Perziške kamilice.
Gotovo bo naši bravci že dosti slišali pa tudi brali od nekega perziškega praha ali perziške št upe, ktera slovi po svetu, da pokonča mole in muhe, mravlje in stenice, uši in bolhe, z eno besedo: vse živali, ki spadajo v vcrsto insektov ali merčesov.
Pa toliko imenitni prah, kteri že več let sluje po svetu in kteri se z veliko hvalo skor v vsaki štacuni dobiva, kaj je nek? —  bojo vprašali nekteri naših bravcov.
Naj jim povemo to tako, kakor nemški gospodarski časnik „Woch. d. L. F. u. H.a pripoveduje ravno to svojim bravcom.
Imenitni perziški prah — pravi —je posušeni cvet tistih kamilic, ki so v P e r z i i (Azii) doma in se jim pravi perziške kamilice (pvrethrum carneum in pyre-thrum roseum). Doma ji pravijo „bolhja trava", tudi „bolhja smert". Pervi, ki je to rastlino prinesel v naš del sveta, bil je slavni profesor Koch v Berolinu, kteri je obhodil večji del jutrovih dežel.
Ker se je kmali pokazalo, da ima ta rastlina res veliko
moč v sebi, pokončati nadležne merčese, so začeli tergovci kmali barantati s tem prahom, kterga — čeravno je dosti drag — pod imenom ^perziškega" ali „kaukaškega mer-česnega prahu" (persisches oder kaukasisches In-sectenpulver) povsod veliko spečajo.
Da se res veliko tega prahii iz jutrovih dežel proda v Evropo in tudi drugam, se lahko iz tega povzame, da na Kaukazu v sami okolici Aleksandropoljski je čez 30 vasi, kterih prebivavci naberajo to rastlino, iz ktere se napravlja merčese morivni prah. *)
Ta rastlina raste v podobi majhnega germička, ima korenine, ktere čez zimo sterpijo in poganja po 12 do 15 pavcov visoke mladike; mraz ji nič ne škoduje.
Ker se je skozi 10 let že veliko tega prahii po celi Evropi zvozilo, je ta rastlina po kaukažkih gorah že zlo pošla, posebno pa, ker se ne da iz semena več pridelovati. Ta prah se tedaj že v svoji domovini s cvetjem neke druge rastline, ki je tej kamilici precej podobna, dostikrat ponareja. Se bolj pa se ponareja v Evropi, kjer ga z navadnim v prah stolčenim kamiličnim cvetjem mešajo. Po ti pomesi dobi še le neki duh, kakoršnega nima, dokler ni ponarejen; pravi perziški prah ne diši skor nič. Ni se tedaj čuditi, da se pogastoma toži, da ta prah nič ne pomaga.
Gospod profesor Koch, kakor je že gori rečeno, je pervi seme te rastline na Nemško zanesel. Skušnje, ga tudi tu sejati, so se popolnoma dobro obnesle, gotovo je, da ima iz cvetja pri nas pridelane rastline napravljeni prah popolno moč. Družtvo „Der Verein zur Beforderung dea Gartenbaues in den preussischen Staaten" že več let seje perziško kamilico, in prav dobro se mu obnaša; ravno tako tudi gosp. dr. Rauch-u na Parskem. V Š lezi i že tedaj v več krajih perziške kamilice na debelo prideljujejo.
Obdelovanje te rastline ni težko; skor vsaki kraj ji je všeč; čez zimo ne pozebe. Seje se mesca aprila, na prostem polji; zemlja mora dobro izorana in prerahljana, pa ne na novo pognojena biti; le na to mora gospodar paziti, da je greda, kjer je ta kamilica vsejana, vedno vlažna. Ce so rastlinice nekoliko odrastle, se drugam presadijo in se pridno plevejo. Nektere začno že v jeseni cvesti. Kdor jih že v jeseni presaja, mora to delo, kar se da, zgodaj opraviti, da se pred zimo in hujem mrazom dobro ukore-nijo, sicer bi jim mraz škodoval. Cez zimo se puste odkrite, ali se pa le s smrekovimi vejami pokrijejo; če bi se bolj močno pokrile, bi utegnile operhniti in gnjiti.
Prah se pa tako-le napravlja: Odreže se namreč ka-m i lično cvetje, kadar je popolnoma razcvetelo, in ko se je že semenski prah napravil, koj pod semensko kupico, in se, kar je moč, urno v senci posuši. Kadar je cvetje popolnoma suho, se tiste prave cvetne peresca, iz kterih semenišče (JPruchtboden) obstoji, populijo in skoz kako sito ali pa kako drugače od drugih peresic, receljnov itd., ki niso za rabo, odločijo. Tako očisteno cvetje naj se na kaki, pa ne prehudo vroči peči na papir položeno hitro posuši, in potem v možnarji v prah stolče. Suši naj se z največjo skerbjo, ker na tem je vse ležeče, da se prav posuši. 10 minut je večidel za sušilo dovelj. Ce se delj časa suši in presuši, zgubi lahko nekoliko svoje moči.
Dr. Rauch v Debringu pri Bambergu (na Parskem) je lani od nekega prijatla v Tiflisu nekoliko pravega semena dobil, ktero je na gredo pod milim nebom vsejal in je prav lepo iz zemlje pribodlo. Kmali po tem je naznanil,   da  hoče  nekoliko  rastlin   oddati.    Za   prihodnjo
*) Perziški prah je dober zoper merčese raznih plemen, kakor zoper mravljince, muhe, vstenice, bolhe, uši; tudi uši na cvetlicah počepajo po njem. Ce ne pomaga, ni pravi, ampak je ponarejen. Gospod prof. Koch pravi, da pravi in čisti perziški prah je tako močan, da od njega, če se ga le nekolika okoli okin potrese, muhe kmali, kar jih je v hiši, počepajo.
232
233
jesen mu je bilo ravno od ondot zopet novega semena obljubljenega. Kdor ga hoče imeti, naj se tedaj na gospod dr. Rauch-a oberne.