 1991 na ogled razstava MEMORIA DEI LONGOBARDI. Urnik: 10.30-13.00, 15.00-16.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-13.00. Razstava bo zaprta 25. t. m. in 1. 1. 1991. V Palači Economo na Trgu Libertci 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. januarja 1991, na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. januarja 1991 odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HIS-TRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikig 10.30-13.00. V galeriji Rettori Tribbio 2 je na ogled razstavaslikarja LIVIA ROSIGNA-NA. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bodo januarja začeli sledeči tečaji: OSNOVNA INFORMATIKA MS DOS (60 ur) W0RD PROCESSING (60 ur) za ANIMATORJE NA SOCIALNO -KULTURNEM PODROČJU (60 ur) Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje in informacije 27. in 28. t. m. od 8. do 13. ure na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 23. decembra 1990 VIKTORIJA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 10.59 in zatone ob 22.55. Jutri, PONEDELJEK, 24. decembra 1990 ADAM in EVA PLIMOVANJE DANES: ob 1.30 najvišja 35 cm, ob 7.39 najnižja -6 cm, ob 12.18 najvišja 11 cm, ob 18.54 najnižja -36 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.20 najvišja 35 cm, ob 9.12 najnižja -10 cm, ob 13.39 najvišja 2 cm, ob 19.41 najnižja -27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje, zračni tlak 1027,3 mb, narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo halo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicoletta Berlingerio, Anna Calaciura, Serena Cerchi, Marco Cociani, Gianluca Cavalieri, Silvia Segi-na, Isabella Koukoulakis, Pier Andrea Delise, Valentina Sellan. UMRLI SO: 88-letna Maria Burolo, 71-letni Nello Grubissa,' 84-letna Angela Sossich, 83-letna Anna Damato, 70-letni Guido Faccanoni, 77-letni Giovanni Lac-hi, 82-letni Antonio Švara, 78-letna Albina Fayenz, 50-letna Maria Grazia Cer-necca, 86-letni Carlo Furlan, 76-letni Albino Furlanic, 53-letni Giuseppe Vico, 82-letni Enrico Giannini, 81-letna Irre-denta Grassi, 78-letna Anna Maria Step-cich, 87-letni Giuseppe Bartoli, 76-letni Guerrino Specchiari. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 23. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (Tel. 200466) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 24., do sobote 29. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210). Torek, 25. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA - UL Gruden 27 (tel. 226210). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zporutti 19, Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA - UL Gruden 27 (tel. 226210). Sreda, 26. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Erta S. Anna 10, Ul. Mascagni 2, Giulia 1, Trg Ospedale 8, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul.T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA - Ul. Gruden 27. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). Do 19.30 bosta odprti: Erta S. Anna 10 in Ul. Giulia 1. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA - UL Gruden 27 (tel. 226210). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 83 44 10 9 84 CAGLIARI 85 58 23 67 4 FIRENCE 85 9 23 17 7 GENOVA 39 5 71 78 69 MILAN 54 6 30 58 13 NEAPELJ 73 2 81 30 69 PALERMO 7 53 54 45 59 RIM 4 2 56 65 76 TURIN 58 37 49 47 86 BENETKE 84 57 29 59 67 ENALOTTO 2 2 2 X 2 2 1 1 X 2 1 1 KVOTE: 12 62.135.000.— 11 1.441.000.— 10 128.000.— Godba Viktor Parma iz Trebč prireja BOŽIČNI KONCERT danes, 23. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! razna obvestila Tudi letos bo slovenska polnočnica pri Sv. Ivanu v stari cerkvici v Ul. alle Cave. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 prireja tradicionalno silvestrovanje. Tel. v jutranjih in popoldanskih urah na št. 363452. razne prireditve II. četa Slovenske zamejske skavtske organizacije vabi vse člane, prijatelje in vaščane na potujočo razstavo FOTO SAFARI danes, 23. t. m., od 9.45 do 12.30 in v torek, 25. t. m., od 9.45 do 10.15 in od 11.45 do 12.15 na Opčinah v župnijšču. Vabljeni! izleti Zveza upokojencev CGIL Iz Nabrežine priredi izlet v Tenerife (Kanarski otoki) od 11. do 25. marca. Za informacije tel. na št. 200036 ali 299640. KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za tridnevni izlet v Umag in ogled Rovinja 30. in 31. t. m. ter 1. januarja. Tel. na št. 827528. Vesela družba te vabi v Budimpešto na silvestrovanje. Za informacije tel. na št. 228090 od 10. do 13. ure. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala po sledečem urniku: od torka do petka od 8. do 13. ure in od 14. do 19. ure. ob sobotah od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Odprta bo tudi jutri, 24. decembra, in sicer od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm čestita pisatelju BORISU PAHORJU ob visokem priznanju, ki mu ga je podelila slovenska vlada za njegov prispevek k utrjevanju narodne zavesti na celotnem slovenskem prostoru. PUBLIEST s.r.l Ul. Montecchi 6, III. nad., tel. 7796611 obvešča, da sprejema v DECEMBRU telefonska naročila in objave VSAK DAN OD 10. DO 12. URE osmrtnice in sožalja pa po običajnem delovnem umiku. V četrtek, 27. t. m., bo sprejemalo samo osmrtnice in sožalja uredništvo Primorskega dnevnika od 9. do 21. ure na št. 7796600. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 370818 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji pd izredno ugodnih cenah Popravila VACHT CLUB JADRALNI KLUB ©yp® priredi v soboto, 29. t. m., v gostilni Gruden v Sempolaju DRUŽABNI VEČER S KANTAVTORJEM IZTOKOM MLAKARJEM Člane in prijatelje Čupe vabimo, da se čimprej prijavijo Mirandi (tel. 212119). Prostih je še nekaj mest. čestitke SKD Primorec - Trebče vošči vsem svojim članom, vaščanom ter vsem pobratenim in prijateljskim društvom srečno in uspešno 1991. 25. t. m. praznuje rojstni dan DARKO ŽERJAL. Vse najboljše mu želi Jordan Kral z družino. 25. t. m. praznuje svoj rojstni dan DARIO ŽERJAL od Domja. Vse najboljše mu želijo žena Karmela, hčerki Suzana In Michela, nona Antonija ter brata Danilo in Korado. Draga NONČKA! Vse najboljše ti želita Maja in Max. Dragi TATA! Vse najboljše Maja, Max, Jana in Matjaž. KOZMETIKA 90 Narodna ul. 118, Opčine obvešča, da je za vaša božična darila odprta danes, 23., in jutri, 24. t. m., po običajnem urniku. mali oglasi OSMICO je odpri v Ricmanjih Jadran. OSMICO sta odprla v Zgoniku Lojzi in Meri. OSMICO sta odprla v Borštu Roža in Rafael Kosmač. DRAGULJARNA MALALAN na Opčinah obvešča cenjene stranke, da obratuje v mesecu decembru vsako nedeljo in ponedeljek od 8.30 do 12.30 in 15.30 do 19.30. TRGOVINA JESTVIN išče vajenca ali delavca. Zainteresirani se lahko javijo v Bazovici v Ul. Gruden 33. IŠČEMO 30/40-letni slovenski par za službo kot šofer/vrtnar in gospodinja/kuharica. Bivanje v lastni hiši z vrtom v bližini gospodarjeve vilei-inšta-lirana kuhinja, kopalnica, dve sobi in shramba. Tel. na št. (040) 212239 od 18-do 20. ure. RABIM lepo sliko slapa Glinščice. Tel-228766. APE 50 cc nujno kupim v gotovini. Tel-ponudbe na št. 220669 v večernih urah. START ŠPORT - Opčine. Trgovina s športnimi artikli išče vajenko ali izkušeno prodajalko. Kandidatke naj se javijo v trgovini v jutranjih urah. PODJETJE impoTt/export nujno išče uradnika/co z izkušnjami v komercialnih dejavnostih, knjigovodstvu ter z znanjem nemščine in angleščine. Pismene ponudbe poslati na: Italtecnica, P.P. 141, 34100 Trst. PRODAM renault 5 G TL 1100, letnik 1986, v dobrem stanju, po ugodni ceni-Tel. (0481) 78086 ob uri kosila. PRODAM alfo 33, 1700 Q.V„ bele barve, v odličnem stanju, letnik 1988. Tel-(0481) 78086 ob uri kosila. PO UGODNI CENI prodam trgovino jestvin v strogem centru mesta. Informacije v večernih urah na št. (040) 211016- PRODAM fiat uno turbo, junij '86, v odličnem stanju, edini lastnik, prevoženih 49.000 km. Tel. ob uri kosila na št-225320. PRODAM pletilni stroj brother kh 800 super automatica. Tel. 228547 ali 226113. PRODAM novo enciklopedijo Gnida sa-nitaria. Tel. na št. 725343. PRODAM trdi disk za osebni računalnik machintosh. Tel. 302748. VRHUNSKI TERAN prodam. Informacije na tel. št. (003867) 64054. PRODAM na Kontovelu/Proseku prostore za pisarno ali podobno, nova gradnja. Tel. na št. 763997 po 16. uri. PRODAM stanovanja na Furlanski cesti - Kontovel, nova gradnja. Tel. na št-763997 po 16. uri. PRODAM alfa romeo T. spark 75 2000 cc, letnik '89, 35.000 km v dobrem stanju' Tel. 327250 ali 327404. TRGOVSKO PODJETJE kupi ah vzaroe v najem 100 - 150 kv. m veliko skladišče na Opčinah ali okolici. Tel. na št-364044 - g. Gianfranco. Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703 Voščimo vesele praznike 'P' •sV i i JA i/jZ, V\ \ j gostilna SIL VEST ER ? r NABREŽINA 97 % •H MK ^hv Vr i vošči vesele božične praznike ¥ I •v i>-'. M A-i A-i i,< p’ m i~i p'. ^ i. AVTOKAROSERIJA £"Sr ■frti rP rt Švara S. & Masten Š. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 > L d nž Vi MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana t? NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200055 Aš /rf 7'r; Tl 1 VI ■ ni /V V TRGOVINA Kosmina Sergij -d TV, radio, gospodinjski stroji in radioregistratorji Trgovina je član “ECO ITALIA” NABREŽINA CENTER — TEL. 200123 vv ir & ☆ ■.■> A ,-... ,A.. V' "py 'S v AV- T. iA irjSA A.::./: D-TV;JJ:K'.X C;/C A/A-AA- VTCa; :i;:pjdT-CXr 'X:.£X :X;:;.CT/ALX xd.k- :x.;:a:;x A.Ax;'.A..T.::./: x:kix:.s;:c..V XVž;X:::cX A,:::.c TTaT-V -aV I t) A in I a Vv; ji, 'Vi Ji: VI ?. v ZIDARIČ S.n.c. Zidarič G. in B. NABREŽINA 120 Tel. (040)200232 Fax (040) 201188 Colgate Palmolive PROFESSIONAL! 3M SCOTT DIVISIONE COMUNITA PAPIRNATI IZDELKI ZA EMBALAŽO X . A; O/ 'P MESNICA Pahor Ivan K> M" T1 (Jv H 0} iVj ( b* x.-J /A Nabrežina Center 95 Tel. 200366 tV h V Tl SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN Kukanja NABREŽINA 106/B - Tel. 200172 Sf >v IT r /r tiž •:rk t E Ji ti) fV TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 142 . IZ45MI IMS TO 1» iri tri ☆ T fv TT ...A.. S 5 | A-l fk ji V* Vr K V' Trgovina jestvin 'V ******* Radovič h Davorin V d A j ..N, a AVTOKAROSERIJA BZBUOI MM MM. MM š I s š š i S.D.F. Iskra E. in Pellizzer R. AVTORIZIRANI SERVIS m tj^c rrtc i’ SALEŽ 84 — Tel. (040) 229190 ,.;c nV V-A- TECNOMARMI Tl 5r SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA NABREŽINA - Cesta za telovadnico 11/B - Tel. (040)200130 Vi 'y ( 'i ( IT 1-4 A i-T TT 7 C l-t 't J Ta" VC R’ ""..........^...'A.......... ******* NABREŽINA Kamnolomi 78/a Tel. 200154 IV tT TT i TTTTrTR-nTTT^TTJ-RrTVTrTTi. T % -A A A A A ' v T v ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 fT aa /Tv TT TT ^ ^ .C\ A1 :X..T..r:AT.ACT..AC...Kl. TRGOVINA JESTVIN ■X..LTLA;lA::iXT..T...T T T T ☆ A 'V T pV T Marušič V SALEŽ 20 Tel. 229125 /n-i r V-T V C V f I t IT (>m AT /-T T C I t 1A Ta Ta' TT T- C I-TIa A A A A A A A A A A A / A A rV T IT TRGOVINA JESTVIN V ^ Rebula m SALEŽ 60 Tel. 229154 vesel 1 V • V božic T A 1 Tr K-J T Pekarna-slaščičarna GRILANC IVO Nabrežina 108 ******* vam želijo * ** **** ****** ******** *********** ************* H 55 MTTTTTJ a; »-■, : r >; .. > A /' A A A /' A A A -v A /"'i. TT 7 ( 'A rT A j ( j ( 'A 1^ W A >'j ( '< 7^ A ' -■ ' A .' A .' A IZBSMOU d Tf rW A A .nj d moro»3iKE BICVCLE • DEALER • SESLJAN Sesljan 54/D - TRST - TEL. (040) 291233 fVI ...................................' ^ ..............^ 7 p tr Rjij-Erij iTiJiJiJiJižijiJiJ iJiJ iJisitrsJ iJiJ ij Vr TV tif Tf ■H % V, i % ti kk kttt ttt t t ir /-r t Trvrvrg i-nT t t TrT >r xt k tt t t t tt t.tt t TrT T, . 1 "“"Ih ] ™TTa Kavarna METRO SESLJAN CENTER 46 Tel. (040) 291106 T? PEKARNA IN SLAŠČIČARNA V' LEGISA SESLJAN 41 — Tel. 299147 T Frizerski salon ELITE COIFFEUR Clara Parfumerija - Bižuterija ni tiz Viz Pino Furlan Clara Sesljan 52 Tel. (040) 299021 Sesljan 46 Tel. (040) 291280 ....-v .Jv P >X Ti, Kr T^T-rTTTTTTTTT-TT-rTTTTTTTTTTTTTrTTTTTTT-rT-rT-TT-TTTTTTTT-rTTTTTTTTTTT-rTTTTTTTTTr Fiz \~j IT 5i5r| Ji A K A V T A K ni r^1 v (i) l A /rr: ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon ☆> ri SESLJAN 27/A Tel. 299220 i it- rA rV 1 TACsnc Terčon A. in Clarici A. SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 GRADBENI MATERIAL VA ni | I TAA^ATTifTTiTiTTTTitT^TAA^ATtTtTTiTiA^ATTiTlATTTtlATTiTTATtTTAATT-TTTATTTTAATTTTiATTiTTATTTTTATtTTiTAtTTTATtTTlTAT-TTiArTiTTA^T-TTiA^T-TTTTAT-TTTArTi vVs- ,a aVTOKAROSERIJA Colja - Kante T 'T v sAMATORCA 53 — Tel. 229377 1 AT >☆ (ju /V ti h rt tr TV A A Trj-vi fr ir T rAT 'A tr ti ri ArT 'A TT 'A li Ar 'A At i i i tz- Prečnik 14 Restavracija TEl\CE Lastnica Marija Legiša Vošči vesele praznike vsem zvestim gostom J ii H (t< KAMNOSEŠKO PODJETJE A »Zidane« ŠEMPOLAJ 4/B i vošči vesel božič in srečno novo leto Ai V Vi ■i A> P? i fr Ti rt Gostilna GRUDEN Tipična kraška kuhinja Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 Zaprto ob ponedeljkih ' ' . X '' Trgovina jestvin GRUDEN Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 ir X ■X vi •ir i V i 5 stran 16 □ obletnica 8. decembra 1970... Dne 8. decembra 1970 ob 9.45 je v mali dvorani Stadiona »Prvi maj« predsednik pripravljalnega odbora dr. Sergij Kralj otvoril ustanovni občni zbor enotne krovne organizacije slovenskih športnih in rekreacijskih društev v Italiji. Tako je bilo zapisano v prvem uradnem zapisu te krovne športne organizacije. Na samem ustanovnem zboru je delegat openskega Poleta Egon Kraus, med drugim ugotovil: »Prvi, ki je po 2. svetovni vojni med Slovenci začel s športom je bil Bor, ki bi se tudi moral čimprej vključiti v novo skupno organizacijo.« Marcelo Kralj, predstavnik Primorca iz Trebč: »Odsotnost Bora na tem ustanovnem občnem zboru ni pravilna in v poštev mora priti njegovo včlanjevanje.« Sledile so običanje formalnosti, nato pa je poročalo presedstvo v sestavi Bojan Pavletič, Viljem Frandolič in Boris Simoneta. Poročilo se je takole začelo: »Tu smo danes zbrani, da postavimo streho stavbi, katero smo z združenimi močmi in z velikimi žrtvami, z upornostjo in optimizmom gradili več kot desetletje. V času, ko je močno kazalo, da čaka naš narod, ki je ostal po dveh krvavih vojnah izven meja svoje matične domovine, v tem času je vendarle naša mladina našla moč, da je usmerjena v nove ideale in v svoj čas — poprijela na področju, na katerem je zraslo to, kar danes skupno žanjemo, na področju športa, telesne kulture, rekreacije. Morda je bilo spočetka naše delo cenjeno manj, kot je zaslužilo. Šport je bil pač po mnenju nekaterih drugovrstna, dopolnilna aktivnost, katere naj bi ne bilo mogoče postaviti enakovredno ob bok drugim družbenim dejavnostim naše manjšinske skupnosti. Toda realnost dela, kakovost in množični odziv našega mladega človeka je jasno pokazal, da je treba nekdanje sodbe o športu popraviti in dopolniti ter ga enakovredno uvrstiti med ostale naše manjšinske aktivnosti. Šport ni boljša ali slabša kakovost, ampak le ena od oblik našega manjšinskega dela.« Danes deluje v slovenskem zamejstvu 24 slovenskih športnih ali rekreacijskih društev, oz. takih, ki se k tej skupnosti prištevajo. Vsa našteta društva so redno včlanjena v vsaj eno federacijo CONI in so večinoma tudi pravno priznana. Naša društva goje danes sedem panog (odbojko, nogomet, namizni tenis, atletiko, balinanje, košarko in smučanje) v okviru CONI-ja izven pa tri (telovadbo, kotalkanje in šah). Ostale številke nekoliko zaokrožene pa so: število članov: več kot 3.000; štev. reg. tekmovalcev: 1.100, od teh 320 deklet; štev. odbornikov: '315; štev. kvalificiranih trenerjev: 30; štev. nogometašev: 471, od tega 120 italijanskih- štev odbojkarjev: 344; košarkarjev: 129; balinarjev: 68; kotalkarjev: 50; atletov: 45; smučarjev: 34; šahistov: 33; namiznoteniških igralcev: 20. Italijanske igralce ima v svojih vrstah 11 društev, od teh 8 v svojih nogometnih ekipah. Število italijanskih igralcev v naših ekipah postaja ključno vprašanje naših društev, saj jih je bilo pred dvema letoma le okrog 50, do letos pa je njih število naraslo za več kot 100%. V nekaterih društvih je število drugorodcev že v veliki večini in to že postavlja vprašanje "koliko lahko taka društva še sploh uvrščamo v seznam slovenskih organizacij?" Po tem dramatičnem odlomku, bi človek mislil, da nas je vse skupaj pobralo. A kot lahko dokažemo, ni bilo tako. Čeprav je število takoimenovanih drugorodcev iz dneva v dan naraščalo, so se naše organizacije obdržale. Nasprotno ugotavljam, da smo prav športniki pripomogli k boljšemu spoznavanju ob skupnem življenju in skupnih naporih po zadanih si ciljih. "Fenomen" drugorodcev ga danes obravnavamo drugače ne s frontalnim napadom kot pred dvajsetimi leti, ampak z logiko današnjega časa. Že na ustanovnem občnem zboru je bil govor o športnem centru: »Gradnja nove telovadnice, športne dvorane s tribunami, torej športnega centra, sodi med velike naloge, ki stoje pred novo skupno krovno organizacijo. Vzporedno pa bo seveda treba misliti tudi na gradnjo telovadnic v manjših krajih.« Poročilo predsedstva se je dotaknilo tudi političnega momenta športa: »Kot posledica kakovosti in količine našega delovanja se je spremenil v zadnjih letih tudi pogled političnih in drugih naših krovnih organizacij na zamejsko športno aktivnost. Vse te organizacije pač upoštevajo, da stoji danes v športnih vrstah največji del aktivne slovenske zamejske mladine, da je zato šport mobilizacijska možnost in oblikovalec današnjega mladega slovenskega človeka v Italiji, ker nikomur ne more biti vseeno, da bo naš mladinec rasel, je zanimanje vseh, ki jim je pri srcu naša manjšina razumljivo, upravičeno in ga pozdravljamo. Kajpak smo se pri tem vedno, in se bomo verjetno tudi v bodoče, izogibali strumentalizaciji te aktivnosti v katerikoli smeri, saj bi pomenile danes težnje, da se naš šport potegne pod to ali ono politično streho, na določen način cepljenje naših sil. Vsaka rešitev, ki bi bila drugačna od enotnosti našega športa, pa bi bila danes slabša od te, za katero strmimo danes, tj., da svoje sile združimo v enotni skupnosti, v združeni organizaciji. Morda bo prihodnost pokazala tudi drugačne možnosti, toda o tem naj odločajo članice nove zveze tedaj, ko bo prišel čas za to. Če bo! Če smo dejali, da se ne želimo podati pod nobeno politično streho, morda nismo uporabljali najboljšega izraza. Po našem mnenju naj bi šport ostal izven političnih strank in njim sorodnih organizmov, kar je razumljivo, saj imajo naša društva politično dokaj pestro članstvo, katerega veže na svojo osnovno organizacijo predvsem dvoje postavk: narodna pripadnost in športna zavzetost. Prav tako pa je razumljivo, da šport ne more ostati apolitičen, sam sebi namen. Že dejstvo, da se opredeljujemo tudi po narodnostni postavki, nas politično pogojuje. Že s tem korakom se hočeš-nočeš avtomatično vključujemo v splet političnih silnic, ki prevevajo širše okvire našega življenja in nas silijo, da zavzemamo do določenih pojavov tudi politična stališča. Ce nam prepovedo na igrišču govoriti slovensko, kot se je že npr. zgodilo, potem je seveda jasno, da bo naše stališče do tega vprašanja politično. Prav glede mesta v politični sredini našega današnjega življenja pa bo moral šport še govoriti ter to problematiko preanalizirati, česar doslej še ni bilo storjenega.« Treba bo pri tem upoštevati, da čas v zadnjih dvajsetih letih ni stal, da je prišlo dp novih, bolj odprtih stališč v razvoju vsega sveta, ne le v naših ozkih razmerah, in si pred njimi - kot tudi pred realnostjo novega sožitja med obema tu živečima narodoma - ne bo mogoče zakrivati oči, kajpak, ne da bi pri tem pozabili na to, da smo sicer lojalni italijanski državjani, vendar še pred tem Slovenci, saj nas naše naravno poreklo obvezuje in pogojuje vsaj toliko, kot državna pripadnost, oz. kar odkrito še precej bolj. Čas je pokazal, da smo takrat dobro ravnali, da smo danes lahko zgled ne samo našim sorodnim zamejskim organizacijam, zgled smo lahko tudi najvišjim športnim forumom v domovini, ko iščejo pravo pot v novi ureditvi. Prava pot je lahko samo le ena, zamejci smo jo pred dvajsetimi leti znali identificirati, pomagalo pa nam je tudi dejstvo, da smo vedno delali (vsaj velika večina) iz prepričanja, da delamo v korist naroda, nismo pa nikdar mislili na lahek lasten zaslužek. Pred dvajsetimi leti nam je bilo že popolnoma jasno, da se bomo morali krepko potruditi, da ne bo zgledalo, da smo samo "žogobrcarji" in res v poročilu je zapisano: Naš šport bo moral tudi v večji meri kot doslej poiskati stik s prosvetnimi in kulturnimi institucijami naše manjšinse. To .v interesu celotne naše obstojnosti, kot tudi športa samega in naj kar na kratko pribijemo, da nekulturen športnik ne more biti športnik in je zato tudi to vprašanje v naši telesni kulturi za nas vsaj tako pomembno, kot telesna kultura sama. Po ugotavljanju, kako je prišlo do skupne krovne organizacije, je govornik takole zaključil svoj poseg: »Naš šport stopa danes, z ustanovitvijo nove zveze ne le v novo obliko, ampak tudi v novo kakovost in naloga vseh naših slovenskih športnih društev, ki so sklenila postati članice nove zveze je, da jo usmerjajo tako, da bo v korist našemu športu, naši manjšini ter v skaldu z vsemi pozitivnimi in naprednimi premiki ožje in širše sredine v kateri živimo in delujemo, pa tudi s splošnimi človeškimi načeli, katerih poborniki so bili vedno - in to v prvih vrstah -tudi športniki.