Poštnina piacana v goiovini. (ena 2 din Sreča ljubezni, ki sije iz oči Mariji Iloni in knezu Sclnvarzenbergu, se mora kmalu končali z globoko tragiko. Paula Wessely in Willy Birgel sla glavna igralca v tem filmu »Maria Ilona«, ki vsebuje pretresljivo usodo žene. Nekaj važnih nasvetov za vse PREPROSTA DIAGNOZA KRATKO¬ VIDNOSTI Na n a j preprostejši način lahko ugoto¬ viš, če imaš dobre oči s sledečim posku¬ som. V razglednico si vbodeš /. iglo drob¬ no luknjico, skozi katero skušaš čitati kar moči droben tisk. Ako se ti vidijo črke skozi luknjico jasnejšo, kakor s pro¬ stim očesom — je to znamenje, da si bo treba nabaviti primerne naočnike. Luknji¬ ca v kartonu učinkuje namreč tako kakor zaslonka v objektivu fotografskega apa¬ rata. S to luknjico se korigira napaka kratkovidnega očesa seveda samo na go¬ tovo razdaljo. MOČNA KAVA IN MIGRENA Ljudje, ki trpijo na migreni opazijo, da se jim bliža takšen napad običajno že v njegovem prvem početku. V tem stadiju, ko občutijo neudobje, slabost in miglanje pred očmi, je treba takoj začeti s primer¬ nimi ukrepi, če hočeš preprečiti napad. Sčasoma spozna skoraj vsak pači jen t ka¬ kšen pripomoček, ki je zanj posebno učin¬ kovit. Večina teh lečiI vsebuje kofein. Iz tega razloga lahko poskusimo kdaj tudi preprost pripomoček za odpravo migrene. Pacijent mora v začetku napada opustiti vsako delo in kamorkoli leči. Potem si naj da pripraviti eno ali dve skodelici posebno močne črne kave in jo popiti. Kratko na¬ to naj napravi malce sprehoda na sveži zrak. Skupni učinek kave, ki jo je v lem primeru smatrati za pravo zdravilo in enakomernega gibanja, je že v mnogih primerih preprečil napad. Ker ustavljajo napadi za dva do tri dni sposobnost za vsako delo, je pametno napraviti ta po¬ skus. DVA NOVA VITAMINA Raziskovalec vitaminov profesor v Bu¬ dimpešti Szent Gvorgvi je odkril v kvasu, jetrih, ribjem mesu vitamin iz skupine B, ki ima lastnost, da preprečuje kožna •GOLDFISin« 111 HOTEtOJ smo žal morali opustiti, ker ni bilo za¬ dostnega števila prijav. Kljub podaljšane¬ mu roku do 25. januarja se naše čitateljice niso mogle odločiti za tekmovanje po raz¬ pisu, ki je obetal številne nagrade. V sporazumu s tvrdko »Goldfisch« za¬ časno prekinjamo natečaj in ga bomo v eni naslednjih številk znova razpisali. Že vložene prijave bodo veljale za naslednji razpis in tekmovalkam ne bo treba znova pošiljati slik. Morejo pa slike zamenjati za druge, če mislijo, da imajo na razpo¬ lago boljše kot prej. vnetja. Drug vitamin je odkril danski raz¬ iskovalec. Dam v ostankih iz svinjskih jeter. Ta vitamin ustavlja krvavitev, za¬ enkrat vsaj morskim prašičkom, če že ne človeku. * IZUMITELJ »Vaš mož je menda velik izumitelj, gospa?« »To pa to, gospodična! Ko bi le vedeli, koliko izgovorov najde, da more priti po¬ zno ponoči domov.« MOŠKA VLJUDNOST Ona: »S štirimi zavoji sopiham pod odprtim dežnikom, ti pa greš poleg mene z rokami v žepu! Ali bi me hotel malo razbremeniti?« — On: »No, pa mi daj dežnik!« NEPRIJETNO SPOZNANJE »Izgubil sem vso vero v ženske, zdaj ne zaupam nobeni več!« — »Kako to?« — »Za šalo sem nedavno dal v male ogla¬ se ženitno ponudbo in — premisli: Ponu¬ dila se je moja nevesta. .« * »Neumnost belcev ne pozna ne pokrova ne dna.« Kipling: Kirn. TRI VERZIJE »FILJI«, 1. FEBRUAR 194« ŠT. 6. Veliki Terra-film »Maria llona« z Willyjeim Birglom in Paulo Wessely po romanu Oswald Richter-Tersik »llona Beck« Vse bin a Tiha, skromna žena Maria llona je bila radi svojega globokega nagnjenja do kneza Karla Sclnvarzenberga potegnjena v politiko. Njeno madžarsko pokolenje naj bi služilo političnim namenom kneza Sclnvarzenberga in tako je zašla. Maria llona med dva tabora: med Habsburžane in za svobodo borečo se Ogrsko pod Košutovim vodstvom. Ob tem se je strla njena ljubezen... Paula Wessely in Wi 11 y Birgel sta glavna predstavijalca v tem filmu. V režiji Geza v. Bolvary se sproščajo velike umetniške sposobnosti tudi pri igralcih, ki prvič nastopajo v tem filmu. Dunaj 1. 1848. daje temu pretresljivemu filmu svojevrsten okvir. Razgibano leto 1848! Na Ogrskem so nemiri, Madžari se pod vodstvom »upor¬ nika« Lajoša Košuta bore za: svojo neodvisnost. Mnogi madžarski oficirji so pobeg¬ nili iz armade in se pridružili Košutu. Drugi, ki so še ostali na Dunaju v garnizijah, so zastraženi in z njimi počno kakor z vojaki drugega reda. Na dvornem plesu v Schonbrunnu je spoznala Maria llona von Wolkersdorf kneza Karla Sclnvarzenberga. Spretni diplomat si je osvojil srce lepe žene, ki je bila prvič v svojem življenju na dvornem plesu. Po triletnem vdovstvu je bil ta doživljaj v njej še močnejši. Bila je žena avstrijskega oficirja in navadila se je misliti avstrijsko; toda kot rojena Madžarka se čuti povezano s svojo domovino. Knezu Sclnvarzenbcrgu se je posrečilo zvabiti Ilono, da je prevzela neko politično misijo. Odšla naj bi kot posredovalka h Košutu in tako hkrati koristila Avstriji in svoji domovini. Njen brat, Imre v. Hontos, je pred kratkim pobegnil v vstaški tabor, llona ga je srečala, ko je bila pred Košutoin in doživela je čudežno zaupanje v vstaško stvar. Še preden pa je mogla končati svojo misijo in se vrniti na Dunaj s KoŠu- tovo pritrditvijo pogojem, je vzbunil vstaški tabor poplah: Knez \Vindischgrafz je na pohodu! Vojna z Ogrsko se začenja... Kako se je moglo to zgoditi? Tedaj zve Maria llona, da je cesar Ferdinand odstopil in mladoletni Franc Jožef je stopil na prestol. Mladi cesar upa rešiti Avstro-Ogrsko in z njo Habsburžane, ko sledi vojskovodskim nasvetom nadvojvodinje Zofije, VVindischgratza in njegove klike. Madžari so se morali umakniti v Karpate, kjer so hoteli zbrati in preurediti svojo vojsko. Maria llona pa v občutju svojega domoljubja sporoči na Dunaj: Ogrska spi, nikjer ni nobene armade... Upiraje se, je prevzela misijo kneza Sclnvarzenberga in oklevaje prevzema navodila mož okrog Košuta. Še zmerom vzdržuje svoje poročilo, ko zve od svojega ljubimca, da se je uprl napovedi vojne. Celo pripravljena je objaviti svojo zaroko s knezom, da bi bil vrhovni poveljnik knez Windischgratz. kot bližnji sorodnik Karla, primoran oditi izpred Budapešte in prisostvovati svečani zaroki na Dunaju. Načrt se je posrečil. S prvo pomladjo je izbruhnil upor, Madžari zasedejo Buda- pešto in so na pohodu na Dunaj. Zdaj pa tudi Karl ne more imeti več nobenega obzira. Avstrija se mora braniti. Imre von Hontos je bil ujet, ko je sledil svoji sestri na Dunaj. Sclnvarzenberg ga hoče rešiti, toda mladi oficir gre ponosno na morišče. Sporočilo o njegovi smrti doseže Ilono prav v uri, ko je potrjen Sclnvarzen- bergov sum, da je llona delovala proti njemu. Tako se je strla velika ljubezen... Nova zvočna naprava za ozki, amater¬ ski film ni večja od pisalnega stroja. Pii tem izpolni z enakomernim in čistim