Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek f opoldne. Stane mesečno Din 7"---, za inozemstvo Din 20"—. RaČun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jiova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 90. Celje, pondeljek 9. novembra 1931. Leto XIII. Jugoslovenstvo je zmagalol Sijajen uspeh skupščinskih volitev — V celjskem srezu izvoljen Ivan Prekoršek Ivan Prekoršek narodni poslanec za celjski srez CELJE, 9. novembra. Skupščinske volitvc so končane. Jugoslovenska narodna in državna idcja je doživela včeraj svoj Iriinuf. Vsa Jugoslavija je včeraj dokumeiv, tirala svojo veliko politično vz'relost in močno državljansko zavest. Kljub silncmu terorju nasprotnikov, ki so propagirali abstinenco, je nad 00 od- stotkov volilcev v državi glasovalo za narodno in državno skupnost, za složno dclo in proti pogubnemu strankarstvu. Narod je pred vsem svetom jasno in odločno izpovedal, da hočc pozitivno delo za odpravo gospodarske krize in za izboljšanje svojih življenskih razmcr. 8. november 1931. pomcni nov, sve- tel mejnik v zgodovini jugoslovon- skega naroda. Z volitvami sino izpo- vedali, da hočemo narodu in državi posvctiti vse svoje moči v blagor in srečo velike in močne Jugoslavije. ¦ * Volitve so po vsej državi poteklo mirno. Tudi v krajih, kjer je bil pri- tisk nasprofnikov vclik, so volilci v mogočnem številu izpolnili svojo dr- žavljansko dolžnost. Malo je srezov, kjer je volilna udeležba znašala manj nogo 50 odstotkov. V večini srezov v vardarski, moravski, zctski, drinski, Vrbaski in primorski banovini znaša Ucleležba preko 70, ponekod pa celo 90 odstotkov. V srezih savsko bano- vine je volilo nad 50, pa tudi G0, 70 in 80 odstotkov volilcev. V dravski banovini jo bilo po dosedanjih poro- čilih oddanih preko 150.000 glasov, to .ie mnogo nad polovico. To pomeni za Slovonijo rekord, ki še ni bil dosežen P"n"benih volütvah. Slovensko ljud- mt° in drzavno misel. Tudi jugoslovensko Celje je storilo v polni men svojo doižnost. od 1963 volilnih upravičencev (med tcmi mnogo oseb, ki so umiie a!i otig]e iz Celja) jih je v Celju volilo 1548, t. j. 78 odstotkov. V Celju in oko- lici je bilo včeraj zelo živahno. Vo- lilci so prihajali trumoma na voli- šče in so volili vočinoma žc v dopol- danskih urah. Volilne pisarne so bile zlasti popold* ( in zvečer polne vo>- lilcev, ki so r> irpnü pričakovali po- ročil o volitva'i. V Celju in okolici so volili pristaši vseh bivših politiC- nih strank in v zelo velikem številu tudi Neinci. Mestni kino je pri vseh predstavah sproti z mikrofonom ob- veščal občinstvo o najnovejših rezul- tatih ne samo v celjskem srezu, mar- več tudi v ostali banovini in drugih delih države. Pohvaliti je treba tele- fonsko osobje, ki je brezhibno in po- žrtvovalno vršilo svojo naporno služ- bo. Kinalu po 0. zvečer je bil znan ce- lotni izid volitev v celjskem srezu. Od 10.671 volilnih upravičencev jih je volilo 7.432, t. j. 45%. Sreski kan- dkla'l gosp. Ivan Prekoršek je dobil 4.542, g.. Franc Pikl pa 2.890 glasov. j Gosp. Ivan Prekoršek je dobil 1.652 j glasov vcč nego g. Pikl in ima s tern tudi v srezu — če mesta Celja ne upoštevamo — 418 glasov večine. Sinoči se je spontano zbralo v Celj- skem domu vcliko število volilcev, ki so prirejali izvoljenemu skupščin- skemu poslancu g. Ivanu Prekoršku prisrčne ovacije. Predsednik sreske- ga akcijskega odbora g. dr. Ernest Kalan se je zahvalil vsem članom akcijskega odbora in mnogos'tevilnim sotrudnikom za njihovo požrtvoval- nost. Povdaril je, da so tudi volitve v našem okolišu uspeh neizmernega del a, ki bi no bil tako lep, če bi ne šlo za idejo jugoslovenstva in dr- žavnega ter narodnoga odinstva. Zla- sti velikoga porncna je celjski uspeh. Klcrikalizmu v Sloveniji so se zače- la majati tla. Gosp. dr. Kalan je tu- di sporočil častitke in zahvalo gg. ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja. Oba sta čestitala Celju, celjskemu srezu in akcijskemu od- boru k izrednemu uspohu, ki je tudi v Ljubljani mogočno odjeknil. Go- vorili so še gg. župan dr. Goričan, Ivan Rebek, notar dr. Stojan, Ivan Prekoršek in drugi. Večer je bil za- kljuCen v najprisrčnejšem razpolo- ŽCM1JU. V dravski banovini iz- voljeni poslanci V dravski banovini so bili v ne- deljo izvoljcni naslednji poslanci: Mesto Ljubljana dr. Albert Kramer srez Celje Ivan Prekoršek srez Kočevje ministei' Ivan Pucelj srez Maribor 1. br. dr. Ljudevit Pivko srez Ljutomer Jakob Zemljic srez Ptuj Lovro Petovar srez Šmar jo Vekosiav Spindler srez Laško katehct prof. Alojz Pavlid srez Radovljica Ivan Mohorič srez Logatec dr. Stane Rape srez Litija Milan Mravlje srez Kranj žu])iiik Janko Barle srez Konjice Karel Gajšek srez Gornji grad Rasto Pustoslemšek srez Novo mesto Anton Kline srez Brežico Ivan Urek srez Črnomelj in Metlika Danijel Makar srez Kamnik Anton Cerer srez Ljubljana-okolica Albin Koman srez Maribor d. breg Anton Krejči srez Murska Sobota Josip Benko srez Prevalje inž. Franc Pahernik srez Slovenjgradec dr. Bcgumil Voš- njak srez Kräko Alojzij Drmelj srez Dolnja Lendava Ant. Hajdinjak Manjka še rczultat iz krškega sre- za. Dosedanji izidi v dravski banovini Po dosedanjih poročilih je Stevilo oddanih glasov v posameznih srezih dravske banovine naslednje: srez Hrežice 4900 srez Ceije 7432 srez Črnomelj - Metlika 3200 srez Dolnja Lendava 6000 srez Gornji grad 2600 srez Kamnik 4100 srez Kočevje 6500 srez Konjice 1400 srez Kranj 7000 srez Krško 6200 srez Laško 5700 srez Litija 4200 Srez Ljubljana - okolica 10500 srez Ljutomer 4700 srez Logatec 3700 srez Maribor desni breg 7700 srez Maribor levi breg 11.900 srez Murska Sobota 10.800 srez Novo mesto 5600 srez Prevalje 2700 srez Ptuj 7100 srez Radovljica 6900 srez Slovenjgradec 2200 srez Šmarje 3100. V Ljubljani je bilo oddanih 13.464 glasov, t. j. nad 82%'. Ljubljana je s tern dosegla rekord. V Zagrebu so bili oddani 23.204 glasovi ali 42%. Lista ministra Ju- raja DemctroviCa je dobila 14.401, li- sta dr. Miškulina pa 8.803 glasove. Število oddanih glasov je skoro za 4000 večje nego pri volitvah 1. 