Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLU. CELOVEC, PETEK 6. MAREC 1987 ŠTEV. 10 (2317) HO in SPI s!n vabi!) nn posvet o dvojeiičnosti: Uvetjovitev dvojeiičnosti je tek i ovirami Prejšnjo soboto sta povabiti Zveza siovenskih organizacij in Siovenska prosvetna zveza na posvet o dvojezičnosti in uporabi siovenskega jezika v javnosti. Namen tega posveta je bi! pred-očiti razne prob!eme, ki nastajajo ob poskusu uve!jav!janja dvojezičnosti v vseh mogočih sferah javnega živtjenja, pa tudi podati reahstično stiko o tem, ko!iko se koroški Stovenci sami zavedamo možnosti, ki jih imamo pri tem oziroma v ko!iko se jih posiužujemo. 9. timski pohod ..Arihovo peč": Skotoj 709 tndovoijnih udeieiencev Slovenska športna zveza, Slovensko prosvetno društvo ..Rož" iz Šentjakoba in Siovensko ptaninsko društvo so v nedeijo zgiedno organizirati zimski pohod na Arihovo peč ter smučarske tekme v spomin na padte partizane pod Arihovo pečjo. Pohod in tek so izvedti tetos že devetič, pri tekačih pa so zabetežiti tudi rekordno udetežbo. Dober znak in spodbuda za nastednje teto, ko ho na sporedu jubitejna prireditev. - Berite tudi poročito na strani 8! Viogo Htščihiice juinih Titoicev jemtie Avstrija teto tesno Javno vzdušje, uradna klima na Koroškem sili slovenski jezik vedno bolj v privatno sfero, iz uradnega, javnega življenja naj bi vedno bolj izginila. Nenazadnje sodi v sliko tudi prizadevanje manjšini sovražnih sil, da bi potisnile slovenščino oziroma dvojezičnost tudi na ravni šolstva v geto, se pravi, da bi nadomestila skupni dvojezični pouk z ločitvijo že v ljudski šoli (o javni dvojezični predšolski vzgoji pa itak ni ne duha ne sluha). Iz tega sledi, da uradne strukture skušajo slovenski jezik vedno bolj postaviti ob rob družbenega dogajanja, kar ima za posledico, da neenakopravno stanje vpliva tudi na narodno zavest posameznikov, se pravi, da se ta zavest slabi. Sobotni posvet je zajel uporabo slovenskega jezika na področjih od slovenskih prosvetnih društev, preko otroških vrtcev, gospodarskih obratov, zadružnih podjetij, cerkvenih ustanov, občinskih hiš, do okrajnih in deželnih uradov. In ob obravnavanju teh tem se je izkazalo, da se je slovenska narodna skupnost na Koroškem že oddaljila od splošnega gesla ..Dvojezično je bolje", s katerim je še v začetku 70-ih let skušala omehčati protimanjšinsko vzdušje v deželi. Medtem se je namreč razprava o dvojezičnosti že poglobila, pritisk z uradne strani postaja vedno hujši, in manjšina sama stoji pred tem, da kljub napredujoči asimilaciji izboljša uporabo materinega jezika, seveda pa da tudi najde ustrezne poti, kako jo uveljaviti v spremenjenih družbenih razmerah, kar vključuje tudi potrebno reakcijo na spremenjene družbene potrebe. Posvet je pokazal, da se zavedamo tega, da bo uveljavljanje enakopravnega položaja slovenščine pri uradih in v javnosti tem bolj uspešno, čim bolj se bo jezikovno znanje izboljšalo v lastnih strukturah. Ne gre namreč samo za slovenščino kot leposlovni jezik, temveč tudi za strokovni jezik na najrazličnejših področjih javnega življenja in delovanja. Hkrati pa tudi nikakor ni na mestu sama resignacija, da pač razni zakoni (npr. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976) zoužujejo oziroma onemogočajo javno in enakopravno rabo slovenščine v javnem življenju, temveč obratno velja, da je treba v še večji meri izkoristiti vse možnosti, ki jih nudijo ti zakoni, pa čeprav ti zakoni kot taki pomenijo zožitev ah revizijo člena 7 avstrijske državne pogodbe. V tem smislu se je posvet končal tudi z ugotovitvijo, da se bo proti restriktivnim zakonskim pogojem mogoče bolj uveljaviti le z večjo doslednostjo. Pri tem pa bo treba podobne posvete preseliti tudi v vasi. Tam morajo pripadniki obeh narodnosti pretresti položaj, da bodo sledili iz tega tudi koraki za samozavestnejšo uveljavljanje slovenščine v koroški javnosti. (O posvetu poročamo tudi na 6. strani, kjer smo zbrali citate in misli raznih udeležencev). Eno prvih dejanj novega zunanjega ministra Mocka, odkar je sedanja SPO-OVP-jevska vladna koalicija začela ..uradovati", je bilo to, da je poklical italijanskega poslanika na Dunaju ter mu izročil uradno noto, s katero Avstrija izraža svoje razočaranje, presenečenje in pomisleke v zvezi s sklepi, ki jih je sprejel parlament v Rimu glede nadaljnjega reševanja južnotirolskega „paketa". Pri tem je Mock posebej opozoril na ..zaskrbljujoče" dejstvo, da je bil rimski sklep sprejet mimo prizadete manjšine. In poudaril je, da Avstrija pod takimi pogoji ni pripravljena podati izjave o zaključnem sporu z Italijo, kakor je bilo to domenjeno takrat, ko je Avstrija južnotirolsko vprašanje spravila pred Združene narode. Avstrija svojo vlogo zaščitnice torej jemlje zelo resno. Noto italijanski vladi je preko svojega zunanjega ministra izročila komaj dan zatem, ko so jo predstavniki južnih Tirolcev zaprosili za ..ustrezen pritisk" na Rim. In tudi v izjavah avstrijskih politikov in zlasti v pisanju avstrijskega tiska je bilo nedvoumno poudarjeno, da bo Avstrija svojo južnotirolsko politiko kot doslej tudi v bodoče oblikovala in usmerjala izključno po njihovih potrebah in željah. Precej drugačen pa je odnos iste Avstrije do svojih lastnih manjšin, ki jih ni le enkrat ..osrečila" z rešitvami, ki jih je sprejela mimo njih in proti njihovi izrecni volji. Ali ni tudi zadnji sklep koroškega deželnega zbora zelo podoben rimskemu? In morda to pomeni tisto ..izboljšanje", o katerem je bilo govora na nedavnem blejskem srečanju? Gabi se mi, če slišim besedo o sožitju in na bruhanje me spravlja besedičenje o enakopravnem sodelovanju -je sarkastično komentiral sklep rimskega parlamenta južnotirolski voditelj Magnago. Pugled na del udeležencev posveta o dvojezičnosti in uporabi slovenskega jezika v javnosti. V boju zn dvojezično šo!o Stovenci nismo somi PBEBEBtTE na strani 2 Seja deželnega zbora: Vztrajanje na ločitvenem modelu 3 O novi številki „mladja" 4 Andrej Kokot bral v Dunajskem krožku 5 V soboto v televiziji: razprava o dvojezičnem šolstvu v živo 7 Pet desetletij spomenika na Avali 8 Namizni tenis: NTK Celovec uspešno začel povratno kolo Razprava o dvojeztčttcm šo/stva na Koroškem jv v zada;;/: tedm'k m drtek doseg/a vsa) začasa; v/.šck, m to v dve/; smerek.' 7. Avstrijska /avaost sc je aa pod-/ag; scr/ozac ;a)ora;af;vae pokt/kc koroški/; 8/ovcaccv ia deraokrat/črak s;7 )asao oprede/da za skapao dvoje-zičao šo/o v saas/a z akte v strokovrtja-kov ia ,S7ove;;eev. /Var/a/je so aspeštta ;iea;o;;.s;raei)a J/. 7. 7987, izjave verz, rektorske koajereace ia po-memkatk r/ražkenopo/itiča;/; orgaai-zac;j prepriča/e zvezao v/at/o, da o r/vojezieaea; šo/stva še a; izrečeaa zadaja keseda. Na tej pod/agi je taiai-strica dr. //ankrek astaaovda aovo pedagoško komisijo, ki aaj ki proa-čda vse pred/ožeae atode/e ia pred-/oge ia aa pod/agi tega izde/a/a pred-/og za izko/jšanje šo/e tako za s/ovea-sko- kot tadi za aeatškogovoreče šo/arje aa Vazaeta Roroškera. p, čemer aaj ki kdo apoštevaao aače/o skapae vzgoje krez kakršaik ko/; ok/ik /očevaaja. .S' tem je miaistrica agod;7a tadi zaktevi koroškik .S/oveaeev po razpravi pedagogov-strokovajakov aa-mesto poktikov-demagogov. Zaradi tega smo .S/oveaei tadi pristak, da sode/ajemo v tej komisiji aa zveza; ravai. 