GLASILO O E
WWL

10 STR OJ
LETO X.
OK	' 1..V1HER 1969
ŠTEVILKA 10-11
Mladi hočejo sodelovati
18. X. 1969 JE BILA V KINO DVORANI LITOSTROJA REDNA LETNA KONFERENCA AKTIVA ZMS LITOSTROJA. V IZVLEČKU BOMO OBJAVILI GOVOR BIVŠEGA PREDSEDNIKA TOVARNIŠKE KONFERENCE ZMS JANEZA ZUPANA SEDANJEGA PREDSEDNIKA MIHAELA KROTKA TER PAVLA KRILICA, PREDSTAVNIKA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V LITOSTROJU.
Iz poročila o delu predsedstva je razvidno, da mladina med drugim ni bila zadovoljna z lanskoletno prekinitvijo dela, saj je bilo predsedstvo TK ZMS takrat postavljeno pred dejstvo, da se pripravlja v našem podjetju »državni udar« — izmenjava vodilnega kadra. Kljub temu, da je mladina vseskozi zahtevala menjavo nesposobnih, in ljudi s premajhnim čutom odgovornosti, je bila o akciji obveščena samo nekaj ur prej. Od mladine so zahtevali, da podpro vse zahteve, ki jih bo sindikat postavil na zboru delovnih ljudi, čeprav niso vedeli točno, kakšne bodo te zahteve. Dejstvo je, da je ta zbor bil, in da je mladina podprla nekatere zahteve, vendar ne vseh. Strinjali so se, da mora priti do določenih sprememb, vendar se jim ta način ni zdel najboljši.
Iz poročila o delu je videti, da je idejno vzgojna komisija uspela organizirati aktiv mladih komunistov, ki se j c razvil v diskusijski center. Komisija za samoupravljanje pa je pripravljala kandidate za samoupravne organe. Fluktuacija delovne sile je vplivala tudi na mladinski aktiv. Dejstvo je, da so izgubili nekaj najboljših ljudi iz predsedstva. To je tudi oslabilo njihovo sposobnost in hromilo njihovo delovanje. Vendar je opaziti, da kljub naporom ni bilo velikih rezultatov. Ponavlja se zgodovina prejšnjih let. Kljub velikemu številu kandidatov za samoupravne organe je bilo le malo izvoljenih. Komisija za samoupravljanje bi morala slediti raznim proizvodnim problemom, poteku proizvodnje, izvrševanju plana, izvrševanju sklepov samoupravnih organov in podobno. Komisija je v zadnjem času sicer skrbno zasledovala vse te probleme, vendar to nekaterim ni bilo všeč. Vsakomur, ki bi hotel zaradi tega, ker je bil osebno prizadet, zavirati to delo, je treba odločno povedati, da je zadnji čas, da se nekaj ukrene, čeprav bo kdo osebno prizadet.
Kadrovska komisija je v tej mandatni dobi skupaj z idejno-vzgojno komisijo predlagala več aktivnih mladincev za vstop v ZK. Prav tako ta komisija stalno oredlaga člane za razne terenske in mestne mladinske organe.
Komisija bi za svoje delo potrebovala urejeno kadrovsko evidenco. Zato je potrebna evidenca vse mladine, ki bi jo morali preverjati najmanj vsakega pol leta. Prav tako pa bo morala od kadrovske službe podjetja zahtevati spisek vseh, ki bi v vprašalni poli izjavili, da želijo delati v mladinski organizaciji.
V obdobju od prejšnje konference pa do danes so se litostroj-ski mladinci udeležili in organizirali več tekmovanj občinskega in mestnega ter zveznega merila. Povemo naj, da je organizacijo VI. majskega srečanja mladine v Puli za Ljubljano prevzela naša komisija in to tudi uspešno izvedla.
Udeležili smo se tudi velikega zborovanja mladine v počastitev 50. obletnice SKOJ, ki je bila na Kozjem. Pri vseh teh tekmovanjih nismo nastopili samo kot udeleženci, ampak smo tudi večkrat dosegli vidne uspehe.
Komisija za interesno aktivnost naj bi združevala in organizirala mlade, tako člane Počitniške zveze, tabornike, kot tudi mlade planince. Ta komisija je dokaj dobro opravljala svoje naloge. Zabeleženih je bilo nekaj dobrih rezultatov pri počitni* čar j ih in tabornikih, skoraj povsem pa je zamrla aktivnost mladih planincev.
Mladina naj bi se v večji meri posluževala ugodnosti, ki jih nudi delo v teh specializiranih organizacijah. To so predvsem popusti nri potovanjih, izletih in dopustih. Ti popusti so za mladino res pomembni, poleg tega pa se pri tem delu razvija resničen tovariški duh.
Komisija za obveščanje bo morala v prihodnje vložiti velike napore. Nujno je, da ta komisija preko našega glasila »Litostroj« obvešča kolektiv o delu predsedstva in organizacije. Pisali naj bi v »Mladino«, kot tudi v dnevno časopisje.
Če bo komisija v prihodnje kos nalogam, lahko pričakujemo, da bo porasel ugled mladinske organizacije v tovarni in izven nje, saj je javnost dela najboljša propaganda za organizacijo.
JANEZ ZUPAN je v uvodu poudaril, da je v naši tovarni mnogo govora o fluktuaciji, ki nam takorekoč »odžira« kadre, ki bi
bili sposobni zagotoviti boljše delo mladinske organizacije. Iz pogovorov z nekaterimi nekdanjimi našimi najbolj aktivnimi mladinci je razvidno, da je temu vzrok odnos vodstvenih kadrov do mladinskih aktivistov. Nekateri od teh ljudi gledajo na aktivnega mladinca kot na delo-mrzneža, ki samo išče poceni izgovor, da ne bi delal. Drugi spet mislijo, da je vsak tisti, ki se z mladino ukvarja zastonj, vsaj delno, če ne popolnoma omejen. Nekateri pa svoj položaj izrabljali za krojenje svoje tako imenovane »pravice«. Dejstvo je, da naša široka demokracija daje
Mihael Krotko
mnogokrat odprte možnosti tistim, ki s svojega položaja, ki ga zlorabljajo, s »trdo roko« hočejo dobesedno poneumljati širok krog ljudi, saj ne dovolijo, da bi kdorkoli mislil drugače. To je sprejemljivo za ljudi z »mehko hrbtenico«, nesprejemljivo pa za tiste, ki se hočejo odkrito boriti proti napakam in nepravilnostim v tovarni in družbi. Taki ljudje si kljub temu, da so trdno prepričani v pravičnost svoje borbe, kaj kmalu poiščejo drugo mesto. Prav družba, ki tako rada obsoja vsakega, ki je klonil pod pritiskom, noče dati podpore tistim, ki se borijo za odpravo napak in nepravilnosti. Veliko jih sicer odide tudi zaradi boljšega zaslužka drugod, toda pri mladih aktivistih, ki so v večini idealisti, je prav razočaranje vzrok odhajanja. Ko spozna, da se ne more »z bikom bosti« skorajda obupa in odneha. Zaman je takega človeka prepričevati, da se bodo vsi problemi rešili .'po samoupravni poti, ko pa vidi, da je za nekatere samoupravljanje samo maska, za njo pa skrivajo svoj pravi obraz. Zastonj si mladina prizadeva, da bi vključila v samoupravne organe čim več mladih, saj vlada med kolektivom nezainteresiranost za volitve v samoupravne organe. To je tudi napaka vse naše družbe. Nikjer ni čutiti povezave med volivci in izvoljenimi, pa naj bo to na ravni nekega podjetja ali pa na najvišjih ravneh.
Lanskoletna prekinitev dela res ni bila organizirana, tem v m stihijska in nam je povzročila precej škode, toda priznajmo si, dala je tudi nekaj predlogov in zahtev. Oglejmo si jih: zahteva
Stekla je proizvodnja avtomobilov v kooperaciji z Renaultom. Prvo vozilo zapušča tovarno
ENAKOPRAVNOST IN BRATSTVO NAŠIH NARODOV JE TEMELJNI ZAKON NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, KI PRAZNUJE TE DNI SVOJ 26. ROJSTNI DAN
ZBORI DELAVCEV SO USPELI
Sestanek vodilnih in vodstvenih delavcev, ki je bil sklican, da bi informirali ostale člane kolektiva, ni v celoti uspel zato, ker vodilni in vodstveni delavci niso obvestili kolektiva. Zato so bili na predlog samoupravnih organov in vodstev družbeno-političnih organizacij sklicani zbori delavcev. Ta osnovna samoupravna oblika je bila tokrat izbrana zato, da bi najširši krog informirali o aktualnih vprašanjih, ki si jih zastavljajo člani kolektiva.
V pripravi zborov je bilo na širšem kolegiju med drugim izraženo mišljenje, naj bi vnaprej zbrali vprašanja, ki zanimajo posameznike, oziroma tista, ki so nejasna širšemu krogu delavcev. Kot se je kasneje pokazalo, je taka oblika v veliki meri prispevala k uspehu zborov.
Zbrana vprašanja so omogočala govornikom na zborih delavcev, da so skušali na vprašanja kar najbolj temeljito odgovoriti. Med vprašanji je bila vrsta tehtnih problemov, ki terjajo v prihodnosti kar največjo zavzetost ustreznih faktorjev v podjetju. Morda so prav ti zbori poudarili poseben pomen nekaterih rešitev.
Kakšna vprašanja so postavljali člani kolektiva
Razmeroma največ vprašanj je bilo iz področja nagrajevanja. Med temi največkrat ponovljeno: »Zakaj in koliko časa še manj kot stoodstotni osebni dohodek?« Različne oblike stimulacije vodilnih in vodstvenih, projektantov in konstrukterjev, tehnologov in delavcev v administraciji po mnenju nekaterih ne kažejo enotnosti nagrajevanja. Zakaj so zaslužki kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v proizvodnji
prenizki? Ali morajo biti delavci v administraciji zares vedno v podrejenem položaju nasproti delavcem, ki imajo delo normirano? Zakaj se omejujejo presegi norm, pa tudi, zakaj so se v zadnjem času tako povečali presegi? Zakaj uvajanje vrednostnih norm na nekaterih mestih, čemu zaslužki ne naraščajo sorazmerno z naraščanjem cen življenjskim artiklom itd. itd.
Člani kolektiva so postavljali tudi tako pomembna vprašanja, kot npr. kakšen je plan za prihodnje leto, kako skrbimo za tiste, ki obnemorejo, kakšni so načrti podjetja v pogledu proizvodnje za prihodnja leta in podobno. Veliko vprašanj je letelo tudi na račun nove proizvodnje avtomobilov.
Vsekakor so se referenti na zborih trudili, da bi v časovni stiski uspeli v grobem odgovoriti na poglavitna vprašanja. Zbori delavcev so uspeli tako po udeležbi kot po vsebini. V prihodnjih številkah našega lista bomo skušali obdelati in odgovoriti na nekatera najbolj pomembna in zanimiva vprašanja. Po splošni sodbi bi kazalo zbore delavcev v taki obliki sklicati vsaj nekajkrat letno.
KV
po novem pravilniku, zahteva po reelekciji vodstvenega in vodilnega kadra, večja osebna odgovornost in vrsta drugih predlogov.
Reelekcij"a se vleče kot j ara kača, pravilnik so si nekateri začeli razlagati po svoje, funkcionalni dodatek s penalizacijo, ki naj bi zaostrila osebno odgovornost, pa se je skoraj izrodil v nekak dodatek k osebnemu dohodku, saj so kriteriji za kaznovanje precej pomanjkljivi, ali pa jih uporabijo takrat, ko vidijo nezadovoljstvo v kolektivu. S tem je volk sit in koza cela. Če se še enkrat povrnemo k reelekciji, moramo priznati, da je to velik problem, saj je res težko najti primerne ljudi za odgovorna delovna mesta. Kljub temu mislimo, da bi se morali tega p roboma lotiti z večjo odgovornostjo. Da kolektiv izgublja zaupanje, je kriva tudi neobveščenost kolektiva, saj le malokdo pove delavcem, kakšne težave ima podjetje. Vodstvo mladinske organizacije mora velikokrat dobesedno »izvohati« marsikatero sejo samoupravnih organov. Naj povem samo kot primer, da smo dobili od upravnega odbora v novi mandatni dobi samo eno vabilo na sejo. Prav nič drugače ni s skupnimi sestanki vodstev družbeno-političnih organizacij in sa-
moupravnih organov. Ti sestanki so za mladino tabu.
»Ne vem, ali mislijo, da smo politično nezanesljivi, ali pa nas imajo za preveč otročje, da bi se ukvarjali z vsemi temi problemi. Menja sem, da politični organizaciji nista samo Zveza komunistov in sindikat, temveč je tudi Zveza mladine. Mislim, da moramo enkrat dokončno razjasniti te odnose. Nehajmo že končno uporabljati besede »med nami rečeno« in se raje odkrito pogovorimo. Videti je, da se vsak boji posledic besed, ki bi jih spregovoril. Pri nas vsak javno trdi, da se kaj takega ne dogaja, javna skrivnost pa je, da je mnogo takih primerov. To me spominja na nekak pragozd, kjer velja zakon močnejšega. Mislim, da bo kar držala tista šala, ki pravi, da bi sveti Peter sprejel v raj ateiste, če ne bi mnogi izmed njih trdili, da so bogovi. Prav v borbi proti takim »bogovom« in drugim napakam pa manjka povezava vseh družbeno-političnih organizacij. Prepričan sem, da mladini očitajo, da smo se premalo povezali s sindikatom in Zvezo komunistov. Res je. Toda če se človek počuti odrinjenega in zapostavljenega, mislim, da to ni napaka samo nas, tem-(Nadaljevanje na 2. strani)
Naš barometer
Za september
Za nami je tudi september in z njim tri četrtine leta. Številkarji bodo rekli, da je za nami 0,75 ali 75 % leta. Prav toliko bi moralo biti za nami tudi naših obveznosti, ki so vsebovane v proizvodnih načrtih. Leto je namreč že zelo pri kraju, le še trije meseci so ostali do konca. In če kateri od naših rezultatov preveč zaostaja za 75 %, ga moramo kritično pogledati od vseh strani. In če že zaostaja, moramo vsaj vedeti zakaj, če zaostaja upravičeno, oziroma če bi se ga morda le dalo bolj pospešiti — da bi bil ob koncu leta obračun boljši!
Zato poglejmo, kakšno je stanje na barometru:
Finančna realizacija:
—	fakturirana Blagovna proizvodnja:
—	skupna
—	finalizirana
—	odpremi j ena
Osebni dokodki:
—	izplačani
Konec septembra 1969 so odčitki iz barometra takile:
%	%
100,98	72,99
96,85	67,95
89,12	61,46
85,87	59,22
99,10	73,60
meti drugače. Ta prazen prostor naj bo izhodišče za naš delovni načrt, ki bo potisnil zaostajajoče stolpiče navzgor!
Z našim barometrom ne nameravamo niti grajati niti hvaliti, temveč le informirati in orientirati delovno skupnost, kakšni so rezultati njenega dela in v katero smer naj bi šla njena pot. Samokritičnost naj nas ne moti. Rajši prispevajmo, da slabosti odstranimo. Dobre rezultate pa razumimo tako, da ni nobena stvar tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša!
Oglejmo si tudi tokrat enega izmed kazalcev bolj podrobno, npr. skupno proizvodnjo. Podjetje izpolnjuje devetmesečni plan s 96,85 odstotka, celoletnega pa s 67,95 odstotka. Po vrstah proizvodov oziroma po proizvodnih enotah pa so doseganja različna.
Zadovoljive rezultate smo označili z zvezdicami. Z dvema zvezdicama pa smo označili tiste vrste proizvodov, kjer smo že dosegli letni plan!	N. V.
V prvem številčnem stolpcu so navedene odstotkovne vrednosti izpolnitve ustreznih kumulativnih dinamičnih planov; dobri rezultati so tisti nad 100 odstotkov. V zadnjem stolpcu pa so odstotkovne vrednosti izpolnitve celoletnih planov; dobri rezultati za konec septembra bi bili tisti nad 75 odstotka.
Našo uspešnost pa lahko kontroliramo tudi na ta način, če ugotavljamo, koliko praznega prostora je med pokončno črto »75,00 % — september« in črnimi stolpiči grafikona. Ta prazni prostor bi predstavljal našo slabost, če bi se pri razsojanju prepustili le igri številk in statistike. Mi ga razumemo in moramo razu-
	%	%
Črpalke	87,13	54,15
Turbine	83,99	46,66
Transportna sredstva	78,74	51,00
Diesel motorji	82,65	62,00
Cementarne	119,01 *	89,83 *
žerjavi, reduktorji	87,39	81,00 *
Stiskalnice	130,40 *	56,82
Strojni deli	159,58 *	136,55 **
Orodje	138,66 *	104,00 **
PE FI	91,56	61,96
PE MO	103,96 *	73,79
PE VET	112,78*	84,59 *
PE PK	96,80	72,60
Podjetje-skupno	96,85	67,95
Mladi hočejo sodelovati
(Nadaljevanje s 1. strani) več tudi nekaterih drugih. Upam, da bodo te pregraje nezaupanja kmalu odpravili, kajti sicer ne bo nič čudnega, če se bodo nekega dne družbeno-politične organizacije lotile reševanja določenih problemov na različne načine.
Dolžnost in pravica mladine je, da hoče in mora sodelovati pri reševanju vseh problemov.«
MIHAEL KROTKO, sedanji predsednik TK ZMS Litostroja je poudaril, da je v preteklih letih dejavnost mladih temeljila le na goli teoriji.
Starejši politični delavci so sicer storili korak naprej in priredili so več seminarjev. Ti pa niso vedno dosegli svojega namena. Organizirali so jih v kakem turističnem kraju in to^ iz strahu, da ne bi bila udeležba premajhna.
