Tele/on št. 74. Posamna številka 10 h. P« priti prtjeaaa: u Ml« leto »»prej 26 K —h p*1 '»ta > 13 » — » Mrt» » 6»50» MMO » 2»20» V apravalitva pre|enaa: za tal« leto naprej 20 K — h H leta > Betrt > > ■IMO » 10» — . 8,— 1» 70 » Za pošiljanje na dom SO h na meiec. Političen list za slovenski narod. NareinlM la Inseratd ■prejema ipravalitv« v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9; Rokopisi ae ne vrafajo, nefrankovana pisma ae vnprejemajo. Uredništvo je v Seme- nifikih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne. Štev. 291. V Ljubljani, v četrtek, 17. decembra 1903, Letnik XXXI Dr. Šusteršič pred cesarjem. Besede, katere je d r.;Š u %t e^-ns i č , delegat Kranjske dež&r,' 'Spregovoril pri včerajšnjem Bprejemu na cesarskem dvoru, bodo našle živ odmev v naši deželi. Dr. Šusteršič bil je pri tej priliki zopet tolmač ogromne večine dežele. Govoril je v imenu 1 j u d -a t v a , ki se nahaja v krutem boju za svoje pravice. Pokazalo se je pri tej priliki, da je bil vladar napačno podučen o tem boju. Mislil je, da se gre le za malenkosten prepir med slovenskima strankama. To je metoda, katero so si omislili izvestni krogi, da bi najvišje mesto pustili na nejasnem o našem položaju. Tcda dr. Šusteršič razkril je odkritosrčno, brez strahu, skelečo rano na našem telesu. Povedal je cesarju, kdo da je v prvi vrsti kriv neznosnih razmer v deželi. Povedal je, da je to o. k r. deželna vlada, ki stoji pod vodstvom tajnega svetnika Nj. Veličanstva, barona Heina. Povdarjal je, da je c. kr. deželna vlada zgrešila svojo nalogo, ko se je vdinjala za nizko službo eksekutivnega organa deželnozborske »večine", večine, ki zastopa le neznatno manjšino ljudstva v Kranjski deželi. Povedal je, da je to nenaravno razmerje pctisnilo ogromno večino naroda v deželi v pozicijo skrajne, radikalne cpoz cije. Porabil je pa obenem tudi to priliko, da je kazal na eminentno patrijo-tičen značaj tega boja, ki se bije pod starim geslom našega naroda : „ V s e za vero, dom in cesarja!" Marsikaterega bodo bolele besede, katere je spregovoril dr. Šusteršič vpričo Nj. Veličanstva. Ogromna večina naroda na Kranjskem pa se bode oddahnila v veseli zavesti, da vlada sedaj na najvišjem mestu v državi jasnost, da sedaj presvetli naš cesar ve resnico o položaju na Kranjskem. In ta zavest pomenja velik napredek v našem svetem boju za pravice ljudstva. Čutila hvaležnosti bodo zato preobladala naše pošteno ljudstio da je presvetli cesar poklicanemu zastopniku Kranjske dežele priliko dal, pojasniti naše razmere s svetilnikom resnice. Naj pride, kar hoče. Noj boj trpi še tako dolgo. Naj za dobi še radikalnejo obliko. Vedno bode resnično ostalo, kar je dr. Šusteršič presvetlemu cesarju včeraj rekel: »Naš boj se vrši v p a t r i j o t i č -n e m duhu, pod geslom »Vse za vero, dom in c p> s a r j a ! " GoIuchowskega poročilo. (Poročilo iz delegacije.) V odseku ogrske delegacije za vnanje stvari je sinoči grof Goluchovvski pojasnil vnanje razmere. V prvi vreti se je spominjal trodržavne zveze, ki je skoraj že 25 let podlaga mirovne politike v Evropi. Ta zveza bode tudi v bodoče varo vala naša politične koristi, ker zagotavlja mir, obenem pa prepušča toliko prostosti, da more vsaka zvezna država vspešno zasledovati svoje posebne koristi. Manifestacije irredenteso obžalovanja vredna prikazni, katere moramo odločno obeojati in zavračati. Vendar pa nino druzega nego prazne demonstracije, ki delajo sitnosti domači vladi in ne morejo ka liti dobrih razmer med Avstrijo in Italijo. Minister se nato spominja prijateljskih razmer z Rusijo, ki bo se pričele 1.1897, in so vedno tesnejše. Utrdilo se je prepričanje, da ni nobenega povoda za nezaupanje mej Rusijo in Avstrijo, kar so pokazali razni dogodki v zadnjem črsu. Glede Balkana naglaša minister, da hočejo vlade ohraniti »status quo", to je samostojnost posameznih držav in turško posest. Da se mir ohrani, sta sa Rusija in Avstrija zedinili o reformah, ki jih mora Turčija izvesti v Makedoniji. To vprašanje je bilo jako težavno, ker so se načrtu uprli Turčija in odbori makedonskih Bolgarov, ki zahtevajo popolno samostojnost od Turčija. Ti odbori, katere je bolgarska vlada podpirala, so razvijali živahno delavnost, da bi razdvojili državo, posebno pa napravili nasprotje mej dunajsko in petsrburško vlado. Ko so odbori uvideli resnost našega sklepa, so kot blazni skušali Turke napotiti do nečloveških grozovitosti proti nedolžnemu in mirnemu prebivalstvu. Turčija je seveda takoj imela izgovor, da vsled teh nemirov ne more izvršiti zahtevanih rtform. Ruska in avstrijska vlada sta v Z fiji in Carigradu storili potrebne ko rake, da se izvrši program rtform, ki je bil t mnogih točkah spnpolnjen povodom Be-stanka v Mtirzstegu. Vlade pa so prepričane, da je treba vedno nadzorovati turško politiko, ki je nevarna evropskemu miru. Zato bodeta Avstrija in Rusija nadaljevali svoj program v označenem smislu. Turčija mora spoznati, da nismo sovražniki, ampak njeni prijatelji, in da nam ne bede ovirala dela, ki more ohraniti njen obstanek. T o naj Bi turška vlada dobro za pomni, dokler je še čas in dokler se ne razvijejo razmere, v katerih ie njena rešitev nemogoča. In v ZoGii naj si zapomnijo, da države strogo nadzorujejo bolgarsko politiko nasproti vstaji in da bode Bolgarija čutila posledice, ako podpira vstaše in nemire. Minister se spominja tragedije v Belgradu, ki bi utegnila imeti resne posledice. Avstriji?, se ni mogla ustavljati di nastiji Karadjordjevičev, ker bi sicer v Sr biji vladala popolna anarhija. Dolžnost srbskega kralja je, da zbriše madež umora ter Srbiji zopet pridobi ugled in miren raz v o j. AvBtriia bode odkrito podpirala vsak nap?edek v Srbiji, zato pa tudi želi. da bi v Srbiji znali ceniti avstrijsko prijateljstvo. Rumuni in Grki pa so -vzdržali mir in red ter si pridobili ugled v Evropi. Povsod prodira prepričanja, da je mir nujno potreben, dokaz temu so tudi obiski via darjev. Končno sa minister spominja smrti slavnega papeža Leona XIII. Pri tej priliki skuša minister ugovarjati, češ, da inna Avstrija pravico vložiti svoj »veto« ob volitvi novega papeža in da to ni nedovoljeni vtikanje posvetne države v cerkvene zadeve. Ta »veto« sicer ni utemeljen v za konu in cerkev ga tudi nikdar izrecno ni priznala, vendar pa je bil v navadi in ga je Avstrija izvršila s Francijo in Španijo, in si cer vedno z vspehom. »Veto« pomeni bolj željo, nego svarilo, in ne more razveljaviti izvolitve. Posebno pa minister naglaša, da je Avstrija vložila ta »veto« na svojo roko, torej ne v dogovoru z Nrmčijo, — Minister priporoča preračun vnanjega ministrstva. Enotna ali razdvojena armada? Dunaj, 13. dec. II. Star je že boj mej krono in ogrskim parlamentom za armado. Nad 40 let se je krona ustavljala zahtevam madjarskega naroda, ki teži in hrepeni po snmostojni madjarski armadi. Grcf Sttf&n Tista se imenuje madjarBki politik, ki je v dveh vrečah z Dunaja v Pešto prinesel koncesije, da napravi začasno premirje mej vladarjem in madjarskimi šoviniati. Ds, velika je odkupnina za kratko premirje, ker v rodovitno zemljo je zasejano seme razkola, iz katerega v doglednem času naravnim potom dozori sad razdelitve. Ravno pred 40 leti je Schmerling vodil avstrijski boj proti Madjarom za skupno državno idejo. Tudi tedaj je sklepala gosposka zbornica, da ruši in razdvaja državo, kdor krši vladarju pravice. V poslanski zbornici je dr. Giskra slikal madjarako nelojalnost. Tudi leta 1864 sta gosposka in poslanska zbornica proslavljali državni centralizem proti madiarskim težnjam. Dne 6 junija 1865 pa je cesar po-potoval na Ogrsko ter ondi izjavil deputa-ciji, da hoče ustreči opravičenim željam »narodov ogrske krone«. Ogrski kralj je opustil polit ko, katero je avstrijski državni zbor štiri leta trdovratno zago^arial za avstrijskega cesarja. In posledica? Ta je nagodba iz leta 1867, iz kstere Madjari izvajajo vedno nove pravice in koristi. Tedaj eo si avstrijski krogi veselja mencali roke, da so rešili skupnost države in enotnost armade. Prav kakor sedaj dr. pl. Korber, je tedaj Berger odgovarjal na razne pomisleke: »Delegacija varuje skupnost države.« In Kaiser-feld je klical v zbornici: »Ali mislite, da more kdaj avstrijski cesar razdvojiti armado ?