« Po prebranju poročila so delegati podrobno in izčrpno pregledali osnutek statuta ter podpisali ustanovno listino nove organizacije, ki obnavlja Udruženje slovenskih športnih društev v Italiji. Listino so podpisali predstavniki naslednjih društev: Breg, Dom, Gaja, Juventina, Kras, Mladost, Olimpija, 01ympia, Polet, Primorje, Sokol, Sovodnje, SPDT, Union in Zarja. Volitev ožjega tajništva se je udeležilo 35 delegatov. Za tajnika je bil izvoljen B. Pavletič, podtajnik za Trst M. Šušteršič, podtajnik za Gorico A. Rupel, blagajnik K. Grgič. Nadzorni odbor je bil takole sestavljen: dr. S. Kralj predsednik, člana pa M. VValtritsch in B. Rupel. Ustanovni občni zbor ZSŠDI je v imenu Slovenskega stalnega gledališča pozdravil Joško Lukeš, ki je dejal, da v našem športu naj ne bi šla slovenska beseda v pozabo, naj bi pa tudi športniki ohranili stike s prosveto in gledališčem. In res lahko rečem, da v našem športu ni šla v pozabo slovenska beseda, ugotavljam pa tudi, da so športniki ohranili stike z gledališčem. Prav gotovo bo Lukeš pozitivno ocenil to dvajsetletno obdobje zamejskega športa, saj je živel v nenehnem kontaktu z mladino, to česar današnje strukture ne vedo. Zamejski šport se je razvil, slovenski šport v Italiji je torej zmagovalec velikih bojev. MARIO ŠUŠTERŠIČ DvUjset let naše krovne športne organizacije Nepf^ljivo delo špoffflh delavcev V desetletje z prijemi bujanje spominov na usta-§ % novitev Združenja, na za- I m četek naše krovne športne organizacije, je že del naše zgodovine, a mnogi, ki so še danes v športnih krogih, so bili prisotni že pred dvajsetimi leti ali kot tekmovalci ali že^ kot vodje tega ali onega društva. Če danes potegnemo črto in skušamo narediti obračun delovanja, se moramo vprašati, kaj smo storili, kako smo vsi skupaj upravljali naše gibanje. Nekje v misli se poraja dvom: smo storili vse, kar bi mogli, oziroma kar bi morali, ali smo zamudili marsikatero priložnost. Tu ne gre za iskanje krivcev ali pa pohvaliti tiste, ki so pripomogli k našemu razvoju, ampak potrebno je trezno razmišljanje o naši bodočnosti. Predvsem moramo podčrtati, da smo bili vsi samouki in da smo morali prenesti v konkretno življenje to, kar smo takrat predvidevali. Teorija je mnogokrat neuresničljiva in realna dejstva dokazujejo, da moramo spremeniti naše hipoteze in da jih moramo prilagajati spremenjenim pogojem delovanja v okolju, v katerem živimo. Teh dvajset let dokazuje, da naše življenje ni statično in da se svet, ki neposredno vpliva tudi na šport, razvija z izredno hitrostjo. Sam se bom poslužil nekaterih izsekov iz poročila, ki sem ga podal na 19. rednem volilnem občnem zboru. Že uvodoma sem podčrtal: »Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vabilo Pomorskega kluba Sirena, ki danes gosti naš redni volilni občni zbor. To je prvič, da gostujemo v stavbi, ki je last nekega našega društva. Tudi občasni obiskovalci tega predela tržaške obale so lahko ugotovili rast objekta; popolna goličava in zapuščeno zemljišče sta se počasi spreminjala v pomorski center...« Če se sedaj ozremo po tržaški in goriški pokrajini, lahko ugotovimo, koliko »goličav« smo spremenili v športne objekte. Zrasla so nogometna in teniška igrišča, kotalkališča, balinišča, privezi za čolne itd. Vse je izredno dobro oskrbovano. V mnogih občinah so krajevne uprave poskrbele za dograditev telovadnic, v katerih lahko vadijo ali jih celo upravljajo domača društva. Že samo upravljanje predstavlja velik zalogaj za uprave društev. Tudi to torej dokazuje rast naše strokovnosti na vseh področjih. Že iz tega primera vidimo, da ko govorimo o kadrih, ne smemo misliti le na vaditelje ali trenerje, ampak na vse spremljajoče dejavnosti. Tekmo- vanje je le vrh ledene gore, vrh, ki je vsekakor atraktiven in tudi viden. O tem poročajo sredstva javnega obveščanja, toda za kulisami je delo in trud cele armade prostovoljcev. Če bi sedaj želeli ali mogli izračunati, koliko ur so naši ljudje, s tem izrazom mislimo na dober del zamejske slovenske skupnosti, vložili samo v gradnjo ali vzdrževanje objektov in če bi to obračunali tudi po najnižji tarifi, bi prišli do presenetljivih številk. Le na tak način bi lahko ovrednotili delo in uspehe našega telesnokulturnega gibanja. In vendar se še vedno razvijamo, še vedno iščemo izboljšave ali dopolnila, ki bi nam omogočila smotrnejše delo. To je dokaz, da smo živi, da nočemo stagnirati, da ne počivamo na lovorikah. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da sta bili v Gorici — torej v samem mestu — zgrajeni dve športno-kulturni središči, ki sta sedaj na razpolago naši doraščajoči mladini, a tudi starejši generaciji. Razvoj življenja je namreč dokazal, da ni šport le domena mladine, ampak, da je življenjska potreba slehernega človeka. Telovadnice so vseskozi prepolne in dogaja se, da postajajo že pretesne za nžJs na sedeže naših društev, ugo- vanje: to je primer Stadiona pr«"10 iz razstavljenih pokalov in Trstu, kjer se je sicer pred “ - I*am -----------------------1------- stpQ anh kje vse smo tekmovali, koga odvijala skoraj vsa športna dej ali h![ečali' kie smo bili zmagovalci slovenskih društev v pokrajini- Uch poraženci. To je zakon življe- N p Hja 1 Poraženci. To je zakon življe- dar nismo še razvitih predelov č ^ iejst Vse' kar zmoreš. Razveseljivo je Se9am?! ^di med naj mlaj Šimi do- ali tudi Italije. Pri tej ugotovi^ f Porok° vidne uspehe. To naj bi bil ramo še dodati, da smo lahko P . ii> Njboj;« bomo lahko dopolnili nase t® ;n P1' tpt Vrste 2 novimi perspektivni-Uspgk.^uvalci. Seveda dogaja se, da Pogaj nihajo. Generacije odhajajo; a v tudi, da so nekateri letniki leti prirejali prvenstvene je odprtem, na primer za odbojk®^ , šarko, a da je danes to praku pojmljivo. Ravno tako se prav dobro njam, s kolikšnim ponosom s® rili, da se je naš tekmoval6 '^ef PotP.^u slabši in da nimamo niti ^nilc ne^a v°dje ekipe ali posa-jiejp a' T° se dogaja tudi v držav-^arn^ ^U- Nismo »tovarne« atletov, ing. Klavdij Grbec, uvrstil jjKci _ del italijanskega namizno*6’ se) °Pravka z živimi bitji in poleg prvenstva. Že samo dejstvo, .e|i,) la ^ , uio maloštevilna skupnost, saj —vui j« —v n jaip ^ nas narod maloštevilen, a ven- ^Uiajhen. Če sprejemamo dej- prebil do najvišjih mest v bil za nas izreden uspeh. kjjež® ostane ing. Grbec prvi abet'jržav11 j stopal naše društvo v vse »0 5 merilu. Danes se uspehi ^ 6| e’ vseh področjih. Imamo svet # ropske in državne prvake. Ra pa smo dosegli najvišje lovorik £e nih mednarodnih tekmovanj % V1 rt maihen- Če ^olj r a smo maloštevilni, je toliko sttio. (čVeseljivo, da smo dosegli, kar Ptef; 6 bi gledali vsedržavno po-htlo čmirne duše lahko trdimo, da dos S,eveba »statistično gledano« rn°ra |9u nadpoprečne uspehe. To 11 le vzpodbuda za naše nada- ljnje delo. A sodobno delo zahteva visoko usposobljene kadre, zahteva nove prijeme. Če bi ali bomo stopicali na mestu, ne samo da ne bomo napredovali, ampak bomo zaostajali, saj kot smo že uvodoma dejali — svet je v naglem razvoju na vseh področjih, torej tudi v športu. Če želimo le držati korak z razvojem, moramo trdo in načrtno delovati, in to v vsakem društvu, s slehernim poedincem ali moštvom. re torej za vsesplošni dvig g * naše kulture: šport ima E tudi specifično - pedagoš- ko nalogo. Vzgajamo vsekakor mladino, kar je vsekakor poglavitna naloga, a če želimo pravilno vzgajati mladino, moramo imeti tudi sposobne vaditelje. Ne gre za tehnično sposobnost, ampak tudi za druge vrline, ki gredo od psihologije do pedagogike, od medicine do zmožnosti komuniciranja. Poleg tega se morajo naši vaditelji zavedati, da imajo opravka s slovensko manjšino, ki živi v tesnem stiku z večinskim narodom. To je dodatna obremenitev, ki jo moramo sami rešiti. Ne matica ne drugi dejavniki nam ne morejo pomagati na tem področju. Izkušnje, ki smo jih imeli pri delu, pomoč družine, premočrtno gledanje na našo bodočnost nam sestavljajo prepotrebni mozaik na tem važnem področju. Začeli smo govoriti o deasimilaciji. To je dolgotrajni proces, ki mora predvsem priti v zavest slehernega zamejca. To je zelo širok pojem, vendar je to predpogoj za našo ohranitev. Torej ravno telesnokulturni delavci pridejo v stik z najmlajšo generacijo in morajo z učiteljstvom postaviti skupno strategijo delovanja na tem področju. To ni utopija, to je nuja! Nimamo še izdelanega organigrama ali metodologije dela, saj jo moramo sami ustvariti. Vsaka manjšina in vsako okolje, v katerem deluje, ter tudi njena številčnost pogojujejo izbire. Ker smo trmasti in uporni, bomo dobili tudi na tem področju primerno rešitev, rešitev, ki nam bo omogočila planirati naše delovanje v tretjem desetletju Združenja in ki bo postavila temeljni kamen za delovanje v tretjem tisočletju. Ne gledamo predaleč. Le nekaj let nas loči od prelomnice tisočletja. Seveda je to le neki namišljeni mejnik, to ne bo nikakršna travmatična prelomnica, a vendar moramo biti pripravljeni na morebitne spremembe, tudi na gospodarsko-poli-tičnem področju. ^z dneva v dan se bliža trenutek, ko bo v Evropi omogočen nemoten pretok ljudi in kapitalov. J- To pomeni, da bo novi kapital prišel tudi v športne sfere, da bodo potencialni pokrovitelji iz tujih dežel dobili stik z našimi društvi; srečali bomo tako neznane navade in prijeme! Jim bomo kos? Da, če se bomo primerno pripravili. Ko govorimo o pogojih delovanja, ne smemo pozabiti tudi na svet, ki nas obdaja. V našem vsakdanjem življenju so prisotna mamila, alkoholizem narašča, v športu pa so prisotna poživila. Mednarodne športne zveze in odbori so začeli na- S prvega občnega na »Prvem maju« Delovno predsedstvo: Viljem Frandolič, Bojan Pavletič In Boris Slmonet deleže, ncev s prvega občnega zbora na »1. maju«. (Foto Magajna) črtni boj tem deviacijam, tem poskusom, da se po »stranski poti« pride do vidnih uspehov. Dolžnost vseh nas je, da skušamo z vsemi silami preprečiti ta pojav. Ne smemo dovoliti, da bi sami kvarili zdravstveno stanje naše mladine, naših bodočih generacij. Lahko trdimo, da bi bil to poskus genocida! Pri vseh teh problemih se postavlja vprašanje, kaj naj sedaj stori ZSŠDI. Večkrat sem poudaril, da Združenje ni organ prisile in da je le moralni organ, ki povezuje društva, ki jim lahko svetuje smernice ali razvojne poti. Združenje ni ustvarilo prvakov in tudi ni in ne bo moglo graditi objektov. Vsekakor mora Združenje skrbeti za vsestransko vzgojo kadrov in ne samo tehničnih. Mora prenesti nove vizije in nove razvojne trende v našo realnost. Odbor za telesno kulturo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi zaključuje z analizo podatkov, ki so bili neposredno zbrani pri društvih in pri matičnih uradih. Na podlagi teh izsledkov bomo skupaj — odbor ZSŠDI ter odbori društev — potegnili določene zaključke, kar nam bo omogočilo govoriti o razvojni politiki na podlagi fotografije stanja. Prvič smo pripravili tako analizo, saj smo do sedaj razpolagali le z delnimi podatki, ki so bili mnogokrat sad želja, a ne realnega stanja. Zaključki in smernice morajo postati vodilo našega delovanja. Naslednje leto stoji pred nami novi volilni občni zbor. Izdelava načrta bo pomenila istočasno sestavljati smernice delovanja novega odbora. Potrebni bodo po vsej verjetnosti tudi novi profili ljudi, ki bodo znali in zmogli prevzeti najodgovornejše funkcije v naši organizaciji. ■ ^ ostavljajo se še druge naloge: j na podlagi decentralizacije krajevnih uprav bomo morali ■L tudi bolj intenzivno sodelovati s pokrajinskimi in občinskimi upravami. Tu bo šlo za vprašanje razdeljevanja sredstev, za pripravo vse dokumentacije v skladu z obstoječo zakonodajo. Preučiti bomo morali torej vsa zakonska določila, da bi dobili še nove neprehojene poti možnega financiranja delovanja iz javnih sredstev. Torej potrebujemo vedno več oseb, ki bi bile pripravljene žrtvovati svoj prosti čas, za vsesplošne potrebe našega gibanja in ne samo za potrebe lastnega društva. Zavedati se moramo, da je dobro vpeljana osrednja organizacija koristna tudi za sleherno društvo. Združenje bo postalo strokovni svetovalec društev na raznih področjih; delo bo torej postalo specializirano in ena sama oseba ne bo mogla opravljati vseh bodočih funkcij. Na skupnih shodih, sejah ali srečanjih moramo postaviti smernice, ki se morajo kasneje izvajati samostojno po področjih. Čakati le na seje ter misliti, da je pomembna le prisotnost na sejah, je zgrešeno. Združenje in njegovi uradi morajo prehitevati čas in morajo pravočasno obveščati društva, kaj le-ta morajo storiti. Ker je delo razvejano, bo nujno potrebno sodelovanje vseh. In prav zaradi tega vabim že danes vse predstavnike društev, da se soočijo z bodočimi nalogami. y dvajsetih letih smo opravili \ / dobro delo. Moramo nada- \/ Ijevati po tej poti, da bi do-\ segli iste primarne cilje, a vendar moramo prav dobro vedeti, da nas čaka nov način dela. Vsaka zamisel, vsak predlog bo dobrodošel. Na podlagi dosedanjih pomanjkljivosti bomo lahko zgradili novo politiko delovanja. Tako bo to postala »naša skupna politika«. Vsi živimo pod isto streho in zaradi tega moramo delovati složno, da ohranimo ali morda celo, da izpopolnimo skupni dom. Seveda računamo tudi na sodelovanje z matično domovino. Nismo otok v morju, ampak smo del neke celote, ki jo ločujejo le politično-upravne meje. Po drugi strani moramo spoštovati zakone države, v kateri živimo. Priti do skupnega imenovalca pri takih gledanjih je morda težko, a vendar ovire niso nepremostljive. Potrebna je dobra volja vseh partnerjev, potrebno je iskreno in trezno soočanje potreb in želja ter možnosti, da bomo lahko čez določena obdobja rekli, da smo tudi v tretjem desetletju delovanja Združenja opravili dobro delo. ODO KALAN ZSŠDI v slikah Z nogometnega turnirja (ZSŠDI - Slovenija) v Bazovici ZSŠDI vsako leto prireja plavalni tečavj v Lipici Reprezentanca ZSŠDI je letos v Repnu igrala finale pokala Šumi —v, . .. V organizaciji ZSŠDI je bil letos na Proseku turnir v miniodbojki S tradicionalnega balinarskega turnirja ZSŠDI ■—KOŽIC 1990 .......................................................... 'P* jTh >-y /-Sit ^ a<^-V ^ >^h /H .'^a'^ ^ ^"ha l^j, ^ /-jA /^V *^A *-h T"^ /Wi ^ja ^“4 T^a/M /^a Tji /'^V ^a a^ -^v *S a/^ UMIKU ^*''^ UMI HI W-^ IZMfOl - y<\ A SKLAD »MITJA ČUK« vose/ vsem prijateljem in otrokom vesel božič in srečno 1991 OPČINE - Proseška ul. 133 i i tttj \ !-\ /a ,'A m >-l :-', ;a ;a ;a ?a j-a <>a , Tl' Vesei božič in srečno novo leto vsem članom, atletom, simpatizerjem in njihovim družinam želi v £D Kontovel r R' ?r& SKD IGO GRIJDES in ŠD SOKOL voščita vsem svojim članom, navijačem in simpatizerjem vesel božič in srečno novo leto i "Sš ☆t' i-t':" TVj 'iž^hn m H. ™A.y K-' >.y ^-A.^ ',„ ☆ ☆ t ,A, . ''A >-i i--' »A .'A »'A i~i >-'1 p-'. ’A ’A '-A i~-i >■'. ’•? .’A ''-A i>A TTT-T ,’A 'A iA >-'i \ .’A ''~i »A i~> i-A Ja iA hi >-i )■ ,-'V^ —V ^■',-, -A-, ^-''vv Q'-> ^ —A-, ^ ^-'Vv _A-, ^.A., ^-A.^ -.A., -.A-. _A.^ ,.''w UMI« H V i UMKI I kf ; L* | 1 & rK URARNA - ZLATARNA Bratina želi vsem odjemalcem srečen božič Tel. 72674 -Tt- V •A-AT POHIŠTVO PUPIS in POHIŠTVO ARC0BALEN0 SESLJAN DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva fr A....•'V ¥ ☆ ☆i At %'riCr v''w' yA A' ¥' IMMOBILIARE FERLAN sno Sesljan 21/A Devin-Nabrežina Tel. (040) 299137 Najemanje in kupoprodaja nepremičnin, podjetij in zemljišč Mesnica »CARSICA« NABREŽINA CENTER 144 - Tel. 200020 TRŽIČ - UL. TIMAVO 15 - TEL. (0481) 72574 TRŽIČ: ZORZIN IVANA trgovina z mesom na debelo in na drobno $ TRZlC Corso del Popolo 28 :./;,;xj:cx:i;;vx:x:;x;i;Tx:xa::.v.xTCXii::-A:;-a...Tx:T.A::i;;:¥¥x/:;C.x^^ -t v-1/- , ^'1 K rl ' uoaiT 1 i % I •A -i & ii TV r^ I % I •A pi -'t rt' M pXV ^AX..X"- JCV X.l:V.j:XXAi7L/CV..^ X /g jrA ^ • '■>. RIBARNICA CONSOLARI LAURA Tel. 291046 SESLJAN 31 fi tx ☆i x x w x Vm' X aa" x" Va" x" x" kT i t Vi: ta va aa t-It ^ r ¥ ta ča' t-č Vr ta ta ^ pa- vt 7a '-^a aa* vv t-c vf ..A.. /. A '■ A A < A A » .’. A » A ,\ « A A » A , A » A A « /, A « ,\ ,\ A /, ,s ■ /, ,\ /, ,s ^ i*l> r ta rt? .c-.^ V4 ^ T9t n X X ^AMAM X LATTERIE CARSICHE DEVIN 5/f — TRST Vesele praznike vam voščijo latterie carsiche s.p.a. kraške mlekarne Tel. (040) 208208 - 208247 >4 XX IPa yZ. XX IPš, XX ‘p ^.. A '. A < A S A < A A >. ,S '■ .S > /. > \ /, /. ' < ,' ^ ' y-/ S’ . lauoi '■ LEKARNA sj^ f*«f JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 GRADBENO PODJETJE Devetak Mario Prešernova 8 Tel. (0481)78116 POLJANE (Doberdob) ■7 -sVVVvv vv -s^- tr t!r S L Cenjenim klientom, vsem vaščanom in prijateljem vošči vesele praznike GRADBENO PODJETJE Stanko Kosič DOBERDOB — Ul. Gradnikove brigade 3 — Tel. 78024 iriXTrWWWWyChčWXTWWWWWWWWfČWU ^ * laiooi K'~-¥ * * V' t? GOSTILNA >Pri Drejcetu« DOBERDOB - Tržaška ul. 6 Tel. (0481)78320 '>p M i i Gostilna pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goričkega okoliša SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 VT>T VTTV Vs'j kTvVt Vš 7^ >T X VT X' VT U X X'fenA7^ TT X X' Vr V-TXT7TT ■ Lv-d ; ; -----------------------sst-t AVTOELEKTRICARSTVO »RUDI« R. PETEJAN Ul. sv. Mihaela 117 - Standrež Tel. (0481)21915 Avtoradio: Blakpunt - Autosonik - Philips ☆7 (Vi W-cu mn Ttrlirvrjti^vrvrlvvzvrvrvr^rllrvrvi iir r - —■ —— in iti zik tl iSranko l^uzrtiirt Lesene notranje ureditve parketi - mansarde - opaži Dodatna izbira esenc po najrazličnejših cenah 34070 SOVODNJE OB SOCl (GO) Dolina 7-Tel. (0481)882179 Xv i h kT KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO v Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481)882450 GRADBENO PODJETJE KraŽček SOVODNJE OB SOCl vam vošči vesel božič Gorica že v polnem prazničnem vzdušju Božič med nakupovalno mrzlico versko zbranostjo in solidarnostjo V sodelovanju med Pokrajino in muzejem v Idriji Razstava ob 500-letnici rudnika živega srebra Božič med svetim in posvetnim. Tako se tudi Gorica pripravlja na praznovanje najpomembnejšega krščanskega praznika. Praznično vzdušje vlada že nekaj dni v mestu skupaj z nakupovalno mrzlico domačinov in gostov iz Slovenije, ki so v teh dneh množično navalili na goriške trgovine. Še najbolj živo je na prometu zaprtih odsekih Korza in sosednih ulic ter v Raštelu. Razni dedki Mrazi so včeraj ponujali otrokom sladkarije in bonbone, medtem ko so njihovi starši trosili trinajste plače po trgovinah. Dedka Mraza so na Koren povabili tudi člani krožka "Arniči del taieto". V Ul. Mo-relli pa bodo danes popoldne na pobudo trgovcev skušali popraviti rekord, ki so ga prejšnjo nedeljo postavili s 116 metrov dolgim zavitkom: tokrat napovedujejo, da bo dolg 200 metrov in ga bodo zalili z vročim bru-lejem. Za nakup božičnih daril bo vsekakor čas še danes in jutri, ko bodo trgovine odprte ves dan. Posvetni del praznovanja bo v naslednjih dneh po potrošniški evforiji terjal še izdatne pojedine v družinskem krogu ali javnih lokalih, kjer so v glavnem že vsa mesta oddana. Od- večnih kalorij pa se bodo najbrž kmalu otresli smučarji, ki imajo po nekajletni abstinenci tokrat na voljo obilno zasnežene proge. Na verski pomen božiča je v poslanici goriškim vernikom opozoril nadškof Bommarco, ki pravi, da ta praznik ne prinaša samo veselje otrokom in vzdušje poezije in miru, pač pa zadošča potrebi ljudi po duhovni prenovi. Krščanski svet, poudarja nadškof, doživlja božič z radostjo in jo posreduje vsem drugim ljudstvom s pozivom v prid miru, dobrote in bratstva. Letošnji božič obhajamo v bolj združenem svetu, ki pa je po drugi strani spet na robu novega konflikta. Zato naj verniki molijo tudi za mirno razrešitev krize s pogajanji ter za utrjevanje dialoga in mirnega sožitja v svetu. Za nekoliko drugačno praznovanje božiča bo tudi letos poskrbela goriška krščanska osnovna skupnost. Poudarili bodo človeško solidarnost in delitev težav s šibkejšimi in odrinjenimi. V ta namen prirejajo tri srečanja. Prvo bo jutri ob 20.30 na sedežu skupnosti Ar-cobaleno v Ul. sv. Mihaela 38. Pozornost bodo posvetili problemom vseh, ki so brez stanovanja in se morajo za- tekati zdaj pod eno zdaj pod drugo največkrat neprimerno streho. Skupaj s predstavniki združenja za pomoč psihiatričnim bolnikom ARSI se bodo nato ob 21.30 preselili v Moš, kjer je pri Blankišu nastalo prvo zatočišče, ki naj bi delovalo kot vezni člen med družinami in rednimi psihiatričnimi strukturami. "Božič izven mesta, kjer zanje ni bilo prostora" so poimenovali to srečanje, da bi tudi s tem obsodili nasilje naše družbe, ki opredeljuje in izločuje vsakogar, ki je "drugačen" in še najbolj prav psihične bolnike. Tretje srečanje pa se bo na božični dan odvijalo ob 10. uri v zaporu v Ul. Barzellini, kamor so že v prejšnjih dneh prinesli zapornikom nekaj prazničnega vzdušja z namiznoteniškim turnirjem in nekaj skromnimi darili. Tokrat bodo člani skupnosti Arcobale-no in prostovoljci po verskem obredu priredili družabno srečanje tudi za vernike drugih veroizpovedi. S tem srečanjem, utemeljujejo, želijo posredovati konkretno sporočilo človeške topline in prijateljstva, ki bi moralo biti glavna značilnost božičnega duha za vsakega človeka, ne glede na njegovo versko prepričanje. Petstoletnico živosrebrnega rudnika v Idriji je z razstavo obeležila tudi goriška pokrajinska uprava. V petek so namreč v pokrajinskem muzeju na gradu odprli fotografsko in dokumentarno razstavo pod naslovom: Idria — le macchine della miniera. Gre za razstavo, ki jo je v dobršnem delu pripravil Paolo Bonassi in ki je nastala pod pokroviteljstvom Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah. Paolo Bonassi je namreč pripravil bogat izbor fogorafij starih rudniških strojev. Razstavo pa so obogatili še z raznimi drugimi eksponati. Tako gre omeniti zbirko starih razglednic Goričana Giorgia Sapunzachija, razstavo Mattiolijevih knjig in zapisov. Mattio-li, čeprav se je zanimal predvsem za botaniko, je prvi ugotavljal posledice zastrupljanja človeškega organizma z živim srebrom. Dalje je na ogled zbirka mineralov, bogatih na živem srebru. Pri postavitvi razstave je sodeloval tudi Juri Bavdaž, nekdanji