List 8.
Besedica o vinskih zadevah.
Iz Vidošic na Dolenskem 7. sveč. Dovolite (udi meni ljube „Novicea, par besedic spregovoriti. Vzemite v svoje predalčke moj svet in nauk in ga podelite svojim bravcom, da bodo oni svoje sosede po tem mojem nauku vodili in jih na pravi pot in pazljivost svojega premoženja pripeljali. Treba je grdo navado opustiti in se poprijeti bolj pametnega gospodarstva, zakaj pri tolikih davkih je na sose-skincm premoženji dvoje ležeče. Zdaj pa naj sledi nauk, o kterem želim govoriti. Pri nas na Dolenskem, skoraj bi smel imenovati, da večidel po vseh soseskah je ta nespametna navada, da, kadar sosedje čez svoje premoženje gospodarje ali, kakor jim pravijo, sekutorje ali cekmeštre stavijo aH udinjujejo, dvema svoje premoženje ali vino brez vsake raj tenge izročijo, za plačilo jima dovolijo, da si vsak 2 vedri vina, to je, 40 bokalov vzame in tiste samo brez poldru-šinc nazaj povrne, in kadar gredo v hram (kelder) vino pogledat, da se ne bi kakošna škoda primerila, sme vsak polič vina popili in tako vsakih 8 dni in brez rajtenge. Al med takimi gospodarji ali sekutorji se dosti takih najhaja, ki si dvakrat več  v hramih   opravka najdejo,   samo da so-
no vino pijejo brez vse vesti.   Tako se godi do pusta, to je,   do   svetega Kurenta,   zdaj pa  se začne „riclitev ali talingau med   sosesko,   ker marsikteri   do   tega   časa doma svoje vino popije ali   pa   pride   kteri sosed   in   prosi   mascl vina za svojo bolno ženo ali če kak prijatel k njemu pride. Takrat ona dva „sekutorjau vsak svoj ključ od soseskinega keldra vzameta in gresta sosedu mascl ali polič vina iratočit. Pri   tej   priložnosti   pa   pravi   eden   drugemu:   „Daj,   na loči nama polič vina; saj sva po sosesk in em opravku prišla, da bova vsak enkrat pila."    Ako si   pa tako   pred sosedom ne upata, pravi eden drugemu:   „Daj, natoči mi  polič vina  na rajtengo".    In tako pijeta; v tem pa pride mežnar k  njima, kteri   je po   soseskini   stari navadi sekutorjema   za treljaka ali pričo  postavljen ,   da ne   bodo napačno   z vinom   delali. Al   bodi Bogu   položeno!   med   našimi   mežnarji   so nekteri taki požeruhi,   kakor   so rsekutorjiu,   da   kadar vidijo duri h ramo ve odpertc ,   že so   na pragu.    Nekteri   mežnar pa je vendar tako zvest, da svoje dolžnosti nikdar ne opusti,  ker mu kaplica diši.   Zdaj pravi  „sekutor" drugemu tako: „Daj natoči   poliček   za    mežnarja",   ker   se   ga   boji,   da   bi  ju pred sosesko ne   tožil   in tako   zdaj   vsi   trije pijejo dan za dnevom.    In tako si soseskinega vina nekoliko med sosesko na činž ali na   poldružino   raztaljujo,   ostalo   pa popijtjo in tako sode izpraznejo,   in ne da bi soseska  poprašala,   kam so vino djali, koliko je vina iz sodov izteklo, ali  koliko ga je na činž ali na poldružino prišlo.    Meni nič tebi nič,   — tako   ostane   do jeseni,   in   tako ostane vselej   in na veliko boseskino škodo.   Kadar pa pride v jeseni čas za poberanje vina, prideta ondaj sekutorja z mežnarjem in si še dva no-sivca vzameta, da gredo po soseski vina nazaj  terjat.   Med tem si znajo prav dobro postreči, trikrat ali štirikrat na dan pojedovajo  8   in   včasih   po   14   dni.    O svetem   Martinu si pa  likof  naredijo.    Pa   kaj hočem to   tako na drobno popisovati, kar se potrosi na škodo soseski, in še druzih napak iz zamude časa, pijančevanja, prepira z ženo itd.
Povejte mi sedaj: ali ne bi bilo boljše, da bi tem svojim gospodarjem ali sekutorjem primerno plačilo odločili in bi jim svoje premoženje na rajtengo dali? Morebiti da mi bo kteri odgovoril, da ni mogoče pri vinskem premoženji rajtenge zvediti. Jez pa na to odgovorim , da je mogoče, ako soseska svoje sode natanko izmeri, koliko vina držijo, ali pa naj bi pri pobernji na rajtengo od vsakega, kteri v soseskinem hramu vina na činž vzame, nazaj terjali, in po tej poti bi zvedili, koliko vina bi v soseskini kelder v kup ^spravili. Potem bi soseska, kakor sem že zgorej omeni], o svetem Martinu na likof vkup prišla in bi se med seboj po dražbi (licitacii) porazumeli, kteri bi laglej to gospodarstvo prevzel. Pri tej priložnosti samo to omenim, da samo tisti naj ima pravico, dražbe se udeležiti (licitirati), kteri ima toliko premoženja, da, ako bi kaj zapravil, bi pri njem soseska imela, s čim se plačati. Pomislite, ljubi moji, ali ne bi bilo tako boljše, da bi namesto dveh sekurorjev in njih tretjaka ali mežnarja en sam vino soseski delil (talal)? koliko bi bilo manj zamude, manj greha? zakaj takošni se-kutor ne bi gledal in mislil, da bi svoj Ion po grli precejal, ampak ker bi ga v denarjih dobil, bi si ga za svojo stibro ali pa za škornje, ktere pri tem raztr/ru , obrnil. In tako bi bilo za-nj in za sosesko boljše. Saj vi, kteri ste bolj modri in kteri ??l\oviceu berete, prevdarite to in dajte slov6 stari navadi, ter se ne držite starega kopita kakor smole.
Ive Staž. kmetovavec.