« Očetje dualizma torej niti sanjali niso, da se čez 35 let zgodi prvi korak, ki vodi do razdelitve stare habsburške armade. Mogoče. da mi je ostal še v udih vojaški duh iz vojaških let in da moje naziranje ne soglaša z mnenjem ož|ih tovarišev. Moje prepričanje je, da jo storjen širok korak. Kd^r reče A, reče tudi B in pride končno do Ž. Madjarom sa je posrečilo, da so nekaj kamenčkov izluščili iz zidu vojaške skupnosti ; bili bi s svojega narodnega stališča največji bedaki, ko bi se s temi koncesijami zadovoljili. Pri prvi ugodni priliki bodo zahtevali več, in taka se jim ponudi vsako leto, ko je treba dovoljevati vojaške novince. LISTEK. O položaju v Makedoniji. Predavanje gosp. P. 0 r I o v c a (ruskega časnikarja in borilca za svobodo Makedoncev) po občnem zboru političnega dru štva „Edinost" dne 8. decembra 1903 pri sv. Ivanu. (Dalje.) Ko se je na ta način Ipsilanti iznebil svojih dveh sovražnikov, je prenesel vstajo Ba Grško. Bolgari, kateri so ostali brez bvo-jih glavnih vodij, niso vedeli, kaj bi storili in so ostali deloma v Romuniji, deloma 80 se pridružili Ipsilantiju in šli ž njim na Grško. S kako simpatijo so se vedli ta čas do Grkov Bolgari in Srbi, priča dejstvo, da se je v Grški osnoval cel ogromen kava-lerijski polk, sestavljen izključno iz Bolgarov in Srbov, katerim je bil na čelu vojvoda Hadži Hristo. Ipsilanti je osvobodil Grško, Bolgarija, Stara Srbija in Romunija pa so ostale v prejšnjem robstvu. Leta 1866. se je vnela vstaja v Kritu. Obenem s Kritom se je vzdignila zapadna Makedonija, katere centrum je bil Bitolj. Grški metropolit Benedikt je pa izdal Tur- kom makedonske in bolgarske vodje, kateri so se mu bili zaupali. Bolgarijo z Makedonijo je pa zopet zadel nevspeh. Končno so se osvobodili Romunija in Bolgarija I. 1877, ostala je le-še Makedonija. Ideja osvobodenja pa še ni bila opuščena. Vstaja, ki je bruhnila 1. 1895., se še nadaljuje. Grška pa, za katero je bilo prelite toliko bolgarske in makedonske krvi, se vede ob sedanji vstaji na najgrši način proti makedonskim vstašem. Dosti je, ako povemo, da se je v minolem letu v Atenah tolpa norčevala iz aretiranih vstafiev, umirajočih od gladu. To je kratka zgodovina Makedonije po grškem zgodovinarju Trikupisu in Filimonu in drugim. Nočem preveč utrujati milih po slušalcev s pripovedavanjern dolgo zgodovine svojega potovanja po Makedoniji s četami. Pohod je bil utrudljiv in nevaren. Ne gre pa se za to, marveč namen moj je bil ta, da so osebno prepričam o tem, kar vse sem čital po novinah. Ko sem kot priprost četnik prebil kak mesec dni v tej nesrečni deželi, sem razvidel, da za njene prebivalce ostajeta samo dva izhoda : s m r t ali pa svoboda! Da ne bom praznobeseden, vam naštejem nekoliko primerov turškega nasilja. Nekega dne, ko smo se mudili v selu Bansko, katero ee nahaja v Makedoniji, je došlo v našo izbo nekoliko žensk s pritožbami proti Turkom. „Ivan Kolčakov ni imel nikoli orožja", je govorila ena izmed njih. »Starček še celo niti z besedami ni bil udeležen na vstaji 1 Ali trpeti mora ta človek samo zato, ker Turki mislijo, da ima merda — denarja I Pred dvema tednoma je turški pristav ujel enega naših vaščanov in mu velel: ,Povei, da ima Kolčakov puške!' ,Kako bi mogel to povedati, ko ne vem,' je odgovoril va-ščan. ,Saj je Kolčakov miren starček!' — Nato so Turki jeli onega vaSčana mučiti in so ga prisilili v krivo izjavo. Potem je pristav prišel k Kolčakovu in mu objavil, da se mu je povedalo, da on (Kolčakov) na-pravlja zalege orožja. ,Daj mi', je govoril, 50 lir (okolu 500 gld.), potem te pustim svobodnega'. Ves teden je pridržal starčka v ječi in končno mu je še izvabil denar. Ta čas so onega prestavili drugam, a novi pristav je zopet zahteval 50 lir!" Druga ženska je težila, da so Turki are tirali njenega I21etnega sina zato, ker so ga na polju zasačili s kra čam kruha. Dolžili so ga, da je nesel ta kruh vstašem in so zahtevali odkupa, sicer da ga ne izpuste iz ječe! Z drugimi ženskami sta prišli k nam v izbo tudi dve učiteljici iz enega sosednih sel. Mene je zelo vabilo, da bi se pc govoril ž njima in ju izprašal o njujem položaju in o stopinji njiju odvisnosti od turških oblasti. »Ali se Turki kaj brigajo za pouk?« sem vprašal eno izmed njih, ki je bila še popolnoma mlado dekle. »Ne,« je odgovorila. »Zato pa so v taki meri predrzni in nesramni, da ne moreš vršiti svoje naloge. Vrši Be pouk. Sredi ure prihaja v razred nekoliko vojakov, ki pose-dejo. Prihajajo naravnost raditega, da bi (da se tako izrazim) za nami hodili. To zasledovanje obstoji v tem, da nam migajo z očmi, da nam delajo surove in podle opazke in nam stavljajo najciničnejše ponudbe. V takih slučajih se dogaja pogostoma, da moraš razred razpustiti in bežati. Da se ustavljajo pod oknom, temu smo že privajene. Odpirajo okno in začenjajo isto historijo; ni jih sram in nimajo usmiljenja do nas. Ena mojih prijateljic je bila poskusila, pritožiti se enemu policijskih častnikov, ali iz tega ni Izkušnja pa u8i, da so Madjari odslej ie Vedno dosegli, kar so resno zahtevali. Ko je I 1867 pokojni Desk uteme ljeval člen XII. ogrskega zakona, je rekel mej drugim: »Dokler je bil ogrski kralj ob enem absoluten vladar v Avstriji, ni bilo nobene težave. Cesar ni v Avstriji nikdar ukazal, česar bi ne mogel od< briti kot ogrski kral|; pa tudi kot ogrski kralj ni ni kdar odobril, česar ni hotel kot absolutni cesar. Ker pa sedaj tudi avstrijske dežele imajo ustavo, zato je treba iznaiti način, po katerem ostsneti v zvezi obe ustavno via dani državni polovici.« Tako je D e a k utemeljeval napravo delegacij. — Grof Tisza pa isto določbo drugače tolmači: »Ogrski kralj more svoje vladarske pravice v sporazumu e ogrskim državnim zborom kakorkoli premeniti Avstrija mora molčati. Ako avstrijski min. predsednik o tem govori, je le t u j e c in celo d i 1 e • t a n t.« To je jasno nasprotje. Ako je av atrijski minister tujec Mtdjarom, tuia jim je tudi avstrijska država, tuja avstrijska ar mada. In to je »punctum saliens«, to je bistvo vsega prepornega vprašanja. Dr pl. Korber niti verjeti ne more, da je mogoče tako »hudodelstvo proti skupni državi«, ko se onkraj Litave javno ponašajo s tem hudodelstvom. V Avstriji seveda smo va jeni nojeve politike! Istina je sicer, da je bila armada do najnovejšega časa poleg birokracije najmoč nejši steber in opora germanizacije, morda nevede in nehote, a bilo je. Nemški jezik ni bil le »neobhodna potreba« točne uprave in službe, marveč v marsičem očividno sredstvo ponemčevanja, kar je napravljalo že pred desetletji mnogo prepirov in pretepov med zidovji vojašnic. Tudi določbe glede polkovnega jezika so bile že malone pozabljene, in ravno madjarske pridobitve so spravile na dan že zaprašene ukaze. Toda ta germanizacija je s časom postajala tem manj nevarna, čim živejša je bila narodna zavest mej vojaki posameznih narodnosti. Sploh pa se je navaden vo|ak naučil v treh letih k večjemu nemški kleti. Vse kaj druzega je, ako se narodnostna ideja poostri v nasprotje ali celo sovraštvo do vojakov druge narodnosti v isti armadi. In tu je, kar utegnejo Madjari s časom doseči. Ako dobe ogrski polki posebna ogrska znamenja, v tem še ne vidimo strahov. Ne varnejši je že druga točka, da bode v ogrskih polkih za kazenske preiskave veljal madjarski jezik. Popolnoma naravna in opravičena je zahteva, da se vrši kazenska preiskava v jeziku, ki ga zatoženec razume. Toda koliko pa je ogrskih polkov iz Madjarov ? Od 41 oerskih pešpolkov so le 4 čisto madjarski, 18 jih je le na polovica madiarskih, v 6 polkih ni nobenega Madjara, v 13 polkih pa so Madjari v znatni manj šini In konJno m ra biti Slovsku, Rumunu, Srbu in Hrvatu madjarščina še priskutnejša nego nemščina. Najopasnejša je pa določba, da se mo rajo vsi ogrski častniki premestiti ua Ogrsko, če hočejo ali ne. In tu je kal razdelitve. Koliko častnikov je le slučajno dobilo ogrsko državljanstvo, katerim pa je madiarščina popolnem tuja. Hočeš nočeš moraš mej Janoše ter ž njimi se bratiti v madjarščini. „Duh ogrske armade mora biti ogrski!" Tako je gnf Tisza nedavno odgovoril na medklic posl. Ugrona ki je oponašal, da se bodo častniki le lepopisja in risanja učili v madjaršSini. Duh pa je, ki oživlja, in ta bode oživil madjarsko idejo ter zatrl vse druge narodnosti. Vojaški krogi sami so mnenji, da leta 1920 naša država več ne bode imela skupne in enotne armade. In kaj to pomeni v viharnih časih, uči nas madjarska revolucija. Pa čemu bi bili bolj vladni, nego je vlada sama ? Ako merodajni krogi sodijo, da so koncesije Madjarom opravičene in potrebne, se o tem ž njimi nočemo prerekati. Vprašanje pa je, ali smemo avstrijski Slovani biti veseli tega razvoja, čegar koneo je najmanj personalna unija, ako ne kaj hujšega? Vemo, da češki politiki v tom oziru nekako simpatizujejo z Madjari in da so tudi mej Slovenci reBni možje, ki si