1927. V Beogradu so bili izvoljeni mini- ster dr. Boža Maksimovid, dr. Kosta Kumanudi in g. Stanojevič. L. 1927. je v Beogradu glasovalo 59, včeraj pa preko 60 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Rezultati v celjskem srezu Kakor že omenjeno, je bilo na vseh 32 voliščih v celjskem srezu oddanih 7432 glasov od 10.671. Kandidat gosp. Ivan Prckoršek je dobil 4532, kandi- dalt g. Franc Pikl pa 2890 glasov. Razmerje glasov na posameznih voliščih je bilo naslednje (prva šte-, vilka predstavlja za g. Prekorška, številka v oklepaju pa za g. Pikl a ocldane glasove): 1. Celje-mesto I. volišče: 455 (36). 2. Celje-mesto II. volišče: 491 (56). 3. Celje-mesto III. volišče: 445 (65). Skupno 1391 (157). (Leta 1927. je vo- lilo v Celju 1284 volilcev, med njimi 243 pristašev bivše SLS). 4. Braslov- Ce: 34 (326). 5. Celje-okolica. Gaber- je 417 (82). 6. Breg: 313 (50). 7. Lava: 208 (18). Skupno v občini Celje-oko- lica 938 (150). (Leta 1927. je bilo v tej občini oddanih 1229 glasov, med nji- mii 506 za bivšo SLS). 8. Dobrna: 164 (41). 9. Dramlje: 55 (96). 10. Franko- lovo: 78 (0). 11. Gomilsko: 11 (87). 12. Griže-Zabukovca: 88 (59). 13. Kalob- je: 14 (30). 14. Marija Reka: 2 (7). 15. Nova cerkev: 119 (11). 16. Petrovče: 56 (237). 17. Polzela: 30 (138). 18. Sv. Jurij ob juž. žel.-okolica: 130 (202). 19. Sv. Jurij ob juž. žel.-trg: 94 (21). 20. Sv. Jurij ob Taboru: 4 (168). 21. Sv. Lovrenc pod Prožinom: 66 (13). 22. Sv. Pavel pri Preboldu: 86 (202). 23. Sv. Pester v Sav. dolini: 19 (177). 24. St. Rupert nad Laškim 24 (4). 25. in 26. Skofja vas 438 (3). 27. Šmartno v Rožni dolini 40 (9). 28. Teharje 334 (50). 29. Velika Pircšica 8 (243). 30. Vojnik 217 (1). 31. Vransko (Sv. Jero- nim, Prekopa): 91 (109). 32. Žalec 11 (349). Izpremembe v Zbornici za TOI v Ljubljani Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Gospod minister za trgovino in in- dustrijo je z odlokom z dne 4. no- vembra t. 1. II. št. 28357, na podlagi clena 3 zakona o odlaganju volitev v trgovske, industrijske in obrtne zbornice z dne 30. aprila 1929 odredil, da se razrešijo vsi člani in njihovi namestniki zbornice za TOI v Ljub- ljani in da se postavijo: za predsednika zbornice Jelačin | Ivan, trgovec v Ljubljani; za podpredsednika Elsbacher Kon- rad, trgovec v Laškem; Engelbert Franchetti, brivski mojster in pred- sednik obrtne zveze v Ljubljani in Hribar Dragotin, industrijec v Ljub- ljani. Za člane zbornice: Trgovinski odsek: Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani; Elsbacher Konrad, trgovec v Laškem; Stergar Anton, trgovec v Kamniku; Čeh Franc, trgovec v Murski Soboti; Vidmar Stane, trgovec v Ljubljani; Brudermann Leopold, trgovec v Ko- njicah, Berjak Franc, trgovec v Kra- nju; Kavčič Josip, trgovec v Ljublja- ni; Bahovec Ivan, trgovec v Ljublja- ni; Pinter Ferdo, trgovec v Mariboru; Lenarčič Stanko, trgovec v Novi va- si pri Rakeku; Stermecki Rudolf, tr- govec v Celju; Lavtižar Josip, trgo- vec v Kranjski gori; Kljun Janko, trgovec v Prevaljah; Kastelic Ed- mund, trgovec v Kandiji - Novo me- s'to; Senčar Milko, trgovec v Ptuju. Za njihove namestnike: Verbič Ant., trgovec v Ljubljani; Pavlin Vinko, trgovec v Trbovljah; Fiirsager Leopold, trgovec v Radov- ljici; Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici; Kuharič Ludovik, trgovec v Ormožu; Umek Anton, trgovec v Bre- žicah; Šporn Josip, trgovec v Ježici; Lukas Fran, trgovec z likerjem v Ce- lju; Smerkolj Albin, trgovec v Ljub- ljani; Berdajs Viljcm, trgovec v Ma- riboru; De Gleria Anton, trgovec v Logatcu; Rom Matija, trgovec v Ko- čevju; Fabijani Pavel, trgovec v Ljubljani; Kostanjšek Janko, trgovec v Šmartnem (srez Maribor); Divjak Josip, ti'govec v Ribnici; Cvenkl An- ton, trgovec v Št. Petru v Sav. dol. Obrtni odsek: Kavčič Franc, gostiliiičar v Ljub- ljani; Zadravoc Jakob, mlinar v Sre- dišču ob Dravi; Holinjec Franc, me- sar v Mariboru; Engelbert Franchet- ti, brivski mojster v Ljubljani; Vre- Car Ivan, mizar v Spodnjih Domža- lali; Bricelj Ivan, stavbenik v Ljub- ljani; Volk Jakob, jkrojač v Šoštanju; Bureš Fran, urar v Mariboru; Litrop Štefan, Cevljar v Turnišču; Ambro- žič Josip, obrtnik na Ljubnem; Gol- čer Jernej, sodar v Celju; Krapež Milko, urar v Ljubljani; Rebek Jo- sip, ključavničar v Lju ^ni; Iloli Josip, brivec v Brežicah'; "Öset An- drej, gostilničar v Mariboru; Cešarek Alojzij, ključavničar v Ribnici. Stran 2. »Nova Doba« 9. XI. 1931. Štev. 90. Za njihove namestnike: Župančič Leopold, Ljubljana; Kralj Andrej, Brežice; Berličič Josip, Ptuj; Pust Franc, Ljubljana; Lumpert Fr., Krško; Kersnič Ivan, Ljubljana; Hmelina Karol, Slovenjgradcc; Leš- nik Mihael, Maribor; Volčič Josip, Maribor; Pei'dan Jernej, Ljubljana; Dolšak Franc, Celje; Dolinar Franc, Ljubljana; Geyer Rudolf, Ljubljana; Lasič Vinko, Maribor, Zavodnik Fr., Glince; Ilohnjec Miloš, Celje. Industrijski odsek: Bonač Franc, tovarnar v Ljublja- ni; Krejči Anton, ravnatelj tovarne za dušik, Ruše; Lenarčič Josip, indu- strijalec, Verd pri Vrhniki; Hajnri- har Franc, industrijalec, Ljubljana- Škofja Loka; Hribar Dragotin, indu- strijalec, Ljubljana; ing. Dračar