Za naprej je potrebno sestaviti čim bolj pester program, tako da bi imeli vsi mladinci možnost vključiti se v tiste dejavnosti, ki jih najbolj zanimajo. Vedeti pa moramo, da mladino privlačijo zabave in razvedrila po napornem osemurnem delavniku. Finančnih sredstev in prostora, kjer naj bi se litostrojska mladina zbirala in prijetno preživljala svoj prosti čas, pa ni. šišenska mladina se zbira v svojih klubih. Delo teh klubov je zelo pestro, od raznih zanimivih predavanj do plesa in poslušanja modeme glasbe. Mladi Lito-strojčani pa te možnosti nimajo. Temu v veliki meri botmje nerazumevanje starejših in mačehovski odnos tovarne do nas. Saj ne zahtevajo veliko, želijo si le skromen prostor, katerega so pripravljeni s prostovoljnim delom urediti. S takim mladinskim klubom bi zelo popestrili delo našega kolektiva in pritegnili širok krog litostrojske mladine. V enem od stolpičev, ki jih bo gradil Litostroj, naj se odkupi prostor za potrebe mladine.
Mladi bi se radi vključili v samoupravni proces, pri tem pa včasih naletijo na velike težave. Niso obveščeni o sestankih, v zadnjem času so imeli vodilni tovariši nalogo, da na poljuden način obvestijo kolektiv o naši novi proizvodnji, vendar je le malokdo to storil.
Med ljudmi krožijo razne neresnične vesti, ki zbijajo delovno moralo. Videti je, da so nekateri tovariši konzervativni, bojijo se nove proizvodnje in menijo, da tudi mladi člani našega kolektiva tako mislijo. Mladina si ustvarja svoje mišljenje, toda težko si je ustvariti pravilno, če nisi na viru informacij.
Mladina je imela že več razgovorov s strokovnjaki, na katerih so se pogovarjali o proizvodnih problemih, o delitvi dohodkov pa vse do kadrovske politike. Žalostno pa je to, da se takih srečanj udeleži le malo mladincev. Upam, da bo marsikdo spoznal prednost takih srečanj, kjer se v nevezani besedi nrijetno pogovoriš in laže rešiš marsikateri problem.
»Pa še nekaj bi rad poudaril. Sami smo za marsikaj krivi. Takoj ko prestopimo prag Litostroja, pa čeprav smo člani tega kolektiva, govorimo o njem vse najslabše. Sram nas je priznati, da smo Litostrojčani. Mislim, da to ni sramota, lahko smo le ponosni na to dejstvo.
Treba bo precej dobre volje in tudi mogoče odrekanj, toda uspeh ne bo izostal. Zavedajmo se, da iz majhnega raste veliko!«
V imenu družbeno-Rolitičnih organizacij ie zbrane mladince pozdravil PAVLE KRILIč. Govornik je poudaril, da so problemi proizvodnje tako notranjega kot zunanjega značaja. Individualna oroizvodnja, za katero je potrebno vedno znova določati oziroma izdelovati tehnološki potek, je veliko bolj zahtevna kot serijska ali masovna pro-
izvodnja. Skoraj vsi povpraševal-ci po strojni opremi zahtevajo čim krajše in natančno določene dobavne roke za opremo. Seveda vsi iščejo takega dobavnega partnerja, ki jim bo ponudil najbolj ugodne pogoje glede cen, dobavnih rokov in kvalitete opreme. Naši dobavni roki so mogoče nekoliko predolgi, cene pa previsoke. Strojni park je zastarel. Vodstvo podjetja se trudi, da bi modernizirali strojni park, toda za nabavo novih in zamenjavo starih strojev potrebujemo velika finančna sredstva. Teh sredstev trenutno nimamo in tudi v bližnji prihodnosti jih ne bomo imeli dovolj. Prizadevanja vsakega posameznika na delovnem mestu bodo pripomogla, da bomo naredili več kot sedaj. V 8-urnem delovnem dnevu je še veliko časa, ko delavec iz različnih vzrokov ne dela. To se ne dogaja samo v neposredni proizvodnji, temveč v vsem podjetju.
Eden od problemov celotne strojegradnje je nedvomno kreditiranje. Kupci želijo kupovati blago pod čim bolj ugodnimi pogoji in na kredit. Ker so naše kreditne sposobnosti premajhne, denarni zavodi pa niso v zadostni meri zainteresirani za kreditiranje te dejavnosti, kupci kupujejo opremo pri tistih proizvajalcih, ki dajejo boljše kreditne pogoje. Naši investitorji uvozijo veliko opreme, ki se po kvaliteti ne razlikuje od domače, medtem ko domača podjetja iščejo možnost prodaje svojih izdelkov na svetovnem trgu. Tu je seveda konkurenca veliko močnejša. Problem celotnega gospodarstva je prav gotovo tudi nelikvidnost, o kateri v zadnjem času mnogo govorimo. Naši upniki nam mnogo dolgujejo, več kot mi drugim. Če bi od naših dolžnikov v primernem roku dobili plačila za dobavljeno opremo in storitve, bi uspešno rešili marsikateri problem.
FAKTURIRANA	
1!	SKUPNA
iii	FINALIZIRANA
n ^	ODPREMLJENA
OSEBNI DOHODKI
S
č i
.j____
3

g
S $ ! 2 2 :
Za oktober
Tudi tokrat se je dogodilo, da sta pred nami dva odčitka — za mesec september in mesec oktober. Primerjava obeh stanj na barometrih nam omogoča, da ugotovimo spremembe in hitrost, s katero se približujemo cilju — koncu leta. Le dva meseca sta še pred nami, za nami pa deset. Zato bo tokrat odstotkov-na primerjalna vrednost 83,33 odstotka — dobri rezultati bodo nad njo, nezadovoljujoči pa pod njo. Za izpolnjevanje kumulativnih dinamičnih planov, tokrat desetmesečnih, pa vemo, da so dobri le tisti, ki so izpolnjeni 100-odstotno.
Zadovoljujoča izpolnitev mesečnih planov v oktobru je nekatere stolpce občutno premaknila proti desni. Predvsem sta
Da bi izboljšali stanje podjetja, smo pričeli sestavljati avtomobile in zastopati tuje firme. V kolektivu se pojavljajo vprašanja, kako je z zasedenostjo delovnih mest, kakšni so osebni dohodki v proizvodnji avtomobilov in druga. Ker je naše sestavljanje avtomobilov šele v povojih, je potrebno, da se vsak delavec čim bolj potrudil. Pomoč celotnega kolektiva je prav v tej fazi priprav za proizvodnjo avtomobilov neobhodno potrebna. Na proizvodnjo avtomobilov gledamo s pesimizmom, kot na nekaj tujega in ne kot na lastno proizvodnjo, ki bo v prihodnje pripomogla k večjemu uspehu celega podjetja. Prav mladina Litostroja kot progresivna sila bi morala take in druge nove oblike dela z vso močjo pod-preti.
Sodelovanje mladine z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v podjetju je bilo dokaj uspešno.
Ob koncu je tovariš Krilič še enkrat želel novoizvoljenemu vodstvu in mladini Litostroja veliko uspeha pri nadaljnjem reševanju perečih problemov.
se izkazala fakturirana realizacija in odpremi j ena blagovna-proizvodnja. In če hočemo, da bo tudi v naslednjih mesecih tako, se moramo s še večjo vnemo lotiti praznine, ki obstaja med pokončno črto »83,33 odstotka — oktober« in črnimi stolpci in ki jo predstavljata predvsem skupna in finalizirana blagovna proizvodnja. Ravno ti dve pa sta predpogoj za fakturiranje. In končno še stolpec osebnih dohodkov, ki se še najbolj giblje po planu, toda doslej še vedno v skladu s poslovnimi uspehi. Omenimo še to, da smo v septembru dosegli svojevrsten rekord: 3001 zaposlenih je prejelo po 1.234,66 din povprečnega mesečnega dohodka, kar je največ v zgodovini Litostroja! Uporabimo to za dokaz in spodbudo, da kolikor več bomo ustvarili, toliko več bo denarja za vse naše potrebe in želje.
Sedaj pa še številčni odčitki iz našega barometra, ki so konec oktobra takile:
o/o
Finančna realizacija:
—	fakturirana 101,24 Blagovna proizvodnja:
—	skupna	97,17
—	blagovna	89,58
—	odpremljena	88,71
Osebni dohodki:
—	izplačani	99,80
»/o
81,87
77,01
69,96
69,27
82,80
V prvem številčnem stolpcu so navedene odstotkovne vrednosti izpolnitve ustreznih kumulativnih dinamičnih planov. Primerjalna vrednost za dobre rezultate je 100 odstotkov. V zadnjem stolpcu pa so odstotkovne vrednosti izpolnitve celoletnih planov. Primerjalna vrednost za dobre rezultate konec oktobra je 83,33 odstotka.
Res je, da kadar prikažemo podatke o uspehu ali slabšem uspehu podjetja, prikrijemo na ta način i dobre i slabe rezultate »sestavnih delov« podjetja. Zato sl (Nadaljevanje na 3. strani)
»O, kako daleč je še«
Sodelovanje Litostroj - Renault
Na trgu so se v letošnjem oktobru pojavili naši prospekti in ceniki. Prav je, da si pri tem zastavimo vprašanje, zakaj so nas tako ovirali in ali res ni za nas prostora na jugoslovanskem trgu potniških avtomobilov.
Motorizacija se je pri nas po vojni pričela nekako leta 1955, ko je število registriranih potniških avtomobilov preseglo tisto iz leta 1939 in je pričela z delom tudi domača tovarna osebnih avtomobilov. Kolikor nas je še starejših, se bomo spomnili, dh je bilo prometa ne le na deželskih cestah, temveč tudi v mestu zelo
malo in da smo na vikende hodili z vlakom ali avtobusom, pogosto pa tudi kar peš. V poznejših letih je število registriranih avtomobilov vedno hitreje naraščalo, prava ekspanzija motorizacije pa se je pričela po letu 1964. Vzrokov za to je več, glavni pa je vsekakor v tem, da je naša generacija v tem času že potešila glavne želje za takratnim standardom in je lahko resno mislila tudi na kupovanje avtomobila. Zato je povpraševanje po avtomobilih zelo hitro naraščalo, mnogo hitreje kot pa domača proizvodnja avtomobilov.
Tabela I. Leto
Število registriranih	Domača
osebnih avtomobilov proizvodnja
deluje enak izdelek po kvaliteti in izvedbi kot njegov zunanji partner. Ta način mednarodnega sodelovanja ni uveden le pri proizvodnji avtomobilov, temveč tudi na drugih področjih (npr. GORENJE).
Mi smo izbrali drugo možnost. V tej naši odločitvi so nas vodile misli na možnost hitrega uvajanja modeme proizvodnje tehnologije, sodobnih prijemov v organizaciji proizvodnje, servisa in prodaje in ne nazadnje možnost, sodelovati na področju mednarodne kooperacije, ki nam ni tako neznana, kot so nekateri mislili. Naši glavni izdelki v dosedanjem proizvodnem programu, ladijski in drugi diesel-motorji, so plod uspešnega kooperacijskega sodelovanja z inozemsko tovarno.
1964
1965
1966
1967
Pomanjkanje doma proizvedenih osebnih vozil so kupci na razne načine nadomestili z uvozom avtomobilov.
Tabela II.
Uvoz avtomobilov (osebnih)
Leto	1967	1968
Audi	1.100	1.400
Ford/Koln	4.500	3.400
Mercedes	1.200	1.160
Moskvič	2.800	3.000
Opel	2.300	2.300
Peugeot	3.000	2.500
Renault	4.250	2.900
Simca	2.500	2.000
Škoda	11.800	13.800
vvv	5.400	5.000
Wartburg	1.700	2.000
Skupaj	40.560	39.460
Vir: Ekonomska	Politika,	Beo-
grad
Posledica vsega tega je bila razmeroma hitro naraščanje števila registriranih vozil, obenem pa zelo različna vozila na cestah. Tako dejansko pri nas ni bilo absolutno dominantnega proizvajalca, kot je bilo to v nekaterih deželah (FIAT v Italiji ali VW v Nemčiji). Kupci so tako imeli možnosti velike izbire pri kupovanju starih avtomobilov, ki pa so zaradi velikega povpraševanja imeli nesorazmerno visoke cene. Včasih celo višje kot novi. Mimo tega so bili enoletni dobavni roki kar običajni, podaljšanje le-teh pa povsem normalno.
Porast domače proizvodnje osebnih avtomobilov je šel medtem po dveh različnih poteh: lastna proizvodnja ali sodelova-
(Nadaljevanje z	2. strani)	
tudi tokrat oglejmo enega izmed		
kazalcev bolj	podrobno, npr.	
»skupno proizvodnjo«.		Podjetje
izpolnjuje desetmesečni		plan s
97,17 odstotka,	celoletnega pa	
s 77,01 odstotka	. Po vrstah pro-	
izvodov oziroma	po proizvodnih	
enotah pa so doseganja različna.		
	«/o	%>
Črpalke	78,02	57,27
Turbine	78,67	51,35
Talni transport	95,44	70,97
Diesel motorji	83,85	68,89
Cementarne	108,64 +	92,45 +
Žerjavi	90,96	86,61 +
Stiskalnice	114,74 +	63,10
Strojni deli	151,85 +	151,85**
Orodje	138,91 +	115,30**
PE FI	90,78	69,69
PE MO	103,93 +	83,37 +
PE VET	118,27 +	98,35 +
PEPK	99,45	83,60+
Podjetje skupno	97,17	77,01
Zadovoljive rezultate smo označili s plusom, z dvema zvezdicama pa tiste vrste proizvodov, kjer smo že izpolnili letni plan.
141.792	27.854
187.842	35.880
253.344	33.698
352.131	42.538
nje z velikimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov. Razlike so bistvene. Lastna proizvodnja nekega modela v celoti zahteva velike serije (dandanes v svetu 300.000 kom. letno), ki jih je na našem dejansko majhnem trgu težko realizirati. Poleg tega so vlaganja v razvoj in proizvodnjo velikanska in je za to potreben zelo velik kapital.
Drugačno je sodelovanje v kooperaciji. To omogoča proizvodnjo le nekaterih delov, sklopov ali podsklopov za lastne potrebe in potrebe inozemskega partnerja, pri tem pa je možno izdelati zelo velike serije in temu primerne ekonomske učinke. Naš zakon v takem sodelovanju dovoljuje uvoz ostalih sestavnih delov izdelka in tako lahko domači proizvajalec na svojem traku iz-
Na trgu se pojavljamo v času, ko je na naših cestah blizu 500.000 osebnih avtomobilov in je gostota prometa temu primerna. Domača proizvodnja še vedno ni dosegla povpraševanja in je letni prirastek v registraciji vozil višji od proizvedenih avtomobilov. Primerjave z razvojem v drugih, nam podobnih državah, pa kažejo, da še dolgo ne bomo dosegli tisto število osebnih avtomobilov, ki bi bilo za nas normalno. Računamo namreč, da bo vozni park pri nas obsegal preko 2.000.000 osebnih avtomobilov. Pri takem voznem parku pa samo obnavljanje vozil predstavlja letno ca. 200.000 avtomobilov (10%), če naj bi vsak avto iz-držal 10 let v eksploataciji. Seveda pri tem številu avtomobilov ne more biti govora o avtomobilih le enega proizvajalca ali celo le enega modela!
Zato smo mnenja, da je na sedanjem in bodočem trgu zadosti prostora za vse in tudi za nas. Tem preje, ker smo v sodelova-
N. V.
Tekoči trak v tovarni Flins
Iz proizvodnje R-16: lakiranje karoserije s potapljanjem
nju s proizvajalcem, ki ga je ju- omejenih možnosti kupovali nje-
goslovanski kupec že doslej upo- gove avtomobile.
števal in v okviru dosedanjih	inž. M. S.
Sestanek vodstvenih in vodilnih delavcev
Vprašanja o novi proizvodnji, osebnih dohodkih in drugih problemih v kolektivu so privedla na predlog samoupravnih organov in vodstev družbeno-političnih organizacij do sklicanja informativnega sestanka vseh vodstvenih in vodilnih delavcev v podjetju. Sestanek je bil sklican predvsem zato, da bi zlasti neposredno vodstveni delavci lahko natančneje seznanili delavce z dogajanjem v podjetju. še posebej zato, kot je dejal generalni direktor v uvodu na sestanku samem, da bi se dogovorili o predlogih in rešitvah za najboljšo izpolnitev planskih obvez v letošnjem letu.
Na tem sestanku v začetku oktobra je bilo največ vprašanj o finančnem stanju podjetja,' o planskih nalogah, ki nas letos še čakajo in o novi proizvodnji avtomobilov.
Z ozirom na nekatere pokazatelje devetmesečnega poslovanja je bilo opaziti povečanje stroškov in zmanjšanje dobička. Navzlic pozitivnemu finančnemu poslovanju pa ne moremo biti zadovoljni, ker ne moremo preprečiti odhajanja delavcev iz podjetja zaradi prenizkih plač.
Tehnični direktor je ugotovil, da na izpolnitev planskih obvez vplivajo različni vzroki. Med temi so najpomembnejši: problemi z nabavo materiala, vprašanje zasedenosti delovnih mest, organizacija dela itd. Zaradi te-
ZANIMIVOSTI
Koliko prevozijo?
Zagovorniki čistih računov trdijo, da se osebni avto menda ne izplača, če letno ne prevozi vsaj 15.000 km ali več. Včasih kar z viška pogledamo na tistega, ki prevozi manj, češ, saj to sploh ni pravi avtomobilist.
Statistika pa odkriva drugačno resnico.