ne kratijo spanja zaradi Košuta in tovarišev. V gospodarskem oziru bi bili pač na boljšem, a nikakor ne v p o-1 i t i č n e m. Ako se razdvoji država, potem je le še vprašanje časa, kdaj pademo kot zrelo jabolko v naročje Germanije. Le oglejte si podobo Avstrije od Bodenskega jezera do vzhodne Bukovine, od Podmokl na severnem Češkem doli do Dubrovnika! To, kar Nemci želč, bi se zgodilo : Avstrija bi s časom stopila v popolno carinsko in politično zvezo s Prusijo. In česa bi se mi Slovenci mogli ladejati, to Bi vsakdo lahko naslika. Še večja nevarnost pa bi bila za ne madjarske narodnosti na Ogrskem. Že sedaj so Slovaki. Š vabi, Rumuni in večinoma tudi Hrvatje in Srbi »verni sluge« Madjarom. Ako pa Madjari dobč svojo samostojno armado, kar je želja vseh madjarskih strank, potem morejo tudi z orožjem širiti svojo kulturo, s konjskimi kopiti pisati svoje ukaze slovanskim rodovom. Zato pisec teh vrstic ni nik dar pritrjeval onim politikom, ki iz koncesij Madjarom pričakujejo koncesije tudi nenem-škim narodom v Avstriji. Zadnji ukaz glede polkovnih jezikov je le znamenje zadrege. Sedaj j e d o 1 ž n o s t s 1 o v a n s k i h poslancev, da v delegaciji povedo merodajnim krogom v obraz, da najnovejši pot vodi v — propast. Iz delegacij. Svečani vzprejem obeh delegacij po ca sarju se je včeraj izvršil na običajen način. Ob 12. uri je grof Choloniewski pripeljal ogrske delegate v prestolno dvorano. Szell je imel nagovor na cesarja, v katerem je povdarjal neomajno zvestobo in udanost ter zagotavljal, da bo delegacija podpirala v vsem skupno vlado, kar služi ugledu monarhije in interesom Ogrske. Dejal jfc, da je trozveza najboljše zagotovilo evropskega miru, navdaja ga > zadovoljstvom sporazumljenje z Rusko glede Balkana. Ako se vkljub miru vsaka država oborožuje, se pri tem tudi ne sme pozabiti na potrebe notranjega razvoja Ogrske. Vladar je odgovoril s prestolnim govorom. Potem je stopil med delegate in vsakega posebej nagovoril, a nagovori so bili nenavadno kratki, da je ves carcle trajal komaj pol ure. Cesar je zlasti omenjal politični položaj na Ogrskem, pokazal je pogosto, koliko skrbi mu napravljajo ogrske razmere. Izražal pa je v svojih besedtth nado, da je že nastopila pot končnega zboljšanja. Ob 1. uri je stopila avstrijska de 1 e g a c i j a pod preda. bar. G a u t s c h a-v prestolno dvorano. Korber je predstavil bilo nič. V dopolnjenje vsega tega jej je oficir rekel skoraj ravno to, kar vojaki, in šel še dalje.« Žalostno je povesila glavo. Meni se je krčilo srce. In reB, kaj je čakalo v bodočnosti to ubogo revico, ki ae je posvetila službi v prid svojemu zatiranemu narodu? Mislil sem si, da se čez nekoliko dni ponosno razvije zastava obče vsta|e. Prelivajo se reke krvi, hiše in sela gorijo, tiso-černi jok in stok napolnjuje zrak. Vstaši začno biti Turke, Torki začno požigati sela. Posilstvo, muke, smrt pričakuje že v naprej to deklico. In nehote sem jej stavil vprašanja: Se li ne boji te vstaje? »Boljši je že &am koneo, nego tako življenje,« mi je odgovorila. Zvečer smo izvedeli, da so Turki srečali blizu neke krčme pet mož z moko, katero so prodajali. Na zahtevo, naj pokažejo pasporte, se je pokazalo, da sta dva seljaka pasport pozabila doma. Turki so jih areti rali, krčmarja so pa stepli, da je bil na pol mrtev, in so mu odrezali trepalnici zato, ker so kmetje prodajali moko poleg nje gove hiše. »Zakaj se ne pritožite višji turški oblasti ?« sem vprašal vsakikrat, slišal pa vedno eden in isti odgovor: cesarju posamezne delegata. V nagovoru na cesarja je baron Gautsch izražal svoja čuvBtva neomajne zvestobe, ljubezni in spoštovanja napram cesarju «in zagotavljal, da bo delegacija v oatriotičnem smislu vršila svojo dolžnost- S posebnim zadovoljstvom pozdravlja delegacija ohranitev miru, ki je šo večje važnosti ravno sedaj ob sklepanju trgovinskih pogodb. Omenjal je obiske sosednjih vladarjev in rekel, da tuji narodi občudujejo z nami vred miroljubnost in visoko modrost cesarjevo. Vladar je odgovoril s prestolnim govorom, nakar je stopil med delegate in se dalj čssa pogovarjal z njimi. S češkimi delegati je govoril večjidel o narodnoatn h vprašaniih. Posl. K r a m a f u je rekel: »Na tem potu, na katerem ste sedaj, ne boste dosegli ničesar.« Kramaf je odgovoril, da so čakali Čehi štiri leta na izpolnitev opravičenih zahtev, a potem šele začeli z bojem, in ne bodo prej odnehali, dokler ne dosežejo pra vice. — Napram del. D a r s c h a 11 i se je cesar pohvalno izrazil o delovanju štajar-skega deželnega zbara. Z del. D o b e r n i g o m je govoril cesar o zadnji povodnji na Koroškem in pokazal je toplo sočutje za ubogo deželo. Dabernig je slednjič opomnil, da Korošci na vseh poljih napredujejo, a da jim manjka narodnostnega miru. Osar je odgovoril, da jim tega želi. Z del. Mizo-rano je govoril cesar italijanski o razmerah na državni obrtni šali v Trstu. Tudi Bennutija je vprašal italijanski, kako je z novo istrsko železnico. Z del. K a f t a-n o m je omenjal cesar kana'izacijska dela pri Veltavi, in slednjič je Kaftan izrekel željo po političnem miru in izrozil zaupanje v cesarjevo dobroto, da bo češki narod dobil svojo pravico. Casar mu je odgovoril: »Da, Čehi morajo biti pametnejši, in tudi sami delati na to!« S Stranskyjem je govo ril ceaar o moravaki univerzi in je končal : »Upajmo, da stvar vendarle pojde.« Z Biankini jem je govoril cesar o dalmatinskih razmerah, češ, da Hrvatje preveč kriče. Delegat je odgovoril: »Nikdo ne kriči in joka, ako ga nič ne boli!« S posl. Praža-k o m je omenjal spravna pogajanja med Čehi in Nemci na Moravskem. Z nekimi nemškimi delegati je govoril o armadi: »Nič se ne bo zgodilo, kar bi moglo predruga-čiti skupnost armade.« Iz hrvatskega sabora. (Seja 16. t. m.) Med vlogami ae nahaja dr. Vrbaničev načrt zakona o rabi krajevnih imen po Hrvatski in Slavoniji. Na dnevnem redu so volitve v razne odseke in v regnikolarno depu tacijo. Opozicija ne glasuje. Posl dr. Frank je utemeljeval predlog, da se zopet postavijo porotna sodišča za tiskovne pregreške. Abnormalnost odno-šajev ne izvira od spadaj, temveč od zgoraj. Nezakonito izvrševanje oblasti, zloraba, je vzrok abnormalnosti. Vlada je pri zadnjem zasedanju predložila predlog, da se porote odpravijo, kar je madjaronska večina VBpre-jela takoj, in to v seji, ko ni bila opozicija navzoča. Izjavil je iuaenom svoje stranke, da bo vsak vladni zakonski načrt, zlasti glede in demniteta obstruiral, ako vlada ne bo zopet postavila porote za tiskovne pogreške. O tem predlogu ao bo jutri glasovalo, ne da bi se vršila kaka debata. Posl. Kovačevic je vložil interpelacijo, da se neha z nalaganjem kazni pre- Italijanska zunanja politika. V laški zbornici je minister zunanjih ladev Tittoni izjavil, da vlada radi dogodkov v Inomostu ni mogla posredovati, ker ne more kontrolirati druge države, avstrijski ministrski predaednk je pa pokazal, da ni nasproten ustanovitvi laškega vseučilišča. Minister je povdarjal važnost razširjanja laškega jezika in kulture preko mej Italije. To Italije ne moti, da ostane dalje zvesta trozvezi. Minister je obaojal »iredentovaki diletantizem«. (Radi lepšegi!) Minister je dejal, da morajo vezi, ki vožnjo Avstrijo in Italijo na temelju zveze, biti ravno tako ozke. kakor one, ki vežejo Nemčijo in Italijo. Trozvezi ostane Italija zvesta. V odg ivoru na interpelacije glede M»cedonije je izjavil, da Italija želi, da se ohrani pre)šnjo stanje in zato podoira stremljenje, da se izpeljejo rtfarme. Omenjal je tudi entuziiaattfnega vzprejema ital. kraljeve dvojice v Londonu in Parizu. Vlada hoče utrditi zvezo z Avstrijo in Nemčijo in prijateljske razmere napram Angliji in Franciji. — Mmietrov govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem \l brzojavk. Dunaj. Pri volitvi delegacijskega predsedstva so oddali češki delegati pri volitvi podpredsednika Jtworakega — prazne glasovnice. S tem bo demonstrirali proti zadnjemu govoru poslanca Jawarskega v drž. zboru. Dunaj. Rtzni listi priporočajo vladi, naj se posluži § 14 za spremembo državno-zborskega poslovnika. Dunaj. Avstro-ograki delegati bo se včeraj vrnili iz Rima domov. Tako po- roča „Noue Freie Presse« dočim „Zeit" to zanika. Berolin. V nemškem drž. zbnru se je izjavil nemški državni kancelar Btiovr, ki je imel t« dni opetovano krepke govore proti socijalni demokraciji in nje terorizmu, da ne namerava uvesti nove postave proti sooijalistom. S sooijalnimi postavami in s tem, da delatci dobe pravico, se bo največ storilo proti socijalnim demokratom. Kolin. »Koln. Zeitung« poroča