2. Medtem ko torej razvoj aa avstrijski ravai /akko oceaimo pozitiv-ao, pa se je po/ožaj aa Koroškem močao zaostri/. .Sicer so tadi koroške straake spreje/e pred/og o zveza; pedagoški komis;); ia s tem prizaa/e, da mimo koroškik Sioveacev ia pedagoški/; strokovajakov /e ae gre od/o-čati, toda vsekiasko očitao ae miskjo odstopati od svojega takoimeaova-aega pedagoškega mode/a. Prav zaradi tega je priš/o do para-doksae sitaacije, da so straake 24. 2. 7987 aa razgovora s predstavaiki koroškik .S/oveacev še prista/e, da se v pedagoški komisiji aa 7/aaaja govori ia razprav/ja o vsek pred/ogik ia modekk, veadar so dva da; aavrk v deže/aem zkora sog/asao spreje/e sk/ep, da je ediaa d/skastjska pod/aga ajikov pedagoški mode/. V šo/skem vprašanja je torej aa Koroškem priš/o ae samo do tr/strart-karskega pakta, temveč tadi do tega, da sta oke veiiki stranki prevzek /oče-va/no ideo/ogtjo koroškega 77e;mat-diensta. Nemški naciona/izem torej postaja vsaj v strankarskik vrkovik aradaa ideo/ogija Koroške. O tem, kaj vse to pomeni za aada/j-nji demokratični razvoj v dežek' ia kaj to pomeni poseke) za koroške S/oven-ce, komo mora/; še pog/ok/jeno razprav/jati. /z vidika šo/skega vprašanja vse kaže v smer, da miskjo koroške stranke ponoviti scenarij sedemdese-tik /et, ko je na zvezni ravai prav tako do/ge mesece tek/a razprava o zakona o narodnik skapinak, nato pa je nenadoma pad/a od/očitev proti vo/ji koroškik S/oveacev. Kaj takega se nam tokrat ae sme zgoditi. Zato ko važno, da še naprej okveščamo avstrijsko in mednarodno javnost o šoviaističaik ia rasističnik ozadjik razprave o dvojezičnem šo/-stva. 7/o/j ko konto v javnosti razkrinka/;' zakteve po /očevanja, manj je nevarnosti, da ki zvezna v/ada prista/a na rešitve, ki ki nasprotova/e moderni pedagogiki, sožitja v deže/i in ki ki k;7e podokne apartkeidskim metodam. V tem smis/a komo de/o zvezne pedagoške komisije oceni/; po tem, a/; ko apošteva/a priznane znanstvene norme sodokae pedagogike. Koroški S/oveaci smo z našim de/om v zadnjik /etik in z/asti v zadnjik mesecik pridokik' ve/iko prijnte-/jev. Demokratična javnost v Avstriji se je skoraj p/ekiscitarno odzva/a našim pozivom. Končno je koj za skapno dvojezično šo/o v resnici tadi koj za demokratične odnose v deže/i. V tem koja pa res nismo sami in od/očitev o dvojezičnem šo/stva še do/go ni pad/a. Marjan Sturm tajnik ZSO Zveza slovenskih žena vabi na prosiavo ob mednarodnem dnevu žena v soboto 7. marca ob 13. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu. Sodelovali bodo: Ženski pevski zbor „Milko Škoberne" z Jesenic, vokalni ansambel ..Danica" iz Šentvida v Podjuni ter sestri Velik, o prazniku žena in njihovih vprašanjih pa bo spregovorila Milena Groblacher, predsednica ZSŽ. Prisrčno vabljeni! tgrana demokratičnost in dejanske namere: Dežeini zbor vztraja na točitvenem modeiu „Dobri izgledi za skupno rešitev" - „V šolskem vprašanju zdaj jasen poziv Koroške Dunaju!". Dva nasiova dnevnika koroške SPO ..KarntnerTageszei-tung"; prvi je od 25., drugi pa od 27. februarja 1987. Prvi se nanaša na razgovor predstavnikov koroških Slovencev s predstavniki v deželnem zboru zastopanih strank, drugi pa je naslov za poročilo o zadnji seji deželnega zbora, na kateri so glasovali ..ljudski zastopniki" o resoluciji v zadevi manjšinskega šolstva. Iz teh dveh naslovov je razvidno, daje bilo veselje nad menda doseže-miii kompromisom v razgovoru s koroškimi Slovenci (o vseh modelih k šolstvu bodo razpravljali na Dunaju, ta komisija bo sestavljena iz