Poprečen zahodnonemški avtomobilist prevozi letno 16.800 kilometrov, angleški 11.500, francoski pa celo 9.500 kilometrov.
ga so bili uvedeni posebni ukrepi, zlasti oblike nagrajevanja tam, kjer nastopajo ozka grla.
V razpravi so načeli vrsto problemov, ki kažejo, da bo treba spremeniti marsikaj v našem mišljenju in delu. Zlasti se je to pokazalo ob vprašanjih o novi proizvodnji avtomobilov. Prav posebno »skrbi« Litostrojčane, kakšni bodo osebni dohodki v proizvodnji avtomobilov. Morda je z besedami »pomagajte nam ali nas pustite, da opravimo obveznost, ki smo jo sprejeli nasproti Renaultu,« direktor nove proizvodnje dovolj jasno izrazil težave pri uvajanju novega. Lahko bi dejali, da je govornik s tem opredelil konflikt med li-tostrojskim mišljenjem in novo tehnologijo.
Opredelitev medsebojnih odnosov, predlogi za stimulativnej-še nagrajevanje, zahteva po bolj racionalnem in efektivnem delu na posameznih delovnih mestih, pa nelikvidnost, kreditiranja itd., taka so bila vprašanja v razpravi, ki je bila žal preskopa.
Če bi potegnili črto pod rezultati tega sestanka, potem bi si lahko želeli, da bi bilo takih sestankov še več. Glede na obveščenost celotnega kolektiva ta sestanek ni dosegel povsem svojega namena. Vodstveni delavci bi morali članom kolektiva bolj neposredno dajati informacije o delovanju podjetja kot celote, o njegovi usmeritvi in perspektivah. S tem pa bi nedvomno tudi medsebojni odnosi postali marsikje boljši.
Pomen tovarniškega tiska
Delavska univerza »Tomo Brejc« v Kranju je v dneh 16. in 17. oktobra 1969 organizirala seminar za uredništva glasil delovnih organizacij in vodij kadrovskih ter splošnih služb. Seminarja se je udeležil član našega uredništva.
Seminar se je pričel s predavanjem Vinka Blatnika:	»In-
formiranje v ZK in družbi«. Iz predavanja je bilo razvidno, da so sestanki članov ZK še vedno preveč zaprti, zapisnike s teh sestankov vidijo le nekateri, pa še ti zapiski so delno spremenjeni. Res je, da so v zadnjem času ljudje bolje obveščeni, toda za obveščanje sta najvažnejša dva faktorja in to sta:
1.	Način zbiranja informacij^— zbiralci informacij ne smejo čakati samo na direktive, ampak morajo sami organizirati zbiranje informacij.
2.	Obdelava informacij — že en sam podatek »manjšinske vrednosti«, npr. zbiranje informacij na skrivaj lahko postavi verodostojno informacijo na laž, ali pa jo toliko spremeni, da ni več popolnoma resnična.
Po VI. plenumu ZKJ je postalo obveščanje pri nas mnogo bolj sproščeno, lahko bi celo dejali, da je bilo vse gradivo za razprave v javnosti. Glede na to naj opozorimo, da je slovenska izdaja »Komunista« edini časopis, ki je objavil celotno razpravo v plenumu in že vnaprej objavil predloge, ki so bili poslani na plenum. Zadnje dni je opaziti izboljševanje vseh metod dela na področju notranjega obveščanja v ZK, 'k čemur prav gotovo pripomore tudi 6 «/o članarine, ki jo ZK daje za družboslovje in raziskavo javnega mnenja. Naši časopisi sicer mnogo pišejo o ZK, pa vendar je v teh člankih mnogo balasta, večkrat so objavljene tudi poslovne ali družbene skrivnosti, predvsem pa imajo novinarji mnogokrat subjektivno oceno nekaterih vodilnih tovarišev za edino zveličavno.
Iz zelo živahne diskusije, ki je sledila predavanju, naj omenimo samo nekatere.
V	podjetjih je urednikom zelo težko priti do važnih ali pa zanimivih informacij. Ker je izdajanje časopisa povezano z rokom izdajanja le-tega, so v časopisih le vesti, ki jih urednik do tistega časa z največjo težavo zbere.
V	glasilu Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist« in glasilu republiškega sveta Zveze sindikatov »Delavska enotnost« so članki preveč strokovni, morda preveč mračni. Za precejšen del naših delovnih ljudi pa je jezik njihovih člankov preveč težek in nerazumljiv.
Vse dotlej, dokler je v podjetju s proizvodnjo vse v redu, se za obveščanje nihče ne briga, še več, mnenja so, da je nujno zlo. Kadar pa se v podjetju kaj zatakne, ali pa začno delavci groziti s stavko, takoj najdejo grešnega kozla — pomanjkljivo, prepozno obveščanje.
Udeleženci seminarja so v diskusiji tudi kritično ocenjevali delo poklicnih novinarjev, ki mnogokrat nestrokovno ali celo senzacionalno pišejo o problematiki v tovarnah. S tem povzročajo podjetjem škodo, namesto, da bi jim poizkušali z odkrito in kritično besedo pomagati.
Popoldne istega dne je Roman Albreht predaval o aktualnih družbeno-političnih in ekonomskih vprašanjih našega časa.
O politiki naše države je bilo rečenega in napisanega že mnogo in to od zelo pohvalnih do skrajno odklonilnih stališč. Eden glavnih očitkov na račun politike naše družbe zadeva neskladja med hotenjem in izpolnjevanjem želja. V kratkem času bi radi mnogo dosegli, toda z delom večkrat zaostajamo za velikopoteznimi načrti.
Temelj našega družbenega sistema in gospodarske politike naj bi bila reforma na bazi soci-alistično-samoupravnih odnosov. Reforma ne terja samo zahtevnejše in spremenjene tehnologije dela, potrebno je najprej vzgojiti in spremeniti delavca, človek se mora prilagoditi reformi
in obratno. Struktura dela zahteva več ustvarjalnosti, kajti moderno gospodarstvo ne stremi več za vdržljivostjo in trajnostjo, pač pa želi čim več funkcionalnosti. Vse premalo se zavedamo, da je pojav samoupravljanja in njegov razvoj prehitel tehnologijo dela, kajti samoupravljanje je logika revolucije, ne pa logika tehnologije. Ne moremo dobro gospodariti, če ne gremo v korak z moderno tehnologijo, prav tako pa ne moremo stabilizirati družbenih odnosov, če ne uravnovesimo tehnologije. V našem gospodarstvu opazimo še neko drugo pomanjkljivost — že dolga leta nepotrebne stroške samo registriramo, namesto da bi jih preprečili. Vodilo našega gospodarstva in njegovega simbola — reforme, naj bi 'bil stabilen, trden in dinamičen dinar.
V diskusiji, ki je bila po tem zelo uspelem predavanju, je predavatelj izčrpno odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali udeleženci seminarja.
Iz predavanja Dušana Rebolja z naslovom »Ugotovitve nekaterih raziskav s področja informi-, ranja v Sloveniji«, je bilo razvidno, da v naši republiki izhaja, po podatkih iz meseca aprila 1969, 161 tovarniških glasil z mesečno naklado 312.000 izvodov. Ta podatek in še ugotovitev, da so za 42 ”/0 delavcev ti časopisi edini vir informacij, nam pove, kakšno vlogo imajo ti časopisi v življenju naših delovnih ljudi. Če malo podrobneje razčlenimo glasila delovnih organizacij, ugotovimo, da imamo 107 industrijskih glasil, 15 glasil iz strokovnih dejavnosti, 9 glasil iz kmetijstva, 10 glasil iz organizacij prometa in zvez, 16 glasil iz grad-
SlžŽefvi	organov-
beništva in 4 glasila družbene dejavnosti.
K mislim, izrečenim na seminarju v Kranju naj dodamo še nekaj stavkov iz »Pogovora z bralci« (Delo, 12. sept. 1969): »V samoupravnih organih in v kolektivu mora biti stalno prisotna odkrita, poštena, demokratična beseda, ki ne bo olepševala in ne prikrivala stvarnih problemov, ki bo razkrivala resnico takšno, kakršna je, pa čeprav še tako neprijetna. V samoupravljanju ne smemo negovati vzvišenosti, nekakšnega monopola vodilnih ljudi in strokovnjakov, ki si domišljajo, da so nad kolektivom, pa tudi ne demagogije in primitivizma posameznih delavcev, ki dopovedujejo kolektivu, da so strokovnjaki nepotrebni, da so spremembe tehnologije in organizacije dela zarota proti neposrednim proizvajalcem in ki mislijo, da sta vik in krik ugodno ozračje za samoupravljanje, kakor ga zmotno pojmujejo.«
I.P.
Dajemo državljanstvo hidroelektrarnam s prečrpavanjem
TAKO JE 18. SEPTEMBRA 1969 NA ELEKTROGOSPODARSTVU V MARIBORU NA PRIPRAVLJALNEM SESTANKU ZA POSVETOVANJE O AKUMULACIJSKIH HIDROELEKTRARNAH S PREČRPAVANJEM IZRAZIL SVOJO ŽELJO EDEN IZMED UDELEŽENCEV.
»Oh, oprostite.
Dokajšnja instalirana moč naših termoelektrarn s svojim visokim »tehniškim minimom«, kot imenujemo njihovo najmanjšo mogočo moč, in precejšnje število tako imenovanih pretočnih hidroelektrarn, ki nimajo možnosti zbiranja vode za jezovi, ustvarjata v nočnih urah viške električne energije, za katere ni odvzema. Po drugi strani pa nam pogosto primanjkuje energije za pokrivanje dnevnih konic. Ti dve za našo mrežo značilni lastnosti vpijeta po prečrpavanju vode s pomočjo viškov energije v višje ležeča akumulacijska jezera in uporabo načrpane vode za pokrivanje dnevnih konic.
Povod za mariborski sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki elektrogospodarskih podjetij, projektantskih organizacij in proizvajalcev opreme, je dal sklep lanskoletnega posvetovanja o izgradnji hidroelektrarn v Radencih, naj se študira možnost in utemeljenost vključitve črpal-nih agregatov v jugoslovansko mrežo.
Sestanek je postavil teze za razpravo na posvetovanju, ki se bo vršilo približno čez pol leta v organizaciji jugoslovanskega elektrogospodarstva in z Elektrogospodarstvom Maribor kot gostiteljem. Posvetovanje naj oriše vlogo črpalnih agregatov v energetskih sistemih pri skupnem obratovanju s termoelektrarnami na trda, tekoča in nuklearna goriva ter pretočnimi hidroelektrarnami ali s kombinacijo takih elektrarn. Posvetovanje bo tudi osvetlilo kriterije gospodarnosti prečrpovalnih agregatov in načine njihovega določanja, pregledalo potrebno opremo in na-
Na 5. redni seji delavskega sveta z dne 2. 10. 1969 so se člani delavskega sveta seznanili s poročilom podjetja za prvo polletje 1969.
Zaradi sorodnosti tematike je delavski svet istočasno obravnaval tudi 6. točko dnevnega reda »osebni dohodki in angažiranost pri delu«. Predlogi in pripombe članov delavskega sveta se posredujejo v širši obliki upravi podjetja, ki naj skuša odpraviti nepravilnosti.
Delavski svet je sprejel predlagane dopolnitve statuta podjetja TZ Litostroj v tem smislu, da se za 17. členom dodajo naslednji členi: 17a, 17b, 17c, 17d.
V smislu predpisov temeljnega zakona o podjetjih ter določb statuta podjetja je delavski svet sklenil:
— Ustanovi se samostojna or-ganizacijza združenega dela Titovi zavodi LITOSTROJ — INTERNATIONAL — zastopanje tujih firm z lastnostjo pravne osebe s sedežem v Ljubljani.
Skrajšano:- LITOSTROJ — IN TERNATIONAL.
— Obseg dejavnosti zajema: zastopanje tujih firm in mednarodno trgovino.
— To enoto zastopa in odgovarja za njeno zakonito poslovanje direktor te samostojne organizacije združenega dela Jože Kopinič.
— Poleg direktorja enote podpisujejo za to enoto še ostali pooblaščenci v smislu danih pooblastil, kot je to zanje navedeno v temeljni registraciji matičnega podjetja.
— Zaščitni znak te samostojne organizacije združenega dela je isti, kot ga ima matično podjetje.
Delavski svet je potrdil poročilo razpisne komisije za delovno mesto generalnega direktorja o tem, da razpis ni uspel. Komisija
je prejela v predpisanem roku eno samo prijavo. Prejeto prijavo je komisija obravnavala na svoji seji dne 8. 9. 1969 in ugotovila, da prijavljenec ne izpolnjuje pogojev, zato je treba razpis ponavljati.
Istočasno je delavski svet sklenil, da ostane dosedanji generalni direktor v funkciji generalnega direktorja dokler razpis ne bo uspel. Imenovana razpisna komisija ima mandat do zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja.
Delavski svet je za prehodno obdobje sprejel začasne spremembe pravilnika o razdeljevanju stanovanj, ki govore o pristojnosti posameznih organov upravljanja pri odločanju v stanovanjskih zadevah. Spremembe se nanašajo na 11., 36., 42. in 84. člen dosedaj veljavnega pravilnika.
SKLEPI UO
Na 10. redni seji upravnega odbora z dne 6. 10. 1969 so se člani UOP strinjali s predlogom uprave podjetja, da se za mesec september izplača na račun osebnih dohodkov 5,494.139,81 Ndin na podlagi skupne dosežene proizvodnje v višini 96,9 % in realizacije 101,3 %.
Na 9. redni seji upravnega odbora z dne 30. 9. 1969 so člani UOP obravnavali poslovno poročilo za prvo polletje 1969 in oceno izpolnitve količinskega proizvodnega plana do konca leta. Predvidena ocena količinskega plana v PE FI, ki se razlikuje od planskih obveznosti za ca. 4261, je vezana na najbolj dosledno in pravočasno izpolnjevanje naslednjih faz dela celotnega proizvodnega procesa:
— pravočasno izdelavo in dobavo zvarjencev iz KP in kooperacije
—	pravočasno dobavo materiala za mehansko obdelavo
—	pravočasno dobavo ulitkov iz brona iz kooperacije
—	pravočasno izdelavo in dobavo ulitkov iz MO
—	pravočasno dobavo montažnega materiala, predvsem za potrebe finalizacije.
Najbolj kritična je izdelava zvarjencev, ki jih pod normalnimi pogoji dela ni mogoče izdelati, zato so podvzeli nekatere ukrepe, kot so: boljša izkoriščenost obstoječe delovne sile, izredno nagrajevanje, vključevanje ostale strokovne delovne sile, ki je sposobna in voljna delati pri izdelavi zvarjencev, oddaja določene količine zvarjencev v kooperacijo.
UOP je predlagane ukrepe tehničnega vodstva sprejel z odobravanjem in zahtetal dosledno izvajanje teh ukrepov, kakor tudi dosledno spremljanje celotnega proizvodnega procesa od sprejetja naročil do končne izdelave objekta. Poudaril je pravočasno izdelavo nalog na vseh operacijah, ki omogočajo pravočasno izdelavo posameznih komisij od podpisa pogodbe, preko dokumentacije, naročila materiala, oskrbe finančnih sredstev, naročila polizdelkov, obdelave in montaže, kar morajo zagotoviti vsi odgovorni na vodstvenih mestih.
S tem je UOP ponovno opozoril na sklepe 62. redne seje UOP, ki zahtevajo mesečno poročilo o zamudah v procesu izdelave posameznih naročil.
Z ozirom na neizpolnitev planskih obvez je UOP na osnovi razprave sklenil, da se v smislu pravilnika o delitvi dohodka, OD in drugih prejemkov penalizira glavnega direktorja v višini 25 % za dobo enega meseca. Istočasno želi UOP poročilo o izvršeni pe-nalizaciji za celo podjetje.
čine obratovanja ter končno ugotovilo možnosti domače industrije za izdelavo potrebne opreme kakor tudi njene dosedanje dosežke na tem področju.
Čeprav je bil sestanek le pripravljalnega značaja, so udeleženci že izražali tehtna strokovna mnenja. Za Litotsroj je najzanimivejša ugotovitev, da je pri nas potrošnja električne energije na kvadratni kilometer zelo nizka in da vprašanje prenosa energije zato izključuje možnost pretvarjanja nočne energije v dnevno z enim samim prečrpovalnim objektom kljub razmeroma majhni celotni moči naše mreže. Smemo torej predvidevati, da bo potrebnih več manjših prečrpovalnih objektov v posameznih energetskih področjih, kar pomeni, da ustrezni agregati po moči ne bodo presegli 100 do 200 MW in bodo ostali v dimenzijskih mejah, ki jim je Litostroj že s sedanjimi tehnološkimi možnostmi zlahka kos.
Sedanji projekti akumulacijskih hidroelektrarn s prečrpavanjem dokazujejo, da v resnici gremo na področna reševanja tega aktualnega energetskega vprašanja. Najdalje je v tem pogledu pač prišlo Elektrogospodarstvo Maribor, ki se z idejnim projektom za H E Vuhred II pripravlja na instalacijo dveh črpalnih turbin po 125 MW v novi strojnici ob Dravi ter z akumulacijskim jezerom na Pohorju.
Predstavnik Litostroja je na sestanku predlagal, naj bi posvetovanje pomagalo na svet do-nošenčku, ki že nekaj let ne more zagledati belega dne, tj. četrtemu agregatu v HE Moste. Že nad 15 let čaka jama v gotovi zgradbi na prečrpovalni agregat, ki bi ponoči dvigal savsko vodo v završniško jezero in podnevi nomagal pokriti konice. Že nekaj let je poteklo, odkar je Litostroj za agregat razvil in preizkusil hidravlično obliko gonilnika in konstruiral potrebno čr-palno turbino. Res, agregat za 8 MW je po današnjih pojmovanjih majhen in njegove rentabilnosti ni lahko dokazati, toda agregat bi bil neprecenljive vrednosti kot preizkusni črpalni agregat za pridobivanje izkušenj z avtomatizacijo in obratovanjem. Poleg tega bi domači industriji pomagal do potrebnih priporočil s področja, za katerega doslej še ni izdelovala opreme.