ravnatelj idrijskega muzeja. Odprtja razstave, kjer je govoril pokrajinski odbornik Panzera so se udeležili tudi predstavniki mesta Idrije, Jutri v Gabrjah pogreb barona Carla Bianchija Jutri bodo v Gabrjah v družinski grobnici na tamkajšnjem pokopališču Pokopali Carla Bianchija - Casalanza, zadnjega lastnika rubijskega gradu in obsežnega premoženja v tem kraju. Pokojnik, ki je dočakal 83 let, se je rodil v kraju Riva del Garda, ki je takrat bil v Avstro-Ogrski. Družina Bi-anchi, ki je po izvoru iz Lombardije, je prad in posestvo v Rubijah kupila in se tu naselila v prejšnjem stoletju. Družina je bila tudi lastnica velikega mlina na vodo, prav tako v Rubijah. Poslopja, vključno z gradom, so bila porušena med prvo svetovno vojno, zatem pa jih niso več obnovili. Rodbina Bianchi je bila med pionirji turizma v Gradežu. Carlo Bianchi je do leta 1962 z družino živel v hiši pod gradom v Rubijah, nato pa v Gorici. Pogreb bo jutri iz splošne bolnišnice v cerkev na Pla-cuti s cerkvenim obredom ob 11. uri. Pokopali ga bodo v družinski grobnici v Gabrjah. ■ V prometni nesreči pri Fari sta se včeraj okrog 6.30 huje poškodovala 19-letni Omar Gerotto in 16-letni Max Coslovic, oba iz Gradeža. Na poledenelem ovinku je njun ritmo zaneslo v bližnji jarek. Sprejeli so ju na ortopedski oddelek goriške splošne bolnišnice, kjer se bosta morala zaradi lažjega pretresa možganov, nekaterih zlomov in številnih odrgnin in udarcev po celem telesu zdraviti 40 oziroma 30 dni. SDGZ01/1- POKRAJINSKI ODBOR GORICA Ul. Morelli 14 - Tel. (0481) 32844 VOŠČI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM VESEL BOŽIČ Dom Pokrajine v Lužnicah na razpolago za letovanja V Lužnicah v Kanalski dolini so včeraj odprli prenovljen počitniški dom, ki je last Goriške pokrajine. Po potresu leta 1976 je bil zaprt, sedaj pa bo končno po dolgih letih tudi finančno zelo zahtevne obnove na razpolago za skupinska letovanja in zimova-nja. Na slovesnosti so spregovorili predsednik Pokrajine Crisci, odbornika Dosso in Deiust, deželni odbornik Brancati ter drugi predstavniki. Vsi so poudarili pomen obnove nekoč znanega hotela, ki razpolaga v bližini tudi z vrelcem termalne vode. V njem je prostora za skoraj 100 gostov. Prvi, je povedal Crisci, bodo že v prihodnjih dneh slovenski in italijanski mladinci, ki bodo skupaj preživljali božične počitnice, ker je tudi simbolično pomembno kot dokaz želje po sožitju. Dom bo na razpolago tudi ostarelim, prizadetim (v njem so odpravili vse ar- hitektonske pregrade) ter drugim skupinam in združenjem. Urnik trgovin Prodajalce in trgovce čaka v teh dneh še zadnji napor pred prazniki. Danes in jutri bodo vse trgovine v Gorici odprte ves dan. Jutri bodo cvetličarne in mesnice odprte tudi v popoldanskem času, peki pa bodo pspekli kruh za tri dni. V torek, 25., in sredo, 26. decembra, bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem, času. Več dela bodo ob praznikih imeli tudi v barih in javnih lokalih. Redno bodo odprti tudi na dan, ko imajo v posameznem lokalu dan počitka. Poleg tega bodo javni lokali v nočeh na torek in sredo ter na Silvestrovo lahko odprti do petih zjutraj. SMReKK 26. decembra ŠTEFANOV ANJE v Devinu s Happy Days 31. decembra SILVESTROVANJE v Kulturnem domu. Vstop samo z vabili UPRAVA KINODVORANE »CINEMA CORSO« VAM VOŠČI VESELE PRAZNIKE. Ob božičnih praznikih vas vabimo na ogled filma: »FANTOZZI ALLA RISCOSSA« IMcrosvs Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093 Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-12.30 in 15.00-19.00 ZASTOPNIŠTVO IN SERVIS RAČUNALNIKOV ASEM - AMSTRAD - NEC uii# Vošči vesele božične praznike KAVARNA SLAŽClČARNA d^e/vmoio Claudio Cozzutti - Elena Devetak c B N EDEL JA H ODF RTO pili DO 1 3. URE ■■ 1 GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 Silvia ŽENSKI BUTIK GORICA - Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224 Nova trgovina otroških oblačil SILVIA BABY GORICA - Ul. Alviano 2 Tel. (0481)32395 voščita vesele praznike ZASTOPSTVO TOMAUTO STANKO TOMAŽIČ w ROVER <Žfj^ GORICA - UL. NIZZA 15 - TEL. (0481) 533923 TRŽIČ - DREVORED VERDI 42 - TEL. (0481) 40148 geologi, sicer v lepih rudarskih krojih, ravnatelj idrijskega muzeja in nekateri drugi. Razstava bo odprta do 31. januarja. koncerti Zbor Ars mušica bo imel danes ob 17. uri v cerkvi Rosa Mistica v Krminu koncert božičnih pesmi. Dva druga koncerta bosta v sredo in soboto. Na Sveti gori bo jutri pevska polnočnica. Peli bodo pevci iz Vrtojbe, Branika, Medane, Brij, Šempasa in Nove Gorice. Orgelska spremljava: Dimitri Rejc. Dirigirala bosta Gvido Filipčič in Miran Rustja. razna obvestila Občina Sovodnje obvešča, da bodo občinski uslužbenci jutri začeli pobira-tismeti eno uro pred običajnim urnikom. Društvo upokojencev sporoča vozni red avtobusov za silvestrovanje: prvi avtobus odpelje ob 15. uri s Travnika, smer Oslavje, Steverjan, Podgora, Štandrež; 2. avtobus odpelje ob 15.30 s trga v Štan-drežu, postankav Sovodnjah in Gabrjah. Občina Doberdob sporoča, da bodo med prazniki pobirali smeti samo 28. decembra in 4. januarja. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 16. decembra do 22. decembra. RODILI SO SE: Stefano Crismani, Jes-sica D'Addato, Dario De Micco, Pietro Rosolini, Gaia Gregoris, Caterina Perato-ner, Alenka Spazzapan, Marco Menin. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Carlo Missigoi, 75-letna upokojenka Gemma Storni, 85-letna upokojenka Elisa Luc-chitta, 69-letna Selila Furlani vdova Cat-tonar, 88-letna Maria Gripn vdova Torre, 81-letna upokojenka Loretta Calligaris, 93-letni upokojenec Luigi Lenardi, 93-letna upokojenka Valeria Pellizon, 63-letni upokojenec Nicolino Tamburlini. OKLICI: delavec Adriano Mascarello in študentka Annamaria Midena, finan-car Benedetto Paolo Lombardi in delavka Santa Malisan, delavec Walter Teso-lin in gospodinja Divna Copic. POROKE: financar Davide Maltese in uradnica Concetta Minardo, zidar Walter Furlan in uslužbenka Laura Mazzuchin, podoficir vojne mornarice Igino De Monte in gospodinja Samantha Degen-hardt. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Fantozzi alla riscos-sa«. Igra P. Villaggio. VERDI 15.30-22.00 »Rocky V«. Igra S. Stallone. VITTORIA 15.15-22.00 »La sirenetta«. Walt Disney. Risani film. rtn v« v Trzic EXCELSIOR 14.00-22.00 »Fantozzi alla riscossa«. COMUNALE 16.00-22.00 »Daddy nostal-gie«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manilo, 14/a/b - tel. 480405. _1_ Umrl je naš dragi Ernesto Pittoli Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 13.30 iz bojnisnice Janeza od Boga v cerkev v Steverjanu, z obredom ob 14. uri. SVOJCI Števerjan, 23. decembra 1990_______ Občanom, sovodenjskim rojakom po svetu, društvom in organizacijam, vsem prijateljem želi vesel božič in srečno novo leto občinska uprava Sovodnje Občinska uprava Števerjan Občinska uprava Doberdob želi svojim občanom, društvom, organizacijam in vsem rojakom vesel božič in srečno novo leto. želi svojim občanom, društvom, organizacijam, sodelavcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto. K r\^:i-ž^ -'^ "lOOn sok f^KKKH ¥ KKK-^T^ .».jkozic ------------------------------------------------------------................................ ^-xa y h a*’^ *^\a^C >t~h >y /-S* a^v >'Ha *^-\ >^h a^~h 4^- ^ n~^ A/-^\ a-'-^ ^ >-~h ,'-^4 Ž^V ^ ach ^ V^-v ^A ^/^v j^a ^>1 /^-v ir-'- '<''&■ >-~~^T1 '/☆ 'r& t Ati rii r VSE ZA ŠPORT ^ICfiltl Ulica Raštel 21 Telefon 531884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO EAL časa lingJti NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17-Tel. 33465 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL vam voščijo vesele praznike Gostilna DANA ŠTANDRE2 Ul. sv. Mihaela 132 Tel. (0481)21898 i -iš. ■>•■: Uti TVRDKA Nardin Vojko GORICA - ŠTANDRE2 Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Ul. del Carso 67 — Tel. 21065 tf £r uu Lr* TT Tv TJ iZ± ZZ j--' 1 -', Tv Tv Ti v<\ >•» !-\ »-v *Ai >m Tv .’■ I Tv >-x» Jm Tv »>v T* T» ;■'. '-v »^v ” Tv Tv Tv x--» i-v ; '. Tv -' v ^ T. ; ' .’ 5 • ■’ T>E >--'i ; '. ’ T'V ''' ,-A.- '.A„.»\.. ,A„A. Z---------»L. Z-----------A- .-.Z.-Z ,/-.,.Av- „A----------------A...-U ^A„.»\....,-»-----------------------------\.. ..A,..-\.. ..A„.-\., —'-...A.....................'•...A.......................k„A.. .......A__A.. ...'•------------»V......J fi rA Uti riti J rti L~«p- 5 rt S V' rt: rrt iti tik iti Uti rt rt tr vesel 1 V • V božic ******* vam zdijo * ** **** ****** ******** *********** ************* Sil lil 111 rt n TRGOVINA KONFEKCIJE MARIA PODGORNIK bogata izbira delovnih in športnih oblačil GORICA - Ul. Seminario 10 - Tel. (0481) 533592 Vošči vsem klientom vesel božič in srečno novo leto r ti\ tv" vt tv" tič tič tr tv* uti tiJ V"' te Tt it tv tv' tr tt tr tv V-«* "iz tt tt Tf tv tv" tv” tc tr Vv "ti* tr Vt* Tr tv ».A... .*.- ^ .*. »' A ■•■ »^ '■ r. '■ A '■ '• A A A A A « A A '■ A A r. A ^ A ^ A 1' ■'. A ' Y T - KlMIIIlll lvO-4 S /t ^ ^ ^ n iti -'ht PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO m m mario ^4 GORICA - ŽTANDRE2 Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 J u l ŽLEBOVI - CEVI - ČELNE OBROBE - STENSKE OBROBE - DIMNIŠKE OBROBE - 4 Vi STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE - tf L- V PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE A... ''UT • k >'i tv ti) .'V ,/•''• .>v A'V -'V .>'• -'l .'V /'•■'■ -'V A'’-( -'V A'- »•')V >'• 4 •-•V A'V >'» 4. -V ^>> /•-V/ >•'» ('V >■» . -v,^" •'; V >•-. .'-V /•'» ■'•sV f' I Imsemrns s.r.l. Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: (0481) 31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: (0481) 531187 G.M.B.H. Viktringer Ring 26 - Tel. (0463) 56216 Celovec - Avstrija - Telex: 422801 - KIMEX A Telefax: (0463) 516257 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA TV tir ti ti Uti iti iti itiirtitiiti iti iUiUiUtiUUUiU iti iti iti Ubiti ti tiv rt Uti' 'ti tr tr iti itiiir t rt r' r rt rt Uti rt rti m itJI Ttip jo" Z? ^ o. V rt Uti rt rt črfi TV rti ti-ti. riti. t0/o^Vvtv4t btiJtiTtiJZJTtitititiJtiJZTtiJZlZtitiTtiJAJZTrtititiUtiJZJZJZtiTtiti 1 ““H«* ☆'/1 MAlf Vi !V "V ☆"i. t fV i l 6 PEKARNA - SLAŠČIČARNA CUmdio Cozzutti GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. (0481) 521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. (0481) 33010 Vošči vesel božič Ob nedeljah odprto do 14. ure .ti iti Uti Uti uti Uti: uti t t 7 V 'T tik' rt ☆'T F"H H V V ^.2 ti' uti X Tv 7'v '/.-v tv' U\ U J i 7-v 'Tv tv' V\ U K 7-v '/-v tv' V\ U > f >v tv' J ( T ( 'ti i»' > C 7 F '-v Tv ti A A /. A A .', ', ', ,» ,■ '■ ,» ' ■ -. A. MLAKAR s.r.l SERVISNA DELAVNICA OM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481) 20425 Telex 460484 5 ☆ tr r2 Uti I Import - Export % rta t V rt tr TVtr tr tt TV TV VV tr tr tr VVtr Iti tirlti iti Vrtr VV tr-rlr Tr VrTV ^ >-r 'j-r tt Tn x.r tr rr t-t t-i t-r T-r T-r tr Tftvi" i-r T-r tf Tt A A r. /, ,> /. a A /, ■ a /. » /. A A !• A A ■'. « A A > A A » A A A A A A A .A TURISTIČNI URAD GOTOUIR .,i 34170 GORICA - ITALIJA - UL. N. SAUR0 12 TEL. (0481)531213 - TELEX 461039 G0T0UR F Tj ■v a Ve AS tr ☆ tt TruTnTTrTTTrTrTTTjnTTTTrTrrT t ;*s w n k k >4 w n r-s i-i w h b ts A A A A A A -i A .'. A A A A A A a A A A A A A A A A /, A A /, A A >, S f, A A , C 7T 7-4 ^ OPREMA ZA LIVARNE lasus«1 Železnina SU.NA. - AN1ME HOBBVsdf K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481)21069 Tel. (0481)34730 TT P v t Vi Tv rt ☆1 rt rt ☆1 it tVT tT TVt ra >/ •*. .»'••V » iti » i^i V i^i 4 i- V Xi A > V i^-V L > N M A A V ' t A A A A A A. /. A A. /■ A /, A .'. A 4 A A A i A A. i A i ' A 7 4— ‘V >J Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT f GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481)87555, 31184 Telex 460362 Lulli Telefax (0481)33198 tr iv t k T-r,Trf f f f tr t' tt tt t tr ttT tr f f f T-n-T tr vr Tr,tr tt tr tt f f f tttt tt tr,f f m t' t' tt f f irt. tt ff f 7 r t ttn-r f rr f tr ttvt tr t~ ;-r trt > Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV h Jožef Kersevoni import - export GORICA - Korzo Italia 90 - Tel. 531643 TTTTTTT-TTTTT TTTTTT Trt '>( TT TT T-Ot t' Trt TTrT MERI KOSIČ TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481)33790 n T-? TtT Tt* T-T 1 I vi IMPORT - EXPORT TRGOVINA OBUTVE COTAR ☆rt rtn [t ? V"T'' rj ^•jrtrtrtrt-Trtrtrtrtrt-t-TTtrtrtrt-t-ftttrff f trt •ftff trt f trtr trtrtrtrtrt-f t^trt TV rtj ^ '☆'■ ☆rt rt tekno "^3 s.r.l GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667 VOŠČI VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO xf( rt vT rt rt rt rt 8T SRL ■ KONZORCU PREVOZNIH PODJETU 'f Tl TOVORNO POSTAJALIŠČE (AUTOPORTO) - URAD ST. 12 34170 GORICA Tel. (0481) 521300 - Fax (0481) 521466 - Tlx 461066 8TI rt LAGRARIA SERGIJ ZAVADLAV semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 7v g V t — Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Tehnična svetovalska služba — Industrijski inženiring Sedež: GORICA Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 Telex 460655 Telefax (0481) 530008 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 Božični čas je danes priprava na rojstni dan Jezusa Kristusa in za kristjan na poleg velike noči ali vuzma največji praznik krščanstva. Okoliščine, v katerih se je božje dete rodilo, so dogodek obdale še s čustvenim okvirom, s katerim se ne more meriti noben drug krščanski praznik. To je dan, ki ga ne sme motiti noben zunanji hrup in ki je postal izrazit praznik družine. A vendar vrsta starodavnih običajev kaže, da je bil božični čas — to pa vse od sv. Lucije do sv. treh kraljev — nekdaj čaščenje poganskih malikov in že posebno solsticijski praznik umirajočega sonca. Božič ni imel vedno takšen pomen kot danes. Šele v IV. stoletju je papež Telesfor razglasil 25. december za dan Kristusovega rojstva, na kar so ga navedle zahteve koncilija v Efesu. Šele tedaj je božič postal praznik v spomin na inkarnacijo, združitev človeške in božanske narave v osebnosti sina Boga, ki v Kristusu sprejme človeško Podobo. Ta datum ni bil izbran na-kjlučno. Kakor skoraj pri vseh antičnih ljudstvih in to ne glede na njihovo religijo ali mitologijo, so bili prazniki, Posvečeni Soncu vedno v zadnjem tednu meseca decembra. To je v času najkrajšega dneva v letu. Žganje božičnega panja na badnik Božiču pravijo v Beli krajini »badnik«. Zdi se, da je beseda izpeljana iz staroslovanske besede »b deti« ali čuti. Dokaj verjetno je, da so že stari Slova-hi v predkrščanski dobi ob božiču, na božični večer, praznovali zimski sončni kres — čas, ko začenja dan ponovno rasti. Na to pa nas še danes živo spominjajo nekatere božične in kresne navade oziroma vraže. Da so nekdaj preprosti ljudje v marsikaj verjeli in svojo vero povezovali z nekaterimi šegami ob božiču, je razvidno tudi iz verovanja slovenskega kmeta, da bo nesrečen vse leto, če ne bo imel na božični mizi tudi božične-9a kruha. Verjel pa je tudi, da bo v biši vse leto sreča, če bo v domačem °gnjišču velik lesen štor. Znameniti slovenski zgodovinar in kronist Janez Vaj kart Valvasor poroča o vraži, ki je bila v njegovi dobi ohranjena v Istri. V teh krajih je bila tedaj navada, da je ba badnik vsak gospodar prinesel do-mov velik lesen panj in ga vrgel v bišni ogenj. Valvasor meni, da je ta bavada ostanek nekdanjega poganova, ko so naši predniki darovali do-|bačim malikom. Še pred kakimi sedemdesetimi leti so tudi na Goriškem bajali na sveti večer tak panj ali čok, ki so ga imenovali »božič«, na ogenj, bedeč okoli ognjišča so molili, prepe-vali in ponujali »božiču« vina. Potem Pa so ga tudi polivali z njim. Valvasor ^ svojih poročilih omenja, da so ponekod pri večerji domači dajali tlečemu Panju od vsake jedi po košček ali žli- Ob starem obredju gorečega panja je skoraj do danes ohranilo tudi ve-beževanje. V Kanalu ob Soči so tako ba primer radi opazovali, kako čok 'veliko poleno) na ognjišču gori. Če je bbrno gorel, je obetal dobro letino. Če J® samo tlel, bo trda predla. Če so plameni segali proti severu, bo suša; če Pr°ti jugu, pa moča. V Beli krajini so, Pbtem ko so z burkeljci pobrskali po fbfečem panju, šteli iskrice. Kolikor je bo iskric, toliko naj bi bilo jagenč-, 0v ali piščet. Podobno navado s čo-°bi ali »božičem« so na sveti večer »j'0]čas poznali tudi na Krasu. Vendar možiču« tam niso ponujali vina, tem-r, 50 9a samo polivali z njim. Trdno Pa so verjeli, da če »božič«, ki gori vso °č na ognjišču, pogori do naslednjega dne tako, da se mu zgoraj vidi luk-_Jb' to pomeni, da se bo domače dekle tožilo še pred letom. Valvasor sicer vidi v božičnem pa-Jb ostanek poganskega domačega ne' 9a malika, vendar se zdi verjet-j. Jb da je prastaro čaščenje posvečene °°?anskemu Soncu, ki je v hlad-hifb zbnskem času oslabelo. Ogenj na v bom ognjišču naj bi mu ponovno te « toP*oto in svetlobo, ki jo bo son-let^e kako potrebovalo v prihodnjem vl^ePosrednih dokazov za čarodejno m,”0 Panja v čaščenju sonca sicer ni-tno”1®- Lahko pa vendarle domneva-bja'ba je imel goreči panj nalogo po-že n t osiabljenemu soncu in ob tem lt0v s^bzati dušam vračajočih se rajni-ijj ' . b °gnju so se duše mrtvih grele bo ~'agovih plamenih uživale svetlo-jhaf. °ba tudi čaščenje božanstva do-na ,e9a ognjišča je kot zadnja razvoj-°Pnja mogoče sprejemljivo. ali sveti večer, čaščenje božanskega sonca Prastaro obredje ob zimskem sončnem kresu Rado Radešček Ob tem bi lahko staro obredje povezovali celo s čaščenjem staroslovanskega Svetovidnega kulta. Znano je namreč, da so Perunu in Svetovidu zažigali žrtvene ognje s hrastovimi drvmi. Ob božiču ali badniku pa so še pred nedavnim zažigali hrastov panj. Ponekod so na badnik metali gorečemu panju celo žitna in koruzna zrnja ter sadje. Torej bi lahko upravičeno domnevali, da je bilo staro božično obredje pravzaprav žrtvena daritev. Podobna obredja so nekdaj poznali tudi ob Perunovem in še posebno Sve-tovidovem čaščenju. Nenazadnje pa tudi vera v vedeževanje kaže na čaščenje poganskih božanstev, saj je znano, da so prenekateri prazgodovinski maliki oziroma njihovi svečeniki znali napovedovati človekovo prihodnost. Praznik perzijskega boga Mitre Dejstvo je, da so prav v dneh okoli krščanskega božiča tudi druga ljudstva po svetu praznovala velike solsti-cijske praznike ob zimskem sončnem kresu. Pri Perzijcih je bil' to pomemben praznik, posvečen mogočnemu bogu sonca in vojne Mitri; pri Grkih trojna noč ali Herkulovo rojstvo; pri severnih ljudstvih mati noči, ki so jo Danci imenovali Lul in Saksonci Geo-la. V starem Rimu pa so bile znane svečanosti, ki so jih prirejali ob prazniku nepremagljivega Sonca. Od vseh teh prastarih kultov pa je najpomembnejši prav kult Mitre. Kult so najprej častili v Mezopotamiji, kasneje pa je čaščenje prevzel Rim in ostala Evropa. Mitrovo čaščenje je potekalo v skrivnostnih podzemskih jamah, kjer je obredje prikazovalo rojstvo Sonca na dan zimskega sončnega kresa. Ne moremo dvomiti, da je vsa krščanska simbolika ob božiču tesno povezana prav z Mitrovim čaščenjem. Rojstvo Sonca-rešitelja se je slavilo kot nada v lepo in svetlo prihodnost. Če zelo na kratko pregledamo nekaj podatkov o mitraističnem bogoslužju, vidimo, da so bili nekateri pojmi in pojavi, ki smo jih rekonstruirali prav blizu krščanstva. To je povsem razumljivo, saj sta obe verstvi zrasli iz bližnjih korenin in na sorodnih tleh, se oplajali z enakimi vplivi in se širili zaradi istih vzrokov in ob istem času. Zgodovinski razvoj je prinesel zmago krščanstva. Skozi krščansko izročilo v evropski kulturi pa se nas vendarle še danes dotika tudi privzeti vpliv starega mitraizma. Še danes namreč praznujemo nedeljo, dan Sonca. Po drugi strani je zanimivo srečati na mitrais-tičnih spomenikih jasne vplive krščanstva. Reliefi z Mitrovim rojstvom kažejo na primer poklonitev pastirjev, čeprav je ustvarila človeka šele mnogo kasneje Mitrova daritev. Zvezo med Mitrovim čaščenjem in Kristusovim rojstvom gotovo podpira tudi odkritje votline, ki so jo smatrali kot stajo pri Betlehemu, kjer je bil rojen Jezus Kristus. Ne moremo namreč mimo dejstva, da so v Mali Aziji živinske staje v glavnem nameščene v podzemskih votlinah ali pod skalnimi previsi. Ali ni potem »hlevček«, v katerem se je rodil Kristus pravzaprav podzemska jama? To je sicer samo domneva, vendar se moramo zavedati, da je Mitrova obredna votlina obstajala v Rimu še po zmagi krščanstva. Čaščenje perzijskega boga Sonca in vojne, nepremagljivega Mitre, je bilo v Rimu prepovedano šele leta 378 z odlokom cesarja Konstantina. Torej vendar lahko obstaja neka zveza med »božičnim hlevčkom« in obredno Mitrovo votlino. Vera v čarovnice Čas okoli zimskega sončnega kresa, svetega večera, badnika ali božiča je pravzaprav najskrivnostnejši čas v letu. Tedaj imajo demonske sile še posebno moč in to predvsem čarovnice, kar bi lahko vsekakor povezovali še s predkrščanskim izročilom. Ko so nekoč Štajerci prihajali od »polnočke« domov, so zbudili vso živino, tudi kokoši in svinje. Potem so dali konjem in govedu jesti, pred kravjim hlevom pa so z blagoslovljenim smodnikom ustrelili, da niso imele coprnice moči nad kravami. Podobno navado, toda brez streljanja so imeli tudi Dolenjci. Obstajala je tudi vrsta verovanj, kako lahko na sveti večer spoznaš čarovnice v vasi. V Semiču v Beli krajini je na primer lahko spoznal čarovnice vsak, ki je v cerkvi vrgel v blagoslovljeno vodo tri kamenčke, ki jih je prej pobral na razkrižju ppti. Potem jih je moral spet vzeti v roke. Na ta način je lahko v cerkvi spoznal brez nevarnosti vse čarovnice, ki so bile tedaj v cerkvi. Čarovnice namreč med povzdigovanjem obračajo glave k vratom. V Kostelu na Kočevskem pa so nekdaj verovali, da človek lahko spozna vse čarovnice, če obleče vse »napak« (narobe). Tako