zvo¬ kom prostor za 400 oseb. Zvočni pas na filmu meri v širino komaj poldrugi mili¬ meter. * Prvo evropsko kavarno so odprli leta [652. v Londonu. Čaj je uvedel v Nem¬ čijo holandski zdravnik Bontekoe, ki je v svojih spisih priporočal — za zdravje: 100 do 200 zdelic čaja na dan... Pesnik in filozof Vischer si je na ma¬ lo nenavaden način zamišljal vprašanje ženske mode. Ženske vsakega mesta bi mo ra lg skupno sestaviti enoten načrt za obleko in prisiliti svoje šivilje — even- tuelno s pištolo v roki — da bi krojile sa¬ mo te načrte. * Film pomeni v angleščini kožica, mre- nica in opna. Sorodno je nemško Fell. Ta naziv pogosto rabijo romanski narodi za film. 2 Foto: Tem Usoda žene med ljubeznijo in politiko, to je vsebina filma »Maria Ilona«, v katerem igra glavno vlogo Paula Wessely. OŽIVLJENI PROSTOR V DELAVNICI ODRSKEGA SLIKARJA Razgovor' z Robertom llerlthom Našim pričakovanjem je bilo zadošče¬ no, ko smo ugledali načrte spočete v odu- ševljenju nad ogromnostjo in razkošjem cesarskega gradu Schonbrunna, ki je to¬ rišče novega filma podjetja »Terra« »Ma¬ ria Ilona«. Film režira Geza v. Bolvarv in dejanje se v glavnem odigrava v gradu, ministrstvu in kronski dvorani. In kaj smo videli? Robert Herlth nas je prese¬ netil z načrti, ki so kazali bolj nagnjenje k osebam, kakor pa k arhitekturi in nje¬ gove skice so bolj sorodne študijam ka¬ kega slikarja iz. srede preteklega stoletja, kakor pa delu arhitekta. Robert Herlth je opazil naše začudenje in se samo smejal. To je mož srednje postave, skoro majhen in njegov opravek je, da ustvarja v samoti in tišini, kljub vsemu glasnemu in nervoznemu filmskemu obratu. »Trije različni miljeji«, nam pripovedu¬ je, Herlth, »so morali biti opazni v filmu: Schonbrunn cesarja Ferdinanda z jasnim baročnim stilom mojstra Fischerja von Erlach, potem zunanje ministrstvo z osnovnima potezama strogosti in veličja — kot prednostnimi lastnostmi kneza Sclnvarzenberga, katerega igra Birgel. In — končno biedermajerstvo, kakršnega je morda ohranil v svojih slikah \VaIdmiil- ler in ki pristaja Mariji Iloni in s tem Pauli Wessely. To biedermajerstvo je nekoliko drugačno, kakor smo ga poznali v Berlinu. Ni tako strog ta biedermajer- ski slog in ne tako prozajičen. Tako smo morali izdelati marsikak kos pohištva, ker ga tu enostavno nismo mogli dobiti. Te tri miljeje smo morali ustvariti. Pokrajinske podobe in vojni dogodki so pa že sami na sebi dovolj slikoviti«. Na vprašanje, zakaj se predstavljalci in tehnično osobje ni enostavno odpelja¬ lo v Schonbrunn in tam snemalo, s če¬ mer bi film zadobil še večjo dokumenta- rično vrednost, nam je Herlth odgovoril: »Poskusili smo najprej s snemanjem v Schonbrunnu, pa smo se vrnili s slabimi skušnjami. Ob vsem spoštovanju do do- 3 Velika grajska dvorana, v kateri je Maria Ilona prvič srečala moža, ki je po¬ stal njena usoda, je bila zgrajena po po¬ močnikih Roberta Herltha v kratkem ča¬ su dvanajstih dni. »Najbrž so svojčas v Schonbrunnu zate rabili dvanajst mesecev,« pravi Herltli »Toda tudi mi smo morali napraviti nekaj stvari, ki so nam vzele ogromno časa in še smo morali dodeljeni ateljejski prosto: pametno izkoriščati.« Robert Herlth pogleda na uro. Kličejc ga v atelje. Stopimo z njim v njegove delavnico, kjer so vse mize pokrite s ski¬ cami in načrti, potem v dvorano, kjer je režiser pravkar razpravljal s Paulo \Ves- sely in Paulom Hbrbigerjem, predstavljal- cein starega, malo zmešanega cesarja Fer¬ dinanda — o nekem prizoru v filmu. Herl- tha so rabili, da bi se posvetoval z reži¬ serjem, kako naj bi osebe stale v prosto¬ ru, kajti film je kakor slika, vsaj bil naj bi; a slika postane pravu kompozicija šele potem, če se domisleki odrskega slikarja, režiserja in izraz predstavijalcev združijo v eno. Lepa igralka: Marte Harell je zdaj pre¬ stopila z gledališkega odra v filmski ate¬ lje. Zdaj igra eno glavnih vlog v filmu »Operni ples«. Njen partner je Paul Horbiger. kumentaričnosti mora odrski slikar ka¬ kor tudi režiser zmerom misliti, da je filmu glavno dejanje. Prostor za filmanje mora nuditi možnost za izbiro kontrastov, hilm mora živeti, in milje ne sme biti zgolj okvir, temveč važno pomagalo. Pri svojih načrtih sem izhajal iz oblikovnosti. Odločilno je zame, katera oseba bo v filmu stopila v prostor in kaj bo tam po¬ čela. Ne postavljam figur v prej izmišljeni prostor, temveč ga šele gradim okrog postav.« Robert Herlth nam je potem pripove¬ doval o svojih vzornikih, kakor sta bila Veronese in Tintoretto in o Moritzu Schwindu, ki bi po njegpvem mnenju postal zelo dober odrski slikar, ker je znal tako kot velika vzornika, mojstrsko prilagoditi prostor v razmerje z osebo. Že pri načrtu kakega prostora je treba misliti na svetlobo, ki pada skozi okna in na sence v dolbini vrat. Kdor dela le po obrisih režiserja, postavlja zgolj dekora¬ cije, ki pa — najsi bi bile še tako gran- dijozne, nikoli ne morejo dati povezanosti človeka s prostorom. Foto Terra Dva prijatelja, povezana po skupnem po¬ klicu in skupni nevarnosti postaneta radi neke žene nasprotnika. Rene Deltgen in Hans Sohnker igrata važni vlogi v Terra filmu »Požar na oceanu«. 4 m DVORNI POKLON POD 16 FUNTI SVILE Kako se je oblačila avstrijska vojvo¬ dinja v letu 1848.? Koliko parov rokavic je morala imeti ogrska grofica, ki je bila tačas pripuščena v družbo dvora? Kak¬ šni so bili takrat modni predpisi? Na ta vprašanja bi težavno odgovorili. Toda kdor hoče ibiti modni svetovalec pri filmu, mora imeti vse te stvari v mezincu in še sto in sto drugih zraven. Če ga za¬ dene naloga skrbeti za opremo v filmu, ki se odigrava okrog 1. 1250. v Strass- bourgu, mora prav tako zanesljivo vedeti o vsem, kakor se mora opremiti film iz 1. 1820. o ainerikanskih naseljencih. S ta¬ kim znanjem nas dvojno preseneča žena: Eleanor Behm-Techov, ki je sodelovala že pri mnogih filmih in ji je bila poverjena tudi moda v filmu »Maria llona« in prav v tem filmu ni bila njena naloga lahka. Dejanje se odigrava v letu 1848. v bližini . avstrijskega dvora, ki je imel od vseh naj¬ strožjo in najtršo etiketo. Sicer je bila ta¬ krat španska srednjeveška etiketa že v zatonu in se je malo približevala lažji francoski, toda gora predsodkov je bila še zmerom dovolj visoka za vsakogar, ki se je hotel približati dvoru. Posebno za ženske je bilo silno težavno. Tkanina oblek je bila takrat težka, mnogokrat so uporabljali taft in žamet za dvorne obleke in marsikateri težki dvorni poklon je oteževala še 16 funtov i težka obleka, sešita točno po dvornih na¬ vodilih. Plesne obleke so bile lažje, bile so kakor oblak tenčice iz svile in tila. Z rokavicami je bila stvar že drugačna. Za vsako priložnost je bil predpisan drug par rokavic. Za Paulo Wessely je bilo tre¬ ba v filmu »Maria llona« natančno 14 parov rokavic! Sto in sto skic je bilo pre¬ gledanih. preden so mogli skrojiti po¬ trebne obleke. S tem pa še ni bilo vse stor jeno; če so toalete v vsem odgovarjale modi 1. 