Politični ogfled. Avstrijske dež«>le.  Uunaj. Nj. veličanstvo, svitli cesar sc jo pripeljal v ponedeljek iz Budapešte na Dunaj in je brž, šc dopoldnc vsprojel kneza \Vindh-ch-Griitza, za njim pa je bil tudi grof Taatte pri svitlem eesarju. Se ve, da sta oba bila pri svitlem cesarju zavoljo novega ministerstva, v obče pa se kaže, da inia grol Taaffe pri eoli slvari še viliko besede. Prav lahko so zgodi, da se koalicija razbijo, potem pa ostane giof TaatTe še dalje na uelu vlade in dela, kakor doslej — po svoji volji. — Zupan na Dunaju boJe, kakor smo že rekli, iznova dr. Prix, kajti njegova stranka nima za to mosto drugega nioža, plačilo 24.000 gold. pa ,je tudi tako, da ga dr. Pri.\ rad vzame, pri njem še tudi rad požre kako grenko v mestnoin zastopu. Štajarsko. Da je postal dr. Leopold Schuslcr, prošt cerkve presv. Rešnje Krvi v Giadci, škof sekovske škofije, s tein so zaclovoljni tudi liberalci, kajli bili so-si v straliu, da postane prelat Karlon, vodja šlajerskih' konseivativcev, naslednik dr. Z\vergerja, ali tega slrahii jim brž ni bilo treba. — Nemški konservativci niso, kolikor se vidi, uneti za koalicijo in je prav lahko, da ne ostanejo dalje v klubu konscrvativcev, ainpak se pridružijo onim poslancem iz Gorenje Avstrije ter stopijo z njimi v nov klub: »katoliško osredje«. Koroško. V ncdeljo je bil shod »katol. polit. društva« v Šl. .lakohu v Rožni dolini in je bilo jako vel.ko kmetov na shodu. To kaže, da se tamošnje kmečko ljudstvo čem dalje, tem bolje zaveda svojo slov. krvi. Hvala pa gre v lein najbolj rodoljubom, ki so v odboru diuštva »Straža«: ni jim žal nc truda. ne denarja, kedar gre za pravico slov. kmetov. — Dne 5. novembra so odkrili ob novi cesti v Borovlje spominsko ploščo v čast dež. predsedniku, Sclimidt-Zabierow ; za to ploSeo so dale na ukaz okr. glavarja v Gelovci denarja občine, rade pa tega brž niso storile. lvranjsko. Dolenjsko želoznico bi radi potognili doli prek Bele Kirjine do Karlovca in je dnes v Metliki posvetovanje o tej reei. Čudno pa jc, da je ludi v Molliki Se neinškularija doma, kajti pri županu je vse nomško! — V Sodražici se je ustanovila kmelijska podružnica. — V Ljubljani so vravnali pri občini vrste uradnikov ter pride npkaj novih uradnikov v službo. Primorsko. Mestni zastop v (iorici je vložil ngovor zoper ukaz dež. šolsk. sveta, naj se zaprete novi laški Soli, ker ni dovolj otrok za-njc — V Trslu ne trpjo slov. zastave, ampak če hočeš na hišo bandero, daj na-njo — laško! Tako hoče mestno starešinstvo. No, Slovenci pa iedaj ne marajo nobcne, ako jim ni dovoljena slov. zastava. Hrvaški. V Reki imajo sedaj »strike« odvctniki: nek uradnik jih je žalil pri sodniji in zato ne grejo odvetniki več na sodnijo, doklor bode ta uradnik pri njej. Tak »slrike« jo redek. Ogersko. Dolgo so pisali po madjarskih listih, da je cesar že dal dovoljenja, naj ministerstvo predloži v di-ž. zboru načrt poslave o civilnem zakonu, ali vselej so morali preklicati to novico, ko so si jo izmislili sami, da bi Ijudi premotili. V ponedeljek je bilo posvetovanje v ministerstvu zavoljo tega, ali cesar je odgovoril, da bode svojo odločbo dal ministerslvu pismeno. Te odločbe pa še ministerstvo nima; odločba pa je lahko tudi — nedovoljenje. V torek sta prišla dr. Weckcrle in grof Tisza na Dunaj ter sta v srodo poroeala svitlemu sesarju o po-svetovanju ministrov, ki jo bilo v poncdel.jck. Iz