iz Carigrada, da beda poklicanih za prevredbo orožništva v Makedoniji pod povelistvom nekega italijanskega generala 54 tujih častnikov in 150 pediastnikov. Praga. Nemški voditelji izjavljajo, da ako tudi vlada po Bažiču skliče češki deželni zbor, Nemci spet ne odnehajo od ob-strukcije. T r i e n t. V seji občinskega odbora so demiaijonirali vsi občinski svetovalci, ker ni upanja v sedanjih razmerah doseči volitev župana. Berolin. Cesar Viljem se jutri udeleži lova pri Liiieburgu. Lava se udeleži tudi ruski veliki knez Vladimir. Berolin. Pri mnogih Rusih na Nemškem so se na prošnjo Rusije vršile hišne preiskave. Namčija je zaplenjene papirje izročila Rusiji. Prizadete stranke nameravajo proti policiji sodnijsko nastopiti. Berolin. Prihodnja seja nemškega drž. zbora bo 12 »mi. Berolin. Č »sopis »Post" je izvedel iz Belgrada, da namerava kralj Peter odstraniti zarotnike iz svoje bližine in da bo dvor drugače sestavil. Novi dvorniki bodo častniki, ki niao bili v zvezi z morilci kralja Aleksandra. Rim. Na avtomobilu, v katerem se je vozil kralj v grad Porziano, se je dogodila bivalcem Nove Gradiške, ki so sekali v gozdu, j močna eksplozija. Kralj ni ranjen. »Kaj pa misliš, gospod? Potem bi bilo ; še hujše! Kdor se pritožuje, tega aretirajo, I in v najboljšem slučaju se neusmiljeno ma- ( ščujejo nad njim, Mi se uradnikov bojimo bolj, nego vojske in bašibozukov.« Nekoč sem bil šel v kuhinjo. Tam okolu ognja so sedeli otroci in njih brezskrbni smeh se mi je zdel v rezkem kontraatu s strašnim položajem. Pri otrocih je stala mati. Stopil sem k njej. »Zakaj ste ves dan doma? Saj žito stoji na polju nepožetol« »seveda I« je odgovorila priprosto in me pogledala začudeno. »Zakaj pa?« »Kako pa naj je spravimo domov? Turki nam ne dovoljujejo hoditi na polja; ne sejati, ne žeti. Aretirajo ga, kdor se prikaže na piano. Pravijo, da ni treba sejati, da le ne bi vstaši v prihodnjem letu dobili kruha!« »Tako sedimo,« je pridejala druga ženska z otrokom na hrbtu in je vzdignila roke k nebu. »Ne moremo ne presti, ne šivati, ne na polju delati! Tako sedimo in pričakujemo z otroci svoje usode!« »A ni to strašno?« »Seveda je strašno. Vendar je bolje na hitrem umreti, nego umirati vsak dan vbo Življenje. (Konec prih.) Atene, demisijomral. Ministrski predsednik Ralli je V onem kraju so skrajne nepovoljne življenjske razmere, 7 let ni ta kraj pridelal niti zrna, in ako letos zahteva vlada od prebivalstva kako odškodnino, proda ljudstvo poginu. — SakcijsW načelnik Sumano vič je pojasnil vso zadevo in obljubil, da sa bo iztirjavanje odškodnine ustavilo, ako bo treba. Posl. Vrbanič je nato utemeljeval j svoj predlog glede krajevnih imen. Njegov " zakonski načrt odgovarja vladnemu programu, in stoji v soglasju z dobro upravo. Krajevna imena naj bodo enotna, in pri tem sa je posebno ozirati, kake nazive rabi ljudstvo. Pri nas pa ae jih hoče madjarizovati in napraviti iz kraljevine Hrvatske ogrski komitat. — Glasovanje se vrši jutri. Iz Srbije. Poslaniki tujih držav hočejo torej res zbežati iz Belgrada. Več Slovanom sovražnih listov poroča s zadovoljstvom o novem zo-perdinastičnem gibanju v Srbiji. Baje so bile »Beogradske Novine« pred nekaj dnevi zaplenjene radi psovalnega članka zoper prejšnjega min. predsednika Avakumovida. Takoj drugi dan pa je isti list na nesramen način pisal o kralju Petru. Drug list pripoveduje, da je car Nikolaj rekel nemškemu cesarju: »Srbijo in njenega kralja moramo ignorirati " [ vesti ? Brali smo nekje: Gospodje okr. šolski Belgrajsko ljudstvo je željno takih sen- nadzorniki naj bodo učiteljem: učitelji, zacijonelnih poročil. Ekstremni radikalci raz- j svetovalci, prijatelji. Gospodje, vijajo vedno silnejšo akcijo za federativno če ste Vi to, zakaj ne učite, Bvetujete, ali i republiko na Balkanu in imajo ozke zveze z po potrebi tudi svarite tam, kjer najdete pri morilci kralja Aleksandra. — Koliko je na šolah take hibe, kakor jih popisuje p. n. g. Obsodba našega ljudskega šolstva. Iz učiteljskih krogov se nam piše: Gospodje kolegi! Ali ste brali v »Slovencu« št, 288., na drugi Btrani sostavek: »Huda obsodba«? Tu se nam je pokazalo »črno na belem«, kaj bivši deželni itudskošolBki nadzornik p. n. gospod Frans Hubad o kranjskem šolstvu ne le misli, ampak tudi o njem na višja mesta poroča. To je pač žalosten poklon za nas. Mi se pa usojamo, p. n. gospoda Hubada ponižno vprašati: Gospod, kako dolgo ste pa stali pravzaprav Vi na čelu kranjskemu šolstvu, da ste ga tako na drobno preštudirali ? A1 i ste nadzorovali prav vse šole od prve do zadnje, da kar vobče obsojate vse njihovo delovanje, ne le nemilo, ampak — mi trdimo naravnost: tudi krivično? In če ste se pri tem opirali morebiti na poročila p. n. gg. okrajnih šalskih nad zornikov, vprašamo tudi te: Gospodje! Ali prav v celi deželi ne poznate nobene šole, da bi se v njej ne delalo po dolžnosti in teh vesteh resnice, ne moremo vedeti. Hubad? Priloga 391. štev. „Slo venca" dnč 17. decembra 1903. Ia fie več: taka poročila so naravnost uboino izpričevalo za učiteljsko pripravnico v Ljubljani. Dotične p. n. gg. profesorje bi lahko vprafiali: Kako pa izobražujete vi naš učiteljski naraščaj, in zakaj spuščate tako neučene učitelje mod narod? Da, fie več, gospod Hubad! Ali niste bili Vi sami rav natelj ljubljanske pripravnice? Kako ste pa skrbeli za to, da bi dobivali le popolnoma sposobni kandidatje izpričala učne zrelosti ? Od nekdaj je slovela kranjska dežela zaradi svojih bistrih talentov. V vseh stano vih, vseh strokah, v vseh slojih je dajala ona svetu izborne moči in može. Gospod Hubad se morebiti sam med take prifiteva. Vprašamo pa: kje pa so dobile te korifeje podlago za svojo učenost? Skromno mislimo, da v domačih ljudskih šolah. Ako pa seda-nje šolstvo ne ugaja, so krivi v prvi vrsti le oni, ki določujejo in zahtevajo, da naj bi bila vsaka priprosta ljudska šola prava univerza! Vsega naj se že uboga mla dina uči in v vseh vedah naj se odlikuje !! Ali je to mogoče? Včasih se je v ljudski doli gledalo na to, naj se mladina temeljito uči: veroznanstva, branja, pisanja in račun stva, in na tej podlagi ae je zidalo potem naprej, kjer se je dalo. Zda/ pa je drugače; zdaj se reče: Ali si zmožen, ali ne? To pa vedno ne gre in nikakor ne gre; kdor izkufia, ta pa ve. Kake zasluge si upa pridobiti gospod Hubad s tem, da kranjsko šolstvo tako ubija, — ne vemo. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. decembra. Osebne vesti. Baron H e i n se je danes zjutraj s svojo soprogo vrnil z Dunaja v Ljubljano. — Provizorični učitelj na šoli v Kočevju, g. A 1. P e t s c h e , je imenovan suplentom na drž. ljudski šoli v Pulju, na njegovo mesto pa pride izprašani učiteljski kandidat g. Franc Rom. — V tajni seji ljubljanskega občinskega sveta je bil imenovan mag. konceptni adjunkt, g. dr. Miljutin Zarnik, magistratnim tajnikom. GraSčina v Boštanju ln liberalna nevofičljivost. Posebno je dr. Tavčar zadnji čas hud na dr. Šusteršiča, ker je upal kupiti boštanjsko (graščino. Mož je dr. Šusteršiču posebno nevoščljiv, ker ta graščina ima glas v veleposestvu, Tavčarjev grad na Visokem pa nima te pravice. In dr. Tavčar bi ne bil hud, ki meni, da se bo že lzprehsjal po Bregu kot baron 1 aioer pa dr. Tavčar dobro ve, da graščine m kupil dr. Susteršič sam, ampak konsorcij, v katerem so bogati gospodje, ki ne bodo hodili vprašat dr. Tavčarja, kje in kod s svojim denarjem hočejo napraviti dobiček. Naj mu dobro tekne ta jezica, katero hočejo liberalni učitelji po deželi prodajati za »napredno* modrost. Kaj bi dr. Tavčar na shodu v Ribnici dejal, ako bi kdo omenil, da imajo n. pr. v Ribnici liberalce, kisopred nekaj leti prišli s culico v roki in s praznimi žepi v Ribnico, a so sedaj lastniki grajsčin, tovarn, velikanskih gozdov, lepih vil, žag, opekarn itd Tu ima dr. Tavčar veliko hvaležnega polja in drugič, kadar bo govoril kaj o graščinah, naj pazi, da ne bo napadal poštenih ljudi, ker sicer se mu zna zgoditi, da mu pokažemo, kaka d r u -fičinajemed liberalnimi prvaki. Nemiki agentje na delu. F i - soherjevi kolporterji z neču-\eno predrznostjo in nesramno usiljivostjo raztresajo po slovenski zemlji diletantovsko in sleparsko skrpucane romane, ki so prava karikatura vsakega leposlovja. (Romane prestavlja »Na-rodovec«.) Doklej bodo še ti kolporterji z literarnimi cunjami mašili vrzeli v naši lepi umetnosti? Ali se ne bi moglo to zlo usta viti tam pri viru samem, v tvrdki O. Fi scherja, kjer ima svoj oddelek za kolpor tažo? Sicer bomo z brezobzirno strogostjo zapodili vsakega Fischerjevega