1848., jih je bilo naknadno vendar še preurediti osebnemu izrazu vsakega predstavljalca. Gospa Eleanor Behm-Techov je dobro rešila svojo nalogo v filmu »Maria llona«, to ji je režiser Geza v. Bolvarv med skup¬ nim delovanjem, vselej rad potrjeval. Kdo bi mislil, da je ta strokovnjakinja v svo¬ jem kostumskem delu postala enostran¬ ska in profesorska, a to ni prav nič res. V najintenzivnejšem modnem delu izza starih dni, izumlja vendar zmerom nove, moderne toalete, piše veliko in dosti čita in zmerom se neizrečeno razveseli kakšne nove naloge. Za zaljubljeno oko so lahko celo koze na obrazu smehljaj. (Japonski pregovor.) Folo Quick/Terra Winnie Markuš, mnogo obetajoča mlada igralka igra glavno žensko vlogo v Terra filmu »Požar na oceanu«. V NEMČIJI OSTANE KLJUB VOJNI FILMSKA PRODUKCIJA NEZMANJŠANA Strokovno časopisje objavlja vest, da je nemška filmska produkcija, ki je do 40% morala računati z inozemstvom, zdaj postala popolnoma neodvisna. Na poveča¬ nem ozemlju, nastalem s priklopit vi jo Su¬ detov, Avstrije, Češke in Poljske, je pre¬ računana popolna amortizacija vseh fil¬ mov. Ufino poslovno poročilo utemeljuje to vest z zboljšanjem gospodarskih raz¬ mer in preureditvijo trga. Obisk kinov se je zelo povečal. Izza leta 1933 je posko¬ čilo število obiskovalcev od 27 do 47 mili¬ jonov. Filmska produkcija je v preteklem letu dosegla sledeča števila: 30 velikih fil¬ mov, 6 tujejezičnih filmov, 15 krajših fil¬ mov, 28 kulturnih filmov, 32 tujejezičnih kulturnih filmov, 156 zvočnih tednikov, 125 industrijskih in gospodarskih filmov. Dalje pravi poročilo, da izbruh vojne ni v ničemer zavrl delovanja družbe. Film¬ ska produkcija ostane nezmanjšana. Obisk kinogledališč je v prvih tednih vojne sil¬ no padel, zdaj pa polagoma spet narašča in skoraj dosega številke iz prejšnjega leta. Kolikor je možno presoditi, je to po¬ ročilo točno, le filmska produkcija obsega veliko število filmov za vojaštvo. 5 Folo: Terra Zaljubljeni osebni sluga in sobarica, dve bombni vlogi za Thea Lingena in Fito Renkhoff v velikem Terrinem filmu »Operni ples«. V nadaljnih vlogah so še Heli Finkenzeller, Marte Harell, Paul Horbiger, Will Dolini, Hans Moser in Luise Stranziger. Ples v operi ali Operni ples? KAKO SE BO FILM IMENOVAL PRI NAS, ŠE NI ZNANO Nekaj o dejanju filma in predstavljaleih Georg Dan n h a u s e r , pivovarnar in rejec dirkalnih konj, zelo premo¬ žen, življenja željan in zmerom pripravljen na malo zgodbico z nežnim spolom. Pravi Dunajčan s konca preteklega stoletja. Njegova soproga Elizabeta, lepa in elegantna dama se ni vajena odrekati radostim življenja. Njene skrbi so: naj¬ novejši modeli toalet in klobukov, nove vrste parfema in skoki čez ojnico, ki jih tvega njen dragi mož. Po njenem mnenju sta dve vrsti zakoncev: Taki, ki se puste zalotiti in taki, ki se ne puste zalotiti. Svojega moža prišteva v drugo skupino. Paul Hollinger, tekstilni industrijalec, poštenjak radi pomanjkanja pri¬ ložnosti, je precej omejen v svojem pogledu na svet, na vseh koncih se mu pozna provinca. Njegova žena ga ljubi in to ji zelo pristoja. Preden je postala gospa Hollinger, je ljubila Willija Stel ze rja. Tekst filma ga popisuje takole: Mlad, zelo simpatičen, in vse ga na prvi pogled spoznava za umetnika. Stelzer je komponist pesmi in valčkov. Franzi Seli n ei d e r je srečen pevec njegovih pesmi in njegov prijatelj. Zelo prijeten je in obdarjen z neko dobro nesočo stvarjo, kakor je prav za pevca sentimentalnih pesmi. 6 Terra »Pojdiva v chambre separee« sc imenuje priljubljena pesem iz Heubergerjeve operete »Operni ples«, ki ga je zdaj Terra filmala v režiji Geza v. Bolvary. Hermann Brix, mladi nadarjeni igralec, poje Heli Finkenzeller ljubeznivo valčkovo pesem. E rlu a r d v. Lamberg je tipičen staroavstrijski veleposestnik i/, okolice Graza, nekoliko zvedav, vendar mu njegov monokel povzroča, da spozna skoro vsako situacijo šele z znatno zakasnitvijo. Njegova žena je Hermina. V glav¬ nem jo zaposlujejo predavanja možu, kaj sme in kaj ne sme. Gospodična Han ni je sobarica pri D a n n h a u s e r j n , zaljubljena v svojega gospodarja in v Stel- zerja in njegove melodije. Oblegovana je od Filipa, sluge pri Dannliauserju in ta fant je tako brihten, da sliši travo rasti. A n t o n II a ček je natakar zn šepa rej e, žrtev svojega poklica, ki je za dobro napitnino pripravljen tvegati vse. Gospodična M i t z i je baletka, zmerom dovzetna za nežnosti, posebno za one od zakonskih mož. Z eno besedo: pisan metuljček v sivi vsakdanjosti. Razen tega bi bilo treba še imenovati kuharico Marijo, nekega grofa F e I s e n e g g a , neko kneginjo H e i d e n s t e i n in D r. H i e b 1 i n g e r j a. Ti se pojavijo kasneje v razpletu dogodkov. Ta operni ples je tisočkratna izkušnjava. Kdor se pokaže na njem, je obsojen v smrtni greh. Tako se zgodi, da se Dannhauser vdaja češčenju Venere. Hollin- gerica odloži oklep svoje nedostopnosti in Ilanni zaupa svojemu slabemu srcu več kot je treba, tako da je nazadnje zapleten v pustolovščino tudi Lamberg, prav ta. kateremu nihče tega ne bi prisojal. Vsi so na koncu v velikih srečnih in manj srečnih prizadevanji!, da bi uredili svoja občutja. Vsako leto enkrat je Operni ples. In enkrat ni nobenkrat — to pa velja le za nazaj. Prekrasne slike in melodije valčka nam bodo v tenu filmu veliko doživetje. 7 Ana Sten Ruska filmska zvezda Filmski producent Samuel Gold\vyn je neko nedeljo čita 1 »Ne\v York Times«, ki so priobčile sliko Ane Sten, prve ruske filmske zvezde. Drugi dan so njegovi od¬ poslanci odpotovali v Evropo, da poišče¬ jo novo damico. Njih poročilo je potrdilo prvi vtisk velikega impresarija, Gokhvvn je kabloval: »Pogodite se z njo.« Odpo¬ slanci pa: »Niti besedice ne ume po an¬ gleško.« Kabel je takoj velel: »Vseeno. Jo bomo že navadili.« In Ana Sten je podpi¬ sala pogodbo, po kateri ji je zagotovlje¬ nih 1500 dolarjev na teden. »Blaznost!