Os- kai', tovarnar v Mariboru; Sire Fr., tovarnar v Kranju; Rojina Anton, to- vurnar v Ljubljani; Pogačnik Josip, clan upravnega odbora T. P. D., Ljub- ljana; Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarnc, Ljubljana; dr. Re- kar Ernest, industrijalec na Jeseni- cah; ing. Jelenc Jože, stavbenik v Mariboru; Florjančič Ignac, ravna- telj pivovarne Union v Ljubljani; Po- gačnik Ilinko, industrijalec v Rušab; ing. Kobi Joško, industrijalec v Bre- gu pri Borovnici; Westen Avgust, tovarnar v Celju. Za njihove namesinike: Dr. Pavlin Ciril, Ljubljana; Sad- nik Julij, Sv. Pavel pri Preboldu; Majdič Fran ml,, Vir pri Domžalah; ing. Šuklje Milan, Ljubljana; Naglas Viktor, Ljubljana; Marinko Ivan, prokurist elekilrarne Češenj —Tacen; Šetina Tilek, Jarše; Rus Ivan, Loški potok; ing. Klinar Anton, Ljubljana; Fock Makso, Kranj; Medic Franc, Ljubljana; ing. Šlajmer Vladimir, Maribor; Širca Stanko, Ljubljana; Pivec Rupert, Maribor; dr. Ahačič Kozma, Tržič; ing. Toma Anton, Ljubljana. Novi proračun celjske okoliške občine Okoliški občinski svet jo imcl v pe- tek ü. t. m. od 19.30 do 21.30 redno javno sejo pod predsedstvom župana g. A. M i h e 1 č i č a. Občinski svet je najprej odobril zapisnik zadnje sejc. Sledilo je po- ročilo finančnega referenta g. pod- župana Vinka Kukovca o občin- skem proračnnu za 1. 1932. Zaradi gospodarske krize je bilo nemogoče zvišati izdallke v novcm proračunu; vsled tega je bilo potreb- no opustiti nabavo škropilnega avto- mobila in rešilnega avtomobila. Naj- večji je izdatek za šolstvo in prosve- to. Postavka za okoliško deško na- rodno šolo je napram letošnji zniža- na za 8%, posltavka za šolo na Sver- tini pa je zvišana, ker bodo šolsko poslopje razširili. Za vzdrževanje cest je predvidenih 100.000 Din (na predlog obč. odb. Wltavskega se bo ta vsota uporabila le pod pogojem, da se ukine pobiranje kuluka), za gradnjo novih cest 25.000 Din, pri- spevek ubožnemu skladu jo zvišan od 108.340 Din na 151.800 Din, za na- daljni nakup Ježovnikovega travni- ka v Novi vasi (5 Din za m2), ki je določen za gradnjo novih stanovanj- skih hišic, je v novern proračunu do- locenih 18.000 Din. Okoliška obCina ne bo pobirala doklade na zgradari- no. Skupni izdatki znašajo 1,658.329.89 Din, redni dohodki 104.800 Din, kritje 1,005.863 Din. Primanjkljaj se krije deloma z letošnjim preostankom v znesku 350.000 Din. KonČni primanj- kljaj znaša 186.138.89 Din. Ta pri- manjkljaj se bo kril s prihranki v prihodnjem letu. Ce bi bili prihran- ki premajlmi, pa bi občina za kritje ev. prinianjkljaja najela kra'lkoroc- no posojilo, ki bi se krilo v proraču- nu za 1. 1933. Za kritje izdatkov so predvidene naslednje občinske doklade, naklade in davščine: 50% doklada na držav- ne neposredne davke, doklada na vi- no 1.50 Din od 1, na vinski most 0.25 Din od 1, na' pivo 0.30 Din od 1, na sadjevec 0.10 Din od 1, doklada na alkohol, Spirit, žganje, rum in ko- njak, na buteljčno vino in šampa- njec, naklade od goved, prašičev, drobnice in uvoženega mesa ter da- vek na vozila. Posamezna proraeunska poglavja izkazujejo naslednje končne številke: Dohodki: I. Gospodarstvo 26.511 di- narjev. II. Glavnicc 10.000 Din. III. Pristojbine 21.300 Din. IV. Javne na- prave 25.500 Din. V. Razni dohodki 20.490 Din. VI. Izredni dohodki 1.000 dinarjev. Izdatki: I. Gospodarstvo 38.000 di- narjev. II. Skupna uprava 204.230 di- narjev. III. Glavnice 150 Din. IV. Re- darstvo 49.050 Din. V. Javna dela 185.700 Din. VI. Zdravstvo 68.400 di- narjev. (Za kapelico na okoliškem pokopališCu v spomin v vojni pa-i dlim občanom je vnešenih 10.000 di- narjev, uvedla pa se bo tudi nabi- ralna akcija). VII. Drugi stroški 13.900 Din. VIII. Socijalno skrbstvo 202.550 Din. IX. Šolstvo in prosveta 825.295.89 Din. X. Kmeltijstvo 16.000 dinarjev. XI. Izredni izdatki 45.000 dinarjev. Za place uradništvu je v proraču- nu predvidenih 94.200 Din, za plače slugama 42.000 Din, za kapucinski most 25.000 Din, za Olepševalno in tujsko-prometno društvo 2.000 Din, za regulacijski načrt občine 10.000 dinarjev, za okoliško pokopališče 10.000 Din, za Protituberkulozno li- go 1.000 Din, za Zdravstveni dom 2.000 Din, za Podporno društvo za rovne otroke v Gaberju 6.000 Din, za Dijasko kuhinjo 2.000 Din, za krajev- no zaščito clece in mladine 1.000 Din, za šolsko kuhinjo 1.000 Din, za Vin- Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov.uporabljajte preizkiišeno sredsfvo. ODOL seje v 40 letih ukazal povsem ovefu. OD OL ni nikoli razočaral. cencijevo konferenco 5.000 Din, za razširjenje otroškega vrtca v Gaber- ju 15.000 Din, za šolo šolskih sester 20.000 Din, za Glasbeno Matico 2.500 dinarjev, za kmctijsko nadaljevalno šolstvo in gospodinjske teeaje 5.000 dinarjev, za obrtno nadaljevalno šol- stvo 6.500 Din, za trgovsko nadalje- valno šolo 2.000 Din, za orglarsko šolo, organista in cerkovnika 6.000 dinarjev, za Podpomo društvo na drž. realni gimnaziji 1.000 Din, za sllanarino učiteljev 64.200 Din, za nagrado veroučiteljem 22.000 Din, za gostilničarsko nadaljevalno solo 1.000 dinarjev, za Trgovski kolegij 1.000 dinarjev in za stanovanjsko akcijo 18.000 Din. Občinski proračun za 1. 