literarnega kcntrabantarja! Čedno nemškonacijonalno gospo, darstvo se je odkrilo v Gradcu. Leta in leta gospodujoča klika v proračunu ni iz kazovala takega nedostatka, kakršnega je občinska blagajna imela v resnici. Vsako leto so zamolčali nedostatek 700 000 kron. Sedaj morajo iz proračuna črtati mnogo točk. Gradec je v največji zadregi. Da se tako manipulira, ni vedelo mnogo občinskih odbornikov. Ker je sedaj v Gradcu zmagu joča opozicija, niso magistratovci več dalje mogli prikriti pravega položaja. V Gradcu vlada vsled tega odkritja splošno razburjenje. Proračunski odsek je sedaj postavljen pred deficit 1,242 802 K. Kamniški iupan, gospod Josip Močnik, je nedosežno prebrisan diplo mat. V zadnjih dneh kar razpofiilja odloke prav po receptu francoskega premiera Com-besa. Opozarjamo na to velesilo ekscelenco ministra Goluchowskega in ostale evropej-ske diplomate, ker za rešitev skrajno zapletenega macedonskega vprašanja je gospod Močnik kakor rojen. Kamniku čestitamo I Ali je pošta v Žužemberku na Turškem? O velikem shodu Katol. narodne stranke v Žužemberku je bila na ondotno pošto poslana brzojavka, v kateri je bilo zapisano, da je vladalo na shodu ogorčenje nad deželno vlado. Poštar v Žužemberku je zahteval, naj se zbrišejo beBede »ogorčenje nad deželno vlado«, in ker odpošiljatelj tega ni hotel storiti, je brzojavko odklonil. To so prave makedonske razmere. Razume se, da se bo dotičnemu poštarju primerno pojasnila njegova dolžnost. Krščanstvo in kultura. »Slovenski Narod" je tako globoko padel, da je prifiel do grozne trditve, da se je treba odreči krščanski veri, ker je nasprotna kulturi. Pred kratkem je »Narod« hvalil Ehrhardovo knjigo „Der Katholizismus und das zwanzigste Jahr-hundert". Hvalil jo je, ker je mislil, da bo mogoče i njo napraviti malo zmešnjave, bral je pa ni. Ko bi jo bil bral, bi pač moral vedeti, kaj je krščanstvo z ozirom na kulturo. Pisal je o Ehrhardovi knjigi neki švicarski list to-le: »Die Vorztige des Ehrhard'schen Buches liegen in der geistreichen pragma-tischen Auffassung von der providentieilen Entfaltung der Kirchengesohichte durch alle Zeiten, in dem glanzenden Nach-weis, d a s s die moderne Zeit und moderne Kultur keine Grttnde haben, Steine auf die Kirche zu werfen; in dem siegreichen Beweis, dass die vom Gottessohn gestiftete Kirche auoh im zwanzigsten Jahr-hundert fahig und gew,ht ist, lhre grosse von Caristus erhaltene Aufgabe fur Religion und Kultur im Volite uud unter den Gebil-deten durchzufilhren; in der aufrichtigsten Einladung an die gebildete Wolt, auch an die ferne stehenden Kreise, aufzubrechen naoh dem Berge Sion und die ganze Herrlich-keit und Grussartigkeit des Katholizismus einmal vorurteilsfrei zu betrachten«. — Občinski odbor v Spod. Šiški je imel včeraj živahno sejo, v Kateri je ob širno razpravljal posebno o popravljanju cest. OD6. svetnik g. O j s t e r je očital županu, da spi in da ni toliko časa v tem oziru ničesar Btoril, dokler niso v to zadevo podrezali Časopisi. G. Klemen-b i č je predlagal v zadevi »Planinske ulice", naj se ta ulioa popravi, da ne bodo plavale po cesti gosi m ne bo treba ljudem pokla-dati desk preko ceste, ako bodejo priti v svoje hiše. Župan je dal ta predlog na gla sovanje. G. O j s t e r pa je proti temu ugo varjal, češ, da je popravljanje cest itak županova dolžnoBt. Pred občinski odbor je prišlo tudi vprašanje o vpeljavi plina iz ljubljanske plinarnevSiško. S to zadevo se bo baviia prihodnja občinska seja, h kateri bo povabljen tudi ravnatelj ljubljanske plinarne, da pove pogoje. Za vpeljavo plina v S.fiki se posebno zanima g. Kosler. Pri prihodnji seji bo tudi posvetovanje o razpravi voza za odvažanje fekalij. G. O j s t e r je stavil predlog, naj bi bilo dovoljeno vsem gostilnam, ne samo nekaterim, imeti odprto do 11. ure pozimi, po leti do 12. ure. Predlog je propadel, nakar je g. Ojster obljubil, da bo nadzoroval redarja in župana, da bodo vse gostilne imele enako času odprto. — Prošnja. Gg. volilci - duhovniki za cenitev osebne dohodnine krškega okraja naj vpišejo v glasovnico za volitev udov: gosp. Frano Schweiger, dekan in župnik, Leskovec; za volitev namestnikov: g. Franc B r u 1 e c , župnik, Velika Dolina. — Hrvatske novice. Nezaupnico madjaronskemu poslanou, kanoniku M a r t i n o u, je podpisalo 178 volilcev. — Petolizci grofa Khuena. Mo-n u m e n t a 1 n i obed, ki so ga pri redili pristaši vladne stranke svojemu 20iet-nemu vodji Khuenu ob njegovi spominski svečanosti dneva, ko je postal satrap in trinog Hrvatske, se je izvršil grozno ganljivo. Duhovite zdravljice so se začele, ko je prišla na mizo pečenka. G j u r g j e v i č ga je pozdravljal kot sirota po izgubi očeta. Ko so izpili vsak 7 čafi fiampanjoa, se je Khuen zajokal. In to baš v hipu, ko se je imel zahvaliti za toliko udanost in prijateljstvo. Hrvatska opozicija kliče gostiteljem: Na svidenje na obedu pri volitvah! — Iz bolnice usmiljenih bratov. Pri-orjem samostana reda usmiljenikov sv. Ivana in zajedno usmiljenih bratov v Zagrebu je izvoljen za daljnih pet let dosedanji prior J. Lengyel. — Poplava Ob zadnji povodnji je zlasti Sava napravila po Hrvat akem silno škodo. — Radostna vest. Člani »Hrvatske poljedelske banke" in »Srbske banke« so se porazgovorili med seboj, kako hočejo skupno delovati za narod. Vesel je ta znak, kako se medsebojna sprava kaže v dejanju. DoBlej je »Srbska banka" večkrat nastopala zoper Hrvate in »Hrvatska poljedelska banka« zoper Srbe. — Mila zima. Po Hrvatskem na raznih krajih cveto vijo lice. — Na korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro bodo v Za grebu priredili velik ples. — Tatinsko družbo mladih dečkov so prijeli v Celju. Načelnik tatinske družbe, ki je kradla po Celju, je bil llletni Karol Drager. PoBebno Bpretno bo mu pomagali deček Cakan, Kokol in Voh. Udrli so tudi v stanovanje vinotržčeve žene gospe Grecco, kjer so odprli blagajnico »Werth heimerico« in odnesli 26 K. Svoja orodja so tatovi imeli spravljena pod kapucinskim mostom. — V Mariboru so prijeli nekega Ignacija Diamanta iz Budimpešte, ki je izvabil v Monakovem neki deklici 800 mark pod pretvezo, da jo bo poročil. Diamant je denar zapravil v Zagrebu. — Imenovanji. Pri goriškem detel nem odboru sta imenovana asistentoma gospoda Dragotin Cigoj, praktikant pri davkariji, in Nik. G a 11 , kancelist pri okrajni sodniji v Kobaridu. Gospod Cigoj je Slovenec, Gall Lah. Prej sta bila na obeh mestih Slovenca. Krivico, ki se je tu zgodila Slovencem, bi bilo treba preprečiti. — Nesreča na železnioi. Pri premikanju vozov pri vlaku štev. 1057 v Tržiču (Monfalcone) je padel Gustav Urbič pod vagon, ki mu je zmečkal dva prsta na levi roki in ga ranil na glavi. — Zemlja se udira pri gradu Vu-hredu na Stajarskem. E .i vinograd je popolnoma zgubljen. Tudi okrajna cesta je močno poškodovana. Okrajna cesta proti bv. Martinu je zaprta prometu. — Protestantje na Stajarskem. Dosedanji protestantski vikar v Mahrenbergu, Ludovik Mahnert, je izvoljen evan-geljskim župnikom v Mariboru. Cesarsko na-mestništvo v Gradcu je to volitev hitro po trdilo, katoliškim duhovnikom pa radi naj-nedolžnejših govorov dela pri imenovanjih težave. — Predstava na Breznici. Na Brez-nici se pripravlja zdaj za Božič lepa gleda liška predstava »Podoba Matere božje« ali »Roparji pri Mariji k u 1 m s k i «. Igro priredi tamošnji pevski zbor v prostorni, krasni in nalašč za to prirejeni dvorani stare šole na Breznici. — Požar. V Predgnžah, župnija Črni vrh nad Idrijo, pogorela je dne 14. decem. dopoludne hiša z gospodarskim poslopjem posestniku Janeiu Rupniku št. 17. (Vrhgriž) Na pomoč je hitela vrla požarna bramba črnovrška, le žal, da je bila tako pozno ob veSčena o nesreči in da radi oddaljenosti ni mogla biti hitro na mestu. Nesreča je tem hujša, ker je poleg stavbe zgorel tudi ves živež za ljudi, krma za živino, gospodarsko orodje in veliko hišne oprave; in to pozimi. Hiša je bila malo zavarovana. Pravijo, da je ogenj zatrosil maček, ki se je rad v peči grel. — Izseljevanje. Francoske preko-morske družbo brzoparnik »La Savoie« je dne 5. dec. iz Havra odplul in dne 12. dec. srečno v New York dospel. Vozil je preko morja 6 dni 19 ur. — Razpisana je učiteljska služba v Basnici pri Kranju. — Razpisano je učiteljsko mesto v Toplicah pri Zagorju in učitelj sko mesto pri bt. Kocijanu. — Izgubljena vola. Dne 2. decembra, v sredo, se je zgubilo par volov. Kdor ju je našel, naj jih pripelje v Žužemberk na št. 2 (k gosp. Medicu), ali kdor kaj ve, naj tam sporofli. — V Lešah je ta teden sv. misijon. —■ V »Moskovskem slavjanskem obščestvu" ao se člani uprli proti gospodarstvu predsednika Čerep-Spiridoviča. Častni član tega društva je tudi predsednik francoske republike Loubet. — Dela pri železnici v nedeljo. Iz Dutovlja na Krasu nam pišejo: Dne 8. L m., na veliki in imenitni praznik Marijin, bo celi dan delali na novi železnici razkolni Dalmatin ci in Črnogorci v veliko pohujšanje domačega ljudstva. Res je Bicer, da razkolniki nimajo tega Marijinega praznika, ali v katoliški deželi vendar ne bi bili smeli delati na naš praznik. Katoliški delavci niso hoteli delati na oni dan. Slava jim I Dotična oblast bi vendar morala v bodoče zabraniti delati na nedelje in praznike. To vsi želimo in pričakujemo, saj vendar živimo v katoliški Avstriji. — Nasilstva proti katoliškim dijakom. Rektor grudne univerze je prepovedal članom katoliškega nemškega dijaškega društva »Carolina« nositi trakove in društvena znamenja v notranjih prostorih tehnične visoke šole. S takim nasilstvom hoče rektor ozdraviti nervoznost nemško nacijonalnih dijakov, namestu da bi nastopil za enakopravnost na univerzi. — Nagle smrti je umrla v ponedeljek 14. decembra na Staradi v Istri Marija Plefiivao, mati šestero otrok, stara 41 let. Dopoludne ob pol dvanajsti uri je prišla v cerkev, kjer je opravila sv. spoved in pristopila k sv. obhajilu, popoludne okrog druge ure pa je bila že mrtva. D*lj časa je bolehala, v ponedeljek pa se je čutila še bolj slabo, radi tega je prišla k spovedi. Bila je njena zadnja spoved. Naj v miru počiva! — Izvoz vina iz Italije v Trst in na Reko ima zadnji čas veli kanski obseg. Vsak dan prihajajo ladije z italijanskim vinom, da tako Lahi pred odpravo vinske klavzule fie pred novim letom naložč v Avstriji velike množine svojega vina. Ako se bo uvažanje italijanskega vina vršilo v dosedanji obsežnosti, bo vpeljanega do konca decembra 100 000 sodov vina, torej 600.000 hektolitrov vina. Od 1. novembra do 9 decembra je priplulo na Reko 44 parnikov z 28.031 sodi laškega vina. — Izhajati je prenehala »L' Istria«, dosedanji organ večine deželnega zbora istr skega. — Pri volitvi v komisijo za odmer jenje osebne dohodnine v Kamniku dne 16. L mes. sta bila izvoljena posestnika gg. Fajdiga in Nastran s 102 glasovi. Gospod Fr. Rihar je dobil 83 in g. Fr. Su-belj 95 glasov, — S pogorišča v Srednji vasi. Nekateri pogorelcev so si naredili nad osmo-jenim zidom streho, da morejo za silo stanovati v svojih hišah. Večina stanuje pri znancih in sorodnikih po vasi. Zsvarovalmoe so cenile fikodo zelo kulantno. Ko bi bili posestniki bolje zavarovani, bi se hudi udarec lahko prenafial. Toda 100.000 K škode nepokrite, je malo hudo za našo revščino. Skrbi nas zima. V dolini imamo snega nad pol metra, v planinah ga je nad 2 metra. Pri VBej nesreči in skrbi, kako se bodo zopet postavila poslopja, nam je v veliko tolažbo izdatna dejanska pomoč, ki nam od mnogih krajev dohaja. Tako je podjetnik boh. predora, ki se je od priprostega delavca povspel do milijonarja, sam daroval 1000 K, hranilnica v Radovljici 200 K, trgovec E Kavčič v Ljubljani 50 K in več druzih reči. Zdaj pa poglejte izkaz darov posameznih župnij. Toda naše priprosto, revno ljudstvo ima res zlato srce. Sami imajo malo, trpijo pomanj kanje na najbolj potrebnem, in vendar Bi iz ust odtrgajo, da bližnjemu pomagajo. To je blagodejno olje za našo veliko rano, ki sicer po tej usmiljenosti ni ozdravljena, pač pa zelo olajšana. Upamo, da nam od vseh župnij pošljejo mnogo tega blagodejnega olja. Prosimo tudi vse nafie izobražence in posebno naše trgovce, da se spominjajo budnih pogorelcev v Srednji vasi, ko se bodo odkupovali od novoletnih voščil. — Srednja vas, 16. decembra 1903. — Anton Oblak. — Občinska doklada na žganje. Obč. odbor v Srednji vasi je sklenil za tri leta naložiti občinsko doklado na žganie, pivo in vino, da se postavi hiša za gasilno orodje. — Volitve. Več volilcev radovljiškega okraja se je dogovorilo, da bodo volili v komisijo za II razred dr. J. V i 1 f a n a v Radovljici in za III. razred g. Fr. B e r 1 i c a, župnika v Srednji vasi, ki sta do sedaj v splošno zadovoljnost zastopala svoje mandate. Ker je volitev že 23. t. m., prosimo vse, naj ne pozabijo o pravem času oddati glasovnice obenem s poverilom na davčni referat. Če kateri obdavčenec glasovnice ni dobil, naj jo nemudoma zahteva pri dotičnem uradu. — Ustanova za ljudske učitelje. Oddati je od umrlega deželno-vladnega svet nika Janeza Mahkota založeno ustanovo za siromašne upokojene ljudskošolske učitelje v letnem znesku 150 kron. Pravico do uživanja te ustanove imajo ljudski učitelji na Kranjskem, ki so se morali zaradi bolezni odpovedati službi, preden so dosegli deset službenih let, dalje taki ljudski učitelji, ki so bili zaradi bolezni pred zvršetkom 40.etne službene dobe upokojeni, naposled upokojeni učitelji sploh, ki žive vsled bolezni ali zavoljo drugih nezadolženih vzrokov v veliki bedi. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. de želnemu šolskemu svetu, pri katerem je opremljene prošnje vložiti do 10 januvarja leta 1904. Ljubljanske novice. Dvoboj s sabljami ponoči ali skrajna predrznost nemških .vojakov. O tej zadevi ae nam je posrečilo izvedeti naslednje: Gosp. Fajdiga prišedši 13. t. m. v gostilno »Bavarski dvor« je zahteval pri natakarici pivo, seveda v slovenskem jeziku, na kar mu je tudi natakarica pivo prinesla. V drugi sobi sedelo je več gospodov, kakor tudi gostilničar, katerim bo se pridružili še narednik K o n n e r , četovodja Maier ter en desetnik 27. peSpolka in gosp. Spitzer, dimnikarski mojster, kateri so z ognjičarjem Fajdigom vsi na enkrat v gostilno prišli. Vsi štirje pripeljali so se z izvoščekom. Fajdiga se ni ž njimi pripeljal. Ognjičar Fajdiga hodil je po prvi sobi semintja, na kar mu zavpije narednik: »Du krai-nerischer T r o 11 e 1, was machat denn Du da?« Seveda, si ognjičar ni pustil kaj tacega reči. Odgovoril je naredniku z enakimi besedami ter potem ignoriral celo družbo. Po dvanajsti uri rekel je gostilničar »Speerstunde, meine Herren, aber ihr Deut-schen konnt ncoh da bleiben, nur der wi n • dische Hund bekommt niohts mehr.« Kregali so se seveda celi čas, na kar je mislil potem ognjičar Fajdiga čet^vodjo Maierja aretirati. Seveda je nato planila cela druiba na njega ter ga potisnila na cesto, kjor so ga tudi napadli ter ga s po tegnjenimi sabljami gnali do železnice. Seveda je moral ognjičar tudi v samobranu potegniti sabljo. Rekel je napadalcem : »Mir, tistega, ki se mi približa, udarim.« Dimnikarski mojster Spitzer ga je mislil za roko prijeti, na kar je dobil mogoče kaj po glavi. Pri železnici je potem narednik udaril ognji čarja Fajdigo s sabljo po zadnjem delu glave ter mu vsekal kako 8 cm dolgo rano. Ognjičar Fajdiga prijel je potem narednika ter ga vrgel na tla. Pri padcu padel je tudi ognjičar ter potem ostal nezavesten. Zbudivši se, pomagal mu je četovodja Ovsenjak 17. pešp. na noge in mu iskal kapo, katere pa nista našla Ognjičar vrnil se je potem nazaj v gostilno, ker je bil ranjen, a prišedši komaj do vrat, so ga prijeli ter zopet ven potisnili, na kar so ali zbežali, ali se poskrili v gostilniških prostorih. Ognjičar ves s krvjo oblit, zahteval je svojo sabljo nazaj, katere pa ni dobil. Stražnik št. 15 je šel že poprej po vojaško patruljo, katera je prišla, ko je bil ognjičar že od zdravnika Davida obvezan, ter ga peljala na zahtevo zdravnika v bolnišnioo. Natakarica je dejala, da je vzel gostilničar revolver ter hotel streljati, a sta mu soproga ter sestra iztrgali revolver. Ta gostiluičar se je že izrazil, da Slovencem ne d& pijače in da Slovenca ven vrže. Radovedni smo, kake narodnosti je lastnik te hiše, da trpi take zagrizene Svabe v svoji hiši. To je zo pet donesek k nastopanju Belgijcev v Ljub ljani. Prijet dezerter. Dezerter Jožef Wyihas, prostak 27. pešpolka, ki je dne 14. t. mes. popoldne s korporalom Maksom Schn&blom in s ciganom Krist. Segarjem pobegnil iz vojaškega zapora v šentpeterski vojašnici, je bil v Temačevc-m prijet. Pri skoku čez zid pri šentpeterski vojašnici je dobil kilo in se je le z velikim naporom privlekel do Toma čevega, kjer je ostal pri nekem kmetu, mejtem ko sta njegova tovariša zbežala naprej. Splašen konj. Na Kongresuem trgu se je včeraj popoldne izvoščeku Janezu Preku splašil konj in zdirjal v Zvezdo. Po Zvezdi je dirjal mej kostanji proti kazini in v Še-Ienburgove ulice do pošte, kjer ga je policaj ustavil. Najdena denarnica. Na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne je naSel včeraj po poldne Šolski učenec Vincenc Magister denarnico z 12 kronami in tremi srečkami. Denarnico je bil izgubil železniški delavec Andraj Kapus, stanujoč na Glincah št. 4. Iz Nemškega se je danes dopoldne pri peljalo 146 slovenskih delavcev, ki se vračajo domov. Iz Amerike je danes zjutraj došlo v Ljubljano 30 oseb. Iz kavarniških krogov omo dobili še en dopis, ki je pa v nasprotju s predvčerajš j.jim. Djpisnik pravi, da so novoletna darila v kavarnah itak prostovoljna, da pa so tembolj na mestu, ker dotična darila dobe uslužbenci, ki tekom leta ne dobivajo napitnine, bploh je pa koledar, ki se za to dobi, jako poraben in ima tudi precejšnjo vrednost. Planinski večer. V soboto, dne 19. t. m. bode predaval g. prof. J. Zupančič »o zimskih rožicah« in sicer na pol šaljivo, na pol poučno. Vse častite člane in prijatelje društva vabi na ta večer v »Narodni dom« odbor. Začetek ob 8. zvečer. Ljudski Shod bodo priredili soc. demokratje v nedelio, dne 20 decembra, ob pol 10 uri dopoldne v steklenem salonu kazine. Dnevni red: 1. Poročilo strankinega zbora na Dunaju. 