« poreko umirjeni in umer¬ jeni ljudje. Na prvi občutek toliko tve¬ gati! Ali Goldwyn je bil prepričan, da je zadel umetnico, ki utegne zrevolucionira- ti filmsko umetnost. Ana se je predstavila Samuelu, ki si je pričel beliti glavo za¬ radi scenarija. Medtem pa ji je plačeval po 1500 dolarjev na teden, da se navadi angleščine. * L. 1910. je v Kievu švedska žena povila hčerko ukrajinskemu možu. Mati ni bila nič kaj zadovoljna deklice, ker jo je mi¬ kal gledališki poklic; batjuška, pristen boliem, je bil pa navdušen ob zibki. Na vojnih posledicah je očka umrl leta 1922. Časi so bili hudi, prekucija je divjala. Vdova z dvanajstletno podraslico je bila v silni stiski. J 5 o malem so vsi predmeti odromali iz hiše v zastavljalnico. Ko je vse pošlo, so poslali mladenko na kmete za deklo. Redila je sebe in mater. Pa še tega dela je zmanjkalo. Draginja je tako razsajala, da je mesto 500.000 duš hiralo od glada in hlada. Volkovi so pri¬ hajali blizu in tulili ob predmestjih. V samih capah in cunjah je Anica koledo- vala, moledovala po hišah, da bi dobila kak grižljaj. Tako je prebila strahotna lota. Po malem se je ustalil vsaj navidezen red. Ena prvih skrbi za vlado je bila ta, da bi dala ljudstvu zabave. Državno gle¬ dališče se je otvorilo v Kievu. Po temnem nagonu so je Ana ponudila za gojenko. Po sreči je naletela na veleumnega, da- rovitega Stanislavskega. Dal ji je vlogo v drami Gerharda Hauptmanna in po nje¬ govem priporočilu je bila sprejeta v sov¬ jetsko akademijo za kino. Petnajstletno dekle je našlo svoj poklic in sreča zanjo, da je prekucijska vlada toliko pazila na novo filmsko umetnost, mogočno propa¬ gandno sredstvo. Vsakdo ve, poudarja Edwin Ilill v New Movie Magazine-eu, do- kakšne popolnosti se je čez noč povzpela nova umetnost v sovjetski Rusiji. Tri leta je Ana igrala pred objektivom ali pa na odru. Vodil jo je odličen upri- zoritelj, Južikov, čigar »Vihar nad Azijo« Foto: Terra Dražestna Ileli Finkenzeller igra glavno vlogo v filmu »Operni ples«. Njena^ part¬ nerja sta Paul Horbiger in Wi 11 Dolim. je razodeval čudovite sposobnosti. V gle¬ dališču je izkoriščala nasvete Stanislav¬ skega. V Moskvi je z njim igrala Piran- della, Maeterlincka. Ibsena. Še rajši pa je nastopala v kinu. Sredi zime jo je »Sov- kino« poslal na Krim: prezebala je, a vztrajala. Saj je bila zmlada navajena trdega življenja! Vrnivši se v Moskvo, je sodelovala pri raznih filmih in razvijala svojo osebnost. Zaljubila se je v mladega ravnatelja nekega kina in ga vzela. Po enem letu sta sc ločila. Za jarem svetega zakona ni bi¬ la Ana Sten nič kaj pripravna. Velik dan je napočil zanjo, ko jo je Teodor Ozep izbral za film »Rumena karta«, ki je zaslovel po vsem svetu. Skoraj nato jo srečamo v Berlinu. Na¬ glo se je naučila nemščine za zvočni film v tem jeziku. Čudovito hitro se je vžive¬ la toliko v francoščino, da je mogla nasto¬ piti za isti film v Moliereovi govoriti. Z dovoljenjem sovjetske vlade še je zadala pri družbi Ufa. Poslej sta ji drugovala Kortner in Jannings. Občinstvo jo je hva¬ lilo v »Nevihti«, v »Bratih Karamazovih«. 8 Romantičen dogodek jo je vrgel v ob¬ jem novemu ljubimcu, precej starejšemu od nje: to je vdovec, ki je imel 13 letno hčer, jurist in arhitekt, dr. Evgen Fran¬ ke. Roman se je končal « poroko, ki še velja. Ob tej priliki je Samuel Gold\vyn vi¬ del njeno podobo, torej pred dvema le¬ toma. Ko se je bodoča z, v e/, d a izkrcala v Ne\v Yorku, jo je obsul roj novinarjev z običajnim vprašanjem: »Kaj mislite o Ameriki?« — »1 love it« (rada jo imam), je odgovorila — toliko angleščine se je bila spotoma naučila. Dve leti pridnega dela, pa se je ko¬ renito preobrazila ta prirod na hči. — Vsa njena pojava in postava je tipično slovanska. Vse njene poteze, še celo ne¬ simetrični zobki, ustvarjajo celoto neopre¬ deljive, mogočne miline. Pri njej je vse naravno, umetničenje ji je tuje. Nekak¬ šno plemstvo ji daje ta podrobnost: dol¬ ge, oblikovane noge z nežnimi gležnji. Nos je nosek, malce zavihan. Ana Sten je štela 22 pomladi, ko je stopila v Hollywood. Dotlej je doživela že celo vrsto dram in dogodivščin. Taka je bila ženska, za katero naj bi bil Sa¬ muel Gold\vyn potrošil 300.000 dolarjev, preden bi dobil iz nje za pet par dobička. Njen mož, dr. Franke, jo spremlja, toda se drži obzirno ob strani. Pameten možak, razumen svetovalec v pravnih in gmotnih zadevah. Človek čuti, da ima Ana Sten v njem zanesljivega zaščitnika. V IIollywoodu .niso radi videli njenega prihoda. Ustaljenci kažejo novincem več radovednosti nego blagohotnosti, to je člo¬ veško. Niti Sten niti Gokhvvn nista kle¬ petava. Potekali so tedni, potekali meseci, pa se ni še nič javilo na obzorju. Toda za zastorom so pridno delali, to pa po Zolajevi »Nani«. Neki dan je bila polovica filma dovršena, kar je Goldwyna stalo že 250.000 dolarjev. Po večkratni prcskušnji pa je podjetnik izrekel: »Dobro je, ven¬ dar ne še zadosti. Začnimo skraja!« In uničili so vse trakove. Na novo so razdelili vloge, vzeli dru¬ gega režiserja, predrugačili ogrodje. Ana Sten se je lotila nove verzije. Sam Gold- wyn je plačeval, ne da bi trenil: vedel je, kaj dela. Ko je bilo končano, se je njegov nasmešek razbohotil: zdaj je bila stvar v redu! Ana govori, danes brezhibno angleški, čita mnogo, zlasti ji ugajata O. Wilde 9 Iz filma »Zvezda iz Ria« in O. Henry. Tudi v družini govori an¬ gleščino. Korenito pozna vsega Shakes- peare-a: brala ga je že prej v ruščini, nemščini, francoščini, zdaj ga pa v izvir¬ niku. Čudna reč: najrajši bi ga igrala v ruščini! Skoro slednji dan gre v kino. Posebno so ji pri srcu Lionel Barrymore, Paul Mil¬ ni, Eddie Cantor, Mac West. Od doma hodi malo in se ne druži kdo ve koliko s posebnim svetom v Holly\voodu. Za¬ nima se za spiritizem, a nima nič pre¬ napetega na sebi. Zasledila je madžarsko gostilno, kamor zahajajo pred vsem god¬ beniki in kjer kuhajo po njenem okusu. Stanuje tik morja, kamor se hodi redno kopat. Hrani zbirko punčk, na katere je jako ponosna. Taka je Ana Sten, otrok kievskih ni¬ žin, zvezda, ki je posijala na kinemato¬ grafskem nebu in tudi naglo zatonila. Tr. G.) Nemško časopisje poroča, da so bili pre¬ teklo leto filmski ateljeji v Pragi v pol¬ nem obratu. Izdelanih je bilo 36 čeških filmov. Če bi to držalo, bi potemtakem češka filmska produkcija kljub zmanjša¬ nemu področju dosegla doslej najboljše leto 1937. Sila sugestije Profil igralca Willyja Birgla — Obisk v ateljeju Redko je, da bi mogel igralec analizi¬ rati svojo vlogo tako kot to dela Wi11y Bi igel. V odmoru med snemanjem je govoril Willy Birgel o svoji novi nalogi, ki mu jo zadaja Terra-film »Maria Ilona«. Uso- depoln doživljaj nekega moža. Boj med dolžnostjo in ljubeznijo. To je vloga, ki je velikega predstavljalca popolnoma po¬ vezala. Willy Birgel igra v takratni Avstriji naslednika kneza Mettennicha. Doživi kra¬ tek sen o ljubezni in sreči z lepo mlado ženo, od katere pa mora zapustiti, ker ta¬ ko zahteva politični položaj. In v ti vlogi nas Wi 11 y Birgel znova preseneti z obli¬ kovanjem človeškega značaja. Z lastno mu ostrostjo in s popolnim opuščanjem cenenih efektov podaja z najskromnejšimi sredstvi in obvladujočo mimiko človeka v vsi življenjski resničnosti. To je taj¬ nost sugestivne umetnosti tega igralca. V malo letih je igral najrazličnejše vloge in prav nič ni izgubil na svoji ustvarjalni moči. Zmerom ostaja njegovi igri nepozabni vtis, ki ostaja neodvisen od zunanjih sredstev, temveč učinkuje s svojo notranjo prepričevalnosfjo. V filmu »When fomorrow comes«, kakor se glasi ameriški naslov filma s Charlesom Boyerjem in Ireno Dunne, igra glavno vlo¬ go spel ljubezen. Charles Boyer je poro¬ čen in ima mlado, čudežno lepo ženo, ki je ljubosumna in boleha na živcih. Ta film bo napet do zadnjega prizora. Manuskript za film »Sužnji zlata« je na¬ pisal letalec Hans Bertram, ki je pred ne¬ kaj leti preletel avstralske pustinje in moral daleč od ljudi zasilno pristati. Vse¬ bino filma je črpal iz svojih doživljajev, ko je iz pustinje potoval k civiliziranim krajem. Ljudje so ga smatrali že za iz¬ gubljenega. ko se je nenadoma spet po¬ javil a' Melbournu. — Glavno žensko vlo¬ go igra Kirsten Heiberg, moško Viktor Staal. * V Ameriki so spet v modi cowboyski fil¬ mi; tekste zanje pišejo najboljši avtorji in v njih nastopajo naj večji zvezdniki. Tako javlja strokovno časopisje, da so v Holly\voodu posneli film »Teksas« z Mar- leno Dietrich. In še nekaj preseneča; ti novi filmi izhajajo v nadaljevanjih, kakor je bil dokaj pogost običaj v dobi nemega filma. 