oblečen mora stati pri polnočnici pred oltarjem. Med povzdigovanjem naj se obrne in zagledal bo vse čarovnice, saj obračajo oltarju hrbet. Malo drugačna je štajerska vraža, ki pravi; Kdor pride k polnočnici prvi v cerkev, vidi vse coprnice, če v večno luč vrže krajcer. V belokranjski Metliki pa so nekdaj verjeli, da tisti, ki vzame na sveti večer k polnočnici s seboj tri zrna pisanega graha (fižola) in trinožni stolček iz deveterega lesa ter se usede nanj pred cerkvena vrata, vidi in spozna vse čarovnice. Ni pa bila določena doba, kdaj je treba začeti ta stolček izdelovati. Natančno je bil določen rok za izdelavo čarobnega stolčka v Pavlovcih na Štajerskem. Če si je kdo začel na god sv. Lucije še pred svitom izdelovati stolček in ga je izdeloval do božiča, tako da je z delom nadaljeval ob jutrih pred svitom, potem pa stolček prinesel k polnočnici in med sveto mašo na njem klečal, je videl med povzdigovanjem vse coprnice. Vse so namreč imele proti vratom obrnjene obraze. Paziti pa je moral, da je iz cerkve hitro pod kap ušel, da ga coprnice ne bi ujele, ker bi ga sicer v droben prah raznesle. V Črnem vrhu pri Idriji pa pravijo; Po sv. Luciji to je od začetka dela, je treba še enajst dni prideva-ti in sicer vsak dan po košček drugega lesa. Vendar ni nujno izdelovalcu stolčka vstajati še pred svitom in niti se mu ni treba bati, da bi ga čarovnice, če hitro ne pobegne pod kap, raznesle v sončni prah. Po kompoljski veri mora biti ves les za čarobni stolček »moškega spola«, na primer hrastov, gabrov in podobno. V Retju pri Žužemberku pa trde, da mora tisti, ki hoče spoznati čarovnice, v cerkvi na sveti večer k polnočnici s seboj vzeti butaro »luči« (svetilne trske) narejeno iz raznovrstnega lesa in sesti nanjo. Za spoznanje drugačna je vraža, izpričana v okolici Žetal: Kdor hoče spoznati čarovnice, mora v času med sv. Lucijo in božičem napraviti stolček iz dvanajstih delov, pri čemer naj bo les »moškega spola«. Na*božič mora natančno ob povzdigovanju poklekniti nanj in videl bo vse čarovnice, ki so morebiti celo njegove sosede ali znanke. Prepoznal jih bo po tem, da so obrnjene nazaj, ker ne morejo gledati povzdigovanja. Po maši pa mora urno zbežati, da ga čarovnice ne ujamejo, sicer ga zmeljejo v prah. Najbolje je, da skoči čez plot, ker le-ta čarovnice zmede. Preštevajo namreč »planke« in ugotavljajo, kje bi prišle skozi. Ne spomnijo pa se, da bi ga preskočile. Dvanajstere ali volčje noči V zimskem času je morda najskriv-nostnejše in grozovito obdobje, čas med božičem in sv. tremi kralji. »Volčje noči« ali »sveti večeri« so znani predvsem germanskim ljudstvom. V slovenskem ljudskem izročilu jih zasledimo le kot vpliv vraževerja in legend, ki so jih poznali Nemci. V volčjih nočeh imajo menda demonske sile še posebno moč. Nemci pravijo, da v tem času, zlasti ponoči razsaja »ponočni« ali »divji lovec«. Nemške bajke pripovedujejo, da ta »pošast« nosi širok klobuk in drvi s svojimi često ognjenimi psi ter drugimi rdečimi, pogosto trinogimi živalmi. Spremljajo ga tudi različni duhovi, posebno uboge duše nekrščenih otrok, pa tudi nekdanji lovci, ki so za življenja gazili ljudem žito po njivah. Često so zraven tudi čarovnice in druga zla bitja, včasih tudi brez glav. Drugič pa vlečejo za sabo čreva. Največkrat jezdijo, včasih na kozlih in petelinih tudi po zraku. Divji ali ponočni lovec pa ni le značilnost nemškega ljudstva. Tudi Slovenci znamo marsikaj zanimivega povedati o tej »pošasti«. Predvsem ob kvatrnih dnevih se ta prikazen s svojim grozljivim spremstvom pogosto pojavlja v gozdovih. Gorenjcem je prav dobro znana »divja jaga«. To je velika tropa psov, ki vedno tečejo v isto smer, za njimi pa teče šepast mož s sekiro v roki. Mož vodi pse in jim ukazuje, kam morajo teči in koga raztrgati. Kdor pa se psov ubrani, tega šepasti mož poseka s sekiro. Še danes je ponekod ohranjena vraža, da se mora tisti, ki sreča »divjo jago«, prekrižati in stopiti na stran. In ne sme se niti premakniti, dokler pogon ne odhrumi mimo. A gorje tistemu, ki bi začel kričati ali se celo postaviti po robu podivjanim psom. Raztrgali bi ga na drobne kose. Koroški Slovenci pa ponočnega lovca imenujejo »ponočni mož«, ki je strašno velik, da kar gore prekorači. Mnogo psov ima s seboj in daleč se ga sliši, kadar jih kliče. In zakaj se je med ljudstvom dvanajsterih noči prijelo tudi ime »volčje noči«? Na jugovzhodnem pobočju Pohorja se je »divji lovec« spremenil v Šenta. O Šentu pripovedujejo, da najbolj škoduje na sveti večer. Tiho pri-šentuje k hramu in odpelje svoje služabnike. Ti morajo plavati prek velike vode, potlej pa jih Šent v volkove spremeni. Dvanajstere noči po božiču so torej volčje noči, ker ima Šent tako dolgo svojo oblast. Napoved možitve Kakor so po Valvasorjevem poročilu na Gorenjskem dekleta hodila na sveti večer gledat v studence, misleč, da se jim pokaže v vodi podoba namenjenega jim ženina, tako se je to dogajalo na Gorenjskem še pred dobrim pol stoletja. Podobna vera je bila nekoč živa tudi na Dolenjskem in na Goriškem. Še danes se je takšna vraža ohranila v okolici Novega mesta, kjer verjamejo, da če gre dekle na božično noč k samotnemu jezeru, od koder se nikamor daleč ne vidi, bo v njem uzrla podobo svojega bodočega moža. Z namenom, da bi si neomožena dekleta čimprej preskrbela moža, so nekdaj na sveti večer opravljali še vrsto drugih vraževernih dejanj. Na Kobariškem so dekleta na sveti večer metala venec ali svitek od zadaj na drevo. Če je obvisel na veji prvič, je bila poroka gotovo še tistega leta; če drugič, naslednje leto. V Metliki in okolici pa so nekdaj dekleta hodila v mraku na dvorišče po drva za kuhinjo. Tista, ki je naglo prinesla v naročju božičnih polen na par (sodo število), se je omožila v letu dni. V Trebiji je šlo dekle na sveti večer pometat skedenj. Trikrat ga je pometala in vsakič odnesla smeti. Če je, ko je smeti nesla tretjič, srečala mladega fanta, je ta zagotovo postal njen mož. V okolici Lendave v Prekmurju je moralo dekle, ki je hotelo zvedeti, kdo bo njen mož, med polnočnico trikrat golo teči okoli hiše. Ko je pogledala pri tem skozi srednje okno, je v sobi zagledala svojega ženina. Podobna je tudi kobariška vraža: dekle mora na sveti večer postaviti na mizo hleb kruha in zabosti vanj nož. Potem pa mora kar najhitreje in popolnoma gola pometati sobo in sicer za svojim hrbtom. Ko pride do vrat, se mora v hipu ozreti ter steči skozi vrata. Drugače jo »duh usojenega ženina«, ki se prikaže ob nasprotni steni, zabode z nožem. Seveda se je med Slovenci ob božičnem času ohranilo še veliko drugih starih običajev, vraž in šeg. Žal pa nam prostor ne dopušča, da bi jih naštevali. Vendar če primerjamo vsa ta verovanja, lahko ugotovimo, da so naši pradedje opravljali ob božiču veliko takšnih navad in običajev, ki so jih kasneje preprosti ljudje opravljali ob starem oziroma novem letu. Po vsem tem lahko sodimo, da so verjetno stari Slovani novo leto pričenjali ob današnjem božiču, to je ob zimskem sončnem kresu, ko začenja dan zopet rasti. Mnogi božični ljudski običaji in vraževerja se namreč ponavljajo tudi na Silvestrovo oziroma ob novem letu. Da pa so se nekateri teh običajev pomaknili od božiča celo do sv. treh kraljev, je brez dvoma zakrivil novi gregorijanski koledar iz leta 1582. Ob sočasnem lik nove knjige in slovenskega prevoda Dedinje Fulvio Tomizza osebi, svojih junakih, literarnih ljudožercih in nazadnje o Trstu Nadja Kriščak ri vsakem literarnem delu je M rojevanje zamisli in njeno postopno, skrbno uresniče-rMm vanje najnapornejše in istočasno najintimnejše dejanje. Izid knjige predstavlja le javen in slovesen zaključek, ko delo preneha biti izključno piščeva last, da se ga polastijo bralci, občinstvo. Tržaški pisatelj Fulvio Tomizza je pred nedavnim napisal spet novo poglavje svojega literarnega življenja, ki je hkrati tudi nespregledljiv trenutek za tržaško nerazgibano književno življenje: založba Bompiani je izdala njegovo zadnjo knjigo Fughe incro-ciate, skoraj istočasno je pri Založništvu tržaškega tiska v sklopu knjižne zbirke Jadranskega koledarja izšla v prevodu Beneška dedinja. Ce je v širšem smislu nova knjiga važnejši dogodek, objave slovenskega prevoda samo dve leti po izidu knjige tudi ni mogoče spregledati. (Ob tem, da je podvig uspel naši domači založniški hišil) Dva taka trenutka sta nam nudila dovoljšen razlog, da smo se pogovorili z avtorjem, v resnici smo le nadaljevati razgovor izpred dveh let, ko se je na knjigarniških policah komaj pojavila Beneška dedinja v italijanščini. Iz dosedanjih dvajsetih knjig vemo, da postavlja Fulvio Tomizza svoje pripovedi v obmejni prostor in da se zgodbe predvsem zadnja leta rojevajo iz preteklosti. Pisatelj je večkrat poudaril, da so osebnosti, ki nastopajo v njegovih knjigah, mali ljudje. Vendar Benečanka Paola Rubbi ni mali človek, kar bi pravzaprav veljalo tudi za Stanka Vuka in Danico Tomažič iz Mladoporočencev. Pri osebnostih se je tudi začel razgovor, ki se je razvil v prijeten pogovor ne samo o avtorju in njegovih junakih, temveč tudi o literarnem svetu in o vedno spornem Trstu. Ob tem se je seveda dotaknil nekaterih trpkih plati, morda bolečih, a zato tembolj življenjskih. Res je, pri Paoli Rubbi sem naredil izjemo. Pritegnilo me je življenje bogatih beneških krogov, v katerih poteka enako kruta bitka kot med navadnimi ljudmi, nizkotna, prozaična, kot med preprostim ljudstvom jse pojavi sovraštvo med družinskimi člani. Ljudje so kruti drug do drugega v vseh okoljih. Tega se spomnim tudi iz svoje rojstne vasi v Istri, ko so se bratje tožili, to je bilo bolj boleče od nove oblasti, ki je tedaj nastopila. Sovraštvo iznakazi harmonijo v življenju malega središča. Brutalnost je prej izraz življenja kot književnosti, ker skuša literatura vedno olepšati, oplemenititi, skriti. Paola Rubbi in Stanko Vuk sta osebi, ki jih življenje tepe. Moje osebe so vedno ljudje, ki želijo kaj spremeniti in morajo zato plačati. Junaka iz moje zadnje knjige sta v resnici simbola: moška, ki želita spremeniti svoj status - Žid se pokristjani in s tem poišče gotovost, kristjan sprejme židovsko vero, ker mu je drugačnost vabljivejša. Tu ne gre za Slovence in Italijane, tu je razkorak večji. Židje so vedno bili tista prava manjšina. Sicer sem se oddaljil od meje, a poiskal sem srž konflikta med nasilno večino in izločeno manjšino. V vsakem junaku je tudi delček avtorja. Kako se zrcalite v svojih osebnostih? Zvest sem svojemu ljudskemu poreklu, ki je včasih nelagodno, tudi neprijetno, vsekakor pa zame privlačnejše od včasih drobno hinavskega odnosa, ki je lasten človeku, uradne kulture. Biti književnik predstavlja zame tudi skrb, da se ne oddaljim od življenja, temveč da brskam po najbolj krvavih ranah in pišem o najbolj bolečih občutkih. Iz tega izhaja vse ostalo -etnična vprašanja in vizije, tu so korenine mojih simpatij in mojegfa odklanjanja. V mojem svetu so bili ljudje slovanskega porekla dolgo šibkejši. To sramoto sem jaz sprejel kot dediščino. Nisem filoslovan, podpiram le avtentičnost, nelagodnost, različnost sprejemam kot odliko. Marsikdo tega ne razume, denimo kritiki, ki pravijo da so moji junaki prepovprečni, preskromni. To mi potrjuje, da mi je uspelo, kar sem želel in hotel. Zdi se, da literatura zahteva večanje, ponarejanje, jaz pa branim drobno in resnično. V življenju sem večji idealist, kot se lahko zdi iz mojega pisanja. Skromen sem, nepohlepen, ko pišem, se pa rad spustim na najnižjo raven in zajemam iz najnizkotnejšega. Literarni in kritiški svet je neusmiljen, zdi se, da vam ta trenutek tudi nenaklonjen. Kako ste se gibali v tem svetu kot novinec in kako se premikate danes kot stari maček? Jaz se nisem spremenil, morda sem se zamislil in me je za trenutek spreletelo samo, ko sem prejel nagrado stre-ga, a v resnici sem vedno isti človek. Ko se vračam v domačo vas me poznajo kot sina svoje družine. Ne morem pozabiti, kdo sem, kaj sem. In še, vsako pisanje nove knjige spremlja isto razburjenje, ki je bilo lastno prvi, isti strah, da bi kaj zgrešil. Ne poznam gotovosti. Zaljubim se v osebnost, prostor, dobo in ustvarjanje spremlja bojazen: bo umetnina ali polom? Nikoli nisem imel zelo dobrih odnosov z literarnim svetom. Sedaj celo ne obstajam več. Mislim, da ta trenutek nimam kaj ponuditi literarni Italiji, v kateri se zrcali politična zmeda. Nimam kaj dati, nisem koristen, zato sem samo gospod, ki živi v Trstu. Morda je imel pisatelj Tomizza pred 30 ali 20 leti na stežaj odprta vrata zaradi svojega porekla... Nikoli ni bilo važno, da sem Istran. Problematika, ki sem jo prinašal, ni nikoli pomenila nič v Italiji, ker je tudi niso nikoli razumeli, kot jih ni nikoli zanimal Vzhod. Sedaj je nekoliko več zanimanja, a mislim, da je varljivo, ker Italijo v resnici ne zanima nič, kar je izven njenih meja, tudi ro- bovi niso zanimivi. Usmerjena je v Zahod, ima Vatikan, vsi so romali v Italijo, Italija ima vse - klimo, pridelke, gastronomijo, umetnost, zato se Italijani ne zmenijo za Evropo. To je navaden provincializem. Robovi od Doline Aoste do Bočna in Trsta prinašajo probleme, ki jih Italijani ne razumejo, čeprav so ta vprašanja v resnici zelo evropska - manjšine, nove ideologije, prehodi iz starega v novo. Ko sem se pojavil kot mlad pisatelj, je bil literarni svet manj ljudožerski, manj potuhnjen. Nekateri tedaj starejši literarni kritiki so mi bili naklonjeni, bili so to gospodje z obsežnim znanjem. Današnji kritiki so vezani na založniške hiše, jaz pa ne pripadam nobeni skupini, nobenemu klanu. Nisem jim niti v napoto, samo nekoristen sem in zato - me ni. V preteklosti je bilo več zanimanja za Trst in njegovo literaturo, vse je potekalo mirneje, sedaj je ambient razburkan, vse se dogaja v Rimu in Milanu, nasilno, kritiki so komedijanti, ki se mimogrede spremenijo v Kajne. Ko sem bil mlad sem poznal malo ljudi, a sem se premikal z večjo lahkoto, sedaj sem izoliran, ker je postal literarni svet ciničen, tudi lažniv. Zanimivo je, da doživljam uspehe v tujini, kjer mi objavljajo prevode. Kolikor manj prodam v Italiji, toliko več se širijo moje knjige po tujini. Kakšna usoda pa je doletela film o Mladoporočencih z Ulice Rossetti, kinaj bi ga snemal Giraldi? Zdi se, da je načrt dokončno propadel. Enostavno. Scenarij. so poverili ugledni osebnosti, Cesareju Garboliju, našli so producenta, ne pa distributerja! ker ga RAI ni hotela. Knjiga je bila všeč, zgodba tudi, zanjo se je zanimal Lizzani, a pravice si je zagotovil Giraldi. Zgodba ima vse lastnosti, da bi lahko postala dober film, a očitno so za tem drugačni interesi, ker se je Giraldi odločil za Magrisov Danubio. Film bodo torej naredili iz eseja... S svojim delom pisatelj skuša vplivati na stvarnost, na razumevanje med ljudmi. V tem našem prostoru ima literatura še posebno vlogo. Vam je uspelo poseči v to stvarnost? Imam to zadoščenje, priznavajo mi, da sem s svojim pisanjem marsikaj doprinesel, precej več od mnogih drugih. Ponudil sem, skušal sem posredovati nov način gledanja. V zadnjih letih so se odnosi res spremenili in nekateri predsodki so postali smešni. Povezujem to tudi s problemom Vzhoda. Ma-terado sem pisal, ko sem bil star 23 let. Moj junak pravi nekje: »Videl sem pasti dvoglavega orla, butaro, kljukasti križ, zakaj ne hi padla tudi srp in kladivo, nič ni večnega...« Današnji dogodki mu dajejo prav, kar se je zdelo bogokletno, postaja stvarno. Vsi moji junaki so človeški, seveda z napakami, nikoli pa niso karikature, manjvredni v primerjavi z drugimi. Priznali so mi, da mi zgodovina daje prav. Pomeni, da sem prav ocenil, da sem bil jasnoviden, nobena alkimija ni to. Lahko sem ponosen, saj sem tržaškemu ambientu, ki mi ni naklonjen, vsilil svoje stališče. Spoštujejo me in to me veseli. V resnici sem sledil samo svojemu nagonu, nisem iskal nobene koristi, izraziti sem moral, kar sem nosil v sebi, kar me je motilo, po čemer sem hrepenel. Meni je lastno samopotrjevanje pomenilo prinašati ali prenašati v literaturo, kar sem doživljal, kar je predstavljalo mojo stvarnost. Ce je pisatelj-jasnovidec pred 30 leti oznanjal, kar se je uresničilo, kaj bi se upal napovedati danes? Poti nazaj ni, začel se je proces, ki ga ni mogoče ustaviti. Čas salonske spokojnosti je mimo, vsemu svetu sta zavladala gospodarstvo in naglica. Vse to je neustavljivo. Ustavil se je samo Trst s svojo lenobo, s svojo lagodnostjo in gledanjem nazaj. Tržaško miselnost smo pripisovali predsodkom. Trst je umetno mesto, kot dokazuje Apih, zato je bil tudi vseskozi privilegiran. Sedaj je privilegijev konec. Tržaško negibnost lahko ta trenutek pripišemo samo pomanjkanju ljudi ali nesposobnosti ljudi, ki ne premorejo energije ali iznajdljivosti, da bi kaj naredili. Tako Trst zamuja priložnosti... Nekoliko grenka ugotovitev ne more zmanjšati zavesti, ki jo pisatelj Tomizza in predvsem sin te nemirne dežele na robu nosi v sebi: da je literarno udejanjil svoje hrepenenje in s tem premaknil os, ki niha med sovraštvom in prijateljstvom. Z upanjem, da zlo odslej ne bo prihajalo ne s severa ne z juga. Izumljati resničnost. Tako je v Izoli na nedavni predstavitvi svoje najnovejše knjige Fughe incrociate (Navzkrižni pobegi) opredelil lastni ustvarjalni algoritem Fulvio Tomizza. Navidez oksimorično (je namreč mogoče izumljati danost, svet, ki te obkroža in obstaja sam po sebi?) toda v resnici s posrečeno sintagmo: če je ta stvarnost pretekla in če jo sporočajo zgodovinski viri, je rekonstrukcija sveta in življenja na dokumentarni podlagi prav takšno izumljanje resničnosti. Nekako tako, ko da bi po odkopanih tlorisih sklepal o mogočnosti starodavnih Pompejev, o arkadah in mozaikih Dioklecijanove palače, o kariatidah eleškega temlja. Nekako tako, ko da bi zgodovino oživljal v pripoved, roman. Desetletje bo odkar počenja Tomizza natanko tole: zaprašene kronike, pozabljene fascikle in arhivske svežnje izpisuje v domišljijsko nadgrajeno a faktografsko preverjeno književnost. Marijino hlinjenje, Zlo prihaja s severa, Mladoporočenca iz Ulice Rossetti, Ko je bog zapustil cerkev, Beneška dedinja, Navzkrižni pobegi... Z izjemo aktualistično nastrojene pripovedi Potem je prišel Černobil (1988) dolgo sosledje historičnih fresk, neprekinjeno izumljanje resničnosti. Nestihijsko, premišljeno in skladno z avtorjevo intimno poetološko nujo. Tomizza ne črpa iz zgodovine naključno, temveč zgolj takšne teme, ki nadaljujejo njegovo izvorno »istrsko« snovnost, izpisujoč usodo malega, izrinjenega človeka ali naroda. Zgodovinski cikel njegovih del zato ne pomeni preloma s tradicijo, literarnega eksodusa iz Kanaana Materade, Petrovije ali Akacijevega gozdu, temveč nasledek te za Clau-dia Magrisa dragocene »obmejne lirike«. Tam, v Tomizzovih začetnih delih, manjšinska usoda istrskih Italijanov, zapostavljenih ljudi v navzkrižju ideologij, beguncev v diaspori z večinskim etnosom - tu, v pisateljevi kvazidoku-mentarni literaturi, sorodna indvidualna in kolektivna manjšinskost. Ko da bi Tomizza iskal v drugih dobah in krajih, v Furlaniji, Benetkah ali Trstu prejšnjih stoletij, iste mejne situacije, stiske, krivice, isto emarginacijo in zatiranje. Spreminja se Bahtinov kronotop, avtorjeva poetika ostane ista. Tomizza onkraj časa in prostora. Takšen, nezamenljiv je tudi tokrat. V knjigi Fughe incrociate, ki jo sestavlja dvoje navzkrižnih pripovedi: prva o Židu Mandolinu, ki se v furlanskem Sacilu 16. stoletja spreobrne v kris- Navzkrižni pobegi ali umetnost fuge tjana, druga o kristjanu Leandru Tisaniu iz S. Vita ob Tilmentu, ki se požidi le malo kasneje. Če so bile usode Marije Janis, Vergerija ali Pavline Rubbi ubesedenja individualne manjšin-skosti, če sta slovenska zakonca Vuk spregovorila o nacionalni, istrski protestantje pa o verski kolektivni manjšinskosti, je življenjska zgodba tokratnih Tomizzovih protagonistov avguštinov-ska »summa« obojega: skupne manjšinske utesnjenosti beneških in furlanskih Židov v 16. stoletju ter individualne manjšinskosti Mandolina in Tisania. Celo dvakratne, saj sta tako židovski bančnik kot katoliški obrtnik izobčenca iz prvotne srenje in posebneža tudi v novi skupnosti. Nekakšna manjšina v manjšini (ah, kako znan občutek Slovencem v Italiji...) Prek njiju nam Tomizza pripoveduje, da ne uideš koreninam, čeprav hkrati ne zanika svobodne verske odločitve, spoštuje jo, ker so zanjo potrebni pogum, doslednost, prepričanje, ker mora spreobrnjenec kljubovati predsodkom okolja in družbe. A izobčencev ne mitizira: s podobnimi »pobegi«, ki se v teksturi pripovednega nenehno prepletajo, pa tudi z ljubezensko temo relativizira Mandolinov in Tisaniov verski prestop. Zgodovinske predloge Navzkrižnih pobegov Tomizza ni izkoristil za emfatično religiozno epopejo, temveč jo je ohhranil v mejah pragmatičnega vaškega realizma: usodnostna verska kolebanja locira v zastavljalnice, odločitev o spreobrnjenju sporoča prek pouličnih kramljanj... V tem je pisatelj dosleden svoji realistični poetiki, ki je za Tomizzove najostrejše kritike - mednje sodi npr. Enzo Golino - »suhoparen arhivistično-biografski koktajl«, za njegove zagovornike pa čudovita nadarjenost oživiti v besedo in podobo zaprašene dokumente; knjige, vdahniti - tako bi zvenelo prosto po Josephu Rothu - »dar govora pozabljenim analom«. A mar ni to, od Walterja Scotta do Saše Vuge, odlika vsakršnega historičnega romanopisja, ki v preteklosti odkriva sedanjost, ki z minulim govori o zdajšnjem in tukajšnjem? Že, le da Tomizza (za razliko od kakega Nigra, Ce-ramija ali Castellanete) preteklost še manj ro-mansira, saj je v njeni nadgradnji zvestejši predlogi, malodane »filološki«. Njegova psihološka ali situacijska ugibanja izhajajo iz dokumentov, njegovo prozo dopolnjejo