zastopnikov deželne komisije, strokovnjakov iz ministrstva, zastopnikov koroških Slovencev in zastopnikov univerz) le igrano, nič kaj iskreno. In z v deželnem zobru sprejeto resolucijo so samo dva dni kasneje podkrepili svoje resnične namere: izsiliti tudi od Dunaja ..rešitev" na podlagi deželnega pedagoškega modela, se pravi izterjati ločitev k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok od tistih, ki niso prijavljeni. Seveda bi se dala kontrastirati glavna naslova o teh dveh dogodkih tudi v drugih koroških časopisih - pač v tistih, ki so devotsko poslušni uradni koroški politiki, se pravi v manjšinskem vprašanju troedini, pro-timanjšinski. Prav v teh dveh zadnjih primerih gre tem troedinim strankam šolstva - tako s prizadetimi, kakor tudi s strokovnjaki celovške in drugih avstrijskih univerz. Toda že ta razgovor so pripravljali v zavesti, da bodo samo dva dni kasneje v deželnem zboru soglasno sklenili resolucijo, ki pomeni vnaprejšnjo določitev smeri ..dodatnih" razgovorov: namreč vztrajaje na pač za to, da z navideznim demokratič- modelu koroške ..pedagoške" komi- nim ravnanjem pridobijo na ugledu, ki je v vseavstrijskem in tudi mednarodnem merilu že dosti okrnjen prav zaradi neprestanega rovarjenja proti pravicam koroških Slovencev nasploh in zaradi načrtovanega ločevanja in ustvarjanja apartheidu podobnih razmer v posebnem. Prejšnji torek so se torej šli v razgovoru z zastopniki obeh slovenskih osrednjih organizacij ..demokrate" in skušali ustvariti vtis, da so le še pripravljeni diskutirati o ureditvi dvojezičnega sije s političnim ciljem ločitve vred. Prav zato je bilo v bistvu že v torek težko verjeti, da je pripravljenost do strokovnih, pedagoških razgovorov o vseh modelih (se pravi tudi o predlogih univerze, o predlogih Slovencev,...) iskrena. Ti dvomi so se v četrtek izkazali kot upravičeni: seja deželnega zbora je služila sami korekturi v torek ustvarjenega vtisa ter podkrepitvi ločitvenih zahtev: Za pristojni pododbor je najprej poročal Uster (VP) o ..razpravah". Tudi dunajska komisija verjetno ni vsezveiičavna rešitev V ponedeljek 16. marca se bo na ministrstvu za pouk na Dunaju prvič sestala komisija, ki naj bi pripravila predloge za ..rešitev" šolskega vprašanja na južnem Koroškem. Odločitev za to komisijo so koroški politiki najprej slavili kot „zgodovin-ski kompromis", ki pa so ga že čez dva dni s svojim sklepom v deželnem zboru močno razvrednotili. Podobno kot rimski parlament v južnotirol-skem vprašanju, je tudi koroški deželni zbor prelomil prvotni dogovor, dosežen na pogovoru s Slovenci, ter skoraj ultimativno pozval zvezno raven, naj sprejme rešitev izključno na osnovi koroškega pedagoškega modela. Koroški poziv je v očitnem nasprotju z dogovorom in obljubo, da bo dunajska komisija pri iskanju rešitve upoštevala vse znane predloge, torej tudi predloge, ki so jih izdelali Slovenci in predvsem strokovnjaki avstrijskih univerz. Takšno široko platformo je prvotno obljubila tudi pristojna ministrica Hawlicek, koliko bo od tega dejansko ostalo, bo pokazala šele praksa. Delo komisije bo brez dvoma v veliki meri odvisno od njene sestave in ravno v tem pogledu - vsaj kar zadeva koroški del - napovedi niso ravno obetavne. Iz Koroške so namreč vabljeni Unkart, Weiss, Wic-gele, Burgstaller in Antoni, torej z eno samo izjemo ljudje, ki so že kot tvorci ..koroškega modela" pokazali, da za predloge drugih, zlasti Slovencev, očitno nimajo posluha in razumevanja. Med njimi ni niti vodje manjšinskega šolskega oddelka Inzka (verjetno se je kot strokovnjak preveč zavzel za ohranitev skupne