10 (3. nadaljevanje.) Tako so leteli po brezmejnem ozračju — med nebom in zemljo, više in više k soncu, v brezkončno svobodo ... Jack je sedel brez besed za Polly. V oglušujočem grmenju motorja in silnem navalu zraka mu tudi ni bilo možno govoriti. Imel je dovolj opraviti sam s seboj v blazno urnem letu. ki ga je užival prvič. Toda omotice ni čutil. Le zobe je stiskal in napeto čakal — čakal... Toda kaj čaka, mu je bilo nejasno, nezavedno. In še enkrat je zajeknil Ralf, nato pa nekaj premeni! na vzvodu stroja, in letalo je začelo padati in pinti dalje v šir ... Za hipe je izginilo letalo v oblačni plasti — Polly, Bell in Ralf so se izpremenili v prikazni — a spet je padalo v svetel nič ter se nevzdržno potapljalo niže in niže... Spet so se videle proge razne barve... svet spodaj je postal vrteče se kolo... že se je pojavila igrača otroškega stavbenika... majhne hiše in stolpi, ki pa so čudovito hitro rasle in se širile... zasvetilo sc je orjaško zrcalo ... Vzduli je postajal toplejši in gostejši... grom stroja se je povečal in je Odmeval od nekod... mesto Chicago je začelo izginjati za obzorjem... polja in travniki so zopet drseli nekam dalje... srce motorja je začelo bušiti... propeler se je vrtil uinerjeneje, še počasneje... končno se je vrtil le še leno in letalo je v širokem krogu, vedno neznatno padajoče, zletelo na zemljo skoraj na istem prostoru, odkoder se je dvignilo. Polly je skočila prva na tla, butila parkrat z nogami po zemlji, kakor bi se hotela prepričati, če je še mirna in zanesljiva, pa vzdihnila iz globine pljuč raz¬ košje izražajoč »Ah!« »Ni li bilo krasno, mister Jack?« je potem vprašala. Tn ne da bi čakala odgo¬ vora, je dostavila: »O. Ralf je letalec umetnik!« »Čudovito!« je pritrdil Jack. »In kar je pri vsem naičudovitejše: človeku se zdi med letenjem vse popolnoma naravno... Vrag ti vedi, če nismo tudi ljudie nekdaj letali, a smo tekom tisočletij peruti prav tako izgubili, kakor smo baje šele nedavno prav po neumnem zapravili svoj opičji rep!« Ralf se je na glas zasmejal in Pol!y je vriskaje zaploskala: »Mister Jack. vi ste original! To mi je na vas še prav posebno všeč.« Jack se je globoko poklonil in dejal tudi smehljaje: »Lepa hvala, miss!« Medtem je že pritekel mehanik ter odpeljal letalo pod streho. P°Ny. Jack in Ralf pa so stopali — z majhno vrtoglavico v očeh in nogah — k izhodišču letališča. 7 . a lesenim širokim pprtalom je stal ob vrtnarjevem paviljonu lesketajoč rdeč športni avtomobil. Sedli so vanj ter se odpeljali v mesto. Poliv je sama vodila voz. Kmalu so bili sredi mesta, kjer je Ralf izstopil, češ da ima opraviti v klubu, a jedva par minut nato se je ustavil avtomobil pred Heganovo trgovsko hišo. Služabnik je zapeljal voz na dvorišče, Poliv in Jack pa sta odšla k »stričku«. Mogočno pročelje Heganove hiše je bilo videti, kakor iz samega stekla in železnih okvirjev. Vzor najmodernejše ameriške tehnike. Hiša je obsegala pravo blodišče hodnikov, stopnic, dvoran in sob, a se je skladala v svojem bistvu iz ogrodja železnih traverz, somernega in skoraj povsem enakega v vseh šestnaj- sterih nadstropjih. Tudi stene so bile iz včlenjenih traverz in le zelo ozkih prog granitnih plošč, puščajočih čim največ prostora celim vrstam oken, ki so pre¬ puščala kolikor mogoče največ možno dnevne luči v notranjost. Problem, kako izrabiti vse prostore čim najpraktičneje, dobiti prostora in svetlobe za čim največ ljudi, omogočiti med posameznimi oddelki in nadstropji čim lažji in čim hitrejši stik ter poskrbeti, da je mogoče v takem čebelnjaku delati brez motenj, ta problem je bil tu sijajno rešen s Heganovo palačo iz železa, granita in stekla. Celo ravna streha vrh 16. nadstropja je bila izkoriščena za vrt, poln palm, lovorjev in cvetlic, ter kot telovadnica in igrišče za Heganovo uradništvo. V pritličju sta vstopila skozi vrtljive duri v sprejemno dvorano, z marmor¬ natimi stenami in številnimi sedeži. Ob stenah so stali pisalni pulti, sredina 11 ',\ i' ' Terra Dva dobra prijatelja igrata Winnie Markuš in Rene Deltgen v Terrinein filmu »Požar na oceanu«, ki ga je insceniral Giinther Rittau. V njem se odmotava nekaj dramatičnih konfliktov, ki dajejo temu senzacij in usod polnem filmu pravo napetost. dvorane pa je bila popolnoma prazna ter je služila le kot prehod k liftom in durim, označenimi s številkami. V dvorani je bilo mnogo agentov, trgovcev, bančnih uradnikov, kupcev in prodajalcev in posredovalcev, slišati je bilo le pridušeno mrmranje in šepetanje ter tiho drsanje podplatov po mehkem linoleju. Polly, še vsa zasopla po nagli vožnji, je namerila korake k najbližjemu liftn, služabnik v temni livreji s srebrnimi gumbi ni geni! niti z obrvmi, ko je odpiral mrežne dverce, kletka je švignila navzgor ter se ustavila v četrtem nadstropju, kjer je imel Hegan svoje uradne prostore. Polly in Jack sta stopala še po brez¬ končnih pisarnah, preden sta dospela do stričkovega svetišča; uradniki so skla¬ njali glave nad kn jigami ter pisali mirno dalje, ne da bi se ozrli, ko je šla mimo šefova nečakinja. V ti hiši je bil čas denar, zato ga ni smel nihče tratiti s po¬ zdravljanjem. Še tri stopnice, prevlečene s suknom, in obstala sta pred preprostimi durmi brez tablice, brez napisa, — za katerimi je bil mož, ki edini je imel pravico in moč ukazovati v ti ogromni hiši. A ko je vstopila Polly, je ta mož takoj odslovil svojega tajnika, ki mu je pravkar narekoval važno pismo, pristopil k nji, ji stisnil roko in jo poljubil na čelo. »Kako je bilo?« je vprašal. »Ah, nepopisno!« je pripovedovala Polly. »Ralf je vriskal kakor Indijanec!« »In kako je bil vam všeč ta prvi polet pod svobodno sonce?« 12 Še preden je mogel Jack odgovoriti, se je zasmejala Poliv: »Znamenito se je držal! Ampak nazadnje mu je bilo žal, da je izgubil perut¬ nice svojih praprapradedov!