1932. je bil sprejet soglasno. Slučajnosti. Občina bo razpisala dela za kanalizacijo pri Žimjakovem marofu v Zavodni; stroški bodo zna- šali 8.891 Din. V odbor za postavitev kapelice na okoliškem pokopališču v spomin v vojni padlim občanom so bili izvoljeni podžupan g. Kukovec ter obč. odb. Nerad, Wltavsky, Stren- čan, Ilrastnik in Svetličič. Delavska zbornica bo naprošena, da bi prispe- vala iz svojega zadevnega fonda za Dečji dom za Celje in okolico. Skle- njeno je bilo, da se Dečji dom usta- novi j)od pogoji, kakor jih je že odo- bril mestni obcinski svet. Za Dečji dom je v novem proračunu okoliške občine določenih 10.000 Din. V kura- torij Dečjega doma je okoliška obči- na delegirala kot svoje zastopnike župana g. Mihelčiča, podžupana g. Kukovca in obč odb. Hrastnika. Na cesti za Confidentijevo gostilno bo dala občina navoziti gramoz in na- mes'iiti table, da je prevoz po tej ce- sti prepovedan. DOMAČI VESTI d Novi obrtni zakon. Nj. Vel. kralj je 6. t. ni. podpisal in proglasil nov obrtniški zakon, s katerim se likvi- dira dosedanja partikularistična za- konodaja, ki je bil a velika zapreka za napredek našega gospodarstva. Osnovna načela zakona so: 1. Stroga koncentraeija vseh vprašanj, ki se nanašajo na trgovino, obrt in indu- s'trijo v enem saniern ministrskem resoru. 2. Postavitev osnovnih pred- pogojev za izvrševanjc obrti v drža- vi na podlagi na novo predpisanih sposobnostnih spričeval. 3. Stroge meje med izvrševanjem industrijo in obrti, da zmešnjave ne bodo veC mogoče. 4. Oinogočil se je neodvisen svoboden razvoj domače narodne in- dustrijc s tem, da so že dane ugod- nosti v industriji narodne obrambe. 5. Pomožno osobje (delavci, nastav- ljenci itd.) je postavljeno na zakonit nivo. 6. OmogočU se ustvarjanje ko- lcktivnih obrtnih in industi-ijskili organizacij, ki dobivajo široke inož- nosti, da sodelujejo z državnimi iz- vršilnimi oblastmi. 7. Pöpolna zašči- ta vsakega gospodarskega udejstvo- vanja s pomočjo zadevnih kazenskih določb, ki se v zakonu navajajo. d Vinski sejem v Ivanjkovcih. Vi- narska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih priredi svoj VII. vinski sejem in razstavo dne 10. decembra t. 1. Pripušcena so le vina izkljuCno iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelck, ki je bil obilen, je prvovrsten in bo imel vsakdo piiliko nakupiti si prvovrst- nega ljutomerčana direktno od pro- ducenta. Na razpolago pa bodo tudi najizvrslnejša sortna vina. Most le- po dozoreva in bo takrat ravno pri- meren čas za nakup za prvi pretok. Ccne so izrcdno ugodne. Vse produ- cente v ormoško-ljutomerskem oko- lišu, ki iinajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to pri- javijo zadrugi najkasneje do 1. de- cembra t. 1. d Iz srednješolske službe. Naš celj- ski rojak g. Stanko Modi«, tajnik drz. gimnazijo v Plevlju, je imeno- •Van za suplenta na clrž gimnaxiji v Mariboru. d &lcvenska dijaška zadruga v Pragi, ki skrbi za soeijalne in kul- turne potrebe slovenskih visokošol- cev v Pragi, je imela 31. oktobra svoj vaakoletni občni zbor, katerega se je udeležilo čez 40 članov. Predsednik Itov. Z. PoCkar je kmalu po 20. otvo- ril občni zbor, pozdravil nove Clane ter porpčal o kulturnem in socijal- nem dclovanju društva in o gmotnih težkočah pretcklega leta. Po preči- tanju zapisnika so sledila poročila odbornikov. Med letom je 17 članov skupno prejelo podpor v znesku KC 15.650.—. Prejemki pi*i nabiralni ak- ciji so bili letos manjši kot prejšnja leta, zlasü šllevilo podpoi-nikov se je znatno skrčilo, obnos pa so del no iz- ravnali nekateri veCji darovi. Nabi- ralna akcija preteklega leta je pri- ncsla 7.017.35 Kč. V novi odbor so bili Jakob Požar Dne 3. t. m. je unifl v svojem ti- hem domu v Vojniku pri Celju gosp. Jakob Požar, poStni kontrolor v p. 2 njim je legel v grob zopet eden onih nesebičnih in delavnih mož, ki y svojem iskrenem domoljubju ni poznal drugega, kakor izvrševanje svojih službenih dolžnosti ter iskre- no ljubezen do svoje domovine, do svojega naroda in svoje rodbine. Kakor večini naših šolanih mož je itekla tudi njemu zibelka v pre- prosti kmečki hiši. Rojen je bil leta 1848. v Gorenjah pri Lukovici na Go- renjskem kot sin slovenskcga kme- ta. Po končani osnovni šoli so ga dali starši radi njegovega bistrega razuma na gimnazijo, ki jo je študi- ral v Ljubljani. Po konCanih študijah se je posvetil poštni službi, ki jo je vzorno in vest- no opravljal do svoje upokojitve v Iettu 1912. Redki so bili Slovene! iskrenega narodnega prepričanja, ki so se mo- gli kljub temu, da so kazali na zu- naj neustrašeno svojo pripadnost k slovenskemu narodu, službeno po- vzpeti na tako odlično mesto, kakor se je povzpel rajni. Svojo prvo službo je opravljal v Št. Peti*u v Savinjski dolini, kjer je spoznal in pozneje poročil Marijo Legatovo, s katero ga je vezala iskre- na vez ljubezni do leta 1930., ko je dne 22. marca 1930. umrla njegova ljubljena žena, s katero je sedaj po- kopan in za vedno združen v skup- nem grobu. Poznejša službena lelta so ga pri- vedla v Celje, Ptuj in Maribor, tedaj v same kraje, v katerih se je pred preobratom oholo šopirilo lažinem- žtvo. V vseh teh krajih je blagi po- kojnik s svojim vzornim uradova- njem bil vzoi' vsakemu uradniku, priljubljen pri strankah ter radi svo- jega sluzbovanja iiriljubljen tudi pri svojih prcdstojnikih. Večino svoje službe pa je prcživel pokojnik v Celju, kjer je imel svoj dom na Miklavškem hribu, ki je se- daj last g. učitelja Levslika. Ta dorn je bilo pravo zbirališče slovenskega I dijaštva, ki se je takrat šolalo na nemški gimnaziji v Celju. Pod gostoljubno streho so se zbi- rali naši fantje, up in mladina slo- venskega naroda, ter kovali načrte za bodoča leta, ko se bodo kot na- cijonalni in javni delavci udejstvo- vali v javnosti. Ncštetokrat je to mladino navdu- ševal rajni pokojnik, ki ni le svojih oti'ok vzgojil vzorno v narodnem du- hu, temveč je na ta način tudi pri- pomogel, da je bila marsikatera mla- da duša obvarovana od odpadništva. V