2. Politični položaj v Avstriji. 3. Rudarji v Zagorju in Trbovljah. K prvi in tretji točki poročevalec sodrug M. Čobal iz Zagorja; k drugi točki sodrug Karol Linhart iz Trsta. Prihodnja Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti kot zadnja v tekočem letu, bo v soboto, dne 19. t. m., od 7. do 10 ura zvečer. Da morejo cenj. obiskovalci dobiti pravi pregled katera in če gava vina so tu razstavljena in kje tor po kakšni oeni da se ista dobe, se bo vročil vsakemu obiskovalcu koj pri vstopu posebni zaznamek. Številka na sodu se bo vje-mala s Številko, oziroma s popisom na za-snamku. Posamezni sodi bodo zaznamovani z daleč vidnimi številkami od 1—42 (toliko je namreč raznih vinskih uzorcev), pričenši na desni strani od vhoda. Cenj. obiskovalci naj blagovole eventuvalna naročila ali druge ielje in pritožbe vpisati v vpisno knjigo, ki bo vsakemu pri blagajni na razpolago. — Ker baje nekateri tujci ne nujdejo vhoda do te kleti, opozarjamo še enkrat tem potom, da je vhod iz Dunajske cesto štev. 17, koj zraven vhoda v kavarno „Evropa«. Goljuf na delu K hišni posestnici Mariji Zajčevi ni Velikem Stradonu štev. 7 je prišel dne 14. t m. neki človek, ki je rekel, da je poslan od davčne administracije, da izpolni stanovanjske izkaze. Zahteval je 50 v. za pot i, razen za obredno uporabo in na recept zdravnika. Ta „or-den" je politično in versko neutralen, dela pa „iz ljubezni do človeštva". Njegovo geslo je: Our field is thei world, (naše polje je Rvel) Udov ima že na miljone. Na Švedskem, ki še pot miljonov ljudi na šteie, ima po zadnjem štetji 133.000 udov. Na Nemškem, kjor se je gibanje še - le pred par leti, je 18.482 udov. Vseh abstinentov aa Nemškem je zdaj čaz 35.000. Na Slovenskem pa jih je vpisanih 18, v resnici jih ja nekaj več. Tudi med neklerikalci, uradniki in zdravniki jih je žo nekaj tudi pri nas. Pa naši niso tako strogi kot Guttemplerji. Strni ga ne pij6, piti pa le dado vina, če jih obišče prijatelj! — Na Nemškem ima društvo ab-stmentnih zdravnikov 118 udjv, diuštvo uči teljev 340, društva delavcev okoli 300, trgovcev 400, železničarjev 500, zveza žen 220, društva dijakov, duhovnikov in še nekatere manjše družbe okoli 1000 abstinentov. Telesno kasen nameravajo zopet uvesti. Liberalni danski minister Alberti predlaga v državnem zboru, da se za mladostne zločinca od 15. do 25. leta za pregrehe nenravnosti uvede tudi kaka telesna kazen. In s cer se naj aplicira do 27 udarcev „od s,adej" za zapsljfivanje otrok k ne-nravnesti in posilstvo. To bi upili liberalci, če bi kak »klerikalec" to predlagal! Telefonska in brzojavna poročila. Cerknica, 17. dec. Somišljeniki ka-toliško-narodne stranke se zahvaljujejo dr. S u s t e r š i č u za moške besede v pogovoru s cesarjem. Dunaj, 17. decembra. Ker je po-| šta v Žužemberku odklonila vspre-| jem brzojavke o shodu katoliško-na-j rodne stranke v Žužemberku, prinaša j danes „Vaterland" isto poročilo, do-| poslano mu po pošti. „Vaterland" ; pravi, da je jako zanimivo dejstvo, | da je bila pošta v Žužemberku dva-j krat pozvana, naj sprejme dobesedno { brzojavko, v kateri so bile besede, i da je ljudstvo bilo ogorčeno nad de-i želno vlado, a je sprejem odklonila. ; „Država", pravi ironično „Vaterland", i „noče, da bi se tako hitro zvedelo > o nezadovoljnosti na Kranjskem in | meni, da se to po pismeni pošti še ; prezgodaj zgodi." Dunaj, 17. dec. Dvorni svetnik S v finančnem ministrstvu, Ed. Bernotti, ? je imenovan sekcijskim šefom. Dunaj, 17. decem. Danes se vrši I tu skupni ministrski svet pod predsed-; stvom grofa Goluchovskega. Ministrski ? svet se razgovarja o pogodbi z Italijo. Dunaja 16. dec. Tukajšnji listi tudi i poročajo, da bodo morilci kralja Alek-sandra odstranjeni raz uplivna mesta pri s srbskem dvora. Belgrad, 17. dec. Nečak srbskega l kralja Petra, lOletni princ Pavel, je ; prevzel predsedstvo društva malih otrok, j Namen društva je zbirati darove za \ bedne Makedonce. Vsi člani tega dru-< štva so stari pod 10 let. Berolin, 17. decembra. Listi po-j ročajo, da bo prihodnjo spomlad Sa-; rafov pričel z vstajo najprej v Struma | dolini. * Berolin, 17. decembra. Vlada hoče | v veliki množini razširiti govore kance-!j larja B ii 1 o w a proti socijalni demo-\ kraciji. Tokio, 17. dec. Posvetovanje starih | japonskih državnikov, ki se je včeraj S pričelo, se danes nadaljuje. Državniki \ se posvetujejo o odgovoru Rusije. Splošno | se sodi. da odgovor Japoncev ne bo ; zadovoljil. ■ 1 Meteorologldno porodilo. Vilma nad monem 308.2 m. »relaji mračni tlak /38-0 mat Cm »pa-•oruji flUnje barometra. T mm. Tompe-rafcur* po Celiljn VetrorL Nebo II1 16, i . | i32 8 | 1*4 | Bi. jug • J 7. ijutr 1 2. popol, obl 4-9 732 41 1'1 I sl. sever 732*3 | 2-8 | sl. svzh. | dež gradnja včerajšnja tempnratur« 2-1* norma!« — 1 7' Dunajska borza dn6 16. decembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta -1%..... " strijska inv. renta 3l/«%...... ,rska zlata renta 4%....... .ska kronska renta ...... Ogrska inv renta 3 'j, % ...... .»«stro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice ... ..... London vista......... • • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. žžu mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini........... 100-70 loO-s-5 1-2076 1' 0-80 93-06 11905 9905 91 0* IH 14 688-50 23 -40 117-17'/a 23 44 19 0 i 95 35 11-32 Žitne 43 e m a dn<5 16 decembra 1903. (Termin.) Na budimpeitannki borsi. K 7 69 do 7-70 » 7-58 » 7-59 6-57 5-47 517 PSenica xa april ... > » oktober .... Rž za april........» Oves za april...... * Koruza za maj 1904 .... (Efektiv). 5-46 616 Dunajski trg. K 7-80 7-90 6-65 6 50 6 10 PSenioa banaSka .... Rž južne železnico Rž.......... Ječmen , » .... ob Tisi ... . . Koruza ogrska stara.....n »20 „ „ nova.....u o oO Cinkvant stari..... » novi..... Oves srednji ...... Fižol......... 6-6(1 5.70 7-50 do 8-30 , 8.30 » 6-75 _ 7 60 : 7-20 , 6-45 » 5 50 7 -5-95 13 25 /L za slikarje, pleskarje, zidarje in l^Opite za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanskulice. 624 16 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. 1676 l—l naznanja, da je v nedeljo, 20. t. m. dovoljeno imeti odprte trgovine vsake vrste od 7. ure zjutraj do 12. ure opol. in od 3. do 7. ure popoldne. mmmmmmmmm ta priporoča ramovritnr vizitnic po nizki ceni. aiiiiiSiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJJiiiilliJiS atMJIMfMMiMMigigMii«^ \lmrn »••t •Ml •••I J.anesa Jrdine ^branih spisov je pravkar 135la prva knjiga: ^ajjeui (jtizarji in Iliri. Pre^animiva epizoda 13 jujjno-slovansks 3godovine. tfnjiga, va^na ja vsakega 30- vednega Slovenca. Cena Jf 3-—, po pošli Jf 3-20. Založil LJc^iucntncr u Ljubljani. 