PRIMORSKI DNEVNIK Pusr.nina plačana v gotovim Aiih n* »stale I gruppo (lena 6(1 lir Leto XXIV. Št. 295 (7188) TRST, sobota, 21. decembra 1968 V SVOJI POSLANICI DELAVCEM Minister za delo in socialno skrbstvo le poudaril važnost sindikalne enotnosti Danes itn jutri stavka v veleblagovnicah - Sestanek šolskih skrbnikov z ministrom Sullom RIM, 20. — Minister za delo in socialno skrbstvo sen. Gia-como Brodolini je naslovil nocoj po radiu italijanskim delavcem voščila ob božičnih praznikih in novem letu. V svoji poslanici poudarja minister, da ga njegove izkušnje in njegova miselnost napotujejo k temu, da gleda bolj naprej na številne stvari, ki jih je treba napraviti, rajši kakor da bi z zadovoljstvom našteval, čeprav važne stvari, ki so bile z zavzemanjem in požrtvovalnostjo delavcev dosežene. Zatem poudarja, da prav zavedanje o stvareh, ki jih je treba storiti, poživlja v okviru delavskih zahtev gibanja mladih, pobudo študentov, ki nemirno označujejo današnjo stvarnost. Kaže se globoko hrepenenje po obnovi. Gospodarski razvoj, napredek tehnike se morata povsod še cpremem'ti v socialni napredek. Perspektive so dobre, toda le s pogojem, da se znanost in tehnika dejansko postavita v službo človeka in v celoti omogočata socialno in državljansko_ rast skupnosti. «Zato morajo dežela, parla ment in vlada, javno mnenje, sindikalni in politični voditelji iskati Po tistih poteh, ki so nenadomestljivo jamstvo razvoja naših ustanov, tj. po strankah, sindikatih, množičnih organizacijah, kulturnih združenj, študijskih in poklicnih sedežih, pot skupne obveznosti, po kateri je vlada odločena hoditi.* «Vaša hrepenenja, vaše težnje, vaše diskusije, odločitve vaših predstavniških organizmov, začenši od enotnih organizmov notranjih komisij do tovarniških sindikatov itd. •majo kot osnovni predmet iskati svobodnejše in vzvišenejše sožitje v tovarnah, na poljih, v uradih, v šolah. V tem okviru je naloga vlade pripraviti zakonodajo, ki mora ob popolnem spoštovanju avtonomije sindikatov iti vzporedno z napori delavcev in jim jamčiti pridobitve. Zato se program vlade v tistem delu, ki se tiče ministrstva za delo, sklicuje na neodložljivo potrebo, da se valorizirajo prispevek, žrtve in obveza delavcev za materialni in državljanski razvoj skupnosti.* Minister je zatem poudaril, da je pred vsemi vprašanji vprašanje pokojnin skupno z vsemi ukrepi, ki jih je treba postaviti v učinkovit okvir socialnp varnosti. Do sedaj prehojena pot ne sme spravili v pozabo cene v delu in žrtvah, ki so jo v preteklosti plačali stari delavci. Tem moramo vsaj deloma Vrniti to, kar so dali Minister je dalje poudaril, da motajo biti bistveni del vladne dejavnosti reforma zaposlovanja, poklicna vzgoja, statut o pravicah delavcev, in to so realni cilji, ki jih inrijo delavci pred očmi, Minister pravi zatem: »Delavke in delavci, naši rameni, naše ob-veznosti potrebujejo vašo podporo, Vašo pomoč, vašo kritiko Leto 1969 b > leto, ko oodo velike sindikalne c ganizac;je imele svoje vsedržav-tv kongrese Iti tud leto obnovitve z i važnih delovn.L pogodb. Dve v zui pr iožnosti mobilizacije za de 1- roko gibanje Spoštovanje, ki ga gojim do avtonomne sindikatov, mi ne dopušča, da Pi se ustavlja! pri teh dveh v likih dogodkih Toda uradnost mo-j ga mesta mi ne more prepovedati, da ugotovim, da po dvajsetih lotih razkola vprašanje sindikalne enotnosti znova prevladuje. V zad-njem času je sindikalno gibanje vedno pogosteje iskalo priložnosti Po enotnih akcijah. Stvar se na splošno nadaljuj- pozitivno. S svo- je strani vam lahko samo rečem: storil bom vse mogoče, da spodbujam vsak korak naprej nasproti enotnosti, in imel bom vsakega od teh korakov naprej za zmago v delavskem svetu.* Jutri in v nedeljo bo vsedržavna protestna stavka nameščencev v veleblagovnicah (Standa, Upim, Rinascente) in v velikih samopostrežnih trgovinah. V nedeljo bi morale biti namreč trgovine odprte zaradi bližajočih se praznikov. Stavka bo zajela 36.500 nameščencev, razglasile so jo vse tri sindikalne organizacije. Minister za šolstvo Sullo je sprejel danes šolske skrbnike iz vse Italije ter člane druge sekcije vrhovnega sveta za šolstvo. Razpravljali so o položaju v italijanski šoli v zvezi s študentovskimi demonstracijami in o vzrokih teh demonstracij. Zvedelo Se je, da je minister Sullo izjavil, da so študentovske demonstracije dejstvo, ki se ne sme podcenjevati. Dodal je, da so te demonstracije mednarodni pojav. V Italiji so prevladovale na severu in v sredini države ter so bile manj ostre na jugu. Po mnenju Sulla so nekatere zahteve študentov upravičene in ni moč mimo njih. časi se spreminjajo in v družbi, ki je v razvoju, kakor italijanska, se