prijaznem domu, kjer je vžival s svojo žc rajno življensko družico neskaljeno družinsko srečo, je vzgo- jil 7 otrok, ki zavzemajo vseskozi odlična mesita v javnem življenju. Od sinov je dr. Joško Požai1 prvi državni pravdnik v Celju, znan ne- ustrašen braniloc pravic slovenskega rodu, ki je moral kakor njegov oče v predvojnem Casu kot ml ad sodnik prestati pod režimom znanega Pitt- reicha mnogo persekueij radi svoje- ga slovenskega prepričanja. Drugi sin Alsonz je župnik na Re- Cici ob Savinji in znan narodni go- spodar. Tretji in cetrti sin Kamilo in Be- no sta se istotako posveüla duhov- nemu poklicu in je prvi gvardijan kapucinov v Škofji Loki, drugi pa kapucin v Mariboru. Peti sin Vinko se je posvetil uči- teljskemu poklicu in vodi kot vzoren šolski upravitelj šolo v Šmartnem v Rožni dolini. Oeb hčerki pokojnika sta se istota- ko posve.tili učiteljskemu poklicu. Iičcrka Marijana, por. Pejha, je uči- teljica na Frankolovem, hčerka Til- ka pa učiteljica v Vojniku. Po svoji ujx)kojitvi sc je pokojnik nastanil v Vojniku, kjer je prej, ko sta bila še živa, obema, zadnji Cas pa saiuo svoj emu očotu, poseTDno ob Casu bolozni in trpljenja, neumorno in požrtvovalno stregla hCerka Til- ka. Pogreb se je vršil 5. t. in. ob veli- kem številu udeležencev in pokojni- kovih sltanovskih tovarišev. Prihiteli so mnogi njegovi prijatelji, med nji- mi poštni upravnik v p. g. Mirnik iz Cclja. Pogrebne obrede je opravil dekan iz Novc cerkve g. Žagar, ki je svoje- časno kot gimnazijec v hiši pokoj- nika stanoval in prebival. Med duhovniki, ki so bili v spre- vodu, so bili vsi trije pokojnikovi sinovi-duhovniki. Ob odprtem grobu se je od pokoj- nika poslovil g. dekan Žagar, ki je povdarjal vse vrlinc pokojnika, po- sebno pa njegovo narodno zaved- nost, iskreno domr^jubje in rodbin- sko ljubezen. Naj v mii*u počlva v domači zem- Iji! S'tev. 90. »Nova Doba« 9. XI. 1931. Stran S. ixvoljeni: predsednik: Jože Germ, cand. ing. com.; podpredsednik: Pol- de Brenčič, cand. med.; tajnik I.: Boris Kalan, stud, iur.; tajnik II.: Dušan Krapež, cand. ing.; blagajnik I.: Dušan Cejan, cand. ing. com.; bla- gajnik II. Stanko Murko, stud, poiil; revizorja: Zdenko Počkar, cand. ing. in Lojze Debeljak, cand. ing. d Opozorilo gg. pjravnikom! Ti- skovna zadruga v Ljubljani sporoča vsem sodnikom, odvetnikom in no- tarjem, da izide še pred 20. novem- brom »Dodatek k Tolmaču kazen- Bkega zakonika«, ki ga je napisal univ. prof. dr. Metod Dolenc. Urejen bo pregledno in bo povdarjal zlasti načelna vprašanja, ki so prfšla v no- velirani zakonik. Nato izide pri isti ^aložbi v »Zbirki zakonov« (50. sno- pič) »Kazenski zakonik« v drugi, prenarejeni izdaji, ki je postala po- trebna zaradi »Zakona o izpremem- bah in dopolnitvah v kazenskem za- koniku, zakoniku o sodnem kazen- skem postopku, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na pro- stosti, z dne 9. okt. 1931, St. 121.300, SI. N. 245/LXXV.-« Slednjič bo izšel okoli Božiča prav tarn sistematični prikaz »Sodnega kazenskega postop- nika kraljevine Jugoslavije« od prof, dr. Metoda Dolenca. Naročila spreje- ma knjigarna Tiskovne zadruge, Ljubljan, Šelenburgova ul. 3, oz. Ma- ribor, Aleksandrova c. 13. Co glava te boli od piva in vina, vzemi 2 tableti Aspirina. (l pri ljudeh z nerednim delova- njem srca povzroei kozarec naravne >)^raiic Jožeiove« grcnčice, če ga po- pijete vsak dan zjutraj na Itešče, la- godno milo iztrcbljenje črevcsja. Zdravniki za srčne bolczni so prišli do rczultata, da učinkuje »Franc Jožeiova« voda tudi pri tcžkih obli- kah srčne hibe sigurno in brez vsa- ke noprilike. »Franc Jožefova« gren- Čica se dobi v vseh lekarnah, droge- rijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska uapoved za torek 10. novembra: Sevcrne Alpe: Ponckod se bo zjasnilo, milo vreme. Južne Alpe: Večinoma oblačno in de- ževno. Celje in okolica c lOO-ldinico Levstikovega rojstva bo proslavilo Ljudsko vseučilišče drcvi ob osmih v risalnici meščan- ske sole s predavanjem g. prof. M. F a b j a n č i č a. Vabimo vse narod- no občinstvo iz Celja in okolice, da se udeleži proslave v čim večjem šte- vilu. v Smrtna kosa. V eeljski bolnici so urnrli: v četrtck 5. t. m. 29-letna ga. Draga Polirjeva, žena elektromonter- ja iz Celja, v petek 6. 1 m. pa 27-letni Karol Vodišek, čevljarski pomočnik pri g. Plevčaku v Celju, in 1-letna delavčeva hčerka Ana Kavčičeva iz Gaberja. N. p. v m.! c Karaiubol motociklista z vozom. Ko se je vozil 33-letni Drago Logar, posestnik in gostilničar v Hrastniku. v soboto 7. t. m, ponoči z motociklom iz Slovenjgradca v Konjice, je na ne- kem ovinku privozil nepravilno po Jevi strani ceslte nasproti neki voz brez luči. Gosp. Logar se ni mogel več umakniti in je zadel z moto- ciklom v voz. Gosp. Logar si je pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. c Junec jo je pobodel. V soboto 7. t. in. zvcčer je gnala 23-letna posest- nikova liči Terezija Rotova iz Lož pri Marijagradcu junca po cesti do- mov. Junec je nenadoina podivjal, se zagnal v Rotovo in jo vbodel v gornji del desnega sltegna. Poškodba je tež- ka. Rotova se zdravi v celjski bol* nici. c Resilni oddelek Prostovoljnega gasilnega društva v Celju je v okto- bru interveniral v 37 sluCajih: izvr- šil je prevoz 30 bolnikov in ponesre- čencev, 7 osebam pa je nudil prvo pomoč. c Celjski šahovski klub naznanja | svojim članom, da je razpisan IX. redni splošni turnir. Rediteljstvo prevzame g. Csörgö, namestnik gosp. Graser, ki sprejema prijave do 11. t. m. c Poštne položnice davčne uprave. Davčna uprava v Gelju razglaša: Poštne položnice, ki jih