bibliografski napotki. Po upovedanem se neogibno ravna tudi upovedujoče. Tomizzov stil je namreč enako suh, stvaren, zgoščen in »filološki«. Od bralca zahteva tako knjiga izjemno pozornost: če spregledaš le besedico, se mahoma sesuje celota, delikatno semantično ravnotežje odvisniških relacij pa zalebdi v praznem. Razumsko natančna je tudi zgradba Navzkrižnih pobegov, začenši od prvega, tekstovno ključnega besednega opozorila - naslova. Na kaj nas pravzaprav spominjajo Fughe incrociate? Koga mogoče na Snojev roman Fuga v križu, večino pa brez dvoma na glasbeno fugo, na Umetnost fuge in na mojstra navzkrižnih pobegov par excellence, Johana Sebastiana Bacha. »Peti evangelist« je s kanonizacijo fuge nakazal v glasbi način obdelave umetniške snovi, ki ga je mutatis mutandis obrtno prevzela tudi literatura. Kako pozabiti, denimo, na Joyceove-ga Uliksa in na sonatno ali fugalno grajena poglavja njegove prozne Odiseje? Kakor Bach v Dobro uglašenem klavirju razgrinja tudi Tomizza v Navzkrižnih pobegih fugi sorodno strukturo: tu je najprej dux, glavna tema (spreobrnitev Mandolina in Tisania), ki ji v kontrapunktu odgovarja comes, druga tema (v knjigi motiv prvotne religije, »vere staršev«). Ekspoziciji subjekta in kontrasubjekta sledijo epizode, ki razširjajo dogajalni razplet (Mandolino in Leandro se zaljubita in sledita klicu nove vere: prvi se poda v samostan, drugi v Solun). Z inkvizicijo in procesom proti novovercema nakaže Tomizza bližajoči se zgodbeni konec, natanko tako kakor v fugalni strukturi tesna, predčasni vstop kontrasubjekta, ki nasledi posamezne epizode. Fugo zaključi pedal, pri katerem se povrne začetna tema, knjigo pa prekrstitev Mandolina in fiktivni povratek spreobrnjenega Av-rana Israela v dokaz skorajda popolne glasbe-no-literarne vzajemnosti. Seveda bi bilo pretirano trditi, da je Tomizza bachovsko komponiral svoje delo, vendar opisane sorodnosti kažejo, kako uporabljata književnost in muzika včasih podobne umetelne postopke za dosego boljšega recepcijskega učinka-Ni vse v navdihu, marsikaj je tudi v načinu, v obrti upovedanja, bi utemeljeno pomodroval kak šolar ameriškega kreativnega pisanja. Prozni rezultat Navzkrižnih pobegov je tako na dlani: dvoje natančno zgrajenih kronikalnih pripovedi se kljub razlikam zrcalno dopolnjuje v celostno zanimivo besedilo. Vsebinski srž knjige je bolj ko verska spreobrnitev, ki ji Tomizza docela ne verjame, manjšinska tema židovske skupnosti, ki je morala stoletja prenašati predsodke, klišeje, rasistični antisemitizem, sartrov-ski strah pred drugim in različnim. S spoščujočo avtoironijo ga je v zbirko Novih židovskih zgodbic strnil tudi drugi tržaški pisatelj, Žid Ferruc-cio Folkel. In glej naključje: v tej knjigi je zgodbica s številko 110 osupljivo natančen povzetek Navzkrižnih pobegov. Čeprav nista vedela drug za drugega, saj sta knjigi izšli sočasno, pripovedujeta oba tržaška pisatelja isto (ali vsaj močno podobno) v dokaz, da je manjšinsko-židovska tema še kako žgoča, pomembna in pri nas tudi-delno neraziskana. Da je torej istrski pisec spet zadel v črno z Navzkrižnimi pobegi? Kakorkoli že, Tomizza je z dokumentom in fantazijo, z izumljanjem resničnosti oživil to, kaf je Folkel ironično strnil v kratek zgodbeni dio-log. Tale: — Ne in ne Jakob! V verskih rečeh sem neprizanesljiv. Še zamisliti si ne morem poroke med Židom in kako »goijah« (kristjanko). — Kaj pa bi storil, če bi se zaljubil v lepo, simpatično in bogato kristjanko, ki bi te hotela P°' ročiti? — Prekrstil bi se... MIRAN KOŠUTA Ravnatelj SSG Miroslav Košuta o turneji v Leningradu Temelj za nadaljnje sodelovanje Impozanten Bachov Božični oratorij v tržaškem gledališču Rossetti Gostovanje v Leningradu je bilo za Slovensko stalno gledališče reš dragocena izkušnja. SSG je bilo teden dni (odpotovali so v ponedeljek, 10. decembra) v gosteh pri leningrajskem gledališču Komissarževskaja, ki je novembra gostovalo V Trstu in v Gorici z dvema tragikomedijama sovjetskih avtorjev. Leningrajski publiki so naši igralci predstavili dve lanski uspešnici: Cankarjevo Lepo Vido, ki jo je režirala Meta Hočevar in Strička Vanjo A. P, Čehova v režiji Dušana Jovanoviča. O vtisih z gostovanja smo se pogovorili z ravnateljem SSG Miroslavom Košuto. Gostovanje v Leningradu je bilo za SSG pozitivna izkušnja. Kako so vas sprejeli sovjetski kolegi? Brez slehernega pretiravanja (ki je v Podobnih primerih morda celo samou-nievno in opravičljivo) lahko rečem, da je bilo naše gostovanje v Leningradu izjemno uspešno in navdušujoče. Navdušil nas je, na primer, sam Leningrad, čeprav to očitno ni idealen čas Za ogled mesta, ki sicer blesti v snegu ali ob belih nočeh, navdušil nas je sprejem, ki smo ga bili deležni s strani gostiteljev, navdušila nas je predvsem Prisrčnost kolegov, ki je prišla posebej do izraza na sprejemnem in zaključnem banketu, a tudi v drobnih pozornostih iz dneva v dan. Za svoj nastop v Sovjetski zvezi je Slovensko gledališče izbralo dve predstavi, ki sta bili lani deležni po-niembnih priznanj. Je bil to poglavitni vzrok za vašo izbiro? Nastopili smo z dvema predstava-nia, ki sta vredni, da ostaneta še dolgo na repertoarju, saj sta dražljivi za kateregakoli vsaj malo razgledanega gledalca in je povsem drugotnega po-niena, kako se do njiju potem opredeli. S Stričkom Vanjo ste morda nekoliko tvegali, saj je Čehov klasičen s°vjetski avtor, ki velja za "nedotakljivega". Kakšen je bil odziv sovjetske publike na zanje povsem nenavadno režiserjevo interpretacijo avtorjevega teksta? Če naj povem po pravici, potem nioram reči, da je Jovanovičev Striček '^anja predvsem šokiral, mnoge pre-vzel, a v marsikom zbudil hujše pomisleke od slovite, a tam črno ocenje-ne litvijske postavitve režiserja Nek-r°šiusa, ki je v SZ drastično prekinila ^ klasičnim uprizarjanjem Čehova in leta žanje uspehe po svetu. Naš Stirček Vanja je prevzel z visoko pro-fesionalnostjo in ustvarjalnim iskateljstvom, kot so poudarili, razdelitev naslovne vloge med dva igralca kot dva Pola njegove duševnosti pa se mno-91ni ni zdela utemeljena. Po takih oce-ttah je bila seveda naloga ravnatelja, sugeriram prevredontenje tudi Strička Vanje in branje Čehova kot ne samo ruskega, ampak svetovnega av-lofja. Kljub temu seveda ne morem mimo nekakšnega osnovnega razume-vanja njihovih pomislekov, saj sva jih z režiserjem predvidela, posebno še Pri občinstvu, kakršnega je bilo pričakovati v Teatru Komissarževskaja. Do-v°lj je, da se spomnimo vika in krika ^ nekaterih Cankarjih. Na kakem ostivalu bi bil odmev povsem druga-em Da ne bo nesporazuma, moram Poudariti, da je bil nastop s Stričkom Vanjo nedvoumen uspeh, vreden res-mtno velikega gledališča. S ponosom 'kliko rečem, da sta bili obe uprizorit-vi od vseh pet večerov zadovoljivo za-s6dene dvorane (ta namreč šteje nad Qsernsto mest) zelo toplo sprejeti in i Ograjeni z dolgimi, navdušenimi ap- 'kVzi, Cankarjeva Lepa Vida pa je pri le-mgrajski publiki naletela na izjem-0 Ugoden odziv... Lepa Vida je bila deležna navduše-Oga sprejema in izrazov nedeljenega Ocudovanja. Režiserka in scenografi-1® Meta Hočevarjeva je poleg že Plenjene visoke profesionalnosti pre-netila s svežino novosti, z enkrat-ostjo, z nevidenim. Po splošnem ^ nenju odkritje in poslastica ali, če k] povzamem z besedami njihovega ^Pietniškega vodje: »Fantastična, po-6m neobičajna predstava; take "es-?'čijske" predstave ne le v Leningra-’ ampak v Sovjetski zvezi še nismo St li! Velik umetniški dosežek, lahko 6 Ponosni nanj!« C So .SVoiim nastopom ste por . vietsko zvezo tudi delčeh l°venske kulture. ie' To gostovanje ni pom aH ° 2a naše gledališče, saj je i Poglobilo zanimanje za sploš vensko odrsko ustvarjalnost. Na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci so nas pričakali s slikami tržaške gledališke družine izpred prve svetovne vojne, s konkretnimi vprašanji o Cankarjevi gledališki usodi, s poznavanjem sodobnih slovenskih dramatikov, predvsem Hienga, Šeliga in Jovanoviča. Ob njem naj sicer povem, da je bilo neko teatrologinjo težko prepričati, da gre za slovenskega avtorja, ker da so Jovanoviči pač Srbi, in tudi dramo Osvoboditev Skopja je videla v Rističevi srbski izvedbi. Samemu Dušanu Jovanoviču je ni bilo lahko pregovoriti. Za svoj pomemben nastop pred sovjetsko publiko ste se verjetno veliko pripravljali? Priprava na to gostovanje je trajala dve leti, prepričan pa sem, da rezultata ne gre videti samo v letošnji izmenjavi obiskov. Postavili smo temelje za nadaljnje sodelovanje: za prihodnja gostovanja, za posredovanje sodobnih tekstov, za izmenjavo režiserjev. Glede na položaj, ki ni rožnat ne pri njih ne za nas, seveda ne kaže biti pretirano optimistični, ampak trdno sem prepričan, da se bodo stiki nadaljevali. Zdaj, ko smo prebili led in si tako rekoč drug drugemu vzeli mero, bodo stvari lažje. Tudi zaradi človeških vezi, ki so se stkale med nami. Pohvaliti moram celoten kolektiv in poudariti, da je bila obremenitev nekaterih igralcev v tem času izredna, zahvaliti pa se moram tudi gostujočim umetniškim sodelavcem, ki so prekinili delo v svojih gledališčih, da so nam omogočili ta nastop. Mislim, da bo to gostovanje pomembno tudi za same odnose znotraj gledališča. Zahvalo smo dolžni tudi agenciji Aurora za organizacijo potovanja, Ministrstvu za turizem in prireditve pa za poseben prispevek, s katerim nam je omogočilo to turnejo, čeprav je zavrnilo našo prošnjo za Mehiko. Nastop v Leningradu je bil torej z vseh vidikov nadvse uspešen? Če naj zaključim na kratko: imeniten podvig, ki ga ni skalil niti en sam neprijeten dogodek. Torej gledališki in, če pomislimo, da je bilo na poti 47 oseb, ne samo gledališki uspeh, (hj) Za zadnji abonmajski koncert tržaškega koncertnega združenja v letošnjem letu je Tolzer Knabenchor (težki zbor) je z orkestrom Collegium Aure-um izvedel znamenito Bachovo delo Božični oratorij BWV 248. Skladba je zgrajena iz šestih kantat. Poslušali smo prve tri in sklepno - posvečeno svetim trem kraljem. Na koncertu nas je prevzela vsa lepota čiste duhovne lirike, dramatična moč glasbene pripovedi, globoko podoživetje različnih vsebin, bogastvo raznovrstnosti zasedb in kompozicijskih tehnik, živa karakterizacija oseb in kolektiva ter sijajem izbor koralnih melodij Bachovega notnega zapisa, ki so ga udejanili z vrhunskim in virtuoznim petjem dečki ter solisti tenorist Helmuth Wilthaber, basist Christian M. Immler ter sopran in alt pevca iz zbora Tolzer Knabernchor. Vsi pevci so z lahkoto obvladovali vse melizme in kolorature glasovno zahtevne Bachove vokalne fuge kot tudi polnozvoč-no petje ljudsko občutenega korala. Tolzer Knabenchor je ustanovil leta 1956 dirigent zbora Gerhard Schmidt -Gaden v Bad Tdlzu. V zboru poje od 130 do 150 dečkov. Vsak se mora poleg petja učiti še en inštrument. Dirigentu pomaga pri delu še pet učiteljev. Z autodisciplino, ustvarjalnostjo in spontanostjo glasbenega izraza dosežejo učitelji pri otrocih vrhunsko pevsko tehniko. Stroške za delo krijejo s prispevki staršev, koncerti in snemanji za radijske in diskografske hiše. Orkester Collegium Aureum, ki je sodeloval pri izvedbi Bachovega oratorija, je bil ustanovljen leta 1962 kot ansambel, namenjen snemanju glasbenih del iz 18. stoletja. Zato sestavljajo orkester tudi stari inštrumenti, ki mnogo prispevajo k izvirnosti baročnega zvoka. Njihova igra je bila prav tako stilno dognana, kot petje zbora in solistov. Dirigent Gerhard Schmidt-Gaden je vodil koncert z metronomsko natančnostjo. Posamezne stavke kantate je združil v celoto. Le ob zaključku posameznih stavkov (v Ritardandu) je včasih prišlo do ritmičnea neskladja med orkestrom in zborom, kar pa ni motilo splošnega odličnega vtisa, ki so ga vsi nastopajoči naredili na poslušalce.' MIRKO SLOSAR Koncert pianistke Dubravke Tomšič v tržaškem Kulturnem domu Izredne izvajalske sposobnosti V četrtek, 20. t. m., je na petem abonmajskem koncertu Glasbene matice gostovala vrhunska slovenska pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak. Niti tokrat ni razočarala pričakovanj, saj je bilo njeno igranje izvrstno. Prvi del svojega programa je pianistka posvetila Mozartu. Zaigrala je dve izmed njegovih najvažnejših klavirskih del: Fantazijo v c-molu KV 475 in Sonato v c-molu KV 457. Čeprav sta si skladbi precej slični, saj sta bili napisani v istem obdobju (veže ju tudi ista tonaliteta), ni bil prvi del koncerta sploh dolgovezen. Izvedba je bila namreč tako popolna in zanimiva, da je vse do konca obdržala živo pozornost poslušalcev. Izvajalkino igranje je poudarjalo strogo klasično obliko, v nobenem oziru pa ni izpadlo suhoparno. Briljantno je izpeljala virtuozne pasaže z bogatimi okraski, v liričnih momentih pa je pokazala vso svojo muzikalnost. Na isti odlični ravni se je začel tudi drugi del koncerta. Note Franckove skladbe Preludij, koral in luga so magično zazvenele v dvorani: po uvodnem preludiju je v koralu krasno prišla do izraza vodilna tema v vsej svoji spevnosti, medtem ko se je v lugi, kjer se glasbena pisava zgosti, pianistka izkazala v mojstrski izpeljavi fraz. Sledilo je zadnjih pet Debussyevih Preludijev iz drugega zvezka. Njihovo glasbeno izražanje, ki sega globoko v našo psiho, sili poslušalca, da sodeluje z lastno domišljijo in občutljivostjo ob poslušanju teh kratkih glasbenih impresij. Izvedba Dubravke Tomšič je prav gotovo izpolnila ta namen Debussyjeve glasbe. V igrivi in iregularni Ondi-ne je izvajalka občasno jasno priklicala v spomin petje, ples in vodno igro; v Hommage d Pickwick Esq. P.P.M.P.C. je z začetno angleško himno vzbudila slavnostno razpoloženje, ki pa se je z lahkotnimi ritmi in liričnimi momenti takoj prelilo v sproščeno igrivost; umirjeno Canope je zaigrala izredno ekspresivno z določeno mero vznemirjenosti; graciozno je izpeljala tehnično zahtevno Les tierces al-ternees, medtem ko ji je v Feux dartifices z virtuozno klavirsko igro uspelo podati vse odtenke te zahtevne skladbe. Zadnja točka v programu je bila Debussyjeva L'isle jo-yeuse. Zopet izziv naši domišljiji. Z intenzivnostjo izražanja, ki je vodila k stalni ritmični napetosti, nam je pianistka fantastično prikazala sliko tega pravljičnega izmišljenega otoka. Toplo ploskanje publike je bilo nagrajeno še z odličnima izvedbama dveh Chopinovih skladb: Nokturna št. 2 op. 15 ter Etude št. 4 op. 10. Dubravka Tomšič je s s tem koncertom še enkrat potrdila, da je pianistka brezhibne tehnike z izrednimi izvajalskimi sposobnostmi. Škoda le, da je po drugem bisu publika že začela zapuščati dvorano, saj bi nam pianistka, ki je bila v izredni formi, lahko ponudila še kakšen biser iz svojega klavirskega repertoarja. VESNA ZUPPIN KAR Sl ZIMSKI ŠPORTNIKI ŽELE V NASLEDNJI ZIMI. f TVROUA TITAN, Kamnik PERFORMANCE . FREE FLEX: Smučarji bodo pridobili s poznavanjem tehničnih lastnosti in izkušenj s tekmovanj, ki so vgrajene v ta model vezi. FREE FLEX in tehnologija POVVER TOTAL DIAGONAL imata v tem modelu svojo najmodernejšo obliko. smučarska oblačila ROSS/GNOL @ SMUČARSKI ČEVLJI R 900 ST Diagonalni trak High Modulus: natančnost in vodljivost Medial Insert: stabilno nastavljanje robnikov. . Notranji čevelj AFC: udobnost in natančnost. SMUČI 7G KEVLAR Kratka krivina: praktičnost. Ozek profil: živahnost. Porazdelitev posebne prožnosti: vodljivost ■ v dolgih ovinkih. •mm Kontrola tresljajev: udobnost in stabilnost. Drsna ploskev R 9100: izredna drsnost. Slovenijašport vošči veselo praznovanje novoletnih praznikov PORTOROŽ — KOPER — NOVA GORICA — LJUBLJANA I M ☆"?'? tvf: ☆ ■tW' ☆J l_/ Mikluz Ladislav MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GORICA Ul. III. Armata 165 - Tel. (0481) 20111 Telex 460694 MIKLUZ I - Telefax (0481) 521064 'rt? ;VT: rT; r' PRiMi S.pA. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Ul. UT Armata 165 -34170 GORICA Tei (0481) 20111, 521673 - Fax (0481) 520703 - Tlx 460694 r; r a r c a d i a *l zasteklitve Hobles Ul. XXIV. maja - Krmin Tel. (0481) 62295 žeti vesel božič in srečno novo leto ii tri in S 1 Yt ,x :x::cx, :ku::u ocjz x;x2F sut; so. be. ma. V IMPORT - EXPORT GORICA - Travnik 6 - Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 Z *»- /rž' S ir ☆ ☆ TTl iži tri: ik v. ☆i ☆ 4 'TH ■'vi ☆ ☆k hoble PROIZVODNJA: •k tk J: le rk* * lesenih lameliranih oken po meri k k k k k k k kk k 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 H -K M i-\ i'i M K H :A M >{ H HH H H K W K M W M M >4 ^ « iAT? a A >, A ', A ,v A A >, A a A » A A » A > ■■ A A /*, A A A A A A A /, A A A K /M H H R > t H R H K S? R H ^ A .‘i ,S ,S A ■', ,S A ;t,:x‘X x.xx:.x.x.:;x., x::cs.. :;K:.!CX:iCX :k;.cx um: JZfefr europaper ♦ proizvodnja ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo ti i J ‘i n 'v/' x •a V 5rt I < l~i M it iA Pl K M M >4 l-\ M K M H U H K M ^ n n . A A A \ A A A ,S A A A ,S A -1, >•, ^ A A A A ^ r < ik if IZ ☆7 Tn M ☆v ☆* tfT- 14’ ☆ ☆ ☆☆ irt At ☆ ☆71 * ^A_ ☆' t I A H S (I Jv 5 Ovsi»VP JV t Turistično podjetje Portorož - Portorose Azienda turistica Portorož - Portorose € t rt h Casino P or tor vošči vsem bralcem Primorskega dnevnika vesel bošjič in srečno in uspešno novo leto t H H H t 4 O.S//V6 a. n Xi ☆ t i i Pr (■•i k Pj, rt t :t pj 't T I (e&irsjb salon villa maria salon lipica ItiavilUl aerodrom restaurant 4 v ☆V m r—1 L nedeljski televizijski in radijski sporedi ■ .111 L~C RAI 1_______________ 7.00 Film: II miracolo della 34a strada (kom., ZDA 1947, r. George Seaton, i. Maure-en 0'Hara) 8.45 Risanke: Psammed 915 Kvarkov svet: Veliki antropologi - Franz Boas 10.00 Zelena linija Magazine 10.50 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik: TG luna 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Koncert velike italijanske glasbe (nastopajo Paolo Conte, Lucio Dalla, Pino Daniele, Ivano Fossati, Francesco Guccini, prenos iz Rima) 22.15 Film: Un uomo per tutte le stagioni (dram., VB 1966, r. Fred Zinnemann, i. Paul Scofield, Wendy Killer) 0.15 Nočni dnevnik in vreme 0-30 Film: Per fortuna c'e un ladro in famiglia (kom., ZDA 1983, r. Herbert Ross, i. Marsha Mason) ^ RAi 2 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Praznični dan 11.05 Koncert z orkestrom I Solisti Veneti (dir. Claudio Scimone) 12.00 Variete: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due 16.30 Dokumentarec: Free dog 17.30 Nanizanka: Villa Arzilla 18.00 Film: Bobo una vita da cani (kom., ZDA 1986, r. Melvin Frank, i. Howie Handel) 19.45 Dnevnik in vreme 21.30 Nadaljevanka: Beautiful 21.40 Variete: Scrupoli 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla -II cucu 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o židovski kulturi 24.00 Dokumentarna oddaja: Noistottus - Živio delo 0.30 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz 1.05 Nadaljevanka: Diario di un uomo di 50 anni RAI 3_______________ 9.15 Nanizanka: Professione pericolo 10.05 Film: La palla n. 13 (kom., ZDA 1923, r-i. Buster Kea-ton) 10.55 Božični paralelni slalom 12.30 Drobci 12.55 Mojster Toscanini dirigira Johannesa Brahmsa 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: L'amico della mia amica (kom., Fr. 1987, r. Erič Rohmer) 16.00 Dok. oddaja: Avstralija 17.05 TV film: Scene da un mat-rimonio (dram., Šve. 1973, r. I. Bergman, zadnji del) 17.55 Drobci 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Drobci 20.30 Film: II ritorno di Lassie (pust., ZDA 1949, r. Richard Thorpe, i. Edmund Gwenn, Donald Crisp) 21.45 TV film: David & David (dram., It.-Fr. 1987, r. Gior-gio Capitani) 23.20 Nočni dnevnik 23.45 Poklon Čajkovskemu (prenos iz Leningrada) P Žr TV Slovenija 1 8.15 Otroška matineja: Živ Žav, 9.05 nanizanka Cirkuške živali 9.35 Poročila 9.45 Dokumentarni niz: Zgodovina smeha (1. del) 10.40 Nanizanka: Mati in sin 11.10 Glasbena oddaja: Prišel čas je 'krog božiča 12.45 Kmetijska oddaja 12.45 Poročila 13.05 Titanic (pon.) 14.35 Nadaljevanka: Alternative 4 (pon. 8. dela) 15.30 Sova: ponovitev nan. Zlata Dekleta in nad. Klub Paradiž (5. del) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Hobson v škripcih (dram., ZDA 1983, r. Gil-bert Cates, i. Richard Thomas, Sharon Gless) 18.45 Risanka, Mernik, Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Cvetje v jeseni (r. Matjaž Klopčič, i. Milena Zupančič, 1. del) 21.00 O plebiscitu, nato nočni program Sova, vmes nanizanka Spet ti? in nad. Klub Paradiž (6. del) ^jP) TV Koper 10.00 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 10.45 Dok.: Čampo Base 12.30 Pregled: Šport Parade 13.30 Umetnostno drsanje 15.00 Ameriški nogomet NFL 16.30 Rubrika: Fish Eye (pon.) 17.15 Odbojka A-l: Gividi Brugheiro-Prep Reggio Emilia (iz Milana) 18.30 Dokumentarec: Sežig Narodnega doma 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.00 Video glasba: Tutti Frutti 21.00 TV debata 21.40 TVD Novice 21.50 Nanizanka: Mod Sguad 22.30 Rubrika: Eurogolf 23.15 Dok.: Čampo Base 24.00 Odbojka (pon.) | TV Slovenija 2 10.00 Oddaja za JLA 14.00 Športno popoldne, vmes (15.00) Izbor športnika leta 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Svet vulkanov, 20.25 Potni list flamenko 21.10 Zdravo 22.30 Športni pregled CANALES 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: ArcadiNoe 10.15 Film: Hollywood o morte (kom., ZDA 1956, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Dean Martin) 12.00 Varieteja: Anteprima, 12.30 Rivediamoli 13-00 Superclassifica Show 14.35 Film: L'oro di Napoli (kom.,Tt. 1954, r-i. Vittorio De Sica, i. Eduardo De Fi-lippo, Toto) 17.30 Aktualnosti: Nonsolomoda 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto! 