je vloga mladine zaradi tega menjala. Zatem je minister omenil zborovanja, ki jih študenti srednjih šol hočejo organizirati v razredih. Poudaril je, da je treba to vprašanje načeti in rešiti. S tem v zvezi je vprašal za mnenje šolske skrbnike Diskusija, k) je sledila, je pokazala naklonjenost do teh zborovanj, toda brez udeležbe oseb, ki nimajo nič opraviti s šolo. Ta zbo- rovanja študentov pa ne bi smela imeti izrazito političnega značaja, temveč bi morala stremeti za tem, da osvetlijo najvažnejša vprašanja, ki se tičejo didaktične dejavnosti in programov. Na popoldanskem sestanku je minister Sullo obrazložil konkreten program za začetek reševanja najbolj perečih vprašanj, ki motijo redno delovanje srednje šole, in to v okviru novega duha in v o-bliki, kj je najbolj prikladna potrebam bolj odrasle šole. Nekatera vprašanja bodo rešili z okrožnicami in odredbami, druga pa z zakon sk'”i ukrepi. Podtajnik Biasdni je izjavil, da je bila izmenjava misli zelo pozitivna. Dodal je, da bodo dali absolutno prednost vprašanju univerze, zatem pa srednje šole. Biasini je dodal, da se med drugim predvideva uvedba obvezne šole do 16. leta, ukinitev jesenskih zrelostnih izpitov in nova organizacija šolskega leta. Poleg tega bodo z novimi ukrepi uvedli dvoletje, ki bo skupno za vse vrste višjih srednjih šol, tako da bodo imeli vsi ZADNJA VEST John Steinbeck je umrl NEW YORK, 20. — Pisatelj John Steinbeck, Nobelov nagrajenec za literaturo, je umrl nocoj v svojem stanovanju v Manhattanu (New York). Star je bil 66 let. Njegov zdravnik je izjavil, da je Steinbeck umrl za srčno kapjo. SARAGAT SPREJEL ČLANE DIPLOMATSKEGA ZBORA Danes v poslanski zbornici razprava o zaupnici vladi Predstavniki tiska pri predsedniku ustavnega sodišča Sanduliiju TEL AVIV, 20. — Pri starosti 84 let je umrl v Tel Avivu znani pisatelj in dramaturg Max Brod. Rojen v Pragi, je večino svojih del napisal v nemščini, po letu | 1939 pa se je preselil v Palestino in začel pisati tudi v hebrejščini. Bil je velik prijatelj Franza Kafke, o katerem je leta 1937 napisal znano biografijo. Njegovi romani in drame so v veliki meri posvečeni problemu Židov in njihove duševnosti. PRAGA, 20. — Minister za kemijsko industrijo Stanislav Razi Je !t,liii*i*i>iiiii>iiaiiMMiBi«i>ai«aiiiiaiaaiiaiiaiiiataBinsiaiiMii*iait NOV INCIDENT MED IZRAELOM IN JORDANIJO Izraelci bombardirali vzhodni breg Jordana Francija ne bo dobavljala letal Izrae. lu ■ OZN za palestinske begunce AMAN, 20. — Izraelsko letalstvo je danes znova bombardiralo jordansko ozemlje, štirje bombniki so napadli položaje pripadnikov «A1 Fatah« na vzhodnem bregu Jordana. Amanski glasnik je sporočil, da sta bili dve hiši porušeni, da pa ni bilo človeških žrtev. Letal ski napad je trajal dvajset minut Jordanski kralj Husein bo pre živel tri dni muslimanskega pra znika «Ramadan» z vojaki na fron ti. Vse običajne svečanosti in ma nifestacije so bile odpovedane. Egiptovski list «A1 Ahram« piše danes, da bo vsak poskus za rešitev krize na Srednjem vzhodu neuspešen, dokler ne bo novoizvoljeni ameriški predsednik Nixon ustoličen. Po pisanju kairskega lista so se štiri svetovne velesile začele pogajati o rešitvi krize, da pa so pogajanja prekinile v pričakovanju ustanovitve nove ameriške vlade. Izraelski radio je sporočil, da se Je generrl Zvi Tzur. svetovalec izraelskega zunanjega ministrstva, sestal včeraj v Parizu s francoskim vojnim ministrom Messmerjem. Na sestanku, ki je trajal eno uro, sta Tzur in Messmer razpravljala o francoski prepovedi dobavljanja letal «mirage<> Izraelu. Po poročanju izraelskega radia se je Tzur sestal tudi z ((uglednimi osebnostmi francoskega letalstva in vojnih industrij. Na teh sestankih je bil govor o dobavljanju orožja Izraelu. V Parizu so v tej zvezi pojasnili, da ostaja francosko stališče glede dobave letal nespremenjeno. Iz Moskve poročajo, da bo sovjetski minister za zunanje zadeve Andrej Gromiko odpotoval jutri v Kairo. Gromlka bo spremljal veleposlanik ZAR v Moskvi Morad Galeb. Glavna skupščina OZN Je s stotimi glasovi proti enemu odobrila resolucijo, s katero vabi Izrael, naj povzame vse ukrepe, ki naj omogočijo povratek v Cisjordanijo 200 tisočem Arabcem, ki so po lanski vojni zbežali iz zasedenega ozemlja. Skupščina je tudi soglas- no sklenila, da podaljša delovanje svoje ustanove za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) do 30. junija 1972 ter povabila države članice, da povečajo svoje prispevke tej organizaciji. Špiljkova brzojavka papežu Pavlu VI. BEOGRAD, 20. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špi-ljak je poslal papežu Pavlu VI. brzojavko, v kateri pozdravlja in podpira idejo poglavarja Kato.i-ške cerkve o proslavi 1. januarja kot dneva miru. «Vaša ideja, ugotavlja špiljak, ki spodbudila miroljubnim silam v borb) za pravice človeka In v naporih za pravičen in trajen mir«. gibanja. Pred zaključkom dopoldanske seje je prišel na kongresno tribuno voditelj delegacije FNO Južnega Vietnama Hoang Bich Sun, ki so ga prisotni navdušeno pozdravili ob vzklikanju ((Vietnam - Hočiminh*. Sun je izrazil hvaležnost fronte za podporo, ki jo je PSIUP vedno nudil boju vietnamskega ljudstva za svobodo in neodvisnost. «Petrolejsko pristanišče* v Marseillu PARIZ, 20. — Marsejsko pristanišče se obnavlja. Odgovorni krogi tega mesta se začeli že pred leti akcijo proti konkurenci Genove. Nekaj mesecev potem, ko so odprli »pristanišče rud*, so danes v okviru širšega programa uradno odprli »petrolejsko pristanišče* v kraju Fos. 40 km od Marseilla, ki lahko sprejme 25R tonske petrolejske ladje. Sedaj je Marseille - Fos drugo evropsko pristanišče,, takoj za irskim pristaniščem Bantry, ki tudi lahko sprejme tako velike ladje. V primeru potrebe bi v pristanišču Fos lahko v kratkem času zgradili pomol, tako do bi lahko sprejemalo 500 tonske ladie Pristanišče se danes uradno odprli ob navzočnosti predsednika vlade, toda tamkajšnje naprave niso še popolne: dokončan je samo eden od štirih predvidenih pomolov. Dva kilometra dolg valobran varuje naprave pred vzhodnim vetrom. Skladišča za petrolej imajo sedaj zmogljivost 2.300.000 kub. metrov, toda povečala se bo na 7 milijonov kubičnih metrov. Do sedaj so v tem pristanišču lahko pristajale tOO.OOO-tonske petrolejske ladje. Prva velika petrolejska ladja bo prispela v Marseille v torek s tovorom 212.000 ton. Nove rehabilitacije v CSSR PRAGA, 20. — Praško sodišče, ki ima nalogo revidirati procese, je včeraj razveljavilo razsodbe, Id so bile izrečene pred osemnajstimi leti proti petim članom predsednikovega urada v ČSSR, ki so bili obsojeni 1950 pod obtožbo vohunstva in veleizdaje. Sedaj so bili rehabilitirani. Rehabilitirani obtoženci so Fran-tišek Podval, Jožef Sirek, Jindrich Doiežal, Jiri Dohalsky in Felix Ne-vrela. Na revizijskem procesu so ugotovili, da so obsojenci bili žrtve spletke, ki jo je organizirala državna varnostna služba, da odstrani skupino oseb, ki jd niso bile no volji. VABILO Naše čitatelje in sotrudnike vabimo na tovariško srečanje v nedeljo, 22. t. m. ob 11. uri v Kulturnem domu ob 25-letnici Partizanskega dnevnika PRIMORSKI DNEVNIK — 2 KER SE NI HOTEL POROČITI 21. decembra 196® Dvajsetletno dekle sprožilo sedem strelov preti zaročencu Morilka je v sedmem mesecu nosečnosti VARAZZE, 20. — Dvajsetletno dekle, Annunziata Troplano Iz Varanja. ki je v sedmem mesecu nosečnosti, je prejšnjo noč ubila s sedmimi streli iz samokresa bivšega 22-letnega zaročenca Luciana Delfina iz Sciarborasce v občini Cogoleto (Genova). Bivša zaročenca sta se slučajno srečala in na njeno zahtevo, naj se poroči z njo, jo je fant še enkrat odvrnil. Dekle je potegnilo iz torbice samokres in sprožilo vseh sedem nabojev. Del-fino je umrl eno uro po sprejemu v bolnišnici v Varazzeju. ((Napravila sem svojo dožnost,» je reklo dekle kasneje karabinjerjem. «Luciano je oče otroka, ki se bo rodil, vendar se ni hotel poročiti z mano.» Luciano Delflno in Annunziata Troplano sta se spoznala v začetku poletja v neki plesni dvorani v Varazzeju. Večkrat sta se sestala (bratje žrtve pravijo, da največ petkrat) in navezala razmerje. Ob koncu junija se je dekle predstavilo Delfinovim sorodnikom, katerim je sporočilo, da je v drugem stanju in je pripomnil, da Jo mora Luciano vzeti za ženo. «Ker smo vedeli, da je hodila z drugimi fanti«, je rekel starejši brat žrtve Vincenzo, «ji je Luciano rekel, naj počaka na rojstvo otroka«. «Ce bo moj«, je kasneje rekel Luciano, «te bom vzel«. «Ce me ne vzameš, boste imeli grd božič«. Zaradi tega je Luciano Delfino prijavil dekle karabinjerjem, toda kasneje je prijavo preklical. Včeraj popoldne se je An nunziata Tropiano zglasila v skladišču vin, ki ga Lucianov oče Antonio vodi v pristaniškem delu Ge nove. Na odgovor, da se bo kmalu vrnil, je dekle odšlo z obljubo, da se bo vrnilo. «Hotela sem ga samo pozdraviti«, je rekla očetu. Ob koncu dela se Je Delfino od- liiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii VPRAŠANJA IN ODGOVORI Še o zaposlovanju vseh vrst invalidov Zadnjič smo že nekaj napisali, da so javna in večja zasebna podjetja na podlagi obstoječih zakonov, dolžna sprejeti v službo določeno število invalidov. To število znaša najmanj 15 odst. celotnega števila uslužbencev v podjetju in je razdeljeno še v določenih odstotkih na različne kategorije invalidov. Katere so te različne kategorije invalidov, ki