Predlog, po katerem naj bi agregat IV. v HE Moste dobil pomen jugoslovanskega preizkusnega črpalnega agregata, je na letel na razumevanje in odobravanje. Zato smemo pričakovati, da se bo krog interesentov za moščanski agregat povečal in da bo Savskim elektrarnam pri njih mogoče dobiti kredit, ki je v potrebni višini približne milijarde starih dinarjev v resnici malenkosten z možnostmi več elektrogospodarskih podjetij. S tem pa bi bilo omogočeno tudi Litostroju, da si s svojo prvo črpal-no turbino pridobi vsaj začetno referenco za to vrsto opreme.
Upamo, da bo posvetovanje o akumulacijskih hidroelektrarnah s prečrpavanjem pomenilo nasploh odločen korak v smeri proti spoznanju o nujnosti in utemeljenosti teh objektov in nam tako pomagalo do proizvodnje velikih energetskih črpalk in črpalnih turbin ter s tem do uveljavitve Litostroja kot proizvajalca hidravličnih strojev tiste vrste, ki jim pripada bodočnost tudi v svetu in za katere smo v razvojnem in konstrukcijskem pogledu že marsikaj napravili.
Pobudnikom in organizatorjem posvetovanja smo zato za njihovo prizadevanje globoko hvaležJ ni, posvetovanju samemu, ki se ga bomo seveda udeležili, pa želimo obilo uspeha.
L. Šole, dipl. inž.
Proizvodnja dieselskih motorjev
Proizvodnja dieselskih motorjev je v veliki meri vezana na porast proizvodnje našega ladjedelstva, v manjšini pa na posamezne kopenske pogonske ali energetske enote. To je mlajša veja v proizvodnji Litostroja. Z nekaj številkami in diagrami želimo prikazati njene skromne začetke in njen vzpon ter s tem tudi njeno pomembnost v okviru celotne litostrojske proizvodnje.
Ob pomanjkanju investicijskih naročil smo 1959 leta z veseljem sprejeli vest o podpisu podlicenč-ne pogodbe za proizvodnjo dieselskih motorjev s takrat v svetu vodečo firmo Burmeister & Wain iz Kopenhagena.
Za uvod smo začeli skromno, z majhnimi in robustnimi dvotaktnimi motorji »Alpha« 342. Vendar so nam ti uspehi odprli trg za opremo ribiških ladij, najprej malih, nato pa vedno večjih. Tako smo v družini »Alpha 340« prešli od dveh na tri in štiri cilindre. Te velikosti do 200 KMe so bile kmalu prešibke in osvojili smo sorodno večjo družino »Alpha 400« z dva do šest cilindrov, ki so zmožni dati od 140 do 420 KMe. V zvezi z njimi smo izdelali zobniške ladijske menjalnike ali prigradili uvožene menjalnike s hidravlično delujočim mehanizmom za sklopko kot za sam menjalnik pri pogonu ladijskih vijakov nespreminjajočega
vzpona, oziroma s hidravlično delujočo sklopko in mehanizmom za ladijske vijake z nastavljivim vzponom kril.
Že naslednje leto, posebej pa v letu 1961 beležimo odpremo še večjih dieselskih motorjev z oznako »Alpha 490« s štiri do osem cilindrov in s sposobnostjo od 500 do 1000 KMe.
Še preden smo občutili upadanje kupne moči ribičev in njihovih zadrug — glavnih kupcev Alpha motorjev, smo z veseljem opazovali zaviden vzpon razvoja našega ladjedelstva, tako morskih kakor tudi rečnih ladjedelnic. Vzporedno s tem so se odpirale nove možnosti plasmajev proizvodov ladijske opreme. Vzpon ladjedelništva v obdobju po zadnji vojni nam prepričljivo prikazuje spodnja tablica, ki navaja število in tonažo ladij dobavljenih našim in tujim naročnikom.
Obdobje	Za domače !	Za tuje				Skupno	
	Št. ladij	BRT	št. ladij	BRT	Št. ladij	BRT
1946—1948	_	1.214				1.214
1949—1955	42	66.600	—	—	42	66.600
1956—1961	60	313.185	46	378.815	106	692.000
1962—1967	48	319.787	111	1,126.248	159	1,446.035
1968	7	64.307	19	265.092	26	329.399
Ta razvoj pa je velikega pomena tudi v svetovnem merilu, saj se Jugoslavija uvršča v ladjedelništvu med 16 vodilnih držav. Zavzemala je 12. mesto v letu 1966. Bila je štirinajsta po podatkih Lloyd’s Registra leta 1968 in v letu 1969 bo zopet na dvanajstem mestu. Iz razpredelnice je tudi opaziti, da število domačih naročnikov upada. Presunljiv pa je primer in tudi edinstven na svetu, da prejme v letošnjem letu domača trgovska mornarica le eno ladjo in to s 600 BRT. Kljub uvozu kreditiranih ladij je naša trgovska mornarica padla v svetovnem merilu od predvojnega štirinajstega mesta na dvajseto mesto v lanskem letu.
Tako je Litostroj pristopil k proizvodnji štiritaktnih dieselskih mtorjev dveh sorodnih družin 20 — MT(B) — 30 in 25 — MT(B) — 40, ki delujejo brez ali s prednabitim zrakom iz turbo-kuhal. Ti zajemajo široko področje moči od 70 do 595 KMe.
Začeli smo s fantastičnimi naročili 65 motorjev tipe 320 — MTS — 30 skupno z našimi črpalkami za črpalne postaje v Egiptu. Takoj za tem smo dobili še famoznejše naročilo 75 dieselskih motorjev za ladijske električne centrale. Za to naročilo nam je čestitala celo matična firma Burmeister, ki še sama kaj takega ni doživela. To naročilo je bilo za 25 ladij nosilnosti 23.000 BRT za sovjetskega kupca »Sudoim-port«. Naloga pa ni bila lahka, zagristi smo morali v zahtevo za nemoteno delovanje v paralelni vezavi treh dieselskih agregatov z veliko močnejšim parnoturbin-skim. Morali smo povečati in dodatno opremiti preizkuševališče s petdelno stikalno omaro, zaviralnimi upori in celo s parno lokomotivo, ki je dajala potrebno paro za pogon parne turbine. Bilo je nekaj nepredvidenih težav, vendar si lahko čestitamo nad kvalitetnim delovanjem paralelno vezanih agregatov.
V svetu se je pojavila vse večja konkurenca s hitro tekočimi pomožnimi motorji. Glede na napredek obdelovalne tehnologije in pojave novih materialov so ladijski lastniki opustili stara za-
sidrana mišljenja, da so le počasi tekoči dieselski pomožni motorji do 500 ob/min sposobni za varno delovanje na ladjah. Pojavile so se potrebe po večjih zmogljivostih pomožnih dieselskih motorjev, vendar z manjšimi gabariti in manjšimi težami.
Burmeister je nastopil z novim tipom štiritaktnega motorja oznake 21-MTB-30. To je visoko tur-bonabit motor za hitrosti od 720 do 800 ob/min, z močjo 100 KMe po cilindru. Ima kovano ročično gred, aluminijaste bate in celotno lažjo konstrukcijo. Litostroj je bil prvi, ki je dobil naročilo za DM 521 — MTBH — 30 in tako tudi postal preizkusni zajec za ta tip. Razumljivo, s tem v zvezi so nastopile nekatere neprijetnosti na motorjih v eksploataciji, ki smo jih pa z razumevanjem kupca — Splošne plovbe — kaj kmalu odstranili.
DM T23H
Iz iste družine so razvili še močnejše motorje pod oznako 26 — MTB — 40, ki s številom cilindrov od tri do osem zajemajo območje od 495 do 1320 KMe pri hitrosti 600 ob/min.
Ža te smo dobili lepo naročilo 22 motorjev od ladjedelnice »Tito« iz Beograda. Po dva DM — 726 — MTBF — 40 sta nameščena na luških vlačilcih. Woodwardovi hidravlični APG regulatorji omogočajo daljinsko upravljanje brzine in skrbijo za pravilno porazdelitev bremena na oba motorja enako, ki sta preko elastičnih sklopk in reduktorja vezana na skupno propelersko gred s KAMEVVA ladijskim vijakom z nastavljivimi krili. KAMEVVA kombinator omogoča brezsto-penjsko menjanje brzin in potisnih sil, ker skrbi pri manjšanju brzine tudi za zvezno zmanjšanje vzpona kril propelerja in obratno. Kljub manjšim okvaram na pogonu črpalk je zaslediti v ruskih časopisih, v katerih morjih ti vlačilci plovejo, pohvale o ladji, posebej pa še o vgrajenih naših dieselskih motorjih.
S tem, da je Burmeister izgubil prvenstvo v lestvici svetovnih proizvajalcev dieselskih motorjev, je sledil vzgledu Sulzerja v projektiranju novih porivnih motorjev. Popravil in izboljšal je že obstoječe tipe, jim dal večje izstopne moči na gredeh, ter skonstruiral svoj goljatski dvotaktni motor K 98 FF s premerom cilindra 98 cm in s cilindrsko močjo 3800 KMe. Prednost teh motorjev je v manjših izmerah za iste moči in v manjšem številu sestavnih elementov, ki so podvrženi vzdrževanju in remontu. Seveda so ti veliki motorji namenjeni velikim tankerjem z nad 100.000 BRT, imenovanim »mamutski«, ali celo še večjim z nad 600 do 1,300.000 BRT, ki naj bi dobili vzdevek »dinozauri«.
Paralelno s težnjo projektantov ladij po manjših in nižjih strojničnih prostorih, na primer za trajekte, se je pod vodstvom projektanta g. J. Schmidt-Sorensona rodil nov dieselski motor U 45 H. To je štiritakten srednje hiter motor s 450 ob/min in 550 KMe po cilindru. Z 18 cilindri daje okroglo 10.000 konjskih moči. Ta tip dieselskega štiritaktnega po-rivnega motorja bi bila primerna tudi za litostrojsko proizvodnjo, seveda pa bi zahtevala tudi novo preizkuševališče, katerega projekt je že izdelan.
V lanskem letu smo dobili naročila za najnovejšo izvedbo pomožnega štiritaktnega turbopred-nabitega dieselskega motorja tipe T 23 H, katerih prve tri šestvalj-ne agregate smo letos že dobavili kupcu.
Tip T 23 H je linijski ali je v »V« razporeditvi valjev. Je poenostavljene oblike, lažje izvedbe in s hitrostmi od 700 do 840 ob/min. Motor je zaprt in tudi zato bolj tih, ima centralno tlačno mazanje ventilskih vzvodov, zobniški prenos za pogon odmične gredi, ki je sestavljena iz ena-
kih kosov. Tulite valjev so vstavljene v hladilno ohišje in motor ima ločene cilindrične glave. Pri hitrostih do 825 ob/min daje 133 KMe po cilindru. Omembe vredno je še to, da je ta tip motorja izdelan v metričnem sistemu mer in navojev. Slika 3 prikazuje prečni rez motorja. Na sliki 4 so pokazane v odvisnosti od efektivnih konjskih moči krivulje specifičnih vrednosti porabe goriva, temperature izpušnih plinov, tlaki izpiranja, kompre-sije, zgorevanja in srednjega efektivnega pritiska.
Zanimiva je spodnja tabela, ki kaže, kako se je z novimi izvedbami štiritaktnih motorjev zmanjševala specifična teža na KMe.
DM 20 — MTB — 30 od 24 do 28,7 kg/KMe,
DM 25 — MTB — 40 od 23,5 do 27,5 kg/KMe,
DM 21 — MTB — 30 od 13,5 do 18,5 kg/KMe DM 26 — MTB — 40 od 13,2 do 16,6 kg/KMe,
DM T 23 H od 9 do 12,8 kg KMe. Razvojna pot dieselske proizvodnje v Litostroju in vzpon proizvodnje glede na izdelano število dieselskih motorjev in glede na njihove moči je razviden iz grafikonov.
Prvi nam prikazuje z debelo krivuljo nihanje proizvedenih moči v posameznih letih. Tanka krivulja pa zbir skupno proizvedenih konjskih moči od začetka proizvodnje pa do konca vsakega leta. V stolpcu leta 1969 pomeni polna črta prikaz moči že izdelanih in dobavljenih dieselskih motorjev do septembra, črtkana pa predvideva izdelavo do konca leta. Desni šrafirani stolpec prikazuje moči motorjev, ki so še v delu ali za katere že imamo naročila.
Drugi grafikon prikazuje število dieselskih motorjev v vsakem letu in skupno od začetka do danes, oziroma še planirano število do konca letošnjega leta. Šrafirani stolpec pa zopet število diesel motorjev, ki so v delu, ali ki so naročeni.
K grafikonu naj še omenimo, da so številke vzete po datumih dobave naročniku, kar pa daje mnihno možnost odstonania. ker-^
na žalost še nismo uspeli dobavnih rokov skrajšati, temveč kvečjemu razvleči. K prikazanemu obsegu pa je navesti še rezervne dele, ki je finančno dobro donosen delež v proizvodnji, bilo za pri nas ali drugod izdelane dieselske motorje B & W.
še majhen pogled v naprej. Spodbudno je dejstvo, da smo za naslednje leto pokriti z naročili 623 ton proizvodov, v njihovi vrednosti 19,720.520 din. Izdelanih je šest močnejših ponudb v skupni teži 315 ton dieselskih motorjev, kar predstavlja vrednost 14,200.000 dinarjev, za katere pričakujemo skorajšnji podpis pogodb.
Naj še povemo, da v kratkem predvidevamo staviti v pogon FIAT lokomotivski dieselski motor oznake 2112-SSF, ki smo ga montirali na našem preizkuševa-lišču. Namenjen je za demonstracijo zainteresiranim kupcem — železniškim direkcijam. Pričakujemo poln odziv in kasneje poziv k sodelovanju za izboljšavo železniškega transporta s FIAT-Litostrojskimi motorji na lokomotivah.
Na koncu še nekaj besed o delu. Z razširitvijo trga naših proizvodov in za vedno širši asorti-man istih, se kažejo vedno večje obremenitve kadra na tem področju, od prodaje, projektive in preko ostalih služb do monterjev in preizkuševališča. Z uvedbo avtomatizacije na ladjah, daljinskega upravljanja in vožnje ladje brez posadke v strojnici, so
-S- — -70
Sl. 4
se pojavile širše zahteve po spremembah opreme dieselskih motorjev, "*študijih hidravličnih in električnih sistemov, iskanje novih ponudb v zvezi z avtomatiko, ki pa v samem času podpisovanja pogodbe navadno še ni točno določena.
Zaradi tega se povzročene začetne kasnitve na izdelavi doku-mentacije povečajo še tekom proizvodnje, vendar moramo na tem mestu pohvaliti delavce, posebno one na montaži, ki nesebično s svojimi, včasih skoraj z nadlčlo-veškimi napori krajšajo zamujene dobavne roke v našo skupno korist.
Inž. Milan Zavadlav
Dieselski motorji na preizkuševališču
PIŠE JANEZ PRIJATELJ
Do Pariza in nazaj
Ženske so večinoma lepo, a ne kričavo naličene, le stare ženske, ki jih je v Parizu precej, hočejo biti za vsako ceno in vedno zapeljive in s svojo barvno lestvico na obrazu malo pretiravajo. V Parizu je poskrbljeno tudi za zabavo žensk, saj imajo na Pigallu svoj kabaret. Noter si nisem upal, bogvedi, kaj bi se Janezu tam lahko pripetilo.
Samo za mladino. Mladi svet se v Parizu zabava predvsem v nekakšnih igralnih dvoranah, kjer so jim na voljo razni igralni avtomati, namizni nogomet in seveda juke-boks, iz katerega hrešči skoraj povsod »La Piog-gia« Gigliole Cinquetti in »Kazačok«. Pristaši dolgolasega pevca Johnny Hollydaya ga lahko poslušajo v palači športov. V teh dneh sta v Parizu gostovala tudi slavna Errol Garner in Memphis Slim. V prodajalnah plošč največ prodajo, v diskotekah pa največ poslušajo, še vedno ali spet Bea-tlese in Jimmy Hendrixa. Seveda ne pozabljajo na velikane francoskih popevk — Charlesa Azna-vourja, Ivesa Montanda in Edith Piaf. Mladina se navdušuje tudi nad starimi klasiki, pred vsemi nad Bachom. Kdor rad hodi v kino, si lahko filme ogleda v 204 pariških kinematografih. Največ gledalcev imata francoski film »Jeff« z Alainom Delonom in ameriška kriminalka »Bullit« s Steve Mc Queenom v glavni vlogi. Prvi igra v petih kinematografih, drugi v osmih. Navzlic temu so skoraj vse predstave razprodane. Kino vstopnice veljajo v boljših kinematografih 10 —15 frankov, program pa je non-stop.
Mladi se tu oblačijo še vedno malce hippijevsko, pa tudi uni seksa (enake obleke za oba spola) je nekaj. Dolgolascev skorajda ni, bosih sploh ni več videti. Na vsem popotovanju po Evropi sem videl najbolj ekstremne dolgolasce pri nas, pri »Figovcu«. Žal moram priznati, da nisem videl niti enega primera nude loo-ka — golega vala, o katerem modne revije toliko pišejo.