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Film: Vacanze di natale (kom., It. 1983, r. Carlo Van-zina, i. Jerry Cala, Christian De Sica) 22.20 O zadnjem filmu Carla Verdoneja Stasera a časa di Aliče 22.50 Film: Cera una volta (fant., It. 1967, r. Francesco Rosi, i. Sofia Loren, Omar Sharif) 1-00 Nanizanki: Starsky & Hutch - Domenica violen-ta, 2.00 MacGrouder & Loud 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: I Jefferson 9.00 Rubrike: Cadillac, Veliki golf, Čara TV 11.15 Rubrika: Ciak 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Film: Addio alle armi (dram., ZDA 1957, r. Charles Vidor, i. Rock Hudson, Jennifer Jones) 16.45 Portret: Jennifer Jones 16.55 Film: II favoloso dottor Do-little (pust., ZDA 1967, r. Richard Fleischer, i. Rex Harrison) 19.35 Aktualno: Linea continua 19.45 Nad.: Marilena 20.30 Nanizanka: Colombo - Un delitto perfetto 22.30 Intervju z materjo Terezo iz Kalkute 23.00 Poslanec upanja 23.10 Koncert v Scali: Claudio Abbado dirigira skladbi Claudea Debussyja (1. del) 23.55 TV film: Nel silenzio della notte (zgod., ZDA 1978, r. Bernie Kotvalski, i. Made-line Stowe) 1.50 Nan.: Arabesgue 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.00 Film: L'ammiraglio e uno strano pešce (kom., ZDA 1964, r. Arthur Lubin, i. Don Knotts) 12.00 Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe 12.30 O filmu Atto di forza 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: La valle delLorso (vestern, ZDA 1966, r. Joseph Pevney, i. Martha Hyer, Ciin Walker) 16.00 Otroški spored: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri - Cristi-na cosa fai? 18.35 Film: II flauto a sei Puffi (anim., Belg. 1981, r. Peyo) 20.00 Risanke 20.30 Film: I magnifici sette (vestern, ZDA 1960, r. John Sturges, i. Yul Brynner, Eli VVallach) 23.05 Film: I magnifici sette nel-lo spazio (fant., ZDA 1980, r. Jimmy Murakami, i. Richard Thomas) 1.05 Nanizanka: II giustiziere della strada ODEON 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Arthur, 9.30 T.H.E. Cat, 13.00 Captain Power 13.30 Film: Al di la del male (dram., ZDA 1984, r. George Schaefer) 15.30 Film: L'ostaggio (vestern, It., r. Luigi Valanzano) 17.00 Film: Sciusci& (dram., It. 1946, r. Vittorio De Sica, i. Franco Interlenghi) 18.00 Nanizanka: L'inafferrabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.30 Film: Don Giovanni (glas., Fr.-It.-ZRN 1979, r. Joseph Losey, i. Ruggero Raimon-di, Teresa Berganza) 24.00 Aktualno: Promo che pas-sione 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.30 Film: Racconto di natale (fant., ZDA 1983, r. Bob Clark) 15.00 Glasbena oddaja: Jimmy Sommerville 16.15 Film: Gianni e Pinotto al polo nord (kom., ZDA 1952, r. Jean Varbrough) 18.00 Film: Batman (pust., ZDA 1966, r. Leslie Martinson) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Galasport 22.15 Film: La taverna dei sette peccati (pust., ZDA 1940, r. Tay Garnett, i." Marlene Dietrich, John Wayne) 24.00 Film: Luomo della Man-cha (kom., ZDA 1982, r. Arthur Hiller, i. Peter OToo-le) TELEFRIULI_____________ 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Un natale da ficorda-re (kom., ZDA 1978, r. George Englung, i. Jason Ro-bards) 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Vidkove sanje (Zora Tavčar); 10.40 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Variete: Ulica Castaldi; 14.45 Coun-try glasba; 15.30 Šport in glasba: dogodki, rezultati in komentarji; 17.00 New Swing Singers (posnetek iz KD v Gorici); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke: Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih 7; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Šport in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Šport; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Tomažič; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. □t: RAI 1 C RA| 2 ^ RAI 3 | ft' TV Slovenija 1 | (W<) TV Koper iMan.: uii oceni 1-00 Jutranji dnevn: ^OS Nanizanka: P' . cittš Vreme in vesti 4.05 Variete: Piacer J4 30 Dnevnik - tri n 14, Ose in 1 i,! , Filmske novost ‘‘■40 Film: I Flupj . ZDA 1986, r. Fr ‘"lO Otroški variet azzurro m-00 Mladinska odd •30 Nabožna odda nj a o veri "•00 Kratke vesti 6.10 Variete: Fantas “■45 Nad.: Un anno lQ H fascino della ■40 Almanah, vreir On nik ■40 Film: La spada cia (anim. 22.05 klica od , 5, _ Disneyja 2,'lf ®°žične pe cr Božično raz Papeževa p' 7.00 Risanke in nan. Lassie 9.30 Aktualno: Radio anch'io 9.50 Rubrika o protestantizmu 10.20 Restavriranje umetnin 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Risanke 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: Miseria e nobilta (kom. It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, Sofia Loren) 17.00 Kratke vesti 17.05 Nanizanki: Villa Arzilla, 17.45 Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Stelle in pista 22.30 Nanizanka: Villa Arzilla 23.05 Film: Angelino e il Papa (dram, Kolumb. 1987, i. Veronica Castro) 0.50 Film: Ho incontrato Bab-bo Natale (fant. Fr 1984, r. Christian G ion) 11.10 Nanizanka: Professione pericolo 12.00 Dok.: Meridiana - Tečaj angleščine in francoščine, Neoprostljiva skrivnost, Razvojna psihologija, Bolgarski samostani 14.00 Deželne vesti 14.30 Mestno vesolje 15.30 Evropska liga v namiznem tenisu (iz Modene) 16.00 Mali nogomet 16.30 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Throb - Transferi 18.05 Dok.: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.30 Film: II monello (kom, ZDA 1921, r-i. Charlie Chaplin) 21.25 Film: La febbre delLoro (kom., ZDA 1925, r-i. Charlie Chaplin) 22.40 Božične zgodbe 23.45 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk 11.00 Mozaik. MPF Celje '85, 11.30 Utrip, 11.45 Zrcalo tedna, 12.00 Mernik 12.15 Video strani 12.25 Film: Čarovnik iz Oza (glasb, 1939, r. Victor Fleming, i. Judy Garland) 13.05 Zdravo (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke in mlade: risanka Če bi bil Božič vsak dan, 17.30 pravljica Božične sanje, 18.00 Pravljice iz mavrice, 18.20 Oddaja o knjigah, 18.30 nad. Waitapu (1. del) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Božična zgodba (R. Burton, r. Alan Clayton) 21.00 Božične pesmi: Zori noč vesela 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Osmi dan 23.45 Božična polnočnica (iz ljubljanske stolnice) 1.00 Pet božičnih 12.30 Dokumentarec: Čampo Base, vmes (13.00) Su-perwrestling 15.45 Rubrika: Eurogolf (pon.) 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Argentinski nogomet 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.10 Glasba na TV: zbor Obala 20.40 Rubrika: Lunedi Šport 21.10 Dok.: Športni festival manjšin na Kitajskem 21.30 TVD Novice 21.45 Zamejski šport: 6. krog 22.30 Film: E adesso punto e a capo 24.00 Polnočnica (iz stolnice v Kopru) | TV Slovenija 2 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Green Town Jazz Band 20.30 Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka 21.00 Špor: Sedma steza 21.20 Dok.: Arktični dnevnik 22-10 Sova: nan. Alf in nad. Klub paradiž (7. del) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Vozlišča; 9.00 Valčki in polke; 9.30 Doživljati rojstvo; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Opere; 11.30 Glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.40 Božične pesmi; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Naravoslovje; 14.50 Ever-greeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; Igra: Čarov-ničin sin; 18.30 Božični koncert, vmes Božični utrinki (Zora Tavčar); 20.30 Nocoj nisi sam (vodi Sergej Verč), vmes poročila; 23.30 Božični pogovor; 24.00 Polnočnica iz Št. Mavra. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 23.58 Polnočnica. CljCANALES 8.00 Nanizanka: La famiglia 8 m Brady - In luna di miele B Film: II circo a tre piste (kom., ZDA 1954, r. Joseph Pevney, i. Jerry Lewis, j0 3Q Dean Martin) Aktualno: Gente comune l2nn lVocB Silvana Giacomini) Kvizi; II pranzo e servito, 12-45 Tris, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 o gioco delle 15 00 CR°?pie Film: I riccioli d'oro (i. "« jjvbi Doppfoslfllom. .,30 Babilonia, 18.00 O.K. II Prezzo 6 giusto, 19.00 II SJioco dei nove, 19.45 Tra 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria -1 guer-rieridiWinoka 10.00 Nadaljevanka: La mia pic-cola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.35 Film: Un amore splendido (dram., ZDA 1957, r. Leo Mc Carey, i. Cary Grant, Deborah Kerr) 15.55 Portret: Deborah Kerr 16.20 Film: In giro del mondo in 80 giorni (pust., ZDA 1956, r. M. Anderson, i. David Ni ven) 19.35 Aktualno: Linea continua 19.45 Nanizanka: Love Boat 20.30 Film: Mia moglie e una strega (kom., It. 1980, r. Castellano-Pipolo, i. Renato Pozzetto, Eleonora Gior- gi) 2.25 Film: Una strega in paradiso (kom., ZDA 1958, r. Richard Ouine, i. Kim Novak, Jack Lemmon) 0.25 Portret: James Stewart 0.40 Nanizanki: Arabesgue, 1.45 Detective per amore -Non piangere Lan l!!i ! ' ' H~ r 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.25 Film: Asterix il gallico (anim.) 10.00 Film: I racconti di natale di Beatrix Potter (fant., VB 1971, r. Reginald Mills) 12.00 Nanizanka: Poliziotto a guattro zampe 12.30 Carlo Verdone predstavlja svoj zadnji film Stasera a časa di Aliče 13.00 Nanizanke: Happy days, 13.30 I ragazzi della terza C, 14.30 Cingue ragazze e un miliardario 15.30 Dok.: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri - Una balia per Ip zio 18.35 Variete: Božič v hiši Ga-bibbo 20.00 Nanizanka: Cri Cri 20.30 Film: Antarctica (pust., Jap. 1983, r. Koreyoshi Ku-rahara, i. Ken Takakura) 22.25 Film: La storia di Babbo Natale (fant., ZDA 1985, r. Jeannot Szwarc) 0.40 Nanizanka: Lady Blue 7.00 Matineja Tri venete 13.00 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Tednik: Fitness 16.30 Film: Il Vecchio Testamente (zgod., It. 1963, r. Gian-franco Parolini) 18.30 Nan.: Sherlock Holmes 19.00 Filmi in risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.30 Film: Due strani papž (kom., It. 1983, r. M. Lau-renti, i. Pippo Franco, Franco Califano) 22.00 Nanizanka: Guattro donne in carriera 22.30 Aktualno: Contintasca 23.00 Tv film: Una favola fanta-stica (kom., ZDA 1984) 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Šport in dnevnik 13.30 Risanke 14.00 Film: Sogno di natale (dram., ZDA 1973, r. Ralph Senensky) 15.45 Film: Le avventure di Hajji Baba (pust., ZDA 1954, r. Don Weis) 17.30 Film: Un magico natale (kom., ZDA 1985, r. Michael Pressman) 19.30 Film: Se fosse tutti i giorni natale (anim.) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La scarpetta di vetro (glas., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Leslie Caron) 22.15 Večer z Rogerjem Moore-om in Audrey Hepburn 24.00 Božični koncert 1.00 Film: Goodspell (glas., ZDA 1973, r. David Greene) TELEFRIULI 15.00 Roza salon 16.00 Košarka 17.10 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Marameo in dnevnik 20.00 Nan.: Sembra facile 20.30 Rubrika: Album 21.00 Film in nočne vesti 23.00 Koncert L. Pavarottija TELE 4 (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjige; 12.00 Glasba in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumenti; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst; 19.30 Zmenek s psihologom; 20.30 Glasba. ^ v-7| IZ77tt«fl7» h>'X' l U77»«M imM < ( } h m ☆☆ STANOVANJSKE INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE GRADNJE GRADBENO PODJETJE PANGERC ii TRST - Ul. Molino a Vento 10 - Tel. (040) 773978 Prijateljem in poslovnim partnerjem želi vesele praznike in srečno novo leto rL’ r' ri ? i CJL X .7: :X75cjr, p.: p., ^p:r.:..£,:K; c,>;: >CJ-: \.ZCP: p..;:.’: nv ^“i'5 nikoli v IKAHM ZLATARNA TRST - Trg sv. Jakoba 3 Telefon: (040) 724218 rTT ■k< ☆t rtj rv1 5 /3 BETONFER 3 a; PRODAJA IN IZDELAVA ŽELEZA ZA ARMIRAN BETON Urad: Ul. Molino a Vento 10 - TRST Proizvodni obrat: p. GMT - Tel. 382646 L7 n fr A X A ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan rt 1 ROJAN Ul. Moreri 7 Tel. 414277 !r v 'u U; IKptlO', :>■:: o a; X,XAA^ ^ w TTT Tj l S trgovina Športnih ARTIKLOV IN OBLAČIL PROFESSIONAL __ SPORI ___ ? A...^ "n METALMINERAR1A 1 i uvoz - izvoz predstavništva Trst Ul. Trento 15 Tel. in Fax: (040) 369456 ti A L/ r'?l : —.vii*L ES' V -r' ■A f' «>- ...., KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA •/V a: •A'7 7n' PAROVEL IORM v ti ☆ ☆ 'i DROGERIJA Vitt. TOSO Succ. Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908 Parovel - vedno na uslugo potrošnika LASTNA PROIZVODNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina. EDINI ZASTOPNIK LAŠKEGA PIVA ZA TRŽAŠKO OKOLICO. A ,? ii T n : (t TRST - Trg. S. Giovanni 6 - Tel. 775403 PRODAJA: Ul. Petronio 12 - TRST - Tel. 750286 P\ isj Ta’ Ta" P-\ y č j ( 7-T v~\ j č » C T-T Ta' W TC J f 7 4 ''-.i Ta' P-č J- C 7 f 74 '".n Ta' T-T T V J A A A A ,s A ' A -A A . A » « . A > A a a A A A X A A ^ A A » A ,S A A A A ,1 A! -A I 5 it rl F v V' ☆1 "A >■ ☆ F F TTTrrrrrTTTr^nTTTTTTTTTTTTlTTrrrTTTFtFTrTTTTTrrTTTTrTTTTTrTTFrT^TTTriTTTvv K' A A A A A A A A A A A A A A \ A ■' ^ •• - ' '■ • ifik n Valetič Ivo a ll Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST — Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) tr VT iiziž t? tV iiz džižkiz tt Hz tt iiz žždž Hz Hz tiz dž TTTT V irHzižižižrtžsh inriio? L ^.A_ AGRARIA - CVETLIČARNA STOKOVAC TRST - Ul. Maovaz 36 - Naselje S. Sergija m v« \s m m « • božični okraski TT išTV? 7T TTTTTT TTTrTVR TT TT TT W TT TT TTTT 7? TT TT TT TTTT TT TTTT.TT TO 7 TTtTTnV 71 IT TT TT,TT TT VfTnT TTTTTT THC TTTTTT Tt 7 0-7 tT TTT? IT T?7T TT 7 HtT? TT ——----— MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Stojan Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije itrTH-HTTr 'TTTTTr V7 T Tit rt EDI PRELEC >T fnV m ir ti n‘) TT ASSICCEAZIOM LA FONDIARIA rfi ril irti Ul. Cicerone 8/A - Tel. 360260 S ef'e I’ tri TRST — Ul. Battisti 4 Tel. 371069 Schiesser® ijm C^ocrččo-ev (^otu*(y ^iberti^ mrL> milo mindli Ta ixt iič F ^' •‘■V V RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA ☆l TRST — Trg Goldoni 8 Tel. 775538 rTTTrTrT-rTrTrTrTrTTtTTrTTtTTFTTTrTrTrTTlTTrTrTTTTTTTTTTTrTrTrTTTrTrTTTrTTTTTrTrTTTrTTVT ir'A rti r.ti tV tfF? F nT Želimo vam vesele praznike SALON POHIŠTVA jjj|| EDI MOBIL! >r TV Vr fT izizižr fr tr iž TV TV tz ižtžižiir tY tT iž-Hrčritr ižiiriž tirtžti CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI NATLVA TRST - Ul. deiristria 10 Tel. 763856 V7 it m srečno 1991! Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj hfr monztuzzD NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE : torkovi televizijski in radijski sporedi lil, BSSSSlll j" RAI 1_______________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 9.30 Vesel božič vsemu svetu (Maria Giovanna Elmi iz Bologne) 10.25 Papeževa maša iz rimske Bazilike sv. Petra 11.45 Nabožna oddaja 11.55 Papežev blagoslov Urbi et Orbi in božična poslanica 12.30 Božični koncert iz Bazilike sv. Frančiška Asiškega 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Italijanska kronika 15.30 Otroški variete: Ualbero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico Bis 18.45 Nadaljevanka: Un anno nella vita - Una proposta di matrimonio 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Festival cirkuške umetnosti: Golden cirkus 22.10 Dnevnik in vreme 22.40 Film: II grande pescatore (zgod., ZDA 1960, r. Frank Borzage, i. Howard Keel, John Saxon) 1.15 Mezzanotte e dintorni RAI 2________________ 7.00 Risanke, nanizanka Lassie in otroški variete Ualbero azzurro 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 13.30 Risanke 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Variete: Detto tra noi 17.15 Nanizanki: Villa Arzilla -Notturna, 17.50 Alf - Na-tale in časa Tunner 18.20 Knjižne novosti 18.30 Rubrika: Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Willow (fant., ZDA 1988, r. Ron Howard, i. Warwick Davis, Ral Kil-mer) 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla -II topo 23.15 Dnevnik in horoskop 23.35 Filmske novosti 23.45 Film: La legge del signore (dram., ZDA 1956, r. Wib liam Wyler, i. Gary Cooper, Dorothy McGuire) ^ RAI 3___________________ 10.05 Alberto Zedda dirigira Rossinijevo Petite Messe Solennelle 11.40 Film: 42 a Strada (kom., ZDA 1933, r. Lloyd Bacon) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Le mille e una notte (fant., ZDA 1942, r. John Rawlins, i. Maria Montez, Sabu) 15.45 BlobCartoon 16.30 Film: Una domenica in campagna (kom., Fr. 1984, r. Bertrand Tavernier, i. Louis Ducreaux) 18.05 Dok. oddaji: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.30 Film: Salaam Bombay! (dram., India 1988, r. Mira Nair, i. Shafik Syed, Sar-fuddin Quarrassy) 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: Vogliamo vivere! (kom., ZDA 1942, r. Ernst Lubitsch, i. Jack Benny) 0.10 Nočni dnevnik [ Žr TV Slovenija 1 9.00 Spored za otroke: Klub Klobuk 11.00 Polničnica (pon.) 11.55 Papežev blagoslov Urbi et Orbi in božična poslanica 12.30 Božične pesmi 13.10 Gershwin z Orkestrom RTV v Postojnski jami 14.15 Šport: Sedma steza 14.35 Spored za otroke in mlade: film Tiha miška (fant., VB) 15.25 Pravljice iz mavrice 15.55 Nad.: Klub Paradiž 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Srečno pot, Charlie Brown (anim., ZDA 1980) 18.30 Spored za otroke in mlade: nad. Waitapu (2. del) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok.: Zgodovina Vatikana 21.00 Nad.: Življenje v barvah 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 40-letnica glasbenega delovanja Rayja Charlesa 23.10 Nočni program Sova, vmes nan. Policijski oddelek, nad. Klub Paradiž (8. del) in kratki film Zimski pozdrav z Dunaja (^) TV Koper 12.30 Dok.: Čampo Base 13.30 Film: E adesso punto e a capo 15.00 Polnočnica (pon.) 16.30 Zamejski šport: 6. krog 17.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Otroška oddaja 19.50 Film: Azione esecutiva (zgod., ZDA 1973, i. Burt Lancaster) 21.20 Loto in TVD Novice 21.35 Nanizanka: Mod Sguad 22.15 Rubrike: Obiettivo Sci, 23.15 Bordo Ring, 0.15 Set-timana Gol | TV Slovenija 2 12.50 Svet športa in Osmi dan 15.50 Božični koncert 16.10 Božični običaji 16.40 Dok.: Slovenija v plesu in pesmi, 17.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 17.30 Studio 2 Koper 19.00 Pet motelov in Magnificat 19.30 Dnevnik in loto 20.05 Filma: Cary Grant (dok.) in Škofova soproga (kom.), nato Yutel r CANALE S RETE 4 ITAUA 1 ODEON 8.00 Nabožna oddaja 8.45 Film: Mezzogiorno di fifa (kom. ZDA 1956, r. Norman Taurog, i. Jerry Lewis, Dean Martin, Lori Nelson) 10.30 Aktualno: Gente comune (vodi Silvana Giacobini) 13.30 Kviza: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti), 14.15 II gioco delle coppie (vodi Corrado T edeschi) 15.00 Film: Capitan Gennaio (i. Shirley Temple) 17.00 Variete: Nekoliko poseben božič (vodi Athina Cenci) 20.25 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Raffaele Pišu) 20.40 Film: I dieci comandamen-ti (zgod., ZDA 1956, r. Cecil De Mille, i. Charlton Hes-ton, Anne Baxter, Yul Brin-ner, Debra Paget, John Carradine) 0.50 Variete: Striscia la notizia (pon.) 1-10 Film: Bianco natale (glas., ZDA 1954, r. Michael Cur-tiz, i. Danny Kaye, Bing Crosby, Rosmary Clooney, Vera Ellen) 8.00 Nanizanki: Hotel, 9.00 La časa nella prateria - Uno scherzo crudele 10.00 Nadaljevanka: La mia pic-cola solitudine 12.00 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.30 Film: Icinquepenny (kom., ZDA 1959, r. Melville Sha-velson, i. Danny Kaye, Barbara Bel Geddes) 16.05 Portret: Ingrid Bergman 16.20 Film: La locanda della se-sta felicith (pust., ZDA 1958, r. Mark Robson, i. Ingrid Bergman, Curd Jur-gens) 19.35 Aktualno: Linea continua (vodita Rita Dalla Chiesa in Andrea Barbieri) 19.45 Nanizanka: Love Boat 20.30 Linea continua (2. del) 23.00 Film: Hollywood party (kom., ZDA 1968, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, Claudine Longet, Natalia Borisova) 1.00 Nanizanki: Arabesgue - II cadavere che sapeva trop-po, 2.00 Detective per amo-re - II sacrificio di Susan 7.