imajo možnost zaposlitve in kdo vse spada v eno ali drugo kategorijo, smo že zadnjič delno omenili in bomo danes nadaljevali z razlago. Poleg vojnih invalidov, o katerih smo že pisali, so v zakonu o obveznem zaposlovanju predvideni tudi invalidi dela, to je invalidi zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni. V tem primeru zakon ne predvideva zaposlovanje nesposobnih za delo, temveč invalidov, ki so svojo manjšo sposobnost do dela pridobili pri izvrševanju svojih delovnih dolžnosti. Zato je družba dolžna, da jih za priznanje njih žrtev vključi " bktivno v delovno življenje. Ne grd tu kot pravi zakon za kakšne privilegije, temveč za enakost vseh državljanov do pravice do dela. Za pridobitev statusa invalida dela je potrebna izpolnitev dveh pogojev in sicer: a) da se je zmanjšala delovna sposobnost za najmanj eno tretjino, b) da je zmanjšanje delovne sposobnosti odvisno od delovnega razmerja (nezgoda pri delu, poklicna bolezen.) Invalidi zaradi službenih dolžnosti, katerim se tudi prizna obveznost pri zaposlitvi, so vsi tisti, katerim se je zmanjšala delovna sposobnost (ni važno v kakšnem odstotku) pri izvrševanju svojih delovnih .dolžnosti, v vojaški ali civilni službi, pod pogojem, da so bili državni uslužbenci. Posledice zmanjšane delovne sposobnosti pa morajo biti poškodbe in onemoglost pri izvrševanju službe. Poleg ostalih invalidov imajo možnost do obvezne zaposlitve tudi civilni invalidi in sicer vsi tisti, ki so delno pohabljeni. Potrebno pa je, da je njih delovna sposob- nost zaradi te ali one hibe zmanjšana vsaj za eno tretjino. Na isto raven kot civilni invalidi so pri obveznosti do zaposlitve postavljeni tudi vsi tisti, ki so se zdravili v zdraviliščih za tuberkulozo in bi li odpuščeni kot klinično zdravi. Pri vseh teh obveznih zaposlitvah pa je delodajalec dolžan nuditi invalidu tako delo, ki je primemo njegovi telesni zmogljivosti Poleg že omenjenih invalidov so podjetja dolžna sprejeti v službo tudi določen odstotek vdov in sirot. S socialnega vidika je ta obveza utemeljena, kajti treba je za gotoviti delo in zaslužek najprej tistim, la so izgubili družinskega člana, ki je prej skrbel na njih vzdrževanje. Možnosti obveznega zaposlovanje se lahko poslužujejo vdove in sirote katerih mož oz. oče je umrl v vojni ali zaradi vojnih posledic ali pa da je mož oz, oče 100 odst. invalid in zato popolnoma nesposoben za delo. » Vojne sirote imajo še to ugodnost., pri obveznem zaposlovanju, da jih podjetja, ki iz objektivnih razlogov ne morejo zaposliti, predviden odstotek invalidov, vzamejo v službo kot nadomestilo invalidov. Obstaja pa pogoj, da vojna sirota pe sme imeti več kot 25 let. Kljub temu, da se preneha biti sirota s polnoletnostjo, to je z dopolnitvijo 21. leta, se pri obveznem zaposlovanju ta doba podaljša do tistih let, ki so predvideni za sprejem v javno upravo. S tem smo končali našo razlago obveznem zaposlovanju za invalide in bi radi na koncu še poudarili, da se morajo invalidi, ki bi se želeli zaposliti vpisati v posebne sezname za zaposlovanje invalidov, ki jih sedaj vodijo posebno na novo ustanovljeni uradi, kajti le tako bo invalid lahko užival tiste ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Delodajalec pa se mora tudi posluževati teh uradov, ker drugače se vsak invalid sprejet v službo mimo teh uradov smatra prostovoljno in ne obvezno zaposlen. 1 pravil s prvim večernim vlakom v Cogoleto, medtem ko je oče prišel domov četrt ure kasneje z drugim vlakom. Tragedija se je pripetila na trgu pred železniško postajo v Cogoletu. Niso še ugotivili, če se je Tropia-nova peljala z istim vlakom. Dejstvo pa je, da ga je pričakala pred postajo in ga še enkrat vprašala, če jo vzame. Ker je dobila običajen odgovor, je potegnila iz torbice avtomatično pištolo kal. 7,65 in sprožila vse naboje, ki jih je imela v saržeju. Vsi naboji so se zapičili v prša mladeniča, ld se je zgrudil na tla, medtem ko so prisotni ljudje najprej zbežali, a so mu kmalu za tem priskočili na pomoč. Po zločinu se je Tropianova odpravila proti karabinjerski postaji. Ti so bili že telefonsko obveščeni o zadevi in ko so hoteli na kraj, so se znašli pred Tropianovo. «Ne vem če je mrtev«, je mimo reklo dekle, «pojdite ponj«. Četrt ure kasneje je prišel v Cogoleto tudi Antonio Delfino, ki se je ob izhodu s postaje znašel pred umirajočim sinom. Do pozne noči so Tropianovo zasliševali in dekle je okoli tretje ure zaspalo ter mimo prespalo noč, pa čeprav ni zaužila hrane. Danes zjutraj se je zbudilo kmalu po 7. uri, zaužilo nekaj čaja s pecivom in mimo stopilo v karabinjerski avto, s katerim so jo odoeljali v genovski zapor Marassi. Tropianova je majhno