« In že je odhitela v sosednjo sobo, da se »kar hitro preobleče« v promenadno toaleto... Ilegali si je zapalil novo smodko in postavil pred Jacka skrinjico havank na pisalno mizo. Nekaj časa sta sedela in molče kadila. Ilegan je upiral svoj pogled za odišlo Polly in se blago smehljal. Visoki, silni mož je postal vselej nekako majhen in mehak, kadar je bil v družbi svoje nečakinje. Vidno je zelo visel na nji ter jo resnično globoko ljubil. »Ko sem letel prvič pod oblaki in sem gledal mistra Connorja « je začel Jack — »prej, ko sem švigal skozi Chicago ter zrl Poliy ob krmilu... in zdajle zopet, ko sem stopal po vaši hiši ter vidim vas, se mi zdi, da je vam Amerikancem vse silno lahko, četudi je na videz prav nemožno, zagonetno komplicirano in blazno smelo. Večkrat sem že premišljal o tem ter iskal vira te vaše čudne sposobnosti. In zdi se mi, da sem ga našel v vaši prav posebni krvi. Ves vaš uspeh je le posle¬ dica vašega temperamenta in nič drugega.« »Mogoče kri, temperament,« je pritrdil Ilegan, se globoko naslonil v klubov- skem naslanjaču, da je napol ležal, vzkrižal noge, jih položil skoraj vodoravno na bližnji vrtljivi stol ter žvečil smotko, ki je tudi med govorjenjem ni odložil i/. ust, »mogoče pa tudi naša stoletna preteklost, vzgoja... Vse misli naših pradedov in dedov so bile koncentrirane vedno le na uspeh... v boju proti elementom, naravi, divjim ljudstvom... v tekmi med seboj in tujim svetom se je v Ameri- kancu razvil le en talent, omejen, nekam suhoparen, a zmagovit... Živci! — Toda moja kri je mešana z laško, tudi francosko... zato pa imam, žal, poleg ameriških in evropskih vrlin tudi nekaj nerodnosti, ki sem jih podedoval po svojih veselih prababicah!« Zamahnil-je z levico, se grenko namrdnil in se prisiljeno zasmejal. DEANA DURBIN pevka z očarljivim glasom 13 Jack sc je zagledal v steno, na kateri so viseli v širokih okvirjih velikanski zemljevidi. Bile so to uprav čudovite mape vseh delov sveta, mojstrska dela stroke; na njih je bilo videti mnogo raznobojnih linij, črt in pik, da ni bila na njih pozabljena očividno niti najmanjša podrobnost, /lasti pa je zbujala Jackovo pozornost množica modrih in rdečih praporČkov, ki so — ponekod posamič, drugod v parih in tudi v celih šopkih — štrleli iz platnenih pol. Megan je opazil Jackovo zanimanje ter je naglo vstal. »Naš trgovski zemljepis,« je dejal, kažoč na mape, »kakor sem si ga na¬ redil sam.« Začel mu je razlagati, kaj pomenijo rdeči in modri praporčki, črte in pike: filijalke, agenture, pisarne zaupnikov, — najgostejše po Severni Ameriki, naj red¬ kejše po Aziji in po Avstraliji. Rdeči praporčki so kazali angažmane izključno lleganove banke, modri pa podjetja zveze chikaških bank, med njimi tudi llega- nove. Pike raznih barv so pripovedovale, kje so in kakšna so podjetja, tovarne, rudokopi, premogovniki, gozdovi, parobrodi ali kakšni drugi obrtni zavodi. Črte so izražale' železniške, vodne, brzojavne in telefonske zveze. Megan je razlagal v velikih obrisih, a jasno, pregledno in tudi pri prosto, da se je zdelo vse njegovo ogromno razcepljeno in na vse dele sveta razvejano bančno delovanje čisto primitivno in vsakomur razumljivo. »Popolnoma prav ste primerjali prej aeroplan in avtomobil z mojim podjetjem,« je končal. »Povsod je celo najmanjši detajl bistveno važen, in če odneha le en sam, še toli majhen vijak, pride vse v nered. Toda pri vseh je vendar motor oživ¬ ljajoča duša, ki daje ustroju vzinah, silo, vztrajnost. Popusti li motor samo za hip, pa je katastrofa gotova. Povsod treba torej krmilarja z jeklenimi živci, še bolje pa — brez njih.« Otrnil je pepel smotke, vrgel šop dopisov, ki jih je prinesel v sobo livriran sluga, na pisalno mizo ter sedel zopet v svoj ogromni naslonjač. »Tak motor je bil moj ded, moj oče in moram biti tudi jaz,« je dejal Megan po kratkem molku. »A vi, mistcr Bill... oprostite, tri tedne vas že poznam, a še mi niste povedali, kaj je pravzaprav vaš poklic.« Jack je nehote zardel in povesil glavo. Resnično, Megan ga je v prekipevajoči hvaležnosti sprejel pod svojo sijajno streho, ga opremil z obleko in perilom, mu dajal na razpolago denarja, kolikor bi ga le hotel, saj je bil prepričan, da je Jack ob katastrofi in reševanju Poliv izgubil ves svoj imetek... tri tedne že je užival milijonarjevo gostoljubnost in prijaznost Polly, ki mu je razkazala vse gigantsko mesto, a tudi vse svoje mo¬ derne športne igrače, a še se ni mogel zaupati njemu, niti nji... Sram ga je bilo sebe, očital si je, se mučil in obsojal, a končno se je izgo¬ varjal, da je vendar najboljše molčati in neke noči brez slovesa — izginiti... Naj li pove, da ni nič, nima ničesar, da ne ve, ne kam, ne kaj bi, da je napravil križ preko svoje preteklosti in bodočnosti ter da je že dospel do svoje poslednje postaje — do samomorilskega sklepa? Naj li prizna, da ne vzdrži nikjer, da še danes — dasi ima že svojih sedem¬ indvajset let — še ne ve, kaj je pravzaprav njegov poklic, da je brez referenc in priporočil in da ga prav za prav ne marajo sprejeti nikjer? — Naj li pripoveduje svojo borbo poslednjih mesecev za najponižnejšo, dostojno ga preživljajočo službico? — Da ga niso hoteli nikjer sprejeti in da je stal že na brooklynskem mostu, stiskajoč v pesti mrzli brou ning? — In naj le pove Ame- rikancu, kakšna evropsko romantična, zelenega študenta vredna sentimentalna kaprica ga je privedla semkaj v Chicago? — Osmešil bi se, onemogočil, pahnil samega sebe preko praga iz te ljubeznive hiše! — Kakor nesrečnež, ki se potaplja, je segal s hrepenečo roko in obupnimi očmi po zadnjih bilkah in poslednjih žarkih sreče in lepote, predno se pogrezne za večno v brezdanjo temo! — Kakor obsojenec na smrt je vsako noč na novo izprosil sam pri sebi odloga še za štiriindvajset ur. A zakaj? — Čemu? Da sliši še enkrat... še enkrat Pollyn mehki, kakor baržun hladni, nizki glas — da vidi še poslednjič njene velike, kakor vijolice modre oči!« — O Bog, čemu še to novo muko na grmado obupnih bridkosti!? — A zdaj ga je Megan vprašal naravnost: kdo si? — kaj delaš? — kam gre tvoja pot? — Nehote je zardel, povesil glavo, a hipoma pobledel kakor platno: tu je tvoj konec — zdajle izletiš iz raja v grob! In stisnil je zobe, stresnil glavo ter se odločil: Če mora biti, pa bodi torej! »O, to je zanimiva štorija!« je začel. »Presenečeni boste...« 14 Duri i/, stranske sohe pa so se odprle, in pritekla je Polly v promenadni obleki, razkošna, kakor bi skočila iz stare pravljice. »O ne!« je dejala in se smejala, »štorij pa že ne boste pripovedovali tukajle! Striček ne utegne... storijo prihranimo za zvečer... v hotelu »Savov« svira godba in krasno se bo ondi poslušalo! — A tudi nama se že zelo mudi v Lincolnov park. Zato pojdiva, mister kavalir, pojdiva!