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke 10.00 TV film: Natale in časa Brady (kom., ZDA 1988, r. Peter Baldwin, i. Florence Henderson, Robert Reed) 13.00 Nanizanke: Happy Days -II sogno di Richie, 13.30 I ragazzi della terza C -Buon Natale, 14.30 Cingue ragazze e un miliardario -Natale sotto la neve 15.30 Dokumentarec: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri - Di male in peggio 18.35 Variete: Natale in časa Ga-bibbo 20.00 Risanke 20.30 Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Ezio Greggio) 22.30 Harlem Globetrotters Show 23.35 Filmske aktualnosti: Božič v kinu 0.35 Nanizanki: II giustiziere della strada - II club dei trapianti, 1.40 Lady Blue -II grattacielo della paura 13.00 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Aktualno: Polvere di stelle 16.30 TV film: Vincere per vivere (dram., ZDA 1986, r. D. Mann, i. S. Balakely) 18.00 Nan.: Gli inafferrabili 19.00 Film in risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.30 Film: Gli orsetti del cuore nel paese delle meraviglie (anim., ZDA 1987, r. Ray-mond Jafelice) 22.00 Film: L'uomo di Button Willow (anim., ZDA 1975, r. Richard Browne) 23.30 Film: Vita da marciapiede (dram., ZDA 1985, r. George Schaefer, i. Lucille Bali) 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 11.55 Papežev Urbi et Orbi 12.30 Film: Buon natale Bianca-neve (anim.) 13.30 Risanke 14.45 Film: Canto di natale (kom., ZDA 1979, r. Erič Till, i. Henry Winkler) 16.40 Film: Ecco il film dei Mup-pet (anim.) 18.30 Variete: La pista dei clown 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Film: Navigator (fant., ZDA 1986, r. Randal Klei-ser, i. Joey Cramer) 22.20 Variete: Barishnikov on Broadway (z Mihajlom Ba-rišnikovom in Lizo Min-nelli) 23.30 Film: Uno straniero tra gli angeli (kom., ZDA 1955, r. Vincente Minelli, i. Ho-ward Keel) TELEFRIULI_______________ 15.30 Risanke 16.00 Film: II ladro di Bagdad (fant., VB 1940) 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Koncert Luciana Pavarottija 20.30 Film: Calore e polvere (dram., 1982, r. James Ivory, i. Juhe Christie) 23.00 Film: Un natale da ricorda-re (kom., 1978) 0.30 Nan.: Lo zio d'America TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.30 Božični motivi; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Mladinski oder: Angelček z zlomljeno perutjo (Lučka Su-sič); 10.30 Koncert v tržaški stolnici; 11.10 Božje rojstvo v vezani besedi: To so zimski, zimski dnevi; 12.10 Potpuri; 12.30 Božični pogovor; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Vesel božič in srečno novo leto; 16.30 Božič v slovenskem pesništvu (pon.); 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Orkestri; 18.00 Igra: Portret organista Simona (Zora Tavčar); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Ceremony of Carols; 9.05 Božična matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Čestitke; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslu-šalnica; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Minute za; 21.05 Igra; 21.38 Intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Tovarna sanj; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Popevka; 15.00 Srečanje z; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Glasba; 19.00 Jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. ^ * 'M,,, Illlllllll 1 sredini televizijski ir radijski sporedi □l; rai i_____________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nad.: Un anno nella vita Jl.00 Jutranji dnevnik 11 05 Nan.: Poliziotti in citta 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 TV film: La piccola fiam-miferaia (dram., ZDA 1987, r. Michael Lindsay-Hogg, i. Keshia Knight) 15.40 Otroški variete: L albero azzurro 16.10 Mlad. oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.45 Nad.: Un anno nella vita 19-40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Praznični variete z ekipo Piacere Raiuno: Tombola ’ 22.30 Kratki film s Stanom Lau-relom in Oliverjem Har-- dyjem 23.00 Dnevnik 23.20 Hokej na ledu 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0-20 Film: II grande tormento (vestern, ZDA 1941, r. Henry Hathaway, i. John Wayne) ^ RAI 2 7.00 Risanke, nan. Lassie in otr. odd. L'albero azzurro 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: La legge e legge (kom., Fr.-It. 1957, i. Tot6, Fernandel) 17.05 Nanizanki: Villa Arzilla, 17.40 Alf 18.05 Knjižne novosti 18.15 Konjska dirka 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Film: Non aprire alluomo nero (krim., It. 1988, r. G. Ouesti, i. G. Gemma) 22.15 Nanizanka: Villa Arzilla 22.50 Dnevnik in horoskop 23.10 Film: Ouel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA 1982, r. Hebert Ross, i. Walter Matthau) 0.50 Film: II paradiso pud at-tendere (kom., ZDA 1978, r. Beatty-Henry, i. Warren Beatty) ]K RAI 3__________________ 10.45 Film: I promessi sposi (dram., It. 1941, r. Mario Camerini, i. Gino Cervi, Dina Sassoli) 12.40 Film: L adorabile intrusa (kom., ZDA 1949, r. Lloyd Bacon, i. Loretta Young) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: L infallibile pistole-ro strabico (vestern, ZDA 1971, r. Burt Kennedy, i. James G amer) 15.50 Videobox 16.15 Film: Oualcuno sta ucci-dendo i piu grandi cuochi d'Europa (kom., ZDA 1978, r. Ted Kotcheff, i. George Segal) 18.05 Dok. oddaji: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano 22.40 Večerni dnevnik 22.45 Dok.: Drugačni božič 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Film: Jules e Jim (dram., Fr. 1962, r. Frangois Truf-faut, i. Jean Moreau, Os-car Warner) [ TV Slovenija 1 9.00 Spored za otroke: Klub klobuk 11.00 TV drama: Božična zgodba 11.50 Nad.: Življenje v barvah 12.45 Kvartet DO Jože Kampič 13.30 Film: Aliča v čudežni deželi (fant., VB 1972, r. Wil-liam Sterling) 15.05 Sova. (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dokumentarca: Svet vulkanov, 17.30 Po sledeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade: Oddaja o knjigah, 18.15 Pravljice iz mavrice, 18.35 nad. Waitapu 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok.: Zgodovina Vatikana 21.10 Film: Kramer proti Kramerju (dram., ZDA 1979, r. Robert Benton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep) 23.00 Dnevnik in vreme 23.20 Nočni program Sova, vmes nanizanka Avtostopar, nadaljevanka Klub Paradiž (9. del) in dok. niz Zgodovina smeha (2. del) Tv Koper 12.30 Dok.: Čampo Base 13.00 Rubrika: Bordo Ring 14.00 Rubriki: Settimana Gol, 15.45 Obiettivo Sci 16.45 Wrestling Spotlight 17.30 Angleški nogomet 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja 20.15 Nanizanka: La famiglia Smith 20.45 Dok..- Človek in zemlja 21.15 Nanizanka: MOD Sguad 22.00 TVD Novice 22.15 Šport v ZDA: USA Šport 23.15 Rubrika o boksu: Bordo Ring 0.15 Pregled: USA Šport f TV Slovenija 2 17.10 Slovenska kuhinja z Avseniki 17.30 Božične pesmi 18.30 Alpe Jadran 19.00 Studio Maribor 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Mozartova potovanja po Evropi 22.10 Svet poroča, nato Yutel RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.30 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 Soft mušic; 10.00 Mladinski oder: Božični večer (Lojzka Lombar); 10.25 Bachovi kantati za prvi in drugi božični dan; 11.30 Razmišljanje o ljubezni; 11.40 Veliki uspehi Beatlesov; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.20 Orkestri; 12.40 Božične pesmi Lojzeta Bratuža; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Radijska igra: Portret organista Simona (Zora Tavčar); 16.00 Mi in glasba; 17.10 Proglasitev Našega športnika (prenos iz Sovodenj); 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni trg; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.i0 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. d CANALES iO.30 ^.ao 8-00 Nanizanka: La famiglia Brady 8-30 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA 1955, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Dean Martin) Aktualno: Gente comune (vodi Silvana Giacobini) Kviza: Čari genitori, 14.15 , ^ II gioco delle coppie '00 Film: Una povera bimba milionaria (i. Shirley Tem-j, Pie) ■30 Variete: Nekoliko poseben božič (vodi Athina Cenci) 35 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in 2Q . Raffaele Pišu) '}6 Film: La storia fantastica (fant., ZDA 1987, r. Bob Rei-ner, i. Cary Elwes, Robin 22 3c ^right) ■ Variete: Iz Radia City Mu-23, S‘C Hall v New Yorku a Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA 1954, r. David Butler, i. Rex Harrison, 1 3n ^e?r9e Sanders) j' ,n Striscia la notizia (pon.) '00 Nanizanka: Starsky & Hutch - Neve d agosto RETE4__________________ 8.00 Nanizanki: Hotel - La Loli-ta di Chinatown, 9.00 La časa nella prateria - Časa... dolce časa 10.00 Nadaljevanka: La mia piccola solitudine 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La donna del mistero, 16.30 Andrea Celeste, 17.30 Amandoti 18.00 Febbre d -amore 19.05 Aktualnosti: Predstavitev zadnjega filma Carla Ver-doneja Stasera a časa di Aliče 19.35 Aktualno: Linea continua 19.45 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Kviz: Ok! II prezzo č giusto 22.30 Aktualnosti Linea continua 23.00 Film: Prima pagina (kom., ZDA 1974, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon, Walter Matthau, Susan Sarandon, David Wayne) 1.05 Nanizanki: Arabesgue -Abra cadavere, 2.05 Detective per amore - Jeanine voce dangela ITALIA 1________________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 10.00 Film: La rosa di Bagdad (anim., It. 1949, r. Anton Gino Domenghini) 12.00 Nanizanke: Poliziotto a guattro zampe - Amici per la pelle, 12.30 Tale padre tale figlio, 13.00 Happy Days, 13.30 I ragazzi della terza C, 14.30 Cingue ragazze e un miliardario 15.30 Dokumentarec: Antartica 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Cri Cri 18.35 Variete: Natale in časa Ga-bibbo 20.00 Nanizanka: Cri Cri 20.30 Film: Qua la mano (kom., It. 1980, r. Pasguale Festa Campanile, i. Enrico Mon-tesano, Adriano Celenta-no, Philippe Leroy) 22.55 Glasbena oddaja: TopVen-ti (vodi Emanuela Folliero) 23.45 Nanizanke: La banda dei sette - Violenza al college, 0.45 II giustiziere della strada - Missione speciale, 1.50 Lady Blue OPEOM___________________ 7.00 Božič na Triveneti 13.00 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Aktualno: Contintasca 16.30 Film: Ponzio Pilato (zgod., It. 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais) 18.00 Nan.: Gli inafferrabili 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Variete: II meglio di Sportacus 20.30 TV film: II tassinaro (kom., It. 1983, r-i. Alberto Sordi, i. Federico Fellini, Giulio Andreotti, l.del) 22.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 22.30 Rubrika o zdravju 23.00 Film: Niente di grave suo marito 6 incinto (kom., Fr. 1974, r. Jacgues Demy, i. Catherine Deneuve) TMC___________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Risanke: Snack 12.30 Film: Tempo di ridere (kom., ZDA 1961, i. Stan La-urel, Oliver Hardy) 14.15 Film: II grande spettacolo (dram., ZDA 1960, r. James Clark, i. Esther Williams) 16.30 Film: I sogni di Pinocchio (anim.) 18.00 Film: Piccoli gangster (kom., VB 1976, r. alan Parker, i. Florie Dugger, Scott Baio) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: II prigioniero di Zen-da (kom., ZDA 1979, r. Richard Quine, i. Peter Sellers, Britt Ekland) 22.30 Film: Re Lear (dram., VB 1982, r. Michael Elliot, i. Laurence Olivier, John Hurt) TELEFRIULI___________j 15.30 Risanke in film 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Nanizanki: Al banco della difesa, 20.00 Sembra facile 20.30 Koncert: Zucchero Live from Moscow (posnetki iz Kremlja) 22.00 Film: La pietra che scotta (kom., 1971) 24.00 Nan.: Lo zio d America TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanje z; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir; 18.32 Glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Ostali Trst, nato Nočna glasba. Razočaranje med Italijani in Jugoslovani po moškem slalomu za SP v Kranjski gori Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA KRANJSKA GORA — Kot se je v petkovem veleslalomu za svetovni pokal v Kranjski gori natanko ponovila La Villa s Tombo na prvem, Švicarjem Kaelinom na drugem in luksemburškim reprezentatom Mar-com Girardellijem na tretjem mestu, se je skoraj podobno zgodilo na včerajšnjem slalomu, ki je bil z zmago Norvežana Oleja Christian^ Fu-rusetha in drugim mestom Šveda Tomasa Fogdoeja podoben slalomu v Madonni di Campiglio. Spet je ostal brez uvrstitve tudi Italijan Alberto Tomba, ki je razočaral gledalce iz sosednjih krajev v Italiji, ti pa so bili tudi v večini na podkoren-skem smučarskem stadionu. Edina uteha ekipi azzurrov je bila, da je Tomba kljub porazu se ostal na vodilnem mestu v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, vendar je bila to za gledalce, ki so prihiteli v največje jugoslovansko smučarsko središče, da bi pozdravili še drugo zmago njihovega ljubljenca na vitrancu, kaj majhna tolažba. Tem bolj, ker se sploh noben italijanski reprezentant ni uvrstil med prvo deseterico. Po odstopu Tombe je imel še največ možnosti za to Južni Tirolec Konrad Ladstaetter, vendar pa je bil za to dve mesti prekratek. Furusethu, ki je v minuli sezoni osvojil mali kristalni globus svetovnega pokala v veleslalomu, se je na vitranski slalomski strmini veliko bolj majalo prvo mesto kot pred dnevi v Madonni di Campiglio. Tokrat se je za zmago lahko zahvalil samo svoji večji izkušenosti, kajti 20-letni Tomas Fogdoe iz Gallivare- Ole Christian Furuseth ja na severu Švedske ga je močno ogrožal. Prodorni Šved, ki ga imajo že za naslednika legendarnega In-germarja Stenmarka, je na prvi progi, ki jo je s 65 vratci postavil trener avstrijskih slalomistov Filip Gartner, nekdanji učitelj jugoslovanskih najboljših alpskih smučarjev, vodil kar s 53 stotinkami sekunde prednosti. Vendar pa tudi to ni bilo dovolj za prvo zmago tega visokega, za severnjaka nenavadno temnolasega tekmovalca. Fogdoe je popustil v živčni stiski pred drugim startom. Že med prvimi vratci druge slalomske proge, ki jo je z 61 vratci postavil trener Alberta Tombe Gustav Thoeni, se ni najbolje znašel, nato pa je do cilja naredil še nekaj manjših, resda komaj vidnih napak, kar pa je bilo dovolj, da ga je Furuseth v skupnem seštevku prehitel. S to zmago se je Furuseth krepko utrdil na vodilnem položaju v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. Jugoslovani so spet kaj klavrno končali tekmo, še slabše kot petkov velelslalom, saj se nihče izmed domačih tekmovalcev ni uvrstil v finale na drugo progo. Še najbolje je kazalo Gregi Benediku, toda tudi ta specialist za slalom, ki je tudi najbolje uvrščen na lestvici FIS v tej disciplini, se ni prebil med trideset najboljših, ki so dobili pravico štarta na drugi progi, od katere sta ga ločili dve mesti. V ciljni areni podkorenskega poligona je bil nedvomno zanimiv po-ovor z zmagovalcem Furusethom, i je dobil novih 25 točk, nov polni zadetek v slalomu. Vam je zmaga v Madonni di Campiglio vlila zaupanje, da ste lahko uspeh ponovili tudi v Kranjski gori? »Zavedal sem se, da sem v dobri formi in da se lahko potegujem za novo zmago. Kajpak pa to se ni bilo dovolj. Treba je bilo opraviti še s tekmeci, s progo. Tudi tu je bil slalom zelo zahteven, vendar sem bil še enkrat uspešen. Moram poudariti, da je bil Fogdoe spet odličen. Ta tekmovalec je veliko presenečenje sezone.« Po petkovem odstopu vam je zmaga prav gotovo prišla prav? »Dan prej nisem imel sreče. Vendar me to ni zajezilo. Moj cilj je kar največkrat stopiti na oder za najboljše.« Kam za božič? »Naravnost domov. Potreben sem že počitka. Pomalem sem že sit smučanja in če bom za nekaj časa odložil smuči, bom spet dobil veselje do tekem.« »S četrtim mestom sem se znebil serije tretjih. Upal pa sem, da se bom uvrstil na drugo mesto. Pomembno pa je, da si zmeraj med boljšimi. Do zmage mi manjka še nekaj malega. Sedaj se bom skušal izpopolniti v drugih disciplinah. Mislim pa, da je moja bilanca začetka sezone pozitivna,« je povedal po tekmi Marc Girardelli. Drugouvrščeni Tomas Fogdoe je pod Vitrancem izjavil: »Furuseth je zame še premočan. Na svojo prvo zmago bom moral še počakati. Da bi imeli mene za novega Stenmarka? To ne gre, primerjava je nemogoča. Jaz sem nič, Stenmark pa je velikan« Prihodnja tekma za svetovni pokal bo 5. januarja 1991 v Garmiscnu, kjer bo smuk. Vrstni red: 1. Fjiruseth (Nor.) r46"80; 2. Fogdoe (Sve.) l ^gS; 3. Stangassinger (Av.) 1'47"91; 4. Girardelli (Luksj 1'47'93; 5. Okabe (Jap.) 1’49"15; 6. Mader (Av.) 1'49"90; 7. Bit-tner (ZRN) 1'50 T2; §. Ericson (Šve.) 1'50'T4; 9. Accola (Svi.) 1'50"36; 10. Von Gruenigen (Švi.) 1'50"64; 11. Nilsson (Sve.) 1'50"94; 12. Ladstaetter (It.) 1'51"20; 13. Gerosa (It.) 1'51"84; 14. Kuenzi (Švi.) 1'51"95; 15. Aamodt (Nor.) 1'52'T9; 18. Moro (It.) 1'53"44. Skupni vrstni red az SP: 1. Tomba 97; 2. Furuseth 88; 3. Girardelli 78; 4. Heinzer (Svi.J 76; 5. Skaardal (Nor.) 52; 6. Piccard, (Fr.) 51; 7. Fogdoe 50; 8. Nyberg (Sve.) 47; 9. Nier-lich 46; 10. Kaelin (Švi.) 44. Vrstni red slaloma za SP: 1. Furuseth 73; 2. Fogdoe 50; 3. Girardelli 46; 4. Tomba 40; 5. Stangassinger 37; 6. Roth (ŽRN) 34; 7. Tntscher (Av.) 31; 8. Bittner 26; 9. Ladstaetter in Gstrein (Av.) 25. Ženski slalom za SP Slavje Španke Blance F. Ochoe MORZINE (FRANCIJA) — Po skoraj 20 mesecih odsotnosti s smučišč zaradi poškodbe se je Španka Blanca Fernandez Ochoa vrnila v velikem slogu: zmagala je namreč na včerajšnjem slalomu za svetovni pokal v francoskem kraju Morzine, ki je veljal tudi za kombinacijo. Drugo mesto je osvojila Švedinja VVibergova, tretja pa je bila Švicarka Schneider-jeva. Na dobro deveto mesto seje uvrstila Jugoslovanka Veronika Šarec, kar kaže, da se vrača v najboljšo formo. Vodilna na skupni lestvici SP, Avstrijka Petra Kronberger je odstopila pred drugo vožnjo, zaradi lažje poškodbe na roki. Od Italijank je bila najboljša Ma-gonijeva, ki je zasedla 20. mesto. VRSTNI RED SLALOMA: 1. Ochoa (Šp.) 1'27"66; 2. VViberg (Šve.) 1'28"61; 3. Schneider (Švi.) 1'28"72; 4. Masna-da (Fr.) 1'29"62; 5. Buder (Av.) 1'29"84; 6. Von Griiningen (Švi.) 1'29"85; 7. Wachter (Av.) 1'30"19; 8. Andersson (Šve.) 1'30"60; 9. Šarec (Jug.) 1'30"94; 10. Berge (Nor.) 1'33"41. KOMBINACIJA: 1. Stockl (Av.) 50.41; 2. Masnada (Fr.) 50.50; 3. Gin-ther (Av.) 52.80^ 4. Wachter (Av.) 57.26; 5. Bournissen (Švi.) 57.40. LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Ochoa (Šp.) 34; 2. Kronberger (Av.) 25; 3. Buder (Av.) 22; 4. Wiberg (Šve.) in Salvenmoser (Av.) 20. LESTVICA ZA SP: 1. Kronberger (Av.) 140; 2. Bournissen (Švi.) 57; 3. Wachter (Av.) 47; 4. Wolf (Av.) 45; 5. Guthenson (Nem.) in Merle (Fr.) 44. Jugoslovanka Šarčeva je na 33. mestu zli točkami. V kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo proti Cipru V anticipirani tekmi A-l lige v Milanu Strah Italijanov je bil odveč CIPER - ITALIJA 0:4 (0:3) STRELCI: Vierchowod v 14', Serena v 22', Lombardo v 42', Serena v 48' CIPER: Onisiphorou, Kalotehou, Mia-miliotis, Christodoulu, Socratous, Yango-daukis, Pounnas, Savva (od 56. min. Cos-tandinou), Tsolakis, Nikolau, Papavassi-liou (od 64. min. Kiourouppas). ITALIJA: Zenga, Bergomi, Ferrara, Eranio, Vierchpwod, Crippa, Lombardo, Berti, Schillaci, Marpcchi, Serena. SODNIK: Gregr (CSFR). GLEDALCEV: 20.000. LIMASOL — Kot je bilo pričakovati, je v svoji tretji tekmi izločilne skupine za evropsko prvenstvo tudi okrnjena postava Italije zanesljivo odpravila skromno reprezentanco Cipra. Gostitelji so sicer začeli dokaj poletavno in napadalno, ko pa so prejeli prvi zadetek že v 14. min. (dosegel ga je Vierchowod z glavo), je bilo za azzurre vse lažje. Med strelce sta se tako vpisala še Serena (dvakrat) in debitant Lombardo. Tudi na včerajšnji tekmi pa so prišle na dan stare hibe azzurrov, ki vselej popustijo, ko nimajo več motivacij. In tako se je zgodilo, da so jih tudi poprečni nogometaši Cipra spravljali v težave v zadnjem delu srečanja. Italija bo 4. tekmo te skupine igrala 1. 5. 1991, in sicer doma z Madžarsko. SKUPINA 3 DOSEDANJI IZIDI SZ - Norveška 2:0; Norveška -Madžarska 0:0; Madžarska - Italija 1:1; Madžarska - Ciper 4:2; Italija -SZ 0:0; Ciper - Norveška 0:3; Ciper -Italija 0:4. LESTVICA Italija 3 1 2 0 5:1 4 Madžarska 3 1 2 0 5:3 4 Sov. zveza 2 110 2:0 3 Norveška 3 111 3:2 3 Ciper 3 0 0 3 2:11 0 PRIHODNJE KOLO: Ciper - Madžarska (3. 4. 