dekle, vander še kar prikupno. Na sebi je imelo še isto obleko kot v trenutku zločina: plav plašč s pozlačenimi gumbi, belo majico z obrnjenim ovratnikom in par škornjev po zadnji modi. Dekle je v poletnem času delalo kot natakarica v restavracijah Varazze in Luciano Delfino je bil zelo dober fant, inteligenten, vendar ni hotel študirati in je raje pomagal očetu. V ŠTEVILNIH PREDELIH JUGOSLAVIJE JE PREBIVALSTVO V PRIPRAVLJENOSTI Narasle reke ogrožajo številna mesta in vasi Najhuje je v Bosni, Hercegovini in Črni gori Včeraj je bila osma obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Na osvobojenem ozemlju in celo v Sajgonu so slovesno proslavili to obletnico. Na sliki borci nove edinice, ki so jo ustanovili ob tej pomembni obletnici BEOGRAD, 20. — Prebivalci mnogih krajev Bosne, Hercegovine in črne gore so prestali zadnja dva dni težke ure. Močno deževje in naglo topljenje snega, je prebivalstvu v dolinah bosanskih rek zadnja dva dn.i zagrenilo življenje. Iz raznih krajev republike poročajo o poplavah, odnesenih strehah, porušenih hišah, prekinitvi prometa in požrtvovalnem delu e-not JLA in gasilcev, ki so nudili prizadetemu prebivalstvu nesebično pomoč. V Sarajevu Je nevarnost zaradi narasle Miljacke, katere gladina je bila včeraj petkrat večja od normalne, popustila šele danes zjutraj, ko je gladina reke začela u-padati. Sinoči in ponoči so Miljac-ka. in njeni pritoki ogrožali številne vasi in nekatere kraje v samem mestu. Narasle reke so odnesle več mostov. V samem mestu je Miljacka prestopila mostove in enega tudi odnesla. Reševalne e-kipe so bile celo noč na delu. Da- fllllllllllllllllllllmlllliiiiiimiiiiiiiiiiii|i|i|||,||||||ii||||||||||t||l|||||||||,||„||||„|l,l,lllnt|lt||||||||||||||||t|||||1|||||||)tt|||||||||||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||| BARBARA MACKLE SE VEDNO V ROKAH KIDNAPERS » Ponesrečen poskus FBI bi zajeli ugrabitelje Macklejevi se boje, da se bodo zlikovci maščevali nad hčerko da MIAMI (Florida), 20. — Agenti PARIZ, 20. — V okviru preiskave o ponovnem delovanju razpuščenih organizacij je policija aretirala kakih deset oseb. Preiskavo, ki traja že teden dni, vodijo na podlagi dekreta od 12. junija, s katerim so razpustili nekatere organizacije skrajnežev anarhistične, trockistične in filokitajske smeri. Aretirane so odpeljali na policijsko prefekturo, kjer jih zaslišujejo. Med temi sta tudi dva gimnazijska študenta. Policija je pregledala- nčkaj stanovanj in zaplenila številne dokumente. FBI so začeli stiskati obroč okoli ugrabiteljev mlade Barbare Jane Mackle, ki so jo v torek odpeljali iz_ motela, ko je z materjo čakala očeta, da bi jo spremil domov, kjer bi preživela božične počitnice. Oče, milijarder in prijatelj novoizvoljenega predsednika Nixona, je lastnik številnih družb in ker mu denarja ne manjka, je bil pripravljen plačati zahtevano odkupnino, samo da bi se hčarka vrnila domov. Včeraj je kazalo, da se je Barbara že vrnila domov, toda kas neje se je zvedelo, da je njena izpustitev šla po vodi zelo verjetno zaradi incidenta med agenti policije v Miamiju in ugrabitelji, ki so že imeli v rokah 500 tisoč dolarjev odkupnine. FBI je namreč pripravil tajen načrt, ki bi jih moral pripeljati ugrabiteljem na sled in bi ta ko prišli tudi že do izročenega denarja. Toda dva agenta, ki o na crtu- nista vedela ničesar, sta hotela ustaviti dve sumljivi osebi. Neznanca sta streljala proti policajema in sta zbežala, pri čemer sta se znebila kovčka z odkupnino. Denar bi moral Mackle pustiti pred zoro s kovčkom sive barve na skalovju ob pomolu blizu Ricken-backer Causewa.y. Tako je tudi storil. Med skalovjem sta bili dve osebi, od katerih je imela ena na sebi obleko podvodnih ribičev. Ko sta prišla do denarja, sta se neznanca hotela oddaljiti s čolnom, ki sta ga malo prej ukradla Vse to je opazoval človek, ki stanuje nasproti zaliva in ker se mu je zdelo sumljivo, je poklical policijo. Dva agenta, ki sta opazila nepravilno parkiran avto evropske proizvodnje, sta se hotela približati neznancema, toda ta dva sta sprožila nekaj stre- lov in zbežala ter med potjo odvrgla kovček z denarjem. Tako se je izjalovil načrt FBI in Macklejevi se boje, da se bodo ugrabitelji zaradi tega maščevali nad hčerko. Ni izključeno namreč, da se čutijo prevarane, kar je premožni Mackle takoj zanikal. Tudi glasnik FBI je poudaril, da «se gospod Mackle trudi, da bi sledil navodilom kidnapersev« Dejstvo je, da ima policija že približne podatke o dveh ugrabiteljih, okoli katerih je začela stiskati obroč Zanimivo je, da je moral Mackle plačati do sedaj največjo odkupnino, to je približno 300 milijonov lir. Ta vsota je večja od tiste, ki jo je