1651 44 1675 1-1 Potrti od najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bagu vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro, staro mater in taščo, blago-rodno gospo Marijo Atajdič roj. Sajovic danes ob '/* na 2 uro popoldne, po dolgi bolezni, prevideno s tolažili svete vere, v starosti 75 let, poklicati k Sebi v boljše življenje. Truplo predrage rajnice se bo v petek, dne 18, decembra ob x/»4. uri popoldne v hiši žalosti, Zgornje Jarše št. 10, slovesno blagoslovilo-ter na pokopališče v Mengeš prepeljalo, kjer se bo v družinski rakvi položilo k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Preblaga raj niča bodi priporočena v molitev in prijazen spomin. Zgornje Jarše, 16. decembra 1903. Peter Majdič, soprog. Fran, Vinko in Peter Frančiška Sajovic, Ana Novljan roj. Sajovic sinovi. sestri. Matilda Majdič roj. Kotnikova, Ana Majdič roj. Rupschl sinabi. Anica, Vinko Demeter, Nada, Marica Saša Tilka, Vera, Zdenka, Mira, Zora, Ema, Anica Petka, Ruša, Milena, vnuka in vnukinje. n. 000000000000000000000000000000000 o o o o o o o o o o o o o o o o o JOSIP MURNIK = v Ljubljani = 1674 3-1 sprejema do nedelje, 20. t. m. dopol., naročila na donavske krape, smuče (Schiel) in štajarske z mlekom pitane kapune. Nadalje priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega špecerijskega in delikatesnega blaga, kakor tudi raznovrstnih pijač: šampanjca, pristnega francoskega in tuzemskega medicinalnega konjaka, vina, ruma, likera itd. O O o o o o o o o o o o o o o o o Asti spumante „kipeče vino" velesloveče tvrdke „BRATJE CORA" v TURINU priporoča najtopleje Anion Stacul trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani. Cena izvirne velike steklenice K2'5o; pri nabavi 12 steklenic 5% popusta. Tudi priporočam svojim p. n. cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzemskih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. — Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tuzemskega šampanjca, renskih, bordeauxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španjskih in grških vin. — Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd. w 1617 6—6 'E N 1 t- ■ ; ' »v I (/) m .<*_ I itMiu^ cr feSKi § i 2 Jo Preobleke, Popravila. ooooooooooooooooooooooooooooooooo Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta 1NDRA TEA Melanža iz naifinejšega kitijskega, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zaloga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnioi. 1252 26-15 fSOOr ^SeliRa Božična prodaja se vrši od ponedeljka, 7. decembra nadalje v novi trgovini za modno blago A. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25 (prej Gorilnik & Ledenig) po čudovito znižanih cenah. Prodajajo se po teh cenah: preproge, posteljne oprave, ščiti za okna in stene (Fenster-& Wandschoner) fele, blago za damska modna oblačila, lepi modni barhenti, nekaj sto dvanajstoric žepnih robcev iz batista, komad po io kr. in višje, ovratnice, srajce, ca. 500 dvanajstoric platnenih nogavic za moške, par 9 kr. in višje, platnene namizne preproge in servieti, nadalje tudi: Umerjene obleke, adjustirane v kartonu, cela obleka od r$o gld višje svileno blago za bluze, meter le...........55 kr. svileno blago za bluze, čista svila, modne prog......85 „ modni baržuni za bluze, 56 cm široki.........75 „ Vse blago se lahko ogleda v pritličju in v prvem nadstropju, ne da bi koga silili kupiti. Nezadovoljivo blago se zamenja. Poleg tega ostaneta v prvem nadstropju oddelek 5 do Božiča razstavljeni dve zaslonili, (paravents), ki sta jih izdelali gospodični Zalka Novak in Ruža Sever, umotvora, ki sta vredna, da si ju vsakdo ogleda, in sta tudi na prodaj. 1607 9_5 MtHMIllHM« I!?!!????!!?!!?:: SK3V JO® jjGRIČflR & JVIEJAČ, Ljubljana, Prešernove uliee št 9, H Rji priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. rjj ^^ - **«»■* dne «s«am«e>, --1532 Dobra ^aljcirica spisala Minka Tasičeva • v • vi je ze izšla • v lis n)adile, lUatjcjjer § Ce. trgovina železnin in kovin u Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 8 kron, po pošti 6 kron 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokus-nejših jedi domače in tuje kuhe, ima osem fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri sloven. kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja nego znane nemške kuharske knjige. Za Božič kot navlašč: gospodinji - kuharci se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih. Ernest Hammerschmidt - a nasledniki Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 6. Največja zaloga železnega pohištva, posteklenih umivalnik garnitur i. t. d. 1536 12-4 Razpis. J- 1668 3-2 Mesto konceptnega praktikanta. Pri podpisanem deželnem odboru je izpraznjeno mesto konceptnega praktikanta z adjutom letnih 1.200 K. Pogoj za vsprejem je dovršitev juridično - politiških študij. Prosilci za to mesto predloži naj svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje do 15. januarja 1904 podpisanemu deželnemu odboru. Prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potom svojega predpostavljenega oblastva. 6d deželnega edbera l^ranj^ega v L j u b 11 a n t, 11. decembra 1903. ■ 1357 77 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno duhovnISKe oblekt iz trpežnega In solidnega blag« po nizkih oenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah m 62 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. »T Zunanja naročila se točno izvršujejo. /96 100—.-4 Božična in novoletna darila. Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci HANN8 KONRAD Nit.-rem. ura gi 2 5o tovarna za ure In Izvozna trgovina j _ CJ0 3 kta pfamTjara° MOSt it. 520, CeškO. | rntiM^mimm^mmmimmšmmmmmr Otvoritev nove velike trgovine! | Vsaka konkurenca izključena. Priporočam jako okusno bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (Novost) v lepih moderno izrezanih omaricah; dalje srebrnine in zlatnine, namizne oprave (Besteck) in druge krasne izdelke iz china-srebra. Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, nakupljcne vsled ugodne prilike v veliki množini, kateri so izdelani v raznovrstne oblike (fagone). Le vsled konkurence imam v zalogi tudi imenitne imitacije briljantov (steklo), ki se skoro ne razločujejo od pristnih. Pozornost! Vedno mi je bila skrb in prizadevanje, slavno občinstvo seznaniti z mojo -'- bogato zalogo, kakor tudi isto prepričati, da ni potreba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih zunanjih tvrdkah, kakor iz Dunaja ali drugod, kajti po mnogih slučajih pridobil sem si prepričanje, da jaz celo z boljšim in mnogo cenejšim blagom zamorem ravno tako postreči. Cenj. odjemalce vedno le s poštenim, pristnim blagom zadovoliti, bil je vedno moj princip. Omeniti moram, da si blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah nakupim, ker drugače bi ne dosegel tako nizkih cen. 1610 4 Priporočujoč se cenj. odjemalcem vabim na obilen obisk ===== JFV** 110 O uden ----------------- urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice 2, nasproti frančišk. samostanu, podružnica Mestni trg 25, nasproti rotovžu. Qe$tilnieeirji in zasebniki, ki si želite nabaviti oziroma piti dobro kapljico, izvolite se obrniti na tvrdko Faolo Spocza v Rovlgnu (Istrija), ki je znan kot prideljevalec najboljših vin. Cene so primerne : Bell muškat & 36 40 K, belo vino k 30 K in rudeče & 32-36 K hektoliter 1524 15-9 Povodom bližajočih se božični^ < prazniku K priporoča Cma Ulat$e^cr lastnica slovečili vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina ln prva najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu i> Brezcuici, pc^ta 3ernej == (Eclenj^e), == svojo bogato zalogo dolenjskih belih in rudečih vin, starih in novih lastnega pridelka, nadalje opozarja na konjak iz lastne destilacije, kateri je popolnoma jednak francoskemu konjaku, ter se posebno za krepčanje želodca priporoča, ker se izdeluje iz najboljših starih vin. Steklenica konjaka leta 1893 stane 480 K. » 1895 „ 4 30 „ Pošilja se po pošti in železnici. Ceniki franko. 1637 3-2 kv radi pohajajoče lezone še l©°|o ceneje. Jlnglešfio sfiladišče o6le£ JžjuBljana, cM e sini trg 5. Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . fl. 10 — Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiota r modernih barvah . tt 10- Črni in sivi cibolin-paletot z velikim ovratnikom Fine jaquet=obleke........ tt 10 — Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejše salonske obleke...... tt 20 — Najfinejši paletot za dame v stola-fa^oni Angleški modni ulstri ....... tt 10- Črni damski ovratniki, podloženi Fini double-ulstri, temnosivi...... tt 10 — Najfinejši double-ovratniki v stola-faijoni Črne zimske suknje, mandarin..... tt 10- Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . . tt 5 — Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri ....... tt 5 — Elegantni otroški plašči Otroške obleke v različnih barvah .... tt 2 50 Jopice za deklice v vseh barvah Fine modne hlače, tople, progaste .... tt 250 Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 «-14 VnZii Ui za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških ^SPMSS t\UZUIll cenah. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše. "aSa^R K apanmcs i j n Ac Iioiuly Velespoštovanjem Oroslav Bernatovi^. L Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij;Žitnik. Tislc .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.