Po spreheijanju po mestu in po dirki okoli pariških spomenikov se oglasi želodec in zahteva svoje. Utrujeni turist stori najbolje, da kosi v kateri od samopostrežnih restavracij, kjer dobi soliden obrok hrane za 8 do 15 frankov. V kolikor pa želi počakati na večerjo, za katero je plačal Kompasu že ob pričetku potovanja (kosilo plača vsak sam), najbolje stori, da stopi v okrepčevalnice, ki so kar na pločnikih in si privošči klobasico s kruhom in gorčico ali ravnokar pripravljene palačinke. Za tako malico bo dal največ 5 frankov z obveznim kozarčkom črnega vina. Bolj i mo viti obiskovalec Pariza pa bo lahko preizkušal dobrine francoske kuhinje v 450 pariških restavracijah, od katerih je najslavnejša Maksim’s, ki so ji ustvarili sloves Henri Toulouse-Lautrec s svojimi slikami, Re-marque s svojim »Slavolokom zmage« ter Hemingway, Onassis in Maria Callas s svojo prisotnostjo. Med temi restavracijami je razumljivo največ francoskih, približno dvajset kitajskih, prav toliko ruskih, ostale narodnosti pa so zastopane le bolj poredko. Tik poleg hotela, kjer smo stanovali, je menda edina jugoslovanska restavracija v Parizu. Restavracije imajo različna imena, kot n. pr.: »Vitezi okrogle mize«, »Zlati zvon«, »Povodni konj«, »Štorklja«, »Žezlo«, »Polž«, Nebeško kraljestvo«, »Sladkorni trs«, »Pri treh čikih«, »Zvezda puščave«, »Pariška streha«, »Pet ječmenovih zrn«, »Pri kraljici gosji nožiči« itd.
Pariza ne bi spoznali v celoti, če si ne bi ogledali vsaj ene predstave v pariških gledališčih, ki jih je približno 60. Za letošnji spored skoraj vseh gledališč je značilno, da vedno več filmskih igralcev spet nastopa na odrskih deskah: Femandel nastopa v bulvarski komediji »Freddy«, Ray-mond Pellegrin v dramah Jeana Paula Sartra, Michel Auclair v
»Mnogo hrupa za nič«, Jean Claude Brially in Micheline Prešle v »Stenici«, Daniel Gelin v »Osamljenem človeku« itd.
Naslednji dan smo nameravali obiskati Louvre, pa je smola hotela, da je bil ravno 1. maj. Praznujejo ga tudi v Parizu in ker je bil muzej zaprt, smo morali načrt spremeniti. Odpeljali smo se v Versailles, ki je 18 km oddaljen od Pariza. Za pot iz centra do predmestja smo potrebovali več kot za ves ostali del poti. Videti je bilo, kot da hite vsi prebivalci v svojih avtomobilih iz mesta. V nepreglednih kolonah smo opazili še dva Kompasova avtobusa in več drugih avtobusov z jugoslovanskimi registracijami. Notranjost gradu je bila seveda zaprta, tako da smo si ogledali samo slavne parke in vrtove. Za tiste, ki so imeli prav tako srečo kot mi, naj povem, da je palačo Versailles dal postaviti Ludvik XIV., ki pri opremi in načrtih ni skoparil. Versailles je olepšal takratni najboljši arhitekt Mansard, ki je znal med raznimi sobami zelo spretno skriti prostorčke, namenjene galantnim pustolovščinam kraljevskih plemičev. Pretiranega udobja v tem gradu ni bilo, saj je znano, da je bilo tu tako peklensko mraz, da je kralju zmrznilo črnilo v črnilniku in da se je Ludvik XIV. v naj hujšem mrazu dal zapreti v posebno omaro. Dolge večere so preganjali plemiči s plesi in zabavami, ki so bile poprečno dvakrat na teden.
Takratnim gostom iz Pariza se avtomobilska nesreča ni mogla pripetiti, zato je pa bilo več primerov, ko so volkovi in medvedje napadli vračajoče se goste. Sladko življenje plemstva se je v Versaillesu končalo 1. 1789, ko so revolucionarji napadli grad, zmetali vse dragoceno pohištvo na dvorišče in ga zažgali. Po nekakšnem naključju je poleg nekaj zelo lepih gobelinov ter kosov pohištva ostala postelja mati ame Pompadour, ki še dandanašnji razburja in neti fantazijo obiskovalcev. Prav gotovo je naj-večja znamenitost zrcalna dvorana, kjer so 1871 ustanovili nemški imperij, 1. 1919 pa so podpisali mirovno pogodbo z Nemčijo.
Znamenite vrtove in ribnike je umetniško uredil najbolj znan francoski vrtnar Le Notre, ki je baje zaradi tega dobil plemiški naslov. V malem in velikem Tri-anonu, kot so rekli tem parkom, je bilo dovolj prostora za sprehajanje, zabavo in družabne igre okrog 10.000 dvorjanov, ki so vedrili in oblačili v kraljevem gradu. Morda še ta majhna zanimivost iz tistih časov: baldahin nad posteljo je služil za to, da niso padale stenice s stropa. Lepe ko-žuhovinaste ovratnice, ki so bile modni ženski okras, pa so imele tudi praktično plat. Bolhe in uši so se namreč zatekle v toplo kožuhovino, visoka dama pa jih je zvečer iz grajskih oken stresala na nič hudega sluteče mimoidoče.
Naše dame iz avtobusa so pripomnile, češ da je tlak na dvorišču še izpred dvesto let, saj so grobe, neravne kamnite plošče res škodljive za nežne ženske čeveljce. Ker nam ni bilo dano ogledati si notranjost gradu, smo si na predlog moškega dela naše odprave ogledali eno naj lepših evropskih letališč — Orly, ki je prav na nasprotni strani Pariza. Naši vrli moški so na Orlyju ob pogledu na srebrne reaktivne ptice prav tako uživali kot njihove žene ob pogledu na lepe obleke v pariških trgovinah.
Na letališču Orly je zaposlenih približno osem tisoč ljudi, na le-tališčne steze pa prileti ali z njih odleti letalo vsaki dve minuti. Napovedovalke preko šepetajočih mikrofonov nepretrgoma nekoga kličejo, ali nekaj objavljajo, tako da je v tej veliki letališki zgradbi ves dan živahno.
Po večerji v samopostrežbi »Twist« (zopet dokaz, kako ljubijo Francozi angleščino) smo
se razkropili vsak po svoje. Ko sem pohajal po velikih bulvarih, sem opazil, da so se v stranskih ulicah zbirali policijski vozovi, ki bi stopili v akcijo v primeru demonstracij. Na pločnikih bulvarjev okrepitev ni bilo opaziti, pač je bilo sila veliko nekakšnih »štantov«, kjer so nastopali čarovniki, prodajali kramarji in kjer je bilo dovolj zabave za vsakogar. Zelo prijetno je bilo sedeti v eni izmed kavarnic in ogledovati ves ta vrvež ljudi, ki venomer nekam hite. To zanimivo vzdušje pa kvari vonj po bencinu, po tobakovem dimu, praženih mandeljnih in ob 1. maju po šmarnicah, ki jih povsod ponujajo.
Naslednji dan naj bi že po zajtrku odšli iz Pariza proti Lyonu, toda ker si prejšnjega dne nismo mogli ogledati Louvra, smo pohiteli zarana proti muzeju, toda ta se odpira šele ob desetih dopoldne. Ko smo šli peš po nekaj ulicah, smo naleteli na takšno umazanijo in nered, da tega ni moč popisati. Iz vseh okrepčevalnic in restavracij odložijo smeti in pomije kar na pločnik. Od tu jih potem odstranijo uslužr benci podjetja, ki skrbi za čistočo mesta. Toda prejšnji dan je bil 1. maj, in delavci niso bili v službi. Pločniki so bili nastlani s pomarančnimi olupki in ribjimi ostanki, pomijami itd. Sicer so bili pred nekaterimi lokali smetnjaki, toda ti so bili ali prenapolnjeni ali prevrnjeni.
Za Louvre smo imeli časa natanko uro in pol. Po mojem mnenju smo postavili enega od hitrostnih rekordov v ogledovanju Louvra. Ob vsem tem dirjanju pa sta dve naši sopotnici še našli čas, da sta si zapisovali največje znamenitosti. V zgradbi nedaleč od Louvra smo si ogledali še slike francoskih impresionistov in se nato dokaj hitro odpeljali iz vročega Pariza.
Po poti proti Lyonu smo ob zelo lepi in zelo prazni avto cesti videli precej poplavljenih polj in travnikov. Na travnikih, ki niso bili poplavljeni, se je pasla živina brez pastirja, pred nevarnostmi avto ceste pa jo je varovala kak meter visoka žičnata ograja, ki je bila napeljana povsod, kjer je
bilo nevarno. Potniki, utrujeni od velemestnega vrveža, smo se kar pošteno prepotili v že razgretem avtobusu in odleglo nam je, ko smo zvečer prispeli v Lyon. Že prvi vtis je bil popolnoma drugačen od onega, ki smo ga dobili, ko smo prišli v Pariz. Vse je bilo nekako mimo, čisto, skorajda pusto. Nekaj starejših potnic je dejalo, češ, tu naj bi prebivali tri dni, ne v Parizu, kjer je vse umazano, kjer smrdi in kjer se vsem ljudem tako mudi.
Lyon ima okoli 700.000 prebivalcev in je po številu prebivalcev tretje mesto v Franciji. V okolici in samem mestu je izredno razvita kemična in tekstilna industrija. Lyon slovi tudi po črni metalurgiji, v prejšnjih stoletjih pa je bilo v mestu izredno veliko obrtnikov, predvsem tkalcev in krojačev. Med zadnjo vojno
je bil Lyon središče francoskega odpora proti Nemcem.
Lyonski meščani s posebnim ponosom pofeožejo tujcu mestni park, kjer vse leto cveti na tisoče vrtnic in je eden naj večjih v Franciji.
Že zarana smo se odpravili na pot proti Italiji. Spotoma smo se ustavili še v božjepotni cerkvi na gričku pri Lyonu. Čerkev je sicer že dokaj stara, njeno notranjost pa krase slike, ki niso starejše od 50 let. Prav ta mešanica stilov dela božji hram nekam zelo domač. Pravijo tudi, da je to najbolj obiskana božja pot daleč naokoli. Tega ne vem, vem pa, da so vsi spominki veljali tu dvakrat ali trikrat več, kot spodaj v mestu.
Iz Lyona smo se peljali po Savojski dolini do Chamberya. odkoder naj bi prispeli preko Mont Cennisa (2083 m) v Italijo. Toda, glej zlomka. Po nekaj kilometrih udobne vožnje opazimo ob cesti opozorilno tablo z napisom: »Vsi gorski prelazi zaprti.« In sedaj? Videti je bilo, da nas spremlja smola kar naprej. Nič drugega nam ni preostalo, kot da smo krenili proti Chamonixu. Mimo Mentona smo po vsej dolini občudovali gorske vrhove, ki so nekako vzvišeno zrli na človeške mravljince, ki so se plazili po njihovem vznožju.
Chamonix je letovišče, ki ima z okolico vred okoli 8.000 prebivalcev in se v turistični sezoni — letni in zimski, poveča za dvakrat ali trikrat. Je izhodiščna točka za izlete na Mont Blanc in okoliške vršace. Med turisti je moč videti vse vrste ljudi, od Američank s klobuki, ki imajo na vrhu botanični vrt, umirjenih angleških gentlemanov, pa vse do resničnih planincev z že malo obrabljenimi vrvmi in obledelimi, nekoč živo pisanimi nogavicami.
Da tudi čudovita lepota švicarskih gora, ki se okoli Chamonixa kar sama ponuja, nekatere pusti popolnoma hladne, naj dokažejo besede nekega našega potnika: »Le zakaj stojimo dve uri, tu ni kaj kupiti.« No, za nekatere sta bili prav ti dve uri podarjeni in neprečikovane lepote vrhunec potovanja. Namesto preko Alp smo se podali pod Alpami, skozi monblanški predor v Italijo. Predor je dolg 14 km, gradili so ga več let in je, žal, zahteval nekaj človeških žrtev. Predor je sicer dobro oskrbovan, toda vseeno je opaziti sledove zamakanja. V sončni Italiji, meja je prav na sredi predora, nas je čakalo zopr-
no, vlažno, deževno vreme, ki se nas je držalo vso pot do doma. Po dolini Aoste kar mrgoli gradov in slapov, toda če je deževno vreme, utrujenih popotnikov še taka lepota ne prevzame. Pozno ponoči smo pripotovali v Milano, ki smo si ga v grobih obrisih ogledali drugo popoldne.
Milano je stara prestolnica Lombardije, ki sedaj šteje okoli 2 milijona ljudi. Dve največji znamenitosti sta »Scala«, ena največjih opernih hiš na svetu iz 18. stoletja in »Duomo«, milanska stolnica, ki so jo pričeli graditi 1386 in so jo dokončali v 19. stoletju. Poznavalci umetnosti ji pravijo biser gotske arhitetkture. Od mnogih milanskih cerkva naj naštejem še dve — cerkev sv. Ambrosia iz IX. stol. ter cerkev Santa Maria delle Grazie, kjer je ena naj lepših fresk, kar jih pre-
Paradiž okoli Chamonbta
Gradič Chillon ob ženevskem jezeru
more svet — Leonardo da Vinci »Poslednja večerja«. Prav v zadnjem času se italijanski strokovnjaki trudijo, da bi ohranili skoraj že popolnoma uničeno umetnino. Turisti si radi ogledujejo grad Sforza (XIV. stol.), muzej Brero in staro knjižnico Ambro-siano. Naj omenim še to, da je Milano srce industrije severne Italije. Na splošno jezo in razočaranje nekaterih popotnic so bile v Milanu vse trgovine zaprte. Bila je namreč nedelja. Popotniki bolj zadrgnjenih denarnic so tu nameravali nakupiti mnogo raznovrstnega blaga, ki ga po njihovem mnenju pri nas ni. Če pa že je, je prav gotovo slabše od onega iz Milana. Vsi tisti turisti, ki so hoteli kupovati v Milanu, so bili razočarani in jih lepote Milana sploh niso zanimale. Želeli so čimprej domov. V upanju, da bodo uspeli kupiti še kakšne malenkosti, smo se ustavili v Sirmionu, mestecu ob Gardskem jezeru, ki ga po izletniškem vrvežu lahko primerjamo z Bledom. Ko smo se odpravljali naprej, je seveda tako kot po navadi, del potnikov zamudil, češ, vse potovanje sem jaz čakal druge, sedaj pa naj oni, drugi čakajo mene. To je povzročilo sicer malo hude krvi, toda utrujenost in želja po domu sta prispevala, da so se duhovi pomirili. Po desni strani ceste smo se bližali kraju, kjer smo pred tednom dni imeli nepredviden postanek kakih pet ur, ko je nenadoma naš avtobus zaneslo na skrajni rob ceste. Šofer je nekako obdržal ravnotežje, potnikom pa hladnokrvno povedal, da je počila prva desna guma. Po prvem šoku, že tako ali tako prestrašenih potnikov, je sledila cela poplava »strokovnjaških« mnenj. Vrhunec preroških izjav pa je bila tale: »Seveda, do tega je moralo priti. Jaz sem že v Sirmionu (80 km od kraja nezgode) zaduhala, kako smrdi počena guma.« Šofer je na rovaš omenjene potnice povedal nekaj krepkih, medtem ko je s pomočjo potnikov v kar najkrajšem času zamenjal uničeno gumo. Seveda je pred tem moral nekaterim paničnim potnikom zagotoviti, da je guma res nova. Nadaljnje potovanje je potekalo predvsem v ugibanju, kaj se nam lahko še vse zgodi. Pa se nam ni nič, še na carini so nas kar hitro odpravili. Verjeli so nam, da smo od tolikero nezgod še vsi prestrašeni in da imamo od neocarinjenih dragocenosti s seboj le Dijonsko gorčico. Ko smo bili že krepko na zemlji domači, se je šofer tehtno oglasil: »Pravzaprav bi se vam moral predstaviti že zdavnaj prej, toda kar malo bal sem se. Ime mi je Janez, pišem pa se Zaletel«. V avtobusu je najprej zavladal grobni molk, nato pa smo se vsi kot na povelje na glas zasmejali. V prijetnem vzdušju, med šalami na račun šoferjevega priimka, smo se srečno pripeljali domov.
Že ob pričetku potovanja, še bolj pa ob nekaterih nezgodah, ki so nas doletele na poti, se je večina potnikov zaklinjala, da ne bo šla nikoli več s Kompasom na skupinsko potovanje. Pa vendar mislim, da bodo prav isti potniki, čez kako leto ali dve, spet potovali s Kompasom in spet preklinjali sebe, organizacijo, Kompas itd.
KONEC
Letovanje v počitniških domovih
Prav tako, kakor v vsej Jugoslaviji, je turistična sezona 1969 prinesla svoj »boom« tudi v naše počitniške domove.
Izredno veliko število prijavljenih članov našega kolektiva in njihovih ožjih svojcev nas je postavilo v težak položaj. Kapacitete naših počitniških domov niso bile sposobne sprejeti vseh prijavljenih gostov.
V kolikor bi bili gostje pripravljeni premakniti čas letovanja za kakšen teden naprej ali nazaj, bi nam uspelo v glavnem zadovoljiti vse prosilce.
Mnogi so svoj dopust planirali z ozirom na svoje delo v podjetju, na dopust svoje žene ali moža, ki je zaposlen v drugem podjetju, na šolanje otrok. Zaradi vsega tega nismo mogli ustreči vsem željam prosilcev.
Poslovali smo po sklepu sindikalnega odbora tako, da so imeli prednost v naših počitniških domovih tisti člani kolektiva, ki do sedaj še niso letovali v naših domovih in pa tisti, ki že več let niso izkoristili cenejših penzionov, ki jih nudi naše podjetje.