dvojezične šole); predvsem pa ne nameravajo pritegniti strokovnjakov s celovške univerze, ki so se skupaj s Slovenci odločno postavili proti vsakemu ločevanju šolske mladine. In ne nazadnje tudi predvidena omejitev števila slovenskih zastopnikov ni ravno izraz pripravljenosti za res širok in izravnan način iskanja rešitve. Seveda vse to ne pomeni, da bi že vnaprej dvomili o uspešnosti komisije. Nasprotno pričakujemo od nje boljše delo, kot je koroški način reševanja. Vendar pri tem tudi ne smemo prezreti izkušenj, ki smo jih v preteklosti nabrali pri podobnih poskusih reševanja naših odprtih vprašanj. Sami hočemo zastopati svoje težnje in interese Kdo je v Avstriji za kaj pristojen, kadar gre za reševanje manjšinskih vprašanj, je že od nekdaj velika uganka. V medsebojnem priznavanju ali odrekanju pristojnosti so najrazličnejši dejavniki pravi mojstri; posebno znan pa je v tem pogledu znameniti „ping-pong" med Celovcem in Dunajem. Zanimiv primer je tudi pismo direkcije avstrijskega parlamenta, ki sporoča, da je predsednik pripravljen sprejeti predstavnike narodnih manjšin v Avstriji. Toda: ker predsednik vodi zasedanja, so glede vlaganja zakonskih predlogov „primerni sogovornik" parlamentski klubi. Toda: če gre za želje in zahteve, ki zadevajo področje izvajanja, so po zakonu o narodnih skupinah pristojni zvezna vlada in posamezni ministri. Toda: za varovanje in zastopanje interesov narodnih skupin so po zakonu o narodnih skupinah „pokli-cani sosveti narodnih skupin". Med drugim je skušal tudi argumentirati, kako demokratično in „vsestran-sko" da je bila tekla razprava. Z vsemi prizadetimi da so imeli tako-imenovane hiringe: z deželnim šolskim svetom, s Slovenci, z univerzo, s KHDjem in brambovci, ter s protestantsko in katoliško cerkvijo. Toda že samo navajanje rezultatov teh hiringov je potrdilo, da je deželna pedagoška komisija, z njo vred pa tudi deželni zbor, ugodila edinole predstavam KHD in KAB, saj so se vsi ostali pogovorni ..partnerji" izrekli proti ločitvi, in vsaj za ohranitev obstoječega dvojezičnega šolstva (če izvzamemo protestanstko cerkev, ki se ni opredelila ter deželni šolski svet, ki je podal le poročilo o situaciji z ugotovitvijo, da ni pritožb). To poročilo nikakor ni moglo biti zagovor potrebnosti in upravičenosti ločitvenega modela. Zato so morali govorniki vseh strank navajati „do-datne argumente". In ti so bili npr. taki kot ..argument" Trattnigove (FP): ..Slovenci sploh niso bili pred Nemci v tej deželi; razen tega slovenščina v bistvu sploh ni pravi jezik, saj so si prisvojili le srbohrvaške in ruske izraze za tiste besede, ki jih v svojem besedišču sploh niso imeli, ker pač nemških niso hoteli več trpeti,..." Ali pa Wurmitzerjev (VP) ..argument", da izvira očitek o načrtovani odredbi apartheidu podobnih razmer „le neinformiranosti ali zahrbtni zlonamernosti" - in to tezo je celo še „podkre-pil" z ugotovitvijo, da primera z Južno Afriko ni dopustljiva, v bistvu pa da je sploh tudi očitek Južni Afriki le narejen. Kakor pač tudi Koroški,...? Najbolj zadovoljna pa sta se delala govornika SPO, Koschat in Wagner. Prvi je dejal, da je pedagoški model „ze!o uporabna rešitev", Wagner pa se je pohvalil, da so s tem uresničili tudi ..zahteve" Lemischa po ..rešitvi vprašanja sožitja narodov". Za to pozitivno preformulirano zahtevo Lemischa pa se v bistvu ne skriva nič drugega kot Lemischeva napoved leta 1920: „En človeški rod imamo še časa, da zaslepljene spravimo nazaj h koroštvu" (=nemštvu). - Vse jasno? Ve jasno! Tudi za razgovore na Dunaju: troedine koroške stranke vztrajajo na ločitvi, čeprav