razpošilja in dostavlja ravnokar davčna uprava davkoplačevalcem za IV. četrtletje t. 1., niso nobeni opomini za plačilo davkov, torej koraki eksekucije, tem- več so samo opozoritvenega ziiačaja (opozoritvene poštne položnice), ob- računi o letnih predpisib, plačilih in eventualnih zaostankih davkoplače- valcev, ki se na ta način seznanijo s svojimi davčnimi konti in si prihra- nijo nepotrebna pota k davčni upra- vi. Te položnice so izdane le v prid davčnih zavezancev, ne da bi jim vsled toga ims'tali kaki stroški. Šele nove položnice, ki bi se izdale po 15. novembru, bi imcle znaCaj opo- mina in bi se davčnim zavozancem zaračunali opominjevalni stroški, na kar sc davkoplačevalci izrečno opo- zarjajo. Davkoplačevalci naj vsled tega opozoritvene položnice, ki se že nahajajo pri poštah oz. županstvih, ali ki se bodo tern uradom v naj- krajšem času poslale, dvignejo in pravočasno uporabijo. c Razpis mesta strojnega mehani- ka. Mestna občina celjska razpisuje za mestni vodovod celjski mesto strojnega mebanika. Kot minimal na predizobrazba se zableva vsaj s prav €n dan ixzwCjenjaSpeCice 2. Zajtrk Izborno zajtrk ji diši, Ker njej se prav nič ne mudi. Saj v kuhinji perica močna Brez truda in potu, poskočna Opere naglo vse perilo, Vporabljajoča »Albus-Milo«. Ko je gospodinja izročila perici pe- rilo in potrebno količino Albus-Mila, gre laliko mirnim srcem po svojib vsakdanjih opravkih. Pomirjena je. ker ima zavest, da opravi Albus-Milo v pralnici kar najbolje svojo nalogo. Perica pa pere z veseljem, ko vidi, da postane perilo z Jahkoto snežno- belo in čisto, a tudi njene roke po- sveži uporaba dobriin uspehom dovršena 5-razred- nica in dokaz usposobljenosti za na- stop strojno - mehaniškega obrta. Prednost imajo absolventi strojnega oddolka srednje tohniško sole odn. absolventi strojno-tehnične delovod- ske sole z odgovarjajočo prakso. Z ' Din 5.— kolkovane prošnje je vlaga- ti do 15. novembra 1931 pri predsed- ništvu mestnega načelstva celjskega, Prošnjam je priklopiti naslednje li- stine: 1. Rojstni list. 2. Dokazilo o ju- goslovenskem državljanstvu. 3. Urad- no zdravniško izpričevalo. 4. Nrav- j stveno izpričevalo. 5. Izpričevala o strokovni usposobljenosti in doseda- nji praksi. c Skladišče Kmetijske družbe v Celju sporoča intoresentom, da je apneni prah z a g n o j o n j c že na zalogi. c Najdbe. V nedeljo 8. t. m. je bil v Prešernovi ulici najden dežnik, v isti ulici tudi denarnica z drobižem, nekje drugje v mestu pa je bil a naj- dena aktovka. Laslniki naj se zglase pri predstojništvu mestne policije. ZMMtt NOVOStl češkega in aiigleškcga blaga za obleke in plašče od priproste do najfinejSe kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je štedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Aatonu", Celje, Gosposka ul. 2 Guslar Barjaktarovic v Celju CELJE, 9. novembra. Znani jugoslovcnski guslar Milo- van Barjaktai'ovic iz Crne gore je prispel na svoji uspešni turneji po Jugoslaviji tudi v Celje. V torek 10. CONAN DOYLE: Boj if megli (Bitskerviliske pes) 4 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Družba je obstala; lahko si mislite, da so go- sPodje postali trezncjši kakor so bili ob odhodu z gradu. Večina njih ni hotela dalje, toda trije izmed njih, najpredrznejši — ali pa z drugimi besedami: najbolj pijani —, so odjezdili v kotlino. Ta se je po- Casi razširila v široko dolino, kjer sta stala dva ve- lika kamna: tudi še zdaj stojita tarn, in sta bila po- stavljena od ljudi, Ikaterih spomin je že davno zamrl. Mesec je jasno svetil na položno dolino in na sredi je ležala deklina na mestu, kjer se je mrtva zgru- od sti-aiiu in onemoglos'li. Toda ni bil pogled na vltiMi *-°' niti ne Pogled na truplo Hugona Bas- Keniik-a üsto, kar je bi]o r6k da so tem trem brezboznim «lodejcom stopili lasje pokoncu. Na Hu- gonu, njegov wat ta^ajofi, je stalo os'ludno bitje, vchka crna posast v podobi psa, samo dosti večja od psa, ki ga je kdaj videlo človeško oko. In pred nji- liovimi izbuljemmi očmi je ZVor irgala vrat Hugona Baskervillca, potem pa je s krvavimi oCmi pogledala po jezdecih. Ti pa. so strašno zukriCali in oddirjali, kakor bi jim šlo za življenje. Eden izmed njih, tako pravijo, je zaradi tega pogleda še tais'to noč umii, ostala dva pa sta bila za vse življenje ubita moža. To je, sinovi moji, povest o izvoru psa, o katerem pravijo, da odtlej tako sovražno zasleduje naš rod. Napisal sem jo pa, ker nekaj takega, kar vemo, zbuja manj groze, kakor nekaj, kar zve človek samo po migljajih in v meglenih obrisih. Seveda ne morem tajiti, da je marsikateri našega rodu umrl nesrečnc , smrti, da so mnogi zapustili ta svet nenadoma, na tajinstven način, in po krvavi poti. Toda zaupajmo so neskončni dobroti Usode: nikdar ne bo kaznovala nodolžnih več kakor do tretjega ali ce'trtega kolena, kakor pravi grožnja v Svetem pismu. Tcj Usodi, sinovi moji, vas priporočam, in vam svetujem: bodite previdni in se izogibajte moCvirja v tistih mračnih ui-ali, ko tarn gospodarijo zle moči. To je napisal Hugon Baskerville za svoja sinova Rodgerja in Johna. In svoji sestri Elizabeti naj tega ne poves'ta.« Doktor Mortimer je prenehal s čitanjem čudne zgodbe; pomaknil je očala na čclo in pričakujoče pogledal Shcrlocka Holmesa. Ta pa je zazehal, vrgel ogorek cigarete v ogenj in dejal: »No?« »Ali se vam ne zdi zgodba zanimiva?« »O, že, za zbiralce pravljic.« Doktor Mortimer je vzel iz žepa zložen časnik in rekel: »No, gospod Holmes, pa vam pokažem nekaj nove j šega. Tukajle vidite »Devon Country Chro- nicle« od 14. maja tega leta. V njem najdete kratko poročilo o smiJti, ki je nekaj dni prej vzela sira Char- lesa Baskervilla.