Po teh kriterijih smo naredili nov razpored po domovih, ki pa spet ni zadovoljil vseh prosilcev.
Nekateri so svoj dopust časovno premaknili, drugi so od svojih prijav odstopili in nam s tem pri razporeditvi omogočili lažje delo.
Glavni problem pri razporeditvi je v tem, da večina gostov želi izkoristiti svoj dopust v času od 15. julija do 20. avgusta, čeprav so domovi odprti od 15. junija do 15. septembra. Če bi imeli dovolj prijav, bi jih lahko odprli še prej. Razumljivo je, da vsem, ki so hoteli biti v naših domovih od 15. julija do 20. avgusta, nismo mogli ustreči.
Če so v času, ko je sezona na višku, prosta ležišča, sprejmemo tudi druge goste, ki niso Lito-strojčani, ali inozemce. Seveda so cene penzionskih uslug za druge goste 100 °/o in več višje od cen, ki jih plačajo naši člani. To pa nam pomaga zmanjšati izgubo, ki nastaja zaradi nizkih cen penzionskih uslug, ki jih plačajo člani podjetja in njihovi ožji sorodniki.
Od posameznih članov kolektiva slišimo na račun tujih gostov tudi kritične pripombe. Opaziti je bilo, da imajo nekateri člani do teh gostov tudi negostoljuben odnos. Tako vedenje ne samo, da ni kulturno, ampak zmanjšuje tudi naš poslovni uspeh.
Tak odnos do tujih gostov in mnogo prijav od 15. VII. do 20. VIII. nas sili, da postavimo nove cene penzionskim uslugam za domače in tuje goste.
Naj še enkrat ponovimo, da sprejemamo tuje goste samo takrat, če v domovih ni dovolj članov našega kolektiva.
Preklicevali j e prijav nekaj dni, ali celo zadnji dan pred nastopom dopusta v našem domu, nam povzroča nemalo skrbi.
Čeprav so nekateri svoj preklic utemeljevali z objektivnimi razlogi (nujno delo, smrt v družini, bolezen, pokvarjen avtomobil in nešteto drugih razlogov), je pomenilo čisto izgubo, saj so zato bile sobe prazne tudi na višku sezone.
Dogajalo se je tudi, da so člani kolektiva prijavili sebe in svoje družinske člane, plačali po nižji ceni, v naš dom pa poslali svoje prijatelje ali znance, ki niso zaposleni pri nas. Seveda, ko smo to ugotovili, so morali razliko v ceni doplačati.
Zanimivo pri tem je, da ljudi, ki smo jim prevaro dokazali, ni
bilo prav nič sram, zanimalo jih je le, kdo jih je izdal. Če bo do takih primerov prišlo tudi v prihodnji sezoni, bomo imena takih objavili v našem časopisu.
Nekateri člani kolektiva žele, da bi se lahko prijavili že v mesecu aprilu, drugi zopet šele nekaj dni pred nastopom dopusta. Za kadrovsko službo pa bi bilo najbolje, če bi dobili prijavnice že v januarju.
Povsem razumljivo je, da se je težko že pozimi odločiti za čas in kraj letovanja glede na ostale pogoje, ki na to vplivajo (kolektivni dopusti, dopust zakonskega druga itd.). Da bi ustregli tudi tistim, ki se predčasno ne morejo odločiti, zbiramo prijave v prvi polovici maja.
V	letošnji sezoni je podjetje nudilo letovanje našilm članom:
—	v počitniškem domu v Fiesi
—	v počitniškem domu v Mošče-niški Dragi
—	v počitniškem domu na Soriški planini
—	v počitniškem domu STT v Crikvenici (eno sobo)
—	kolektivni izlet v ČSSR
Iz tabele je razvidno število gostov, ki so letovali v naših domovih. Zaradi lažje primerjave navajamo tudi podatke iz sezone 1968.
Ta primerjava nam kaže, da je v letu 1969 v naših domovih letovalo precej več gostov kot v letu 1968. To so bili predvsem člani kolektiva in njihovi svojci. V rubriki »TUJCI« so mišljeni predvsem gostje iz ČSSR, ki so v okviru zamenjave letovali pri nas v juniju.
V	pretekli sezoni je bilo na račun penzionskih uslug skorajda več pohval kot pa graje, oziroma kritike. Seveda bi tako oceno najlaže dali tisti, ki so v naših domovih letovali.
To oceno podajamo predvsem na podlagi razgovora, ki smo ga imeli z osebjem počitniških domov ob zaključku sezone. Po nji hovi oceni so Litostrojčani v ve liki večini odlični gostje. Odli kuje jih predvsem skromnost, ži vahnost, potrpežljivost in če lah ko omenimo tudi kavalirstvo, Mnogi se zavedajo, da niso v hotelu, da je osebje priučeno gostinski stroki iz vrst delavcev in da cena, ki jo plačajo v domovih, ni tako visoka. Mnenja so tudi, da bi bile prevelike zahteve neupravičene. S tem pa ne mislimo zagovarjati spodrsljajev, do katerih pride iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov.
Naša velika želja je, vsem gostom ustreči, seveda v okviru finančnih možnosti, ki jih imamo.
Kakor povsod, se tudi med Litostrojčani najdejo ljudje, ki v domovih niso z ničimer zadovoljni. Na primer: hrana je premastna, hrana je premalo mastna, mesa je premalo, rib ne jem, porcije so prevelike, porcije so premajhne, pijača iz hladilnika je premrzla, če ni v hladilniku, je pretopla, postelje so premehke ali pretrde, skoraj vse škripljejo itd.
če bi hoteli nergati, bi dejali, da je pozimi sonca premalo, poleti pa preveč.
To je samo del pripomb, ki jih dnevno posluša osebje, ki je v času sezone honorarno zaposleno v naših počitniških domovih. V veliki vročini julija in avgusta se marsikateri gost naveliča celo ležati. Lahko si predstavljate, kako težko je delo osebja, posebno še za tiste, ki so pri plinskem štedilniku, če bomo upoštevali to, bomo laže cenili napore osebja, ki se trudi za dobro počutje naših gostov.
Nekaj pripomb je tudi na račun snage v domovih, predvsem v sobah. Vsako nedeljo dopoldan se gostje menjajo. Gostje, ki so predvideni dopust v domu že končali, so dolžni v nedeljo do 8. ure zjutraj sobo primemo počistiti in jo zapustiti. S tem omogočimo sobarici, da zamenja posteljno perilo in sobe pripravi za nove goste, ki svoj dopust šele nastopijo: Tega pravila pa se vsi gostje ne držijo. Mnogo gostov želi prebiti nedeljo še na morju in sob ne izpraznijo. To sobarici seveda otežkoča delo in povzroča jezo novemu gostu. Zaradi snage v sobah bi bilo najbolje, če bi stari gostje odšli že v soboto, novi pa prišli v nedeljo. Tako bi imelo osebje doma čas menjati perilo in urediti sobe.
Seveda pa s tem načinom izmenjave ne bi izkoristili posteljnih kapacitet, ker bi vsak teden v naših domovih ostalo za eno noč praznih preko 200 postelj.
Želeli bi opozoriti na snago v sobah predvsem vse tiste posameznike, ki smeti (in ne samo smeti) mečejo pod postelje in jih tam tudi puste. Če bi se v prihodnji sezoni to ponovilo, bomo tudi ta imena objavili. Prepričani smo, da to ne bo potrebno.
S tem poročilom smo hoteli prikazati izkoriščenost domov in istočasno opozoriti člane našega kolektiva na probleme, s katerimi se srečujemo. Marsikaterega bi lahko odpravili z dobro voljo naših gostov.
Prav gotovo imajo naši gostje tudi kritične pripombe o našem poslovanju, zato želimo, da nam svoje pripombe in nasvete sporeče.	■ [
Obenem bi se zahvalili osebju naših domov za njihovo požrtvovalno in neumorno delo.
Oddelek
za družbeni standard
Zgovorna lučka na telefonu
Telefon je pravzaprav čudna naprava. Ko nas nekdo kliče, dvignemo slušalko in se pogovarjamo, čeprav nam sogovornik na drugi strani ni niti malo všeč. Poklical je pač, in mi smo vljudni. Istočasno nas nekdo lahko nujno kliče, pa mi za to ne vemo, ker je naša številka zasedena in najbolj nujni pogovori morajo potrpežljivo počakati, da odložimo slušalko.
To se bo nemara spremenilo, če bodo uspeli poskusi v britanskih laboratorijih. Preskušajo možnost, da bi bila na telefonu še majhna lučka, ki bi zasvetila, če bi nas med pogovorom klical še kdo drugi.
Lučka nam žal ne bo mogla povedati, kdo kliče ...
KRAJ
Fiesa Mošč. Draga Sorica Crikvenica ČSSR
Skupaj
LETO	68	69	68	69	68	69	68	69	68	69	68	69
ČLANI KOLEKTIVA	294	360	92	100	38	78	15	10	60	77	499	625
ZAKONCI ČLANOV	182	230	71	83	23	43	7	8	17	1	300	365
OTROCI ČLANOV	244	286	81	85	31	60	7	11	16	2	379	444
NEČLANI	144	118	9	16	60	102	1	3	2	—	216	239
TUJCI	155	131	6	—	12	20	—	—	—	—	173	151
SKUPAJ	1019	1125	259	284	164	303	30	32	95	80	1567	1824
Z naše razstave na jesenskem zagrebškem velesejmu
(Foto O. Dolenc)
V tabeli smo upoštevali samo tiste goste, ki so bili v domovih najmanj 3 dni.
V MESECU SEPTEMBRU SO PRIŠLI
PK
Potreba po zasedbi delovnega mesta: konstr. ključavničarji: Albin Vidic, Božo Kecman, ‘Jože Žagar, Peter Čavič, Izidov Tominec, Slavko Poje, Jože Fajs; Navezo valeč Vlado Mavčič, obl. varilec Alojz Košar in Nikola Boždar.
MO
Iz JLA: livar Andrija Malek
Potreba po zasedbi delovnega mesta: čistilci: Alojz Lamovšek, Jože Hočevar, Jože Lešič, Anton Blatnik, Alojz Vovko; livar Franc Kolar, železokrivec Vladimir \'elikanje, strugar Stane Pugelj, prip. peska Dragoljub Markovič, ponvičar Nedeljko Palačkovič.
FI
Iz JLA: ključavn. Vlado Krčmar in str. ključavn. Zdenko Avsec:	elektri-
karja: Anton Burgar in Ciril Pate.
Potreba po zasedbi delovnega mesta: snažilci: Janez Blatnik, Jože Poznič, strugarja: Boris Markič in Ladislav Vuga, transp. delavca: Jože Uršič in Konrad Podlogar, vrtalec Janko Čirič; str. ključ. Anton Zagožen in Janez Koželj, kurir Ladislav Pirc.
KS
Potreba po zasedbi delovnega mesta: metalurg — prip. Ljubomir Vujasinovič,' ek. ;tennik-daktilograf Marina Novak, koresp.-pripravnik Tončka Kovač, ana-litik-prip. Marija Rose, konstruktor Aleksander šukarov.
ŠAR
Potreba po zasedbi delovnega mesta: ključavničarji: Dragomir Jovanovič, Abdul Dogani, Radomir Stojmenovič; snažilka Paša Omanovič, kuharica Zlatana Omerzel, kuh. pom. Dimče Gorgievski, snažilec Umi Kamiši.
EAS
Iz JLA: analitik Rutar Franc in pomožni programer Anton Burič.
PPB
Potreba po zasedbi delovnega mesta: admin. Suzana — Ana Jurič.
PTO
Potreba po zasedbi delovnega mesta: transp. del. Jože Zore
PRB
Iz JLA: konstr. Franc Kramžar, Horvat Anton, projektanta Stane Mauer in Vladimir Kuret.
Potreba po zasedbi delovnega mesta: transp. del. Jože Zajc, šef poslovalnice Mirko Feguš, tehn. risarja Danica Ponikvar in Zlatka Puhar, prevajalka Jelka Suhač, projektant Vladimir Lagudin, fotograf Avgusta Zajec.
NB
Potreba: transp. del. Karel Janžovnik.
VET
Potreba po zasedbi delovnega mesta: transp. del. Anton Eržen, str. ključ. Janez Sedej, tehn. risar Dragica Ivezič.
Iz JLA: sam. konstr. Milan Momčilo-vič, elektr. Franc Mirnik in Marko. Guček, str. ključ. Milan Djonovič in Stane Bratuša.
ICL
Potreba: predmetni učitelj .Gojko Mu-
Potreba: pom. v kuhinji Milonka Ni-kolč in prodajalka malic Frančiška Remc
PA
Potreba: korespondent Milenka Manfreda.
Spl. sektor
Snažilka Marija Jambrošič
FRS
Potreba: fakturist Miri ja Dornik
MB
Potreba: transportni delavec Jože Lukman.
V MESECU OKTOBRU SO PRIŠLI
MO
Potreba po zasedbi delovnega mesta: čistilec Jože Sadar, livar Mirko Slemen-šek, pripr. peska Stanislav Blatnik, pri-krojevalec lesa Ivan Brvar.
PK
Potreba po zasedbi delovnega mesta: konstr. ključav. Franc Perko in Ivan Hvala, obl. varilca Alojz Pirc in Petar Duspara, kjučav. Ivan Kropovšek, pri-vezovaleč Jože Gregorič.
FI
Potreba po zasedbi delovnega mesta: strugar Viktor Besal, trans, delavec Jože Knez, evidentičar Zofka Šetina, brusilec Matija Smolič.
Djerdap
Potreba po zasedbi delovnega mesta: pomožni delavci:	Branko Ramačinovič,
Djordje Jonovič, Bogoslav Avramovič, Djordje Avramovič.
PA
Potreba po zasedbi delovnega mesta:
vodja poslovalnic Bojan Zalokar, ref. prodaje Viktorija Pliberšek, tehnolog Anton Sušnik, prodaja avt. Rado Juvan, demonstrator-ref. Eva Miihleisen, koresp. Jelka Vehovec, terminec Vojko Čuček, šef prodaje in zastopstva Vida Vidmar.
KS
Potreba po zasedbi delovnega mesta: soc. delavka Hilda Colja, tehn. priprav. Zdenko Zadel, kurirka Marjanca Šnajder, melalurg-pripr. Jakov Klarič, strojepiska Cvetka Šuštaršič, analitik Gabrijel Opeka, admin. Cvetka Jamboršič.
VET
Potreba po zasedli delovnega mesta: obrat, elektr. Branko Sindičič, elektrikar Aleksander Anderson.
PRB
Potreba: administratorka Jenič Nevenka iz JLA: sam. konstr. Miran Zgonik.
KB
Potreba: tehn. risar Rajmund Velepič.
PTO
Potreba: evidentičar Marta Kos.
FRS
Potreba: fin. knjigovodja Anica Drobnič.
NB
Potreba: komerc. Koviljka Simič.
DR
Potreba: obr. blagajnik Marija Rener
TKC
Potreba: kalkulant Martina Zupančič.
V MESECU SEPTEMBRU SO ODŠLI DR
Kuh. del. Vida Pavlič, kuharica Marija Zupančič, servirka Alojzija Koželj.
FRS
Vodja SIK Ivan Novak, ref. likvidature Ana Bračko.
FI
Vrtalci: Silvo Kelgar, Anton Vogrin, Anton Kralj, Jože Širaj; strugarji: Leopold Žnideršič, Janez Čadež, Marko Podlogar, Bojan Einhover, Alojz Srebrnič, Josip Kovač, Janez Lenarčič, Boško štr-bac, Viktor Brsal, Mirko Drobnič, Franc Kozlevčar; str. ključavničarji:	Anton
Trcbše, Boris Pavlovčič, Milan Novak, Milan Bertoncelj; monterji: Polde Križaj, Pavle Čadež, Peter Avguštin, Jože Košir; pehalec Ivan Mandli, snažilec Jo-
že škrjanc, rezkalec Ivan Srša, ostrilca Tomo Maglica in Janez Strgar, brusilec Danijel Pregelj, rezkalec Albin Andolšek, zarisovalec Andrija šijak, ključ. Štefan Poljanec.
PK
Obločni varilci: Jožo Jakič, Alojz Košar, Alojz Hrastar, Marjan Laznik in Dušan Volk; konstr. ključ. Franc Vidic, elektrovarilec Peter Bajič, ključavničar Viado Kresal.
MO
Livarji: Alojz Pungartnik, Ignac Novak in Dragoje Dekič; čistilca Anton Plešnik in Jože Glavan, železokrivec Peter Rutar, model, mizarji: Silvo Drčar, Vladimir Bašnec in Franc Kržišnik.
EAS
Razpisovalec Marija Suhadolc.
PRB
Embalažer Zvone Šavor, sam. konstruktor Aleksander Kozarski.
KS
Daktilograf Albina Belehar.
MB
Vodja odd. Marija Kocmur, skladiščnik Stane Glavan, komerc. Ivan Pirc.
Spl. sektor
Administrator Vera Strajnar
CTB
Var. in san. tehnik Stanislava Pospiš.
TPD
Tehnolog Ivan Mlinar
PTO
Transp. del. Jože Zore.
VET
Vodja el. obrata Mihael Bedina, ka-rist Zvone Glušič, str. ključ. Miljenko Klobučar in Ivan Goljat.
V MESECU OKTOBRU SO ODŠLI FI
Strugarji: Viktor Besal, Stana Šmid, Franc Nadrih, Franc Praznik, Janez Hočevar, Stane Lovrenčič, Miran Potočnik; strojni ključavničarji: Anton Oblak, Drago Pongrac, Jože Knavs, Josip Cerovec, Ivan Dominik, Jože Klemenčič; ostrilci: Slavko Čukelj, Stane Ambrož, Ciril Jenko; delavec-rezkalec Viktor Ra-jer", vrtalec Benedikt Jurišaga, avtomehanik Ivan Demšar, brusilec Franc Frelih, el. mehanik Marjan Telban, elektrikar Aleksander Kabaj.