91) Lucchese - Barletta 0:0 LUCCA V zaostali tekmi B lige sta Lucchese in Barletta igrala neodločeno brez zadetkov. Lucchese je s 17 točkami 5., Barletta s 14 točkami 13. na lestvici. Prijateljske tekme Izidi včerajšnjih prijateljskih tekem: Pavia - Milan 1:1; Pescara - Rapid Bukarešta 3:2; Modena - Maribor 2:0. Člani Primotor kluba obnovili odbor V Šoščevi hiši na Proseku je bil redni občni zbor Primotor kluba, edinega slovenskega motociklističnega društva pri nas, ki združuje ljubitelje motorjev s Tržaškega in Goriškega. Na njem so se člani seznanili z delovanjem društva v minuli sezoni, s problematiko in z načrti za prihodnjo sezono. Do izraza je prišlo zlasti dejstvo, da se je društvo v 4 letih obstoja hesluteno razvilo, kar pa terja reorganizacijo odbora, ki naj bo kos zahtevnim nalogom. Lahko rečemo, da je petkova skupščina, o kateri bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih številk, z izvolitvjo novega odbora postavila tej reorganizaciji trdno izhodišče. V novem odboru Primotor kluba so: Li-vio Collerig, Henrik Gruden, Ljubimir Bandi, Loredana Sturrhan, Renzo Počkar, Marko Gregoretti, Edvin Gregori, Gian-franco Slavec, Mario Rapotec, Diego Kolarič, za Goriško pa Nadja Marassi, Marko Rojec, Marko in Simon Kovic. Na sliki: s petkove skupščine (Foto Križmančič) Smola Stefanela PHILIPS - STEFANEL 96:82 (53:47) PHILIPS: Bargna, Aldi 2, Pittis 26, Ambrassa 5, Vicent 24, McOueen 4, Riva 29, Blasi 4, Montecchi 2. STEFANEL: Middleton 29, Pilutti 14, Fučka 13, De Pol 4, Bianchi, Gray 2, Meneghin 8, Cantarello 6, Sartori 6. SODNIKA: Zancanella (Este) in Re-atto (Feltre). PM: Philips 28:33, Stefanel 10:11. PON: nihče. TRI TOČKE: Philips 6:16 (Pittis 1:4, Ambrassa 1:1, Vincent 0:3, Riva 4:7, Montecchi 0:1), Stefanel 6:18 (Middleton 5:8, Pilutti 1:4, De Pol 0:1, Bianchi 0:4, Gray 0:1). GLEDALCEV: 5.000. MILAN — Drugi televizijski nastop pred TV kamerami za tržaške košarkarje ni bil tako uspešen kot prvi proti Phonoli, treba pa je reči, da Tanjevi-čevo moštvo sinoči res ni imelo sreče, kajti že na začetku se je poškodoval Gray, ki je ponovno stopil na igrišče šele v drugem polčasu, a je bil v napadu popolnoma neuporaben. Udarec s komolcem v obraz je dobil tudi Meneghin, ki je moral v ključnih trenutkih drugega dela sedeti na klopi. Končni izidi ne sme varati: vse do zadnjih minut je bil Stefanel stalno za petami Milančanov, njihova poprečna prednost je znašala namreč samo 8 točk. Žal so bili Stefanelovi košarkarji zelo nenatančni pri metih za tri točke in pri podajah, pod svojim košem so si zapravili veliko število odbitih žog, vrh tega pa so tudi slabše branili. Največ zaslug za zmago Philipsa imajo vsekakor njegovi zunanji igralci. OSTALI SPORED 15. KOLA: Scavo-lini - Clear, Ranger - Filanto, Phonola - Firenze, Knorr - Sidis, Panasonic -Aiixilium, Messaggero - Benetton, Li-bertas - Napoli. V A-2 ligi je sinoči Teorema Arese z 82:80 (46:46) premagal Billy Desio. Os- tali spored 15. kola: Arese - Desio, Kle-enex - Glaxo, Fernet Branca - Trapani, Emmezeta - Lotus, Brescia - Venezia, Banco di Sardegna - Fabriano, Cremo-na - Garessio, Ticino - Arimo. V 13. kolu B-l lige bo goriška Diana igrala doma proti Ravenni. Alpski mladinski pokal v Planici Zmagal D. Fras PLANICA —- Mladi jugoslovanski skakalci so imeli največ uspeha še na 2. tekmovanju za mladinski alpski pokal v smučarskih skokih na 90-metrski skakalnici v prelepi dolini pod Ponca-mi. Zmagal je Damjan Fras iz Ljubljane, še četverica pa se je uvrstila v prvo deseterico. Največji tekmeci Jugoslovanov so bili mladi Nemci in Avstrijci, presenetljivo pa to pot v Planici niso nastopili italijanski mladinci. Damjan Fras si je odločilno prednost priskakal v prvem poizkusu, ko je z 91 metri dosegel največjo daljavo dneva, pridobil pa bi še večji naskok, če bi naredil doskok v telemark. Tako mu je Nemec Siegmund sledil s še vedno nedoknadljivim zaostankom 1,5 točke, vendar je Fras prednost y drugem skoku ubranil prav na ta na način, da je po manj uspelem poizkusu izvedel pravilen doskok s telemarkom REZULTATI: 1. Fras (Jug.) 205,1 (9L 84), 2. Siegmund (ZRN) 204,3 (89,5, 85), 3. Nolke (ZRN) 196,6 (85,5, 87), 4. Dolhar (Jug.) 194,5 (85, 65,5), 5. Schallert (Avs) 189,0 (85,5, 81), 6. Franc (Jug) 188,4 (86, 82), 6. Siebert (ZRN) 188,1 (85, 82,5), 8. Grugger (Av.) 187,7 (85,5, 83) 9-D. Jakovec (Jug.) 186,0 (85,5, 81) 19' Pečnik (Jug) 184,9 (84,5, 81); uvrščenih je bilo 64 skakalcev iz 5 držav. OTO GIACOMELLI Naši balinarji so Zamejski balinarji preživljajo nedvomno svoje najboljše trenutke. Po številnih odličnih dosežkih v prejšnjih tednih, o katerih smo že poročali, so se izkazali tudi na res kvalitetnem tradicionalnem božičnem tekmovanju četverk, ki ga je v soboto in nedeljo organiziral Portuale v Domu pristaniških delavcev. Manjkali so sicer najboljši jugoslovanski reprezen-tantje (v soboto je nastopil le Požar, katerega na papirju odlična četverka je morala že v 2. kolu položiti orožje), vendar so jih zamenjali vsi najboljši igralci naše dežele. Čeprav na Tržaškem obstaja kar 8 slovenskih balinarskih sekcij, od katerih je kar pet registriranih v balinarski federaciji, sta svojo ekipo prijavili le Zarja in Kras, ki sta dokazala, da razpolagata res s špico zamejskega balinanja. Bazovci, ki so se tokrat ojačili tudi s solidnim balinarjem z onstran meje, so že v prvem srečanju s 13:7 podlegli proti Triestini, čeprav so Natural, Nesich in Žagar imeli priložnost za boljši izkupiček. Veliko bolje se je odrezal Kras, ka- se spet izkazali teremu je žreb že v prvem kolu določil na papirju za razred boljšega nasprotnika. Trije B-kategorniki (starejši Ranieri, veteran Coverlizza, Carlo Succi z bivšim A-kategornikom L. Ranierijem) so verjetno bili prepričani v zmago. Potem ko so belo-modri po povprečnem začetku ujeli pravi ritem, pa za nasprotnika ni bilo več pomoči, kar potrjuje tudi končni rezultat 13:8. Tudi drugo izločilno srečanje se za Kras ni najboljše pričelo. Odlični nasprotnik je izkoristil zmedo v Kraševem taboru in povedel kar s 7:0 in 9:2. Simoneta, Skupek, Pelicon in Pataro pa so v težkih trenutkih dokazali, česa so sposobni. Pri stanju 8:12 so v enem lučaju presenečeni’ Tržačani odpovedali na vsej črti in Krasu se je ponudila edinstvena priložnost, da s 5 točkami preobrne že izgubljeno srečanje. Prve 4 krogle so krasovci odlično izkoristil, še dolgo j)a jim bo ostala v spominu zadnja, ki so jo nerodno zapravili in s tem je prava senzacija splavala po vodi. (Z. S.) Preživite božični večer z nami jutri ob 21.45 na TV KOPER - CAPODISTRIA V oddaji: uganka za otroke • uganka za vse uganka za specialiste temperature Za odgovore na nagradno uganko tel. (003866) 25991 Sinoči v košarkarski C ligi na težkem gostovanju v Mestrah Ponoven podvig Jadrana TKB Sinoči v košarkarksem promocijskem prvenstvu Zelo pomembna zmaga Kontovelovega moštva CONSULSPED MESTRE - JADRAN TKB 80:81 (41:41) CONSULSPED MESTRE: Barbiero, Reghelini 7 (1:3), Soffano 2, De Grego-rio, Cor6 28 (11:15), Trabucco 8 (8:13), Bartolozzi 13 (1:2), Vlscovich 14, Calle-3aro 6 (2:2), Casarotto 2 (0:1). JADRAN TKB: Oberdan 9 (4:6), Čuk 28 (4:4), Pregare 8 (2:2), Stanisa, Sosič 8 (2:2), Pertot, Merlin 25 (4:4), Paulina 3 (1:2), Smotlak, Crisma. SODNIKA: Genovino (Videm) in Baroni (Padova). ON: Consulsped 25, Jadran 27. PON: Bartolozzi; Pregare, Sosič, Paulina in Smotlak. TRI TOČKE: cor6 1; Merlin 3, Oberdan 1. GLEDALCEV: 150. MESTRE — Po pravem podvigu v Prejšnjem kolu proti pordenonskemu Crupu je Jadran TKB sinoči v Mestrah spet ugodno presenetil: tesno, t°da zasluženo je namreč premagal tretjeuvrščeno moštvo Consulspeda, vknjižil že 16. točko v 12 kolih in tako 119 najlepši način sklenil tretjeligaške aastope v tem letu. Kot kaže sam izid, je bilo sinočnje srečanje zelo izenačeno, v poslednjih jjveh minutah pa skoraj dramatično. V p- min. je bil izid izenačen 73:73, nakar so gostitelji imeli na razpolago kar 6 Prostih metov (naši so si namreč pri-stužili dve tehnični napaki). V zadnjih Potezah sta obe ekipi imeli na razpo- lago številne proste mete, ki sta jih tudi uspešno izvedli. Pri izidu 80:79 za gostitelje in ko je manjkalo 20 sekund pred koncem, je Mauro Čuk dosegel koš in naši so spet povedli za točko. V preostalih sekundah gostiteljem ni uspelo doseči koša ter jadranovci so tako dosegli nepričakovano in obenem predragoceno zmago v gosteh. Za ta ponoven podvig si zasluži prav vsa ekipa pohvalo za požrtvovalno in zrelo igro. Boljša od ostalih pa sta bila vsekakor Mauro Čuk, ki je bil z 28 točkami najboljši Jadranov strelec, obenem je imel kar 11 skokov, ter Merlin, ki je dosegel 25 točk, od le-teh tudi tri trojke. Sedaj bo v tretjeligaškem prvenstvu kratek premor za božične in novoletne praznike. Jadranovci bodo spet igrali 5. januarja, in to doma proti ekipi Pie-robona iz Padove. Verjetno nihče ni pričakoval, da bo naša združena ekipa, ki uvršča le štiri »prave člane«, po 12 kolih tako visoko na lestvici. Trdo in požrtvovalno delo se je doslej še kako obrestovalo. Odložena 22. partija LYON — Na prošnjo Karpova je bila 22. partija finalnega dvoboja za svetovni šahovski naslov odložena. Karpov je tako izkoristil zadnji time-out, do katerega je imel pravico. Partija bo na sporedu jutri ali morda celo v sredo. Trenutni rezultat je 11,5:9,5 v korist Kasparova, kateremu za obrambo naslova zadostuje le pol točke iz zadnjih treh partij. KONTOVEL - SCOGLIETTO 82:78 (31:39) KONTOVEL: Grilanc 5, Gulič 36 (7:13), Rupel, Sterni 3 (1:2), Budin 2, Pahor 6, Starc 18 (3:4), Civardi 3 (1:2), Štoka 9 (3:3).. PON: Civardi (32), Štoka (34). TRI TOČKE: Gulič 4, Grilanc 1, Starc 1. Kontovelci so značajno reagirali po nedeljskem prvem porazu preoti Stelli Azzurri in so sinoči, čeprav v okrnjeni postavi (odsotnost Čuka se je še kako poznala), s težavo, toda tudi zasluženo premagali solidno ekipo Scoglietta. Naši so, razen Guliča, dokaj slabo igrali v prvem polčasu. Tudi v nadaljevanju ni nič dobrega obetalo, saj so naši ostali brez dveh visokih igralcev zaradi petih osebnih napak. Tedaj pa so Kontovelci ostro reagirali in z agresivno obrambo nadoknadili zaostanek in tudi zasluženo zmagali. za sinočnji uspeh je treba pohvaliti vso ekipo za požrtvovalno igro, daleč najboljši na igrišču pa je bil Štefan Gulič. (D. Starc) BOR RADENSKA - FERROVIARIO 95:85 (48:40) BOR RADENSKA: Debeljuh 13 (5:7), Kovačič 13 (3:3), Jogan 6, Simonič, Barini 6, ^ !• jugoslovanski košarkarski ligi Ljubljanska Olimpija izgubila v Sarajevu ®OSNA - SMELT OLIMPIJA 99:91 (46:45) . BOSNA: Markovič 14 (3:4), Gino, Fi-lc 8 (2:3), Bukva 4 (4:8), Primorac 16, f^dič 32 (6:7), Halimič, Bečiragič, Bila-l0vič 10, Mitrovič 15 (4:4). SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Go-^enc, Daneu 4 (1:2), Zdovc 15 (2:2), Ba-';ar, Hauptman 13 (2:2), Trunič 14, Čur-Clc 26 (6:7), Kotnik 15 (1:1), Djurišič 4. PON: Firič (39), Djurišič (40). SARAJEVO — Z razpoloženim Avdičem na čelu je sarajevska Bosna ceraj v 10. kolu 1. jugoslovanske kockarske lige zasluženo zmagala, toda jlubljančani so ji nudili močan odpor. 6 zlasti se je v vrstah gostov izkazal Center Čurčič, ki je bil za domačine Neustavljiv. OSTALI IZIDI: Crvena zvezda - Ši-Nenka 78:76 (37:35); Čelik - Vojvodina 62:85 (52:43); Cibona - Budučnost 09-77 (54:33). Srečanje IMT - Partizan Derbi Ljubljančanom LJUBLJANA — V prvenstveni tek-Ni finalne grupe jugoslovanskega pr-'Ostva v hokeju na ledu je Olimpija (2:1, 4:1, 2:2) premagala Jesenice. Bor Elpro Cunja in Sloga Koimpex v C-l ligi vnovič zmagala Naše ohranile visok položaj SLOGA KOIMPEK - DOLO 3:0 (15:7, 15:13, 15:3) SLOGA KOIMPEK: Fabrizi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Sloga Koimpex se je res na najboljši način poslovila od svojih zvestih navijačev pred novoletnim premorom. Zmaga proti Dolu, ki sploh ni tako slab, kot daje slutiti njegov trenutni položaj na lestvici, je kajpak zlata vredna, saj se naša ekipa vztrajno drži sredine lestvice in postavlja medse in zadnjeuvrščene že kolikor toliko varno razdaljo. Mirno lahko trdimo, da se je tekma odločila na ostrem dolgem servisu Sloge Koimpex, ki je onemogočil Dolov napad. To je prišlo zlasti do izraza v drugem setu, v katerem so gostje že vodile z 10:4, točno serviranje pa je pripeljalo do popolnega preobrata. Sloga Koimpex je poleg tega sinoči tudi dobro sprejemala in znala ustvariti večjo duhovitost v igri na mreži, kjer je ponovno odlično zaigrala Ukmarjeva. Sploh pa je šesterka z Žbo-garjevo in Milkovičevo na centru, Grgičevo v režiji, Sosičevo v vlogi pomožne podajačice ter Škerkovo, Uk- marjevo in občasno Mijotovo na krilih, zaigrala zanesljivo in po točno določenem taktičnem načrtu. Trener Dola Favero je bil po srečanju vidno potrt: »Poškodovali sta se obe podajačici, sedanja glavna podaja-čica pa je včeraj dopolnila šele 15 let. Skrbi me predvsem to, da moja ekipa igra brez karakterja, da jo neuspehi takoj spravijo iz tira in ne reagira. Tokrat bi bili morali absolutno osvojiti drugi set, vendar smo v končnici preveč grešili. Sloga Koimpex, ki predstavlja zame pravo presenečenje, saj take kakovosti nisem pričakoval, pa nam seveda ni podarila ničesar in je odlično znala izkoristiti naše slabosti.« Na vprašanje, kdo je kandidat za prestop med drugoligaše, je brez pomisleka odgovoril: »Po mojem mnenju je najboljši Ghemar, saj so igralke izredno značajne in borbene.« MONTECCHIO - BOR ELPRO CUNJA 1:3 (15:10, 2:15, 7:15, 4:15) BOR ELPRO CUNJA: Venier, Maver, Nacinovi, Traettino, Grbec, Vitez, Vidali, Foraus, Fučka. Borovke so v Montecchiu zmagale-lažje, kot so pričakovale. Nasprotnik se je pokazal kot šibka ekipa, ki se bo s težavo izognila izpadu, če bo vedno igrala tako kot sinoči. Borovke so začele medlo in Montecchio je bil skoraj stalno v vodstvu (3:0, 6:3, 6:6, 12:6, 13:9), tako da je brez večjih težav izbojeval uvodni niz. Plave so se k sreči takoj zbrale, poostrile servis in prepričljivo prevzele vajeti igre v svoje roke, čeprav ne moremo reči, da so blestele. Drugi niz je bil gola formalnost. Neobičajen je bil razplet v tretjem nizu, v katerem je Montecchio vodil s 7:5, tedaj pa je Nadja Fučka z desetimi zaporednimi servisi v skoku (osem direktnih točk!) povsem onesposobila gostiteljice. Premoč borovk se je nadaljevala tudi v začetku četrtega niza (7:0), tako da so v obdobju med 3. in 4. nizom plave dosegle delni izid 17:0. Bor Elpro Cunja je tako na vrhu lestvice (v družbi s še nekaterimi šester-kami) sklenil letošnje nastope, tako dobrega obračuna pa ni v Borovem taboru res nihče pričakoval. (Igor) NEKAJ OSTALIH IZIDOV 8. KOLA: Tregarofani - Conad TV 1:3 (7:15, 4:15, 15:9, 14:16), Kennedy - Ga-matex 3:0 (15:3, 15:8, 15:7), Vicenza Tre -Ghemar 3:2 (15:3, 7:15, 11:15, 15:5, 15:11). Smotlak 27 (13:19), Volk, Semen 7 (1:1), Pettirosso, Pieri 23 (5:7). PON: Jogan (38). SON: 23. PM: 27:37. TRI TOČKE: Jogan 2. Borovci bodo veselo praznovali letošnje božične počitnice, saj so, kljub močno okrnjeni postavi, z dobro igro premagali Ferroviario. Če dodamo še, da je Semen zaigral kljub vročini, ter da je Barini prišel iz vojašnice le zadnji trenutek, lahko mirno pristavimo, da je Borova zmaga še kako dobro došla. Na igrišče so borovci stopili samozavestno in z dobro obrambo ter skupinski igro v napadu povsem zmedli nasprotnika. Z zelo hitro igro so naši visoko povedli že v 5. min. (13:4), zatem pa so vodstvo večkrat povišali tudi na +17 točk. Začetek drugega polčasa je bil za Sanci-nove fante zelo spodbuden, saj so z delnim izidom 14:2 povedli kar za 20 točk (62:42), gostje pa se niso predali. Zaradi številnih osebnih napak visokih igralcev šo se naši s težavo upirali centrom Ferro-viaria, v promocijskem prvenstvu pa je tako prvič zaigral tudi mladi Matej Pet-tirošso. Vsekakor so se gostje našim približali le enkrat na šest točk, več pa niso zmogli zlasti po zaslugi košev Robija Smotlaka in Andreja Pierija, sijajno tekmo pa je odigral Adriano Kovačič. (V. Jogan) FINCANTIERI - SOKOL 81:72 (43:33) SOKOL: Busan 14, Pertot, Terčon 4 (0:4), Klanjšček 20 (6:9), Velussi 15 (0:1), A. Gruden, Caharija 3 (3:7), Sedmak 7 (1:2), Ušaj 6 (4:4), Al. Gruden 3 (1:2). PON: Velussi (40), TRI TOČKE: Busan 2, Velussi. Kljub porazu so Nabrežine! tokrat povsem zadovoljili in bi si celo zaslužili zmago, ko bi imeli boljši odstotek pri metu neposredno pod košem in pri prostih metih. Že v prvem polčasu se je poškodoval Terčon, kljub temu pa so naši nadaljevali s požrtvovalno in borbeno igro, tako da so se v drugem polčasu približali nasprotniku na same tri točke. Več pa niso zmogli. Za počrtvovalnost je treba pohvaliti prav vse naše predstavnike. (A. Pupis) DEŽELNI KADETI DOM - CIVIDALE 81:109 (42:50) DOM: Silič 19, Bordon 26, Primožič 4, Zavadlal 18, Covi 9, Lograsso 5. 3 TOČKE: Silič 1. ON: Dom 25, Ci-vidale 24. PON: Bordon (21), Primožič (24). Zdesetkani domovci so proti ekipi iz Čedada igrali pod nivojem in tudi visoko izgubili. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, drugi polčas pa je bil za naše porazen. V prvih štirih minutah sta morala Bordon in Primožič zaradi petih osebnih napak na klop. Dom je tako ostal le s štirimi igralci in visok poraz je bil neizbežen. (S. Primožič) Poraz deklet Sokola Indules v važni tekmi 3:0 - SOKOL INDULES *l5:9, 15:6, 17:15) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, i,.ai Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Viže; htin, Drasič, Ciocchi, Conestabo. Sokolovke so sinoči zasluženo izgu-Uue j Nelile 3 mest0 Enakovredno so se bo- Proti nasprotniku, s katerim so . e le v 3. setu, ki je bil izenačen do j NNca. Nabrežinke so v prvih 2 nizih 9 ale pod svojimi sposobnostmi. Ser-jj. 1 niso bili ostri, preveč napak je ža ° V sPreiemu’ Blok ni niti enkrat n&US!,dV^ domačih napadalk. Napadal-da Pa n*50 Bile tako učinkovite, °br 1 sPravBe v težavo nasprotnikovo kotambo' Sokol Indules je igral bolje r4 ^ zadnjih dveh tekmah le v ob-Bi, a brez bloka je bilo tudi to za-(6, ' Domačinke pa so igrale zelo po-Cno, predvsem učinkoviti so bili je lsL zelo malo napak je bilo v spre-UeCkm napadalne akcije so bile zelo ptgfBaj čaka Nabrežinke dvotedenski opQ or 'n upamo, da si bodo fizično Za nm,0gle in pridobile novega elana adaljevanje prvenstva. (VIP) Smučarski klub brdina U°šči Bserri članom, Umovalcem in simpatizerjem esefe božične praznike ^ srečno novo leto s CVS Udine PROMOVOLLEV - AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE 3:0 (15:7, 16:14, 15:12) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE: Lovisutti, Marassi, Scozziero, So-šol, Zavadlal, Fajt, Vižintin, Krašček, Orel, Bralni. Božično vzdušje se očitno ne ujema z igro Goričank, saj so sinoči naše popolnoma razočarale. Igrale so res slabo in nezbrano in - kar je najbolj zaskrbljujoče - točki so prepustile direktnemu tekmecu v boju za obstanek. Po 1. setu so sicer reagirale, posebej še z dobrimi servisi, a so žal niz vseeno izgubile. To jih je tako potrlo, da je tudi zadnji set splaval po vodi. (I. R.) ŽENSKA D LIGA CARROZZERIA EMILIANA - KONTOVEL 3:0 (15:5, 15:3, 15:11) KONTOVEL: Garbini, Štoka, Maver, Legiša, Pertot, Colja, Regent, Kralj, Bezin, Bogateč. Kontovelke so proti prvouvrščeni ekipi žal izgubile, saj niso pokazale igre, ki jo zmorejo. Domačinke so tako osvajale točke na račun raztresenih gostij, ki se nikakor niso mogle zbrati. Pomanjkljive so bile v sprejemu, zato je bil tudi napad skromen in lahko ubranljiv. V zadnjem nizu so Kontovelke vsekakor zaigrale požrtvovalno, kar je spodbudno za njihove bodoče nastope proti manj močnim nasprotnikom od sinočnjega. (R. G.) DEKLICE Skupina A SOKOL - SLOGA A 3:1 (15:13, 11:15, 15:7, 15:7) SOKOL: Pertot, Caharija, Golemac, Legiša, Ban, Švara, Ferlan, Antonič. SLOGA A: Perini, Prelec, Ferluga, Dapretto, Radetti, Stigliani, Tensi, Feri, Živec, Mahnič, Stopar. Tekma v Nabrežini je bila res privlačna in borbena, kot se za derbi pač spodobi. Slogašice so dobro igrale v obrambi in občasno tudi v napadu, Sokol pa se je izkazal predvsem kot homogena celota. (INKA) BREG - VIRTUS 0:3 (3:15, 2:15, 10:15) BREG: Bandi, Kosmač, Laurica, F. in M. Sancin, A. in S. Mauri, Pettirosso. Borovci dohiteli vodilnega! MOŠKA C-2 LIGA VIVIL - BOR AGRIMPEK 2:3 (12:15, 12:15, 15:8, 15:8, 8:15) BOR AGRIMPEK: Stančič, Starc, Palin, Paganini, Rudes, Aiello, Batič, Meton, Marega. V doslej najpomembnejši tekmi sezone so odbojkarji Bora Agrimpex kar v gosteh premagali doslej vodilnega Vivila in ga dohiteli na vrhu lestvice, zaradi boljšega količnika v nizih so zdaj plavi pravzaprav celo prvi. V nabito polni dvorani v Villi Vicenti-ni sta obe ekipi pokazali res zelo dobro igro. Borovci so začeli sijajno. Prav vse jim je šlo od rok, začenši s sprejemom servisa, v tem elementu pa se je še posebej izkazal David Starc, ki je bil resnično nepogrešljiv. Po drugem nizu so borovci mogoče mislili, da ne morejo več izgubiti in so (kot se jim je letos že večkrat zgodilo) mentalno porecej popustili, tako da so v ospredje prišli gostitelji, ki so pokazali vso svojo moč, še posebej uspešna je bila njihova obramba, dobro so tudi napadali s krilnih pozicij. Potrebno je bilo tako odigrati tie bre-ak, v katerem pa so Stančič in ostali povsem zagospodarili. Po izenačenem začetku (3:3) so ob menjavi igrišča vodili z 8:6 in prav tedaj so opravili odločilen napor ter z delnim izidom 5:0 spravili predragoceni točki na varno. VALPRAPOR IMSA - TORRIANA BELCA 2:3 (15:12, 15:13, 13:15, 14:16, 9:15) VAL PRAPOR IMSA: Vogrič, Koršič, Berzacola, Aleš in Mitja Feri, Lavrenčič, Diego in Rajko Petejan, Superga, Tomšič, Lutman, Buzzinelli. Neverjetno! Na domačem igrišču je Valprapor Imsa ponovno izgubil z 2:3 in potrdil, da je v hudi krizi. Moštvo, ki je v lanskem prvenstvu doseglo odlično 4. mesto, se bo moralo v letošnjem prvenstvu potruditi, da ne izpade iz lige. Tekma se je za naše igralce začela dobro, saj so v setih takoj povedli kar z 2:0. V 3. in 4. nizu so bili na pragu zmage. Na žalost so zaradi vrste nerodnih napak in neizkoriščenih protinapadov gostje izenačili in osvojili oba seta. V odločilnem petem nizu so štandrežko-briški fantje povsem popustili, predvsem zato, ker niso pričakovali tako požrtvovalnega in bojevitega nasprotnika. Skratka, kot pra- vi pregovor: kdor visoko leta, nizko pade. (ZIP) MOŠKA D LIGA SOČA SOBEMA - PROMELCO BUIA 1:3 (12:15, 7:15, 15:12, 13:15) SOČA SOBEMA: L, S. in M. Cotič, Battisti, Moscau, Čaudek, Tomšič, Pisk, Čevdek. V telovadnici slovenskega športnega centra v Gorici je Soča Sobema sinoči igrala proti prvouvrščenemu Promelco Buia, ki je v letošnjem prvenstvu nasprotnikom prepustil le set. Že po uvodnih udarcih je bilo razvidno, da bo tekma zanimiva in napeta. Domači so v vseh nizih odločno povedli, tako da so se nasprotniki morali pošteno potruditi, da so lahko nadoknadili zaostanek. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do DANES NEDELJA, 23. DECEMBRA 1990 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Poggiu Terza Armata: Poggio -Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -San Lorenzo; 14.30 v Vermeglianu: Ver-megliano - Kras NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Primorje; 10.30 v Gorici, Ul. Baimonti: Ju-ventina - Romana KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcola-na - Čicibona ključnih trenutkov, ko je Sočanom popustila koncentracija, tako da je bil poraz neizbežen. Žal je tokrat sodil samo glavni sodnik, kar je delno oškodovalo domače moštvo, predvsem v zadnjem nizu, ko je spregledal več odločilnih žog in tako gostom olajšal pot do zmage. (Poldo) MLADINCI ALTURA - SLOGA SAGOR 0:3 (2:15, 6:15, 8:15) SLOGA SAGOR: Kralj, Andrej in Martin Maver, Mijot, Riolino, Rupel, Stopar. Zmagovita pot Sloge Sagor se nadaljuje. Včerajšnja tekma je trajala le dobre pol ure, nasprotnik naših pa je točke osvojil le takrat, ko so slogasi grešili. Do konca prvenstva manjkata le še dve koli, oči vseh v Sloginem taboru pa so že uprte na zadnjo tekmo, ki bo odločala o pokrajinskem naslovu. (INKA) ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Pallavo-lo Trieste MLADINKE 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA - Bor Friulexport DEČKI 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS TS -Sloga; 10.00 v Villi Vicentini, Ul. Duca d'Aosta: Vivil - Teknoprogres; 11.00 v San Giovanniju al Natisone, Ul. Antiča: Rangers šport - 01ympia DEKLICE 11.00 v Trstu, Chiadino: OMA - Konto-vel Zima je prišla. Narodna ul. 160 OPČINE SpOri Tel. 213193 se vam priporoča z veliko izbiro zimske opreme in vošči vesele praznike domači šport - domači šport Vesel Božič KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO - DELAVSKA POSOJIUNICA V SOVODNJAH KMEČKO - OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU POSOJILNICA OPČINE HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST m ■/jpm ■■■■m m