pač morajo računati s tem, da bo možna ..rešitev" šele leto kasnje. Da pa ta ..rešitev" po vsebini ne bo odgovarjala njenim predstavam, zato moramo poskrbeti mi: z informiranjem javnosti in odločnim nastopanjem proti vsakršni ločitvi. Popuščanje nacionalističnim siiam ima nevarne posledice Že pred tridesetimi teti, ko so se začeti VVagner se je pusti) vpreči v njihov voz, množiti napadi nemških nacionahstov čeprav dobro ve, da je dežetni zbor teta na dvojezično šoto, ki so se potem stop- 1945 sogtasno sktenit zakon o dvojezič-njevati tja do protizakonitih šotskih nem šotstvu. Po podpisu državne štrajkov in se je vse skupaj končato s pogodbe so se bivši nacisti preteviti v protiustavno tikvidacijo obvezne dvoje- ..heimattreue Demokraten", ki so začeti žične šote, smo svariti takratnega dežet- s protistovensko gonjo in prišitih takratnega gtavarja Wedeniga pred postedica- nega gtavarja Wedeniga, da je pod njimi, ki jih ho imeto takšno popuščanje hovim pritiskom ukinit dotedanji dvoje-nacionatističnim sitam. Ktjuh temu so se žični pouk. Argumentirati so, daje bita koroški sociatisti vedno botj odtujevati ureditev iz teta 1945 te vsitjenprovizorij. svoji ideotogiji: namesto da bi takratno Danes spet govorijo o provizoriju in mtado generacijo, ztasti sociatistične mistijo s tem ureditev iz teta 1959, ki da funkcionarje, vzgajati v pravem sociat- jo je treba zamenjati s „trajno rešitvi-demokratskem duhu, so šti raje po stari jo". In če jim bo uspeta sedanja gonja izhojeni poti nacionatizma, ideotoško proti ostankom dvojezičnega šotstva, deto pa prepuščati skrajnim desničar- bodo najkasneje čez dvajset tet gotovo skim krogom, ki so tudi v sociatistični spet govoriti o provizoriju - in se ver-stranki še vedno imeti ati že spet dobiti jetno totiti dejanske ..Endtbsung" v smi-vptivno besedo. stu Haiderjeve napovedi, da bo Koroška resnično sovobodna šete tedaj, ko bo Produkt takšne zgrešene potitike je "^mška. tudi današnji dežetni gtavar in predsednik koroške SPČ Wagner, ki v nemškem Proti takim nacionatističnim težnjam šovinizmu očitno ne vidi nevarnosti niti in njihovim nositcem se bomo koroški se ne ogradi od pritožnostnega čaščenja Stovenci odtočno postaviti s pomočjo bivših funkcionarjev ..tisočtetnega raj- demokratičnih sit večinskega naroda in ha" (npr. ..Btutordenstrager" Huber, mednarodnejavnosti. Ritterkreuztragerji itd.). Dežetni gtavar je postat potem, ko je spretno izigrat y ,^nutku. ko se je dežetni gtavar napredne sde v strank.; za njegovo ^agn.r pustit vpreči v voz ned.mokra-usmerjenost Je znactno, da se je sam (j^e. enostranske protist.v.nskepotiti-predstavd za „h.chgrad,gen H.tt.rjun- ^ ^ Zveza koroških partizanov sma-* tra, da je zapravit tegitimacijo za pred- Kam vodi vse to, zet. dobor. .zna- De'.vne skupnosti Atpe- čuj. kritatica, ki j. je stišati; da s. na s*"**""" ?! ^ Koroškem tri stranke, vtada pa samo en P"*""*'' b"rc.'sk,h orgamzac.j zadata duh-in to s. dogodki v zadnjem času drug.muat.go, g.j.t.prot.fas.- tudid.v.tjjasno pokazati. Zato prav nič sbcn. tratbc.jo, k' je b.ta skovana v ne preseneča, da se sociatistična stranka ^"P"' b'"*" *""" fas.zmu. čeprav smo v ostali Avstriji vedno botj distancira od Pa""an, .n žrtve fas.zma vajen, koroške potitike in Wagnerjeve tinije. "'ars.kajprenasah.jeenkrat tud. našega Nikjerdrugod v Avstriji ni tako očitnega t""rpt,en,a konec. Zato bomo d.tova-braienja s skrajno desničarskimi sitami, "je "ac..mahst.cn.h organ.zac.j m oseb v kot to doživtjamo na Koroškem. Nikjer bodoče botj zastedovah m obvest.b o drugod vetiki stranki nimata vodit.tjev, t"