PK
Obločni varilci: Ciril Repnik, Dominik Bevc, Ciril Perko; konstr. ključ. Jože Žagar, transp. del. Srečko Glušič, ključavn. Stjepan Vincek, zarisovalec Franc Kovačič, str. ključ. Janez Zupan, nave-zovalec Jože Škufca.
VET
Obr. elektrikar Peter Dujmovič, voznik viličarja Jože Nahtigal, strugar Marjan Grom, klepar Franc Šušteršič, str. ključ. Jože Barlič, pom. kurjač Gabrijel Herman, str. ključ. Andrej Oblak, ključavničar Franjo Matjašič.
Mb
čistilec Martin Jvfovak, železokrivec Drago Momič, livar Štefan Potroško, analitik Miroslav Dečman, pripr. peska Avgust Livk, čistilec Alojz Blatnik, žerja-var Franc Premože, izpraznjevalec Viktor Kuselj, prip. peska Drago Markovič.
DR — Obratni blagajnik Marija Rener.
PTO — Transportni delavec Anton Zaletel j .
SK — Kontrolor Andrej Strmole
NB — Rezkalec Stanc Kostanjevec.
FRS — Knjigovodja Slavka Mlinar
PRB — Konstrukter Janez Miklič
KS — Servirka Marta Kos.
Srečanje absolventov
V oktobru so se na prijateljskem večeru srečali absolventi naše industrijske šole, ki so leta 1954 končali šolanje. Od tedanje generacije učencev, od katerih se je petinšestdeset fantov izučilo poklica, jih še petindvajset dela v Litostroju.
Na povabilo iniciativnega odbora se je srečanja udeležilo lepo število učiteljev in učencev.
Ko so se ob napovedani uri,
po 15 letih, zbrali nekdanji šolski tovariši, presenečenj in prijetnih stiskov rok ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj, ko so mnogi postali že očetje in jih je življenje izklesalo v može, se je večkrat pripetilo, da se nekateri med seboj niso več poznali.
Pozabljena imena so priklicala v spomin prijetne in neprijetne trenutke iz časov skupnega življenja v šoli.
Ob zakuski in žlahtni kapljici, so se razvezali jeziki. Vprašanja so se kar vrstila: kje delaš, kako si si uredil življenje, kaj vse si doživel itd. Različnost življenjskih poti, ambicije, želje in njihove uresničitve so se pokazale prav na tem srečanju, ko sta si stala nasproti dipl. inženir in strugar pa tehnolog in kontrolor, tehnik in delovodja in nazadnje tudi učitelj in učenec. Skupaj so se spominjali tudi tistih dni, ko je ta ali oni poleg svojega rednega dela v prostem času nadaljeval šolanje. Srečanje je trajalo vse tja do poznih nočnih ur.
Morda bi bilo prav, da bi s tem srečanjem uvedli navado, da bi se vsako leto srečevali nekdanji šolski tovariši. Prav gotovo bi taka srečanja prispevala k še večjemu ugledu Litostroja in litostrojča-nov.	KV
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem za vsa darila, ki sem jih dobila ob odhodu v pokoj.
Vera Strajnar
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame Marije Burgar se iskreno zahvaljujem vsem ožjim sodelavcem za razumevanje, pozornost in pomoč v obliki sočustvovanja, poklonjenega cvetja ter izraženega sožalja.
Marija šiško
Pred meseci je odšel v pokoj VK livar Lovro Juvan, ki je bil v našem podjetju od leta 1952. V pokoju mu želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva
V SLOVO
Bil je pretresljiv pogreb, mnogo vencev, mnogo prijateljev, skoraj vsi njegovi sodelavci so pospremili na zadnji poti našega mladega sodelavca Antona SUWO. Ko smo se poslovili od njega, kakor od mnogih drugih, pa le ne moremo tragičnega dogodka pozabiti, zlasti, ker mislimo na mladega človeka, ki je šele stopil v življenje z njemu lastnim značajem in najboljšo vzgojo. Preminil je v svojem prostem času, v času razvedrila in počitka. Njegovo razvedrilo je bilo raziskovanje naših malo ali popolnoma nepoznanih podzemnih jam. Tu se odraža njegov
značaj. Ni ga privlačil šport, pri katerem bi mu ob uspehu ploskali desettisoči, ne, njega razen njegovih najožjih prijateljev ni občudoval nihče. Zadovoljen je bil, ko je raziskal novo jamo, njegov uspeh pa je bil, če je sploh bil, zabeležen v športni ali kaki drugi rubriki naših ^dnevnikov v dveh, treh vrsticah nekje v kotu. O enem samem golu so napisane cele strani. Kakšna ironija! Pokojnik je bil s tem zadovoljen, ni iskal slave, zadovoljen je bil s tem, da je nekaj dosegel. Tako si je izbral tudi svoj poklic. Poklic vzdrževalca, ki ga redko kdo ceni. Ta poklic zahteva vestnega, preudarnega delavca, ki samostojno misli, saj pesto pri iskanju napake nima nobene druge pomoči.
Zavedamo se, da smo izgubili značajnega, zavestnega, predanega mladega strokovnjaka in najboljšega tovariša.
Ne vem, kako bi lahko olajšali bolečino njegovim najbližjim. Preostane edino zadoščenje, da je bil fant vzorno vzgojen in da je vedel, kaj hoče, da ga je nesreča doletela, četudi mu je bilo to delo v razvedrilo. Morda tudi to, da iskreno sočustvujemo z njimi prav vsi sodelavci, kakor tudi iskreni tovariši jamarji.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega sina Tončita Suwe se iskreno zahvaljujemo upravi podjetja, upravi sindikata in mladinski organizaciji za izrečena sožalja in pomoč. Vsem, ki ste spremili našega dragega sina v njegov poslednji dom, iskrena hvala. Iskrena hvala tov. Cirilu Hrovatu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala godbi podjetja, ki ga je spremila na zadnji poti.
Najlepša hvala vsem sodelavcem enote VET za izkazano sožalje in »pomoč.
Žalujoča družina Antona Smve
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti mojega moža in očeta Cirila Jenka se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji Litostroj za denarno pomoč in podarjeni venec, ter godbi Litostroja, govorniku za poslovilne besede in vsem sodelavcem pokojnika.
Žena Marija, sin Franci in hčerka Mari
ZAHVALA
Podpisani Danilo Leber se zahvaljujem sindikatu podjetja za denarno pomoč, ki mi jo je nudil v času moje bolezni.
Danilo Leber
UMRL
Ciril Jenko
Pri prometni nesreči 5. 10. 1969 je izgubil življenje v starosti 42 let, naš dolgoletni sodelavec Ciril JENKO, ostrilec v orodjarni.
V Litostroju se je zaposlil leta 1950 in bil do konca svojega življenja dober in požrtvovalen sodelavec.
Njegova prezgodnja smrt ne pomeni hude izgube samo za preostalo tričlansko družino, temveč tudi za naše podjetje.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
ODŠEL JE V POKOJ
Dne 19. 9. 1969 smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca tov. Ivana Novaka. V Litostroju je bil zaposlen od leta 1951 kot strugar. Leta 1957 mu je bilo zaupano vodstvo stalne inventurne komisije. Poleg rednega dela je še aktivno sodeloval kot član v raznih političnih organizacijah in pri samoupravnih organih podjetja.
Kljub slabemu zdravju je bil vedno nasmejan in dobre volje.
Skromna poslovitev, ki smo jo imeli v vodstvu FRS, naj mu bo v skromen dokaz naše hvaležnosti za njegovo dolgoletno delo.
Tov. Novaku se za njegovo uspešno in požrtvovalno delo še enkrat najlepše zahvaljujemo in mu želimo, da bi bil čim dlje zdrav in da bi užival zasluženi počitek. Želimo tudi, da bi si ob jubilejnih srečanjih še krepko stisnili roke.
Vodstvo FRS in sodelavci
delo in produktivnost
POŠKODBE V SEPTEMBRU
V	mesecu septembru smo imeli v podjetju 61 poškodb, od tega 10 na poti v službo in iz službe. V MO je bilo 17 poškodb, v PK 5, v FI 28, v VET 4 in v sektorjih 7 poškodb.
Zaradi poškodb smo izgubili 716 delovnih dni, 216 v MO, 21 v PK, 341 v FI, 56 v VET in 82 delovnih dni v sektorjih.
Glavo sta si poškodovala 2 delavca, oči 12, telo 3, prste rok 16, ostali del roke 18 in noge 10 delavcev.
Največ poškodb je bilo v ponedeljek 20, sledi torek 13, petek 11, sreda in četrtek 7 in sobota 3 poškodbe.
V	mesecu septembru je bilo 9 poškodb več kot v istem mesecu lani.
Služba varstva pri delu
POŠKODBE V OKTOBRU
V	mesecu oktobru smo imeli 52 poškodb, od tega 7 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 21 poškodb, v PK 3, v FI 21, v VET 5 in v sektorjih 2 poškodbi.
Zaradi poškodb smo izgubili 772 delovnih dni, 280 v MO, 35 v PK, 353 v FI, 74 v VET in 30 delovnih dni v sektorjih.
Glavo sta si poškodovala 2 delavca, telo 3, oči 15, prste rok 15, ostali del roke 8 in noge si je poškodovalo 9 delavcev.
Največ poškodb je bilo v sredo 12, sledijo petek 11, ponedeljek 10, torek in četrtek 7 ter sobota 5 poškodb.
V	mesecu oktobru sta bili 2 poškodbi manj kot v istem mesecu lanskega leta.
Služba varstva pri delu
Zdravje,
Da bi se delavci čim manj utrudili in čim več proizvedli, je treba upoštevati vse rezultate ergonomije, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo. Za povečanje proizvodnje ni dovolj samo, da izboljšamo stroj, ali tehnološki postopek, potrebno je tudi izboljšati delovne pogoje in prilagoditi stroje človeku.
Vzemimo na primer delo pri tekočem traku. Opravljanje dela pri tekočem traku v stoječem položaju je mnogo bolj utrujajoče kot v sedečem položaju. Vendar ni vseno, kakšen sedež si izberemo. Pomembna je višina sedeža, nagnjenost in globina sedeža, oblika in višina naslonjala, razdalja med ploskvijo sedeža in delovno mizo itd. Vemo, da niso vsi ljudje enako veliki, toda za vsak narod poznamo neko povprečno višino odraslega človeka. Glede na to lahko izberemo sedež, ki je najbolj primeren. V knjigah, ki obravnavajo ergonomijo, je mnogo podatkov, vendar jih ne smemo slepo posnemati, sicer bi se lahko zgodilo to, kar se je primerilo v neki državi jugovzhodne Azije, kjer so zgradili s sodelovanjem neke zahodnoevropske države popolnoma novo tovarno za elektroniko in jo opremili z evropskimi stroji. Vendar tovarna ni obratovala dolgo, kajti delavci so bili premajhni in
Star slovenski rek pravi »Gora ni nora, nor je, kdor leze gor«. Toda drugi pregovor pravi »Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most«. In tako se je Jozel čudil, kako to, da se vsako nedeljo vračajo z gora mladi planinci od 15 pa tja čez 60 let stari — razigrani in veselo prepevajo. Razumel je druge mlade ljudi, ki so se ob sobotah in nedeljah veselo vračali s plesa, kjer so se prijetno zabavali, ni pa razumel hribolazcev, ki so cel dan mleli kamenje s težkimi čevlji, potem se pa tako dobre volje vračali. Zato se je odločil, da bo povprašal sosedovo Vanjo, ki je več prostega časa prebila v hribih kot na plesiščih.
Vanja je bila prijazno in prikupno dekle, ki je s svojim iskrivim pogledom iz čudovitih modrih oči očarala vsakogar. Njeno pripovedovanje je bilo kot žuborenje gorskega potočka. Ko jo je Jozel povprašal, kaj hribolazce tako navdušuje, mu je začela opisovati vsa lepa doživetja ob sončnih vzhodih v gorah, prelepe barve gorskega cvetja, ki jih noben čopič ne more prenesti na papir, občudovanja ■ vredno skromnost in vzdržljivost nežnih cvetk v skalnih razpokah in zadovoljstvo na vrhu, kamor prispe človek po dolgem trudu.
S svojim pripovedovanjem ga je tako navdušila, da se je odločil iti v gore. Skrbelo ga je le, če bo zmogel vrtoglave strmine. Vanja ga je potolažila in mu svetovala, naj gre na Grmado po plezalni poti. Ta je kratka in ni prepadna. Preizkusil bo svoje sposobnosti, obenem bo že tu v malem okusil lepote hribolaštva.
Poiskal je stare kvedrovce in pumparice, malo uredil star očetov lovski klobuk in z barvo za pirhe pobarval sive volnene nogavice. Vedel je namreč, da ima mnogo planincev rdeče nogavice.
Nedeljsko jutro je bilo čudovito. Nebo brez oblačka, v daljavi so se videli obrisi Kamniških planin, Šmarna gora se je ponosno dvigala nad Ljubljansko kotlino. Jozel je vzel nekaj denarja, da bi se na Šmarni gori okrepčal, kajti nahrbtnik ali krušnjak bi ga na prvi turi oviral. Veselo je stopil iz trolejbusa na končni postaji in se oziral, če gre kdo še isto pot. Mimo njega so drveli nedeljski prijatelji narave s svojimi hrumečimi ladjami ali vozički. Zavil je skozi vas in ob prihodu na viž-marski klanec se je pred njim
prekratkih rok, da bi lahko opravljali delo pri strojih. Zaradi neupoštevanja ergonomskih načel je bila storjena velika ekonomska in politična škoda. Oglejmo si porabo energije in delovni učinek glede na različne položaje telesa. Pri stoječem položaju porabi človeško telo precej več energije, kot v sedečem položaju, a istočasno laže opravlja težka dela, od katerih marsikaterega v sedečem položaju ni mogoče opraviti. Najmanj energije porabi telo v ležečem položaju, seveda je učinek tu najmanjši. Pa tudi v tem 'položaju se kmalu utrudimo, če je treba delo opravljati z dvignjenimi rokami, to pa zaradi slabše prekrvavitve mišičja dvignjenih rok. Vsa opazovanja in merjenja so pokazala, da je najbolj praktičen sedeč položaj, razen pri dviganju, kjer je potrebno gibanje. Toda področje ergonomije ni tako ozko. Pri svojem delu uporablja človek poleg grobe mišične moči tudi nekatere organe, med katerimi ima najvažnejšo vlogo vid. Ni dovolj samo primerna svetloba, katere moč je odvisna od zahtev delovnega mesta. Delovno mesto mora biti prirejeno tako, da meri kot med vodoravno ravnino, ki gre skozi oči in predmetom, ki ga gledamo, približno 30 °. Ta kot imenujemo zorni kot. Večji kot
pojavila ponosna Šmarna gora. Zaigralo mu je srce in pospešil je korak. Toda pot se je vlekla in Vikrče so bile še daleč. Pazljivo je ogledoval okoli sebe, da ne bi zgrešil kažipota. In glej, pokazal se je popolnoma nov napis »Plezalna pot«. Krenil je po poti navzgor in iskal plezalno pot, kajti markacije so bile že zabrisane. Končno je le našel vstop. Obrisal si je potno čelo, pomaknil klobuk nekoliko nazaj in stopil na prve kline. »Če bo tako še naprej, potem pa res ni nič posebnega«, si je mislil in s? oprijemajoč z obema rokama za žico vzpenjal navzgor. Ko je prišel iz prehoda med steno in Turncem na piano, se je malo oddahnil, pogledal naokrog pa hitro stopil nazaj. Nekaj metrov globine mu je zmehčalo kolena in prva negotovost se ga je že lotevala. Vendar ni izgubil poguma. Začel je ogledovati pot in ugotovil, da bo kar šlo, morda tudi po vseh štirih, samo gledali bo treba v skalo, kajti če bi se ozrl navzdol, bi imel kolena spet mehka. Ko si je dodobra ogledal pot, je nadaljeval s plezanjem. Šlo mu je dobro in vedno bolj je bil vesel svojega poguma. Počasi je prišel do mesta, kjer se ločujeta nova in stara pot. Previdno in počasi se je obrnil tako, da je bil obrnjen s hrbtom proti steni in se ozrl proti Šentvidu.
Pogled je bil vreden truda in poguma. Obrnil se je spet proti steni in si začel ogledovati novo plezalno pot. Malo čudno mu je bilo pri srcu, ko je v navpični steni videl kline in žično vrv, vendar če je šlo do zdaj, bo šlo še naprej, je pomislil. Stopil je na prve kline, toda glej ga zlomka, kolena so se spet zmehčala in v rokah ni bilo nobene moči. Poleg tega klini niso bili dovolj trdni in malo je čuden občutek, ko so noge tik ob steni, glava pa skoro pol metra stran. Spustil se je nazaj na stojišče, se usedel in prižgal cigareto. Samega sebe je zmerjal, da je šleva. Pod nogami je zagledal nageljček, ki je sam cvetel med perunikami, ga utrgal, vtaknil za klobuk in vstal. Poskusil je ponovno po klinih navzgor. Toda bilo je še slabše. Takoj, ko se je oprijel klina, je šla vsa moč k vragu. Krepko je zarobantil, kot znamo
preveč obremenjuje mišice, ki premikajo in usmerjajo oko. Zato naj se oko čim manj giba, kar dosežemo le na ta način, da tvorita zorni kot in mesto obdelave največ 30°. Pri delu marsikdaj uporabljamo razne instrumente, merilce v obliki ur in podobno. Tudi tu je potrebno, da je skala prirejena tako, da so črtice tik ob konici kazalca, ne pa da jih kazalec pokriva. V drugem primeru se človek zaradi napetosti pri odčitavanju prej utrudi.