« »Moj prijatelj se je make sklonil naproj in nje- gove črte so se navzele izraza napete pazljivoslti. Najin obiskovalec je spet potisnil očala na nos in zaCel: »Nenadna smrt sira Chaiiesa Baskei*villa, ki so o njem govorili, da bo pri prihodnjih volitvah naj- brž kandidat liberalne stränke za Srednji Devon, je žalosten dogodek za to grofijo. Ceprav je sir Charles razmeroma šele malo Casa bival v baskervillskem dvorcu, sta mu vendar njegov ljubozuivi značaj in njegova izredna darežljivost pridobila ljubezen in spoätovanje vseh, ki so z njim prišli v stike. V naših dneh bogatih novakov je vsakdo vesel, če se potomcu kake stare domače rod- . bine posreči z lastnimi močmi priti do premoženja in s tem spet osvežiti obledeli lesk svojega rodu, ki je moral prestati slabe Case. Kakor je splošno znano, je zaslužil sir Charles voliko premoženje s spekula- cijanii v Južni Afriki. Bil j)a je dovolj pameten, in ni ftako dolgo čakal, da bi mu sreča pokazala hrbet, temveč jo svoj dobiček obrnil v denar in se z njim vrnil v Angiijo. Šele dve leti je, kar se je spet naselil v baskervillskem dvorcu, in velike prezidave in po- pravki, ki jih je kanil izvi'siti, so bili predmet vsako- dnevnih pogovorov v vsej okolici. Zdaj je napravila smrt čez nje križ! Ker sam ni imel oti'ok, je bila njegova javna žclja, naj bi imela vsa okolica dobiček od koščka sreče, ki mu ga je bila naklonila usoda. Mnogo jih je, ki bodo imeli dovolj vzroka objokovati prezgodnjo smrt dobrotnika. Ü njegovili velikodušnih darovih za dobrodelne namene smo v našem listu že dostikrait pisali. Okoliščine, ki so povzročile njegovo smrt, seveda s preiskavo še niso natanko pojasnjene, vendar pa je dovolj ugotovljeno, da se lahko oporeka nekim praznovernim vestem, ki krožijo med prebivalstvom. Niti najmanjši vzrok ne govori za zločin, nič ne kaže na to, da bi bile po sredi nadnaravne moči. Sir Charles jo bil vdovec in je veljal za čudaka, Navzlic preccjSnjemu bogastvu je bil v svpjih življenskih navadah preprost in edina služinčad baskorvillskega dvorca je bil zakonski par Bariyniore. Njuna iz- poved, ki so jo potrdili nekalteri prijatelji umrlega» pripoveduje, da je bil sir Charles že nekaj časa sla- bega zdravja in je posebno trpel na bolezni srca, ki so je najbolj kazala v nenadni izpremembi barve obraza, težkem dihanju in napadih otožnosti. Doktor Mortimer, prijatelj in zdravniški svetovalec premi- nulega, je prav tako izpovedal. Stran 4. »Nova Doba« 9. XI. 1931. Stev. 90. Ča/sSe hufiujk t. m. od 8. do 9. zjutraj bo predvajal srbske narcdne pesmi v telovadnici mestne narodne sole za mes'tno deš- ko in dckliško narodno solo ter za dckliško osiiovno in meščansko šolo šolskih sester, od 9. do 10. v telovad- nici okoliške narodne sole za deško okoliško narodno šolo in obe meščan- ski šoli, ob 10.45 pa na drž. realni gimnaziji. Jutri ob 20.30 bo nastopil v mali dvorani Celjskega doma. Guslar Milovan Barj.ak^tarovi'ic je te dni gostoval v Ljubljani ter je na- stopal v šolah in 7. in 8. t. m. ttudi v ljubljanskem radiu. UmetniSki ocl- delek ininistrstva prosvete je ocenil g. Barjaktaroviča kot najboljšega narodnega guslarja. Iz Celja potuje v Maribor, nato pa na daljšo turnejo v Avstrijo, NcmCijo, Francijo, Polj- sko in Madžarsko. Njegov nas'top jutri zvečer v Celj- skem domu bo gotovo zelo zanimiv. Pozivamo občinstvo, da se koncerta udeleži v čim večjem številu. Kot vstopnina se bodo pobirali prosto- voljni prispevki. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 9., torek 10., sreda 11. in cetrtek 12. no- vembra: »Dete garuizije«. Izvrstna zvočna opereta iz vojaškega življe- nja. V glavnih ulogah slovita komi- ka Feliks Bressart, znnn iz iilma »Gospod ična tujnica« in Fric Schulz ter Greül Theimer, znana iz filma »Dvoje src v :1/* taktu« in Lucie Eng- lisch, znana iz filmov »Pot k slavi« in »Dvoje ljudi«. Predigra: Zvočna enodejanka. Predstave vsak dan ob pol 9. zvečer. Rezervirajte si vstopni- ce telefoniCno na št. 270. Službene objave sodniškega zbora Jugoslovenskega Lahkoatletskega Saveza za dravsko banovino Na ustanovni glavni skupščini zbora sodnikov JLASa zi dravsko banovino, dne 16. oktobra 1931., ki se je vršil s odobrenjem JLÄSa, je bil za prvo poslovno dobo izvoljen sledeči upravni odbor; Predsednik: g. Slamič Lavoslav, taj- nik: Sancin Savo, blagajnik: g. Luin Mirko, odbornika: gg. Vidic Ciril in Stepišnik Mirko, revizor g. Keber Herman. Službeni naslov zbora je: Sodniški zbor JLÄSa za dravsko ba- novino, tajnik Sancin Savo, Tavčarjeva ul. 1. Člani zbora so savezni sodniki; gg. Slamič Lavoslav, Dvorni trg 3/II, Sancin Danilo, Dunajska c. 82, Luin Mirko, strojne tovarne in livarne, Du- najska c, Stepišnik Mirko, poštna hra- nilnica, Äleksandrova c, Windisch Jo- sip, Dunajska cesta 39, Vidic Ciril, Dunajska cesta 53, Keber Herman, kr. banska uprava, tehn. oddelek, Novi trg, Kermavner Ivo, kr. banska upra- va, tehn. oddelek, Novi trg, Gregorič Rudi, kurilnica, Glavni kolodvor, Tra- tar Vlada, Skofja ul. 12 in Sancin Savo, Tavčarjeva ul. 1, vsi v Ljubljani. V Celju: Križmanič Marjuči, okrožno sodišče, Poljšak Rudolf, Zvezna tiskar- na ; v Mariboru: Venuti Vladimir, Celj- ska posojilnica. Za svoje poverjenike je zbor ime- noval: v Celju: g. Poljšaka Rudolfa, v Mariboru: Venutija Vladimira. V o- opozorilo vsem klubom, članom JLASa na področju dravske banovine, zlasti onim iz Celja, Ptuja in Maribora: zbor je konstituiran z odobrenjem JLASa in na temelju pravil JLASa, vsled če- sar morajo vsi klubi svoje prireditve, kakor tudi prošnje za delegiranje sod- nikov ozircma dolcčitve žirije naslo- viti na službeni naslov zbora najkas- neje oscm dni pred prireditvijo. Isto časno klubi opozarjajo, da morajo biti imenovane prijave pravilno podpisane po prcdsedniku in tajniku kluba ozi- roma njih namestnikih, ker bo zbor vzel na znanje in obravnaval samo take dopise. — Predsednik : Lavoslav Slamič s. r., tajnik: Savo Sancin s. r. Po svetu s Revščina v Ameriki. V neki šoli v Chicagu se je dogodil ta-le slučaj: Učiteljica je vprašala malega Jim- nija, ki je bil zadnjc case nekam top in brezbrižen: »Kaj si imel danes za obed?