tega poročila se naj svitli cesar prepriča o polrebi »civilnih zakonov«. Vunanje države. R i in. V vcčnem mcstu biva nekaj dni dr. Stadler, nadškiif v Serajcvu. Misli se, da je prišel k sv. očetu v Rim v zadevi zagrebške nadškolije. llalija. Lcta 1895 bode 25 let odkar je glavno mestu »zijcdinjoiKj Italijo«. V spomin na to se pripravlja velika razstava za tisto lcto v Riinu, ali niliče si ne obela vel ko od te razstave, kajti ljudoin manjka za-njo navdušenja. Francija. V državnem zboru sedi že 25 socijalistiC-nih poslancev in ti hočejo brž, ko se začne posvetovanje v drž. zboru, staviti predlog, da se vsi izpustijo iz jcče, ki so prišli va-njo zavoljo političnih pregreh. Se ve, da vlada ne more v to privoliti, ker je med njiini tudi več anarhistov, torej ljudij, ki so nevarni življenju. To vedo todi socijalisti, ali njim hodi za to, da se prikupijo svou stranki. Tej pa bi bilo najljubše, ee se začne bolje dnes, kakor jutre krvava revolucija. Belgija. Kaj bode z novo volilno postavo? Po njej ima vsak mož pravieo voliti, ako stanuje v kaki občini vsaj šest mesecev ter živi svojo rodbino sam, ali že ob svojem premoženju ali pa ob svojem zaslužku. Poslava se je v drž. zboru sieer sklenila, toda doslej šo ni prišla v veljavo. Anglija. Vojno brodovje je neki preslabo in prcmalo je vojakov za vojsko na morju. Vlada toroj dela na to, da se vzviša število vojnih ladij pa tudi pomorskih vojakov. Oboje pa stane veliko denarja in Anglež tudi v tej reei računi ter ne izda denarja, če ni za lo velika sila. Nemiiija. Volitve v deželni zbor pruski so se izvršile gladko, socijalisli se jih niso vdeležili, kcr zanje pri teh volitvah ni upanja, da znagajo v vcčjem številu. Kakor pri nas, so tudi v Prusiji Irijo volilni razredi; za veloposestvo, mesta in kmete in lorej za socijaliste ni mesta. Rusija. Da car Aleksander ne gori za zvezo ruske in francoske države, kaže njegove vlado list, Graždanin, ki pravi, da ni misliti na tako zvozo, doklor je francoska država v rokah republikancev. V rcpubliki se vlada lahko čez noč izpremeni in če je dnes še za Rusijo, lahko je jutri že zoper njo. Bolgarija. Ta država je še mlada in se raora torej še le vravnati tako, da bode v njej pravi rcd. V tem oziru je še na vseh straneh dela za vlado, pa tudi za druge, izlasti še za knietovalce. Manjka jim n. pr. še zcmljiških knjig in vsled tega se določi le ležko, čegavo ,je kako posestvo, ali koliko meri, če pride glede na to do tožbe. V sobranji pa se brž v kralkcm sklene postava za zemljiščne knjige. Srbija. V Nišu, ki je najveeje mesto za Belimgradom, zaprli so te dni župana in nckaj mestnih uradnikov. Na sumu jib imajo, da so zapravili občinskega premoženja — sebi na korist. Grecija. Ker je v državnih kasah malo denarjev, posojila pa nihee ne da brez velikih lastnih koristij, zato je sklenil kralj znižati stroške pri vojaštvu. Nekaj se s tem že prihrani in tudi pri uradnikih da se morebiti kaj skrčiti, se ve, da ne toliko, kolikor pri vojaštvu. Afrika. V Maroku še španjska vojska ni ugnala sovražnih kabilov, pa tudi kabili še niso vz^li trdnjavice Melila, zavoljo katere so vojsko začeli. Amerika. V Rio de Yaneiro je vse v neredu in vojaki predsednika Peixoto so neki lako siloviti, da pobijajo mestjane, če tudi niso pri ustaji, ali v zvezi s puntarji. — Razstavo so v Chicagii zaprli in torej ne ostane, kakor se je reklo, do konca leta odprta.