moral Frank Sinatra plačati decembra 1963, da so mu vrnili sina nes zjutraj so odšle na teren zdravstvene ekipe, da bi preprečile morebitne epidemije. V nekaterih krajih oskrbujejo prebivalstvo z vodo iz cistern. Iz poškodovanih hiš so prebivalce preselili v hotele in druge zasebne hiše. Zaradi zemeljskega usada je bil prekinjen železniški promet na ozkotirni progi Sarajevo - Višegrad. Samo na e-nem delu proge med postajama Prača iz Uzkiprača je narasla reka Prača poškodovala progo na petih mestih, železniški promet o-težkočajo tudi prekinjene telefonske zveze. Reka Bosna je pri Doboju danes popoldne narasla na 5 metrov in 40 cm nad normalo. Nižji predeli mesta so pod vodo. Voda je vdrla v številne hiše in kleti. Osrednji štab je proglasil izredno stanje in pripravljenost. Ob obali reke so iz ogroženih hiš izselili 15 družin. Pripravljajo evakuacijo nekaterih okoliških vasi. Po vesteh iz Mostarja Je reka Neretva poplavila nad 800 hektarjev njiv in ogroža domove 400 kmetov. Zaradi poplave je bil prekinjen promet na cesti Mostar -Metkovič. V Konjiču je voda vdrla v obrate podjetja «Rudar» in odnesla večje količine rude. Delavci so pravočasno razstavili in spravili na varno stroje. Veliko neurje je sinoči zajelo Titovo Užice in okoliške vasi. Narasla reka Cetina je poplavila več hiš in skladišč. Iz dveh hiš, ki sta se zrušili, so pravočasno izselili prebivalce. Voda je vdrla v obrate tovarne usnja. Iz skladišča tovarne je voda odnesla večje količine usnja. Narasla Cetina je med Užicami in Požego poplavila številne njive. Največjo škodo je utrpela vas Vorovdlja, kjer je moralo 70 družin zapustiti svoje domove. Iz ostalih 30 hiš, ki jih je voda že obkolila, vojaki rešujejo prebivalce. Poplava je prekinila promet na cesti Požega - Arilje in Požega - Kosjerič. V Banjaluki je neurje z močnim vetrom poškodovalo okrog 500 streh in povzročilo okrog 3 milijone dinarjev škode. Med neurjem je izgubil življenje podčastnik JLA Vojislav Stojanovič, ki zaradi močnega grmenja ni slišal prihoda vlaka, ko je v predmestju šel čez progo. Skoraj vsi prebivalci Tuzle in okolice so bili preteklo noč na nogah. Zaradi poplavljenega križišča pri šičkem Brodu je bila prekinjena cestna zveza Sarajevo -županje in Doboj. Voda je vdrla v javne zgradbe, med dru- gim v bolnišnico, gimnazijo in tehnološko fakulteto. Iz ogroženih his so morali izločiti številne družine, Neurje je pretrgalo telefonske in električne vode ter poškodovalo vodovodne naprave. Narasia reka Bosna v Zenici in okolici ogroža več stanovanjskih hiš. Voda je poškodovala del ceste Zenica - Doboj. štab za zaščito je podvzel ukrepe za izselitev o-krog 40 družin iz neposredne bli' žine reke. Reka Drina je v Gorazdu popi«' vila dve ulid. Iz vseh ogroženih hiš so prebivalce izselili. Kemična tovarna Je morala zaradi poplave prekiniti z obratovanjem. Tudi v Srbiji, v dolini reke Morave, je prebivalstvo v pripravljenosti. Preteklo noč je zahodna Morava na več krajih blizu Čačka prestopila bregove, toda trenutno ni večje nevarnosti. Reka Kolubara Je v občinah Valjevo, Bujon ica, Laj kovač in D®' zarevac poplavila več tisoč hektarov njiv in cesto. V Orni gori j® reka Morača v Zeti odjjesla viseči most. Gladina jezera stalno narašča. Jezero je ze poplavilo več o-balnih vasi. V vasi Beri blizu Titograda je pod vodo 20 hiš. Tudi iz ostalih krajev Črne gore J**-ljajo o velikih poplavah. Reka Lin» je pri Belem polju poplavila vse njive. Zeta je pri Danilovgradu dosegla gladino kakršne ne pomnijo 40 let. Nekateri deli vasi La-leviči in Bogičevičj so pod vodo. Na cesti Danilovgrad - Titograd je pol metra vode. V Cetinju so morali iz poplavljenih hiš Izseliti 80 družin. Vse cetinjsko polje le pod vodo. Zaradi poplav in ze-meljskih usadov je v Bosni in Hercegovini, v črni gori in na številnih cestah prekinjen promet. Samo v Bosni in Hercegovini je prekinjen promet na 20 cestah. HAVANA, 20. — Iz kubanskih uradnih ^ virov se je zvedelo, da je bil črnec, ki je včeraj prisilil pilota, da je letalo družbe »Eostern Airlines« s 141 potniki in 8 člani posadke, usmeril na letališče v Havani, oborožen z igralno pištolo in da je imel s seboj 4-letno dekletce. Ena od stevardes letala je izjavila, da ji je čmec izjavil, da ima pri sebi samokres in nitroglicerin; Dodal je, da zapušča ZDA zaradi sovraštva in rasizma, ki prevladujeta v Ameriki. Rekel je tudi. da je zaman iskal zaposlitev. ................................