Menim, da nam teh nekaj primerov dovolj zgovorno pokaže pomen ergonomije, ki je koristna tako za delodajalca kot za delavca. Res je, da ima z upoštevanjem načel ergonomije lastnik proizvajalnih sredstev večji dohodek, tega pa ima zaradi večje storilnosti. Toda tudi proizvajalec, delavec, uživa določene koristi, čeprav le posredno. Kajti čim manjša je utrujenost, večja je storilnost in s tem dohodek. Utrujen, nervozen in razdražljiv delavec se dolgo ne bo mogel prilagoditi okolju, ne bo se mogel spočiti, kar bo imelo za posledico manjšo storilnost. Omenil bi samo še to, da ergonomija raziskuje vse pojave, pogoje in zahteve delovnega mesta in okolja. Človek je sestavni in bistveni del kateregakoli okolja in delovni učinek je odvisen od na pogled
Slovenici, pljunil in se odločil po stari plezalni poti navzgor. Previdno je sestopil preko metrske skale in počasi stopal po potki, po kateri že bogve kako dolgo ni nihče šel. Prišel je do stene, kjer se je pot vzpenjala kvišku. Tu se je počutil bolje. Srečno se je povzpel preko nehaj metrov visokega skalovja, se naslonil na skalo in počival. Srajca je bila premočena. Pa nič zato, precej poti je že bilo za njim. Ozrl se je na desno in si ogledoval novo pot, ki se mu je zamerila, a ga vseeno vabila k sebi. Po dolgem oklevanju in premišljevanju se je odločil, da ne bo šel na vrh Grmade, ampak da se bo raje takoj vrnil po novi poti. Malo si je še ogledoval pokrajino pod seboj. Videl je cesto, po kateri so švigali avtomobili proti Gorenjski, gledal je Savo in pisane njive ter kar čutil blagodejni mir in tišino. Ta je bila drugačna kot pri kartanju, s katerim je doslej zapravljal čas. Ko se je naužil lepote, se je obrnil in krenil naprej. Kmalu je dospel do steze in začel gledati, kje je odcep za novo pot, po kateri naj bi šel navzdol. Ni je bilo lahko najti, saj je bila le malo shojena. Brez oklevanja je krenil po njej in prišel je do navpične stene, se obrnil in z obrazom proti steni spustil po klinih navzdol. Razveselil se je, kajti kolena se niso zmehčala in v rokah je čutil moč. Po nekaj metrih se je začelo poševno prečenje navzdol. Zasukal se je v levo tako, da je imel steno na desni, a kmalu se je znašel v čudnem položaju. Ker je bila žična vrv nizko ob klinih, je bil že po nekaj stopinjah obrnjen proti nebu. Na srečo mu je uspelo, da se je obrnil, vendar se je pojavilo spet tisto neugodno počutje. Žična vrv je segala skoraj do maloštevilnih klinov. Začel ga je oblivati pot, ki mu je zalival oči, in roke so mu odrekale pokornost. Toda Jozel se ni dal premagati. Trmasto je vztrajal na mestu, buljil v prekleto steno in čakal, da bo volja premagala strah. Minute so tekle, tekel je znoj. Jozel je čakal. Salamensko smešno, lahka pot, pa takega dedca spravi v zadrego. Vsak otrok bi jo pretekel, on pa čepi v steni in čaka, da bo zmagal
še tako nepomembnega pogoja, ki pa lahko bistveno vpliva na delovni učinek. Zato mora ergo-nom do potankosti poznati delovni proces, materiale, stroje in podnebje, da lahko potem uporabi najprimernejša ergonomska načela, oziroma najde rešitve. Področje ergonomije je zelo obširno, zato bomo v prihodnji številki časopisa napisali še kaj več.
Dr. E. T.
pogum in vlil moči v nepokorne ude. Vsepovsod tišina, moti jo le od časa do časa glas krokarjev, ki se spreletavajo. Da bi jih vrag vzel! »Ne boš me, moram priti dol, moram!!« Kolena so trdna, tudi roke čvrsto drže žico in kline. Samo, da bi bila žica bolj napeta, da se ne bi skoraj dotikala klinov. Vendar kljub temu gre, čeprav počasi. Še mala težava ob prestopu na kline, ki vodijo navpično navzdol in že je bil na trdnih tleh. Moral je sesti, kajti napor je bil zanj prehud. Tudi cigareta mu ni dišala. Vendar ga je veselje kmalu pognalo naprej. Korajžno je gledal v globino, še zažvižgal si je zraven. Ko je prispel na cesto, je pogledal klobuk, vendar nageljčka ni bilo več. Utrgal si je ciklamo, jo dal za klobuk in šel proti domu. Še sreča, da je moral precej časa peš, da so se potna oblačila malo osušila, sicer bi kdo mislil, da je padel v vodo. Čeprav se bodo morda smejali, ko bo pripovedoval, kako je plezal, jim tega ne bo zameril. Samo on bo vedel za čudovit občutek, ko je s svojo voljo zmagal in se ni dal premagati strahu in malodušju. Ta pot je za druge le sprehod, zanj je bila in bo zmaga volje in duha. Sklenil je, da bo še šel v gore.
ETA
IZBRANE MISLI
Človek je edina žival, ki se smeje in joče, saj je od vseh živali ie on sposoben razlikovati ono, kar je, od tistega, kar bi moralo biti.
W. Hazlitt
Ko modrijan premišljuje o pogrebu, si želi samo dvoje: da bi bil čim kasneje in, da ga ne bi pokopali živega.
Chesterfield
V prvih 40 letih življenja dobi človek v roke tekst, a v naslednjih 40 letih razlago tega teksta.
A. Schopenhauer
Človek ne živi dovolj dolgo, da bi se kaj iz svojih napak naučil.
La Bruyere
Molk je odgovor, ki najbolj prizadene tistega, ki vas žali.
Chesterton
KITAJSKI PREGOVORI IN MISLI
Kadar poliješ vodo, je ne moreš več zbrati.
Kdor posadi zjutraj drevo, naj ne pričakuje, da bo opoldne že počival v njegovi senci.
Nikar ne ruši sosedovega zidu samo, da bi napolnil vrzeli v svojem zidu.
Poln čajnik molči, napol prazen pa ropota in šumi.
Žalitev je hitrejša od dirkalnega konja.
Novorojenčku niti tiger ni strašen.
Predno se razjeziš, štej do 100, predno udariš pa do 1000.
Z bambusovim trsom ne moreš izmeriti neba.
Prazne vreče ne moreš postaviti pokonci.
Kako je Jozel na grmado plezal
Nagradna kombinirana križanka
REŠEVALCE OBVEŠČAMO, NAJ POŠLJEJO REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE DO 15. XII. 1969. UREDNIŠTVU ČASOPISA LITOSTROJ. MED PRVE TRI IZŽREBANE BOMO RAZDELILI KNJIŽNE
NAGRADE.
VODORAVNO: 1. skupen naziv za elektrarne, ki obratujejo na Dravi; 18. proslavljanje v ožjem krogu; 19. reka v Egiptu; 20. nogometni klub; 21. vsaditev; 22. ZDA — originalno; 23. država v Aziji; 25. števnik; 26. žival z oklepom; 29. geometrijski pojem; 30. tuje žensko ime; 33. tuje moško ime; 34. brezbarvna snov, osnova mnogih barv in zdravil; 37. predlog; 38. naš pevec zabavne glasbe; 40. filmski režiser Elia; 42. črnka; 44. priprava za merjenje mleka; 50. država v ZDA; 52. kemični znak za antimon; 53. arabski žrebec; 54. lovec na mikrobe; 56. mlada kravica; 57. značilna primorska pokrajina; 59. tuje valute; 61. zvar; 63. učitelj govorništva; 66. obrat; 68. izdelovalec ret; 69. snopi slame; 71. široka velemestna cesta z nasadi; 72. puščava v Afriki; 74. avtomobilska oznaka za Zre-njanin; 75. sol bromove kisline; 76. grško podzemlje; 81. ime ameriškega filmskega igralca (Lee); 84. žensko ime; 86. trava druge košnje; 88. znani japonski športnik; 91. blagajna; 92. grška črka; 93. žensko ime; 95. kost golenica, piščal; 97. letoviški kraj pri Opatiji; 99. prebivalec Somalije; 100. kemični znak za molibden; 107. vas pri Ljubljani; 102. tovarna perila v Novem mestu; 103. nemški predlog; 105. začetnici imena in priimka italijanske pevke; 106. z merjenjem določena višina kake točke, borzno poročilo o tečajih; 109. stari Slovani; 111. manjvredno; 113. začetnici imena in priimka člana federacije; 114. pravoslavni škof; 115. vrhunski športnik; 118. nerabljen; 120. kemični znak za radon; 121. namen, cilj; 122. čar; 124. ime za črko R; 125. dvigalo za blago; 128. fond; 131. kratica za Izvršni odbor; 132. števnik; 133. časovno obdobje; 134. država pod Himalajo; 136. žuželka; 137. redni; 138. kratica za Združeno arabsko republiko; 140. tovarna avtomobilov v Mariboru; 142. kratica beograjskega športnega društva; 143. konjski tek; 144. kdor se ukvarja s tranzitom; 148. začetnici imena in priimka znane pevke domačih viž; 152. začetnici priimka in imena agilnega delavca pri PD Litostroj; 153. kemična oznaka za galij; 154. zdravnik za ušesne in vratne bolezni; 156. grška črka; 157. pristanišče v Alžiru; 158. moško ime; 159. glasbena oznaka za delo; 160. stanje blagajne, ostanek; 161. osvežilna pijača; 162. etui, tok; 163. tuje žensko ime; 165. avtomobilska oznaka Turčije; 166. nacistični oboroženi udarni oddelki; 167. Esma Redžepova; 168. veznik; 169. iglasta drevesa; 170. slovenski tednik; 171. letni gozdni posek; 172. tuje žensko ime; 175. šolski red; 178. voznik taksija; 181. ovitek za spise; 185. šolska potrebščina; 187. brezalkoholna pijača; 188. ime norveškega kralja; 190. tuje moško ime; 192. stoti deli; 194. človek z izrazitimi moškimi potezami; 195. 6. in 14. črka abecede; 196. preudarno, oprezno ravnati; 197. nedelavni, neaktivni.
NAVPIČNO: 1. kratica za eno izmed naših proizvodnih enot; 2. znamka tujih vžigalnikov; 3. nauk o letalstvu; 4. pojav na vodi; 5. kratica za socialistično re-
publiko; 6. drugo ime za Kitajsko; 7. priimek bivšega izraelskega premiera; 8. 6. in 12. črka abecede; 9. vrsta športa; 10. mesto v severni Nemčiji; 11. medicinski izraz za lobanjo; 12. ameriško moško ime; 13. kratica za račun; 14. reka v Švici; 15. kemična oznaka za radon; 16. obdelan kos zemlje; 17. enaka samoglasnika; 22. namera, trik; 23. odstranitev cerkvenega vpliva, podržavljanje; 24. sanje; 26. zakristija; 27. italijanska denarna enota; 28. razčlenjevanje, razkroj; 31. prebivalka oaze, 32. spodnji del posode; 35. blodnjak; 36. močiti z vodo; 39. igralec, spletkar; 41. kemični znak za natrij: 43. pristaši anarhosindikalizma; 45. angleška površ. mera; 46. avt. oznaka Kranja; 47. breme, prtljaga; 48. obmorsko močvirje; 49. kemična oznaka za erbij; 51. književnik, slovstvenik; 54. svetišče božanstva Mitra; 55. naš izraz za žerjav, dvigalo; 57. črna ptica pevka; 58. obrambna organizacija južnovzhodne Azije, nastala 1954 v Manili; 60. spona; 62. priimek znanega grškega matematika; 64. začetnici imena in priimka znane ljubljanske pevke zabavnih melodij; 65. osebni zaimek; 67. prečni drog; 70. nedelaven, neaktiven; 73. ime ameriške filmske igralke Gardnerjeve; 75. pomožni glagol; 76. daljinomer; 77. napadati, naskočiti; 78. otok v Jadranskem morju; 79. uradni sprejem; 80. izraz pri kartanju; 81. ročna izdelava blaga za tržišče; 82. kratica za radio in televizijo; 83. Ivan Baloh; 85. pristanišče v Izraelu; 87. kemični znak za aluminij; 89. nikalnica; 90. rimska številka 600, 94. potočna žival; 96. kratka suknja, suknjič; 98. nemški predlog; 100. sramežljivka, rastlina, ki ob dotiku umakne liste; 103. reka v SZ; 107. češka pritrdilnica; 108. kratica za televizijo; 110. turistično avtobusno podjetje iz škofje Loke; 111. grška črka; 112. pristati, spustiti se z letalom na tla; 115. okraj (v srbohrvaščini); 117. ožja sorodnica; 119. 16. in 18. črka abecede; 123. vprašalni prislov; 126. delavec v pločevinami; 127. vrsta počasnega argentinskega plesa; 128. mizarski pripomoček za pritrjevanje; 129. prislov; 130. enaka soglasnika; 135. isto kot 23. vodoravno; 137. narediti, izdelati; 139. stalni odjemalci, naročniki; 143. oznaka za sivo litino; 145. tuje moško ime (francosko); 146. kratica za zvezni organ; 147. kraj pod Fruško goro; 149. posredovanje, me-šetarstvo na borzi; 150. rojsten; 151. strokovnjaki v anatomiji, razteleševalci; 153. japonska igra; 154. nauk o svetlobi in gledanju; 155. židovsko moško ime; 156. nravnost, nravstveno prepričanje; 164. vrv z zanko za lov divjih živali; 166. otok v jadranskem morju; 169. kratica za boksarski klub; 170. čreda, krdelo; 173. predor, tunel; 174. francoska nikalnica; 175. nogometni klub iz Beograda; 176. beograjski tednik; 177. predujem, predplačilo; 179. star Slovan; 180. tovarna pisarniških potrebščin v Zagrebu; 181. čas med dvema vojnama; 182. srbsko moško ime; 183. števnik; 184. samoglasnik; 186. manjši naseljeni kraj; 189. 1. in 19. črka abecede; 191. kratica za visokokvalificiran; 193. osebni zaimek; 194. rimska številka 1000.
Pisali so o nas
»Vjesnik« je 2. oktobra 1969 objavil članek z naslovom: »Kmalu cenejši Renaulti«. Članek v celoti ponatiskujemo.
Že v prvih dneh novembra bodo iz Litostroja odpeljali prvi avtomobili znamke Renault, ki jih bodo montirali v tem podjetju. Cena teh avtomobilov bo za 3000 do 6000 novih dinarjev nižja kot cena uvoženih Renaultov. Avtomobile, ki bodo plačali z devizami, bodo kupci dobili v 15 do 45 dneh, tisti pa, ki bodo plačali z dinarji, bodo postali srečni lastniki avtomobilov v 70 do 100 dneh.
V kratkem bo torej stekla montaža Re-lultovih avtomobilov. Kot je pri nas nekako v navadi, bo to delo opravila tovarna, ki se do sedaj ni ukvarja s proizvodnjo avtomobilov. Člani jlektiva so se odločili, da bodo pro-ore, ki so premalo izkoriščeni, upora-ibili za »šraufenciger« industrijo. Prav ko kot vsi drugi sestavljale! avtomo-lov, tudi v Litostroju obljubljajo, da ova proizvodnja nikakor ne bo _ zavria andardne proizvodnje tega podjetja. Prav gotovo bo ta načrt Litostroja iživel prav tako uničevalne kritike, kot , jih že doživela podjetja, ki so se ričela s tem ukvarjati. Res je, da pri-odnost Litostroja ne more biti v mon-iži avtomobilov, ne moremo pa zanikati listva, da bo Jugoslovan od pocenje-ih avtomobilov imel koristi. V prid se-avijanju avtomobilov pa govon tudi eistvo, da bo dosedaj privilegirana do-lača industrija avtomobilov dobila vse ločnejša konkurenco, ki bo, vsaj upa-10, prisilila domače proizvajalce, da
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 50 Sdin — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru.
UGANKARSKI SLOVARČEK
AKTER — igralec, spletkar;
ANILIN — brezbarvna snov, osnova mnogih barv in zdravil;
ETOS — nravnost, nravstveno prepričanje;
KRANIUM — medicinski izraz za lobanjo;
KURTAŽA — posredovanje, me-šetarstvo na borzi;
LAIZACIJA — odstranitev cerkvenega vpliva, podržavljanje;
LAKTOMER — priprava za merjenje mleka;
MAREMA — obmorsko močvirje;
MITREJ — svetišče božanstva Mitra;
NATALEN — rojsten;
OTOLARINGOLOG — zdravnik za ušesne in vratne bolezni;
RETORIK — učitelj govorništva;
SEATO — obrambna organizacija južno-vzhodne Azije, nastala L 1954 v Manili;
TARTAR — grško podzemlje;
TELEMETER — daljinomer;
TIBIJA — kost golenica, piščal.
ZASLUŽENO PRIZNANJE
V	avgustu so v Zadru priredili mednarodno razstavo fotografije »Človek in morje«. Iz 40 držav je prispelo na razstavo 5600 slik. Za svojo abstraktno fotografijo z naslovom »SIDRO« je dobil član našega kolektiva, ki je član mednarodne fotografske zveze, mojster fotografije, Peter Kocjančič, srebrno plaketo in diplomo. ČESTITAMO!
V	oktobru pa so v Gorici odprli mednarodno razstavo barvnih diapozitivov. Od 1200 poslanih diapozitivov jih je žirija, katere član je bil Peter Kocjančič, izbrala 140 in osmim od njih podelila nagrade.