« In že je objela in poljubila strička ter odletela. »Do večera torej!« je dejal Hegan in — Jack je kakor v sanjah hitel za njo, ki mu je pravkar rešila že drugič življenje... V. Vagabund. Lincolnov park je eden največjih, najkrusnejših ne le v Zedinjenih državah, nego na vsem svetu. Leži ob Michiganskem jezeru, poln kipov, ribnikov, akvarijev, vodometov in razkošen v svojem bogastvu drevoredov, logov in največje vrtnarske umetnosti, skriva v sebi nebroj tihih zatišij s slikovitimi razgledi, prostorčki, kjer more človek nemoten sanjariti, a je posut tudi z neštevilnimi paviljoni, igrišči in restavranti, kjer moreš ob zvokih orkestrov poskrbeti za svoj telesni blagor. Jack in Polly pa sta si poiskala tih prostorček blizu visokega kipa hrabrega generala Granta na konju. Jack je bil redkobeseden in je komaj odgovarjal živahnemu Pollynemu če¬ bljanju. i , »He, mister,« se je razjezila Polly, ko ni končno našla niti odmeva več iz ust svojega pustega spremljevalca, »kaj pa vam je danes? Ali ste se zapisali med trapiste?« »O nikakor! Oprostite, ali... no, iščem besed, a jih'ne najdem!« je odgovoril Jack. Dekle ga je začudeno pogledalo: »Besed? Kakšnih?« »Vam v slovo, miss!« »O! — Vi hočete?...« »Da, moram, miss... posloviti se moram... od vas... od vašega gospoda strica,« je pritrdil Jack; energično se je vzravnal, čeprav mu je bilo tesno in težko, da bi bil najrajši pobegnil v goščo in se ondi zaril v zemljo za večno. »Resnično? A zakaj vendar?« Poln preplašenosti in tuge je bil Pollyn vzklik. »Saj to je: zakaj! — Tri dni že iščem besed, da bi vam in gospodu stricu povedal, zakaj... Zdajle se pa mora zgodili! Povem vam... in ko zveste, vas prosim le še nečesa: dovolite, da vas spremim do vašega avtomobila... zadnjič... poslej se ne bova videla nikoli več!« Čisto mirno je govoril... toda njegov obraz je bil bled. Tudi sedeti ni mogel mimo, nego je planil pokonci in stopal molče tik nje. Niti ona ni rekla ničesar. Iz njegovega glasu je čutila trdni, neomajni sklep, ki ga ne ovrže nihče, niti ona ne. Zato ni skušala ugovarjati, le tiho, z zatajevalno bolestjo je vpraševala iznova: »A zakaj? — Zakaj vendar, ljubi Bog!« — In tako sta stopala sem ter tja po peščenih potih med umetnimi skupinami cvetlic, bohotnega rastlinstva, med pal¬ mami in borovci, kaktusi in muzami, velikanskimi cipresami in hrasti in smre¬ kami. Tropično in evropsko drevje je bilo zbrano tukaj v ogromnih eksemplarjih. Prešla sta velik del parka. Blizu gigantskega vodometa, ki je sredi kiparskih skupin bruhal vodni žarek v višino 25 m, pa je našel Jack klopico, ki mu je bila všeč. »Sediva, miss!« je dejal. »Povedati sem hotel gospodu stricu čudno historijo. Premislil sem se: povem jo rajši vam. Me li hočete poslušati?« »Zelo me zanima,« je odgovorila Poliv in sedla. Na otoku Krku, niti pol ure južno od Reke, stoji na visokem otokovem robu žalostno istrsko mestece Omišalj. Morje buči na treh straneh mesta ter buta z neizprosno silo ob njegove temelje. Mestece je živa groblja: kup razvaljenih, dolgočasnih hišic, ulice ozke, divje, brez zraka a polne nesnage in smradu. Nikjer koščka parka, nikjer sledu moderne kulture. Žalostno mestece. Na Nemškem je vsaka vas moderneje urejena. Če bi imeli Angleži tako mesto nasproti Londona, bi iz njega napravili krasno kopališče svetovne slave, — če bi ležalo nasproti Newyorka, bi živeli v njem kralji dolarjev s svojimi princezami. Tam pa žive hrvaški siromaki. Pravzaprav životarijo tam skoraj same ženske in otroci, — žalostne, molčeče ženske, oblečene od nog do glave v žalno črno obleko. Večinoma so vdove mornarjev, ki so odpluli z ladjami kdovekam preko morja in so kdovekje našli žalostno smrt... Skromno životarijo njih vdove in otroci. (Dalje prih.) 15 MISLI O ZAKONU Začenjamo kot prijatelji zakona in se oženimo, nato se spremenimo v nasprot¬ nike zakona — in se ločimo, pa se oženi¬ mo ponovno, morda odpovemo še enkrat, dokler ne spoznamo globoke, zadnje in naj večje resnice. Da nam je ženska po¬ trebna, če smo moški, da nam je moški potreben, če smo ženske. Pot do človeka vodi skozi zakon. •fr So ljudje, ki pravijo, da so se znova rodili oni dan, ko so jih zapustile njihove žene. Takrat šele so se zbudili v pravo življenje, ki jih zdaj vodi po mukah in samoti, da jih bo spet spreobrnilo v ljudi. * V zakonu se morata oba dela odreči vsem svojim posebnostim zaradi medse¬ bojnega ustrezanja. Kdor misli, da je oni, ki vlada, srečnejši od onega, ki služi, se moti usodno. Sadovi pa, ki jih rodi drevo usluge, so najslajši na svetu. ►fr Misel zakona je tako velika in ogro¬ mna, da malo ljudi samo sluti, kaj se v njem hoče in izpolnjuje. Če se res prav najdeta dva človeka, so deležne te zveze tudi zvezde, * Ljudje vstopajo 1 v zakon — običajno premalo pripravljeni; saj ne vedo, da je zakon živ umotvor vseli umotvorov. Tako šušmarijo ti diletanti tako dolgo, dokler ne pokvarijo vsega. •fr Pa se zgodi v zakonu, da moški po svo¬ ji krivdi zgubi najplemenitejšo ženo. Prav ti nasprotniki zakona pa so kmalu nato njegovi najvnetejši zagovorniki. Nauk življenja je pač ta, da cenimo zmerom šele pozneje, kar smo imeli. Če bi se tem lju¬ dem vrnile žene na domove, bi bili ti za¬ koni najbrže najsrečnejši na svetu. •fr Kakor se prijatelji vzljubijo med se¬ boj, tako se morata zakonca polagoma prilagoditi drug drugemu. Seveda morata oba vedeti, da so ljudje že sami ustvar¬ jeni vse bolj za nasprotnike kot prija¬ telje med seboj. •fr Moški zahteva od žene zmerom več ra¬ zuma kot ga ima ali bi ga mogla imeti. Razum je moška lastnost in je menda že zato moškega spola. Žena zahteva od moža zmerom več ljubezni kot jo ima ali bi jo mogel imeti. Kajti ženska je genij ljubez¬ ni; saj ljubezen je vendar pred vsem žen¬ ska lastnost in že zato tudi ženskega spo¬ la. Če bi se mogla oba zakonca sprijaz¬ niti z načelom, da drug od drugega ne smeta zahtevati nemogočih stvari, bi bila najbrže oba srečna. Zmota je človeška stvar. Kdo pa hoče spoznati resnico brez zmote? Prav zmota je kruta, toda modra mati resnice. L. S. IZ UREDNIŠTVA. Odgovori na vprašanja Z. R., L. Ivan Petrovič stanuje v Berli¬ nu \V 15, Baverische' Strassc 7. Pri kate¬ rem filmu je zdaj zaposlen, ni znano. Pi¬ šite mu srbohrvatsko, morda Vam odgo¬ vori. Čitateljica M. Risbi nista slabi, morda ju ob priliki objavimo. S. B., R. S. Življenjepise omenjenih igralcev bomo objavili v eni prihodnjih številk; za točnost seveda ne bomo mogli jamčiti. Posneli jih bomo po ainerikan- skem reklamnem gradivu. R. R., V. Harry Pici je že precej v le¬ tih; zdaj se bavi v glavnem z lastno pro¬ dukcijo filmov. V kratkem bomo objavili nekaj vesti o njem. T. L., P. Nočemo Vam kratiti veselja, morda ste talentirani. Pot do filma ni ni¬ komur posuta z rožicami. Ogromno je treba znati. Premišljujte o tem! Z. V., M. Barvni