«■•»■»»■<■.......................... Za izterjevanje občinskega trošarinskega davka Na Jugu za vsak stotak kar 42,31 lire stroškov RIM, 20. — Za izterjevanje občinskega trošarinskega davka je palermska občina potrošila za vsakih 100 lir kar 42,31 lire, v Pistoi to stalo 37,64, v Messini 37,05, Neaplju 33,95, v Trapaniju 32,45, Caserti 31,38, v Cataniji 29,04, v Aquili 28,31, v Bariju 26,46 itd. Ti podatki so navedeni v publikaciji finančnega ministrstva, ki je objavilo dohodke vseh italijanskih občin s trošarinskim davkom. Leta 1966 so izterjali, vključno lnl( »rmaeij je tu irist • » len le zveze Sli »ven ije GORENJSKA V Bohinju je trenutno še povsod dovolj prostora, vendar pa je za novoletne praznike, 'n sicer od 27 decembra dalje že vse zasedeno. Samo pri zasebnikih je za novoletne praznike še nekaj prostora v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici. Žičnica na Vogel še vozi. Snega za smučanje je dovolj V Kranjski gori, Podkorenu in Martuljku je od 21. decembra dalje vse zasedeno. Hotel Erika bo odprt od 20 decem bra dalje in ima še prostorov. Na Vršiču sta odprt' Erjavčeva koča in Koča na Gozdu Obe imata prostor do 28. decembra. V počitniških domovih v Kranjski gori je prostor do 28. decembra. Za novoletne praz nike imajo še nekaj prostih postelj zasebniki v Gozd Martuljku, med; tem ko so zasebne sobe v Kranjski gori od 21. decembra dalje zase dene. Snega za smučanje je dovolj, vse žičnice vozijo, smučišča pa so steptana. Očiščeni so tudi vsi parkirni prostori. Cest. čez Vršič je prevozna do hotela Erika. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj je prostora v Preddvoru, na Jezerskem in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju. Dom na Krvavcu je odprt, brunarica pa je zaprta do 25. decembra. Na Krvavcu vozita obe žičnici, vlečnica pa ne vozi. V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju in na Zelenici je trenutno še dovolj prostora Za novoletne praznike pa je v Podljubelju, na Ljubelju in na Zelenici že vse zasedeno. Žičnica na Zelenico vozi vsak dan od 9. do 17 ure. V Tržiču vozi vlečnica v Hrastih, snega za smučanje je dovolj V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini je povsod še prostor. Prostor je tudi v Litostroj-skem domu na Soriški planini. Na Soriški planini in nh Starem vrhu je snega za smučanje dovolj. SILVESTROVANJA: V Bohinju bodo imeli silvestrovanje v vseh i prostor. Na Zaplani imajo prostor gostinskih obratih. Rezervacije še I v bifeju na Ulovki Dovolj prostora sprejemajo. V Kranju bodo imeli silvestrovanje v hotelu Evropa: za 100 — Ndin dobijo gostje novoletni menu in prenočišče. V restavraciji Park stane silvestrovanje z menu-jem 70.— din, v Delavskem domu pa 40.— din. V Domu na Joštu lahko silvestrujemo za 35.— din, na razpolago imajo samo še skupna ležišča. V Tržiču pripravljajo silvestrovanje v restavraciji Pošta in v restavraciji Detečljica; cena z novoletnim menujem je 60.— Ndin. Rezervacije še sprejemajo. Imajo tudi prostor za prenočevanje. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru imajo dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je tudi v Sežani in v Senožečah. Restavracija Risnik v Divači je zasedena. V Novi Gorici je še nekaj prostora v Park hotelu. Prostor je tudi v hotelu Planika v Ajdovščini, v hotelu Poldanovec na Lokvah in v hotelu Krn v Tolminu. Alp hotel v Bovcu ima dovolj prostora do 24. decembra, potem pa je do 31. decembra vse zasedeno. SIVESTROVANJA: Park hotel v Novi Gorici ima za silvestrovanje še prostor v kavarni in restavraciji Hotel Planika v Ajdovščini sprejema rezervacije za silvestrovanje. Hotel Poldanovec na Lokvah ima za silvestrovanje še prostor v restavraciji; vsa ležišča so zasedena. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je prostor v hotelih Slon, Turist, Union, Lev in Ilirija. Hotel Lev bo zaseden 21. decembra, hotel Bellevue bo zaseden do 24. decembra. Hotel Ljubljana Transport je zaseden. Dovolj je prostora v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v motelu v Mednem in v gostilni Cirman. Prostor je v Domu na Kureščku, v Turističnem domu v Polhovem Gradcu, v Kamniku, Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. V Domžalah in na Vrhniki je še je v Logatcu, Litiji in okolici. V Storovju pri Gabrovski je odprta lovska koča, ki ima ob sobotah in nedeljah na razpolago lovske specialitete in domače koline. Koča je oddaljena od Litije 15 km. V Cerknici in okolici je povsod še dovolj prostora. Dom na Slivnici bo za novoletne praznike zaseden. SILVESTROVANJA: V vseh ljubljanskih hotelih še sprejemajo rezervacije za silvestrovanja, razen v hotelu Bellevue, ki je že zaseden. Nekaj prostora za silvestrovanje je še v motelu Medno, medtem ko je pri Cirmanu vse zasedeno. V domu na Kureščku imajo za silvestrovanje še prostor V Kamniku je za silvestrovanje še nekaj prostora, medtem ko je na Veliki planini in v Kamniški