« — »Nič«, odgovori Jimnie. — »Kaj si imel danes za zajutrek?« -c- »Nič, nisem bil na vrsti.« Preiskava je pozneje dognala, da je pe)t otrok v družini; družina pa je tako rftvna, da ne morejo vsi otroci dobiti vsak dan zajutreka, marveč se morajo vr- sti ti, da pride vsakdo izmed njih sa- mo ^sak peti dan na vrsto. Enako tudi ni imela mati denarja, da bi ga dala otrokom, da si kupijo opoldne obed; tako so bili večkra,t ves dan brez hrane. Ni to tak osamljen slu- čaj. Na tisoče in tisoče je takih dru- žin v teni bogatem meatu. s Talvina zakopanega dennrja. 08-1 etna A. Lulinska v Chicagu je po zadnjih polomih ameriških bank iz- gubila svoje zaupanje v banke. Zato je dvignila svoj denar v znesku 13.000 dolarjev in ga zakopala v svoji hiši v kleti. Ko pa se je vrnila od ne- kega obiska iz Michigana, je opazila, da je denar izginil. Menila je, da ga jo kdo domačih vzel, in je zato ča- kala, da bo pri katerem članu dru- žine opazila kako zapravljanje. Ker pa le ni bilo nikakega znamenja, je naznanila zadevo policiji. Anekdote Italijanski komponist Rossini je bil zelo debel človek. Ko je nekega dne posctil galerijo d'Orleans, je sto- pil k njemu neki tujec in dal z nad- vse laskavami besedami izraza svo- jemu veselju, da je mogel videti sve- tovno znanega mojstra. »Kar oglejte me,« je odvrnil Rossi- ni, »kolikor vam drago. In če vam morcm s tem napraviti veseljc« — izbočil je svoj mogočni trebuh — »lahko napravite mal izprehod okoli mene.« » * * Gaskonjci so znani, da nimajo res- nice posebno v čislih. »Ravnokar sem se spomnil neke zgodbe,« je re- kel neki Gaskonjec prijatelju, »to ti moram . . .•« — »Vse zlagano,« ga ta- k.oj prekine prijatelj. — »Saj vendar nisem še ničesar povcdal?« — »Ne, toda hcttel si!« * ¦ ¦ O skoposti Škotov pripovedujejo na- slcdnjo anekdoto: »Koga tu ravno- kar operirajo?« — »Možakarja, ki je požrl žogo za golf.« — »Kdo pa je ta gospod, ki tako nestrpno čaka v predsobi?« — »Neki Škot, ki je last- nik žoge.« * * * Pisatelj Karel Sternheim je sei ne- kega dne na izprehod. Nenadoma je stopil k njemu neki gospod, ga po~ trepljal po rami in ga nagovoril: »Ti, mi.dva sva vendar hodila skupaj v šolo! Stavim, da se me ne spominjaš vcč!v< — »Dobil si s;tavo!« je odgovo- ril Sternheim in nadaljeval svojo pot Smešnice »Dragi verniki,1« je nadaljeval pri- nik v neki severozapadni ameriški naselbini, »gotovo se spominjate, da sem hotel v današnji pridigi govoriti o največjih lažnivcih na svetu — in da sem vas prosil, da bi za pripravo prečitali sedemnajsto poglavje evan- gclija sv. Marka. Kdor je Cital se- domnajsto poglavje, naj dvigne ro- ko.« Vse roke brez izjeme so se dvig- nile. »Dragi verniki«, je nadalejval pri- digar, »cvangelij sv. Marka ima sploh samo 16 pogiavij. Sedaj vidite, kako upraviCen je predmet moje pridige.« * * * »Milostiva, Vaš mož je čuden člo- vek — vse kar ima, je dobil samo potom svojih znaneev.1« »Rcsnica je — celo otroke.« »Zakaj ne govoriš s hišnim gospo- darjem glede pokvarjenega vodovo- da?« — »Ker bi mogoče gospodar po- tem začel govoriti o najemnini.« * * »No, Pepček, postal si že prav če- den dečko. Ti boš nekoč popolnoma tak kakor tvoj oče.« — Pepček: »Te- ga se tudi mama boji.« Če potrebujete dobro idočo uro, posetite TrgoBshi dom Stermeciü Nikel anker remontoar ura 40 Din, ista lepo gravirana 50 Din, tula posrebrena 90 Din, zapestna 91 Din, budil- ka 45 Din, na- vadna stenska 130 Din, sten- ska s kukavi- co 180 Din. - Veiika lzblra zlatnine In srebrnlne po Izredno nizklh cenah! Viničar oženjen, dober gospodar, se sprejme Pismene ponudbe na upravo lista. Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkDhan s člstim sladkorjem. Sfara fiekarna nPi*i Orlulc SKIp. Ph. Ivo Tončič Celje, Glavni trg — Äleksandrova ul« Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM Kupuje in pro« daja devize in volute». i" ¦ ¦ ¦¦¦¦¦¦aaBusBaaaaHB Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Franjo Polžan 2.Ä kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spsdajoča dcla in popravila. — Cene zmerne. MWMMWM Postrežba točna In solldnal Stanovanje 4 sobe, kopalnica, solnčna lega z vsemi pritiklinami, komfortno, v sredini mesta es odda v najem s 1. januarjem. Naslov v upravi lista. Na prodaj v Celju: Velika 2 nadstr. stanovanjska hiša z vrtom 670.000 Din. Enonadstropna hiša, 6 stano- vanj, velik vrt, za 330.000 Din. Krasna hiša z 1 oralom vrta, lepa lega 500.000 Din. Krasna vila s komfoitom, blizu Ceija 290 tisoč Din. Hiša s trgovino in gostilno 220 do 500 iisoč Din. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska ulica 1. Oglašujte! Božične in novoletne dopisnice — Okraski za božlčno drevo — Krep papir, svilen in barvan papir — Čudežne sveče za drevo — Jaslice izgotovljene v polah — Blaznikova in dru- žinske pratike vse -v veliKi izbix>i po nizki ceni ir veletpgovini s papipjem in knjigami Goričar & Leskovšek — Celje Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Oba v Celju.