film je šele v razvoju. Tisoči strokovnjakov se bavijo z izpopol¬ nitvami. Ni dvoma, da bodo barve v filmu nekoč ustrezale naravnim. V inozemstvu in deloma tudi pri nas izposojujejo neka¬ tera podjetja amaterske filme za predva¬ janje na domu. Dobe se tudi daljši filmi. Sporočili Vam bomo drugič, kaj je pri nas na razpolago. Z. C., C. Mady Rahl stanuje v Berlinu, Gruneuald, Konigsallee 37a. Obisk v Ufi- nih ateljejih na Babelsbcrgu na splošno ni dovoljen. Direkcija dovoljuje poset le domačim in tujim osebam, ki imajo opra¬ viti s kinom. T. R., M. Od vsega početka smo želeli, da bi nam kini sporočili, kaj nameravajo predvajati. Mi bi ta program radi objavili, toda konkurenca med posameznimi kino- gledališči nam je to onemogočila. Pod¬ jetja namreč smatrajo svoj program za poslovno tajnost. G. B., L. Kritik v omenjenem časopisu ne čitamo. Najbrž se producenti in za¬ stopstva tudi malo brigajo zanje. Filmov ni mogoče presojati s posebnimi svetov¬ nonazorskimi očali. C. Ž., B. B. Stroški za nekatere ameri- kanske filme so presegli vsoto enega mi¬ lijona dolarjev. Nemški filmi so cenejši, vendar ni nič izrednega, če stane kakšen do pet ali več milijonov v našem denarju. O. Š., L. Naslove prevajamo in skušamo z našim izrazom ostati čim bližje origina¬ lu. Filmska zastopstva dajejo filmom mno¬ gokrat druga imena, ki se jim zde za ob¬ činstvo privlačnejša. Tako je s filmom »Nordlicht«, ki smo ga imenovali »Polarni sij«, zdaj pa ima naslov »Bela smrt«. 16 Nagradna križanka V o <1 o ravno: 1 pevec, 7. kratici imena nemškega film. igralca komičnih vlog, 8. osebni za¬ imek, 9. kratici imena slov. kiparke, ki je nedavno razstavljala v Ljubljani, II. gora na Koroškem, 12. predlog, 13. zvok, tudi ime za slap, 15. žuželke, 16. prvi letalec, 18. arabski plemiški naslov, 19. soglas¬ nik in samoglasnik, tudi kratici imena slov. slikar¬ ja, ki je znan tudi kot glasbenik, 20. nemško ime za mesto Chcb na Sudetskem, 23. egipčansko božan¬ stvo, 24. nebesni pojav, 23. osebni zaimek, 26. kraj v Banatu, 27. dva soglasnika, 29. golazen, (mno¬ žina), 31. češko pritrdilnica, 32. tuje ime za zvezdo, 34. druga polovica imena uglednega londonskega ča¬ sopisa, 3.3. kazalni zaimek, 36 žensko krstno ime, 37. kratici imena slov. mladinskega pisatelja, 38. dve zaporedni črki abecede, 39. kralj v italijanščini, 41. ime svetovne organizacije, ki je udomačena tu¬ di pri nas in združuje izključno same petičnike. Navpično: 1. naziv za napitnino na Bal¬ kanu, 2. skrajni del kooninc, 3. glina, 4. neumen, zmešan, 5. veznik, 6. reka v Rimu, 10. glavno me¬ sto sosednje balkanske države, 12. moderno polje¬ delsko orodje, 14. medmet, katerega zelo pogosto rabijo rojaki iz Primorja, 15. enota v elektroteh¬ niki (fonetično), 17. del živalskega telesa (množina), 18 . skandinavsko moško krstno ime, s pridevkom Rdeči, tudi ime zgodovinske osebe, 21. ime svetnika, ki je po legendi kradel čebele, 22. vzklik v srbo¬ hrvaščini, pomeni: glej ali torej, 23. vzorec v ne¬ kem cvr. jeziku. 28. izraz ljubezni, 30. glas domače živali, 31. kratici naše poročevalske agencije, 33. blago, srbohrv., 34. rimski ccz.ar, 38. konj v tur- ščini. 40. črka abecede kakor jo izgovarjamo. NAGRADE Za pravilno rešitev križanke razpisu¬ jemo sledeče nagrade: 1. nagrada: Velika stenska slika film¬ skega igralca ali igralke po želji nagra¬ jenca. 2. nagrada: Originalna fotografija film¬ skega igralca ali igralke z lastnoročnim podpisom. Nagrajenec more izbirati le med predstavi j a 1 c i, ki jih zaposluje Ufa. 3. nagrada: Originalna fotografija Ža¬ rah Leandcr z njenim lastnoročnim pod¬ pisom. Nadalnjih pet tolažilnih nagrad tvo¬ rijo originalne fotografije filmskih igral¬ cev in igralk. Vrednost vsake fotografije 15 din. Ta nagradni razpis smo sestavili po želji naših prijateljev, naročnikov in či- tatcljev. Radi jim ustrežemo, posebno še, ker nam je propagandna centrala Ufe za¬ gotovila slike za darila in lastnoročne podpise predstavljalcev. Torej reševalci — potrudite se za nagrade, morda sc vam na¬ smehne sreča in prejmete sliko svojega ljubljenca ali ljubljenke z lastnoročnim podpisom. Rešitve nam pošljite v enem tednu po izidu revije. Ponavljamo, da kri¬ žank ni treba izrezovati ali prerisovati. Rešitve le napišite, kakor si slede besede v vodoravni in navpični meri. Pismo za¬ lepite in zadostno frankirajte. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v 4. številki. Vodoravno: Lil Dagover, aloa, Čiro, Dra¬ gan, me, Lo, to, Novska, rt, Kata, ol, Karl, rosa, at, azil, ak, klorat, ar, Ra, re, Fran¬ ki, Babelsberg. Navpično: lak, il, loden, dar, oča, vinta, er, Rob, Alva, gost., mrkač, tat, oklal, Kar¬ la, osa, mlaka, Krf, zora, Iran, tri, zob, rje, kob, Bog. Reševalci so bili zdaj malo manj mar¬ ljivi. Mnogo je bilo nepravilnih rešitev in nekateri, ki so sicer križanko prav re¬ šili, so pozabili priložiti kupon. Te smo žal morali izločiti od žrebanja. Nagrade prejmejo: j. Celoletno brezplačno prejemanje re¬ vije bo veselilo Anico Gornik, vzgojitelji¬ co v Bjelovaru. Manj ji Bo morda všeč, da ji ne moremo podeliti dodatne nagrade v obliki vstopnic, ker jih žal ne more po¬ rabiti v Sloveniji. 2. Tudi Milku Salmiču, dijaku gimna¬ zije v Ljubljani, bo vse leto uprava brez¬ plačno pošiljala revijo in obenem bo pre¬ jel dve vstopnici za poljuben film, ki si ga bo želel ogledati. 3. Mara Mulej na Jesenicah bo odslej vse leto prejemala revijo brezplačno. Že plačana naročnina se ji všteje za naslednji letnik. Tolažilne nagrade: prejmejo — vsak po eno originalno foto¬ grafijo filmskega igralca ali igralke: Oskar Klopčič, dijak, Moste. Mara Perc, Radovljica, Olga Lorenčič, dijakinja, Ma- ribor-Kamnica, Silva Berk, Rogaška Slati¬ na, Slatinski dom 46. Kovič Pepila, Celje, Komenskega ul. 23. IZ UPRAVE. Prejeli smo izvod revije, katerega je poslala neka čitateljica gdč. llilariji Co¬ tič v Gorici. Italijanska pošta je pošiljko zavrnila z opombo, da ni dopuščena. Ker ni bilo odpošiljateljičinega naslova, je došla revija nazaj na nas. Toliko v ved¬ nost. Pošiljka je na razpolago v upravi. Kupon j za križanko v 6. štev. revije »Film« j PICTURE The Whole Town’sr on a Laughing iag! Wally heads the Big Parade of Funsters in the grand, hu¬ man comedy of the "old soak” who comes fighting through— and how! A riot of laughs . . . tears and thrills, tool with U N A MERKEL ERIČ LINDEN JUDITH BARRETT BETTY FURNESS TED H E A LY JANET BEECHER GEORGE SIDNEY M-G-M SHORTS From play "The Old Soak" by Don Ma.-quis By aira n’g e m en t wilh Arthur Hopkins Dirccted by J. Walter Ruben Produced by Harry Rapf Revija »Film« izhaja i. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po cenika. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vod mat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).