Bistrici vse zasedeno. V Litiji prirejajo silvestrovanje v sindikalni dvorani Predilnice in v restavraciji Pošta. V Rakovem Škocjanu in v Domu na Slivnici imajo za silvestrovanje še nekaj prostih mest. PRIREDITVE: V dvorani Tivoli v Ljubljani nastopa ameriška drsalna revija Hollyda.y on Ice. V Pionirskem domu v Ljubljani bo od 25. do 30. decembra vsak dan enourni program barvnih risank. V dvorani Tivoli bo od 27. do 30. decembra pester program prireditev z naslovom «Dedek Mraz na drsalkah«. Dedek Mraz bo prišel pred dvorano Tivoli 26. decembra ob 15.30 uri. V Slovenski filharmoniji bodo priredili 27. decembra večer Gershwinovih del, na katerem bodo nastopili trije ameriški črnski pevci Rhea Jackson, Therman Bai-ley in William Shores. Spremljal jih bo zagrebški filharmonični orkester pod vodstvom Milana Horvata, solist pa bo pianist Aci Bertoncelj. V Potrošniškem informativnem centru v Ljubljani je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure razstava društva likovnih oblikovalcev Slovenije; razstavljene izdelke tudi prodajajo. z globami in drugimi izrednimi dajatvami, za 353 milijard 92 milijonov in 927 tisoč lir trošarinskega davka s poviškom 8.76 odst. v primerjavi s 324.630.064.000 lirami prejšnjega leta. Stroški izterjeval-nih uradov, kjer je bilo zaposlenih 19.707 oseb, so znašali 66 milijard 307 milijonov lir, to je približno 3 milijarde in pol več kot 1965. leta, medtem ko je bilo zaposlenih tudi 19 uradnikov več. V publikaciji finančnega ministrstva je podčrtano dejstvo, da so objavljeni statistični podatki o-svetliii skrajne in neopravičene primere stroškov. To velja predvsem za primere, kjer stroški znašajo nad 50 odst. izterjevanih vsot, kar pomeni, da gre za neekonomično in premalo donosno upravljanje občinskih dohodkov. Medtem ko je imel Palermo v pokrajinskem okviru najvišje stroške z izterjevanjem strošarinskega davka (40,38 lire za vsak stotak), so v vareški pokrajini potrošili le 11,27 odst. Sploh so stroški v južnem predelu Italije višji kot v severnem: v Beneventu so ti znašali 38,75, v Messini 36,95, v Reggiu Calabriji 34,42, v Teramu 33,57, v Rietiju 32,27, v Neaplju 31,51, medtem ko so stroški v rimski pokrajini 14,44, turinski 13,03 in milanski 11,59 odst., dosti manjši. V severni Italiji znašajo stroški 14.95 odst., v srednji 18,56, v južni 28,64, na otokih pa 29,14 odst. iz-terjenih zneskov. KORISTNA POBUDA CAI Tedensko bodo objavljali «Bil(cn o plazovih» MILAN, 20. — Od danes dalje bo italijanski alpinistični klub objavljal tedenski bilten o snežnih razmerah in o nevarnosti plazov CAI hoče opozarjati smučarje na najbolj nevarne predele in preprečiti nesreče. V zimski sezoni 1951-52 je bilo zaradi plazov na alpskem področju kar 225 mrtvih, medtem ko je bilo uničenih 3243 hiš ali bajt. ((Bilten o plazovih« bo CAI objavljal s sodelovanjem ENEL ln letalske metereološke službe. Lani so uredili 13 opazovalnic, letos pa jih bo med Monginevrom in Ada-mellom 28. Vsak dan merijo hitrost vetra, temperaturo, količino zapadlega snega, vrsto snežne odeje in nevarnost plazov. Vse te podatke bodo elaborirali s sodelovanjem švicarskega zavoda za proučevanja snega in plazov v Davosu. Ob petkih bodo izdali bilten, katerega bodo prečitali ob koncu radijskega dnevnika ob 13. uri. Bilten bodo poslali v objavo tudi vsem časopisom. POVSEM DRUGAČEN BOŽIČ S (vtocaim BOJAZEN LJUDI PRED NEVARNOSTJO ŽEJE Ljudje znanosti in tehnike v borbi za vodne zaloge Kakih sto strokovnjakov je ie na delu, da bi odkrili še neznana vodna bogastva, ki bi jih zatem ljudje izkoriščali po navodilih Evrop. sveta ■ Delež, ki ga pri tem ima Italija OSNOVNI NAMEN ZASEDANJA V FRANKFURTU Zahodno Nemčijo «ogroža» leva ali desna nevarnost? Visokošolci se ne zadovoljijo s kompromisnim predlogom Po končanem generalnem zasedanju, ki se je vršilo pretekli ponedeljek na sedežu FAO v Rimu, je znanstveni komite vsedržavne konference za vprašanje voda, ob sodelovanju kakih sto kvalificiranih strokovnjakov, nemudoma pristopil k raziskovalnim delom v posameznih pokrajinah, raziskovalnim delom, ki jih bo treba opraviti v letih 1969—1970. Na osnovi priporočil, ki jih je Evropski svet bil izdelal v obliki tako imenovane «Karte voda», objavljene preteklega maja v Strassburgu, so se zdaj skupine izvedencev že spoprijele z. vprašanjem, katerega rešitev bi bila v določitvi — torej v njihovem odkritju in pa v ugotovitvi količinskega obsega — uporabljivih vodnih zalog. Velike mednarodne ustanove, delujoče v okviru Združenih narodov, poudarjajo v nekaterih svojih zaključnih poročilih izredno resno stanje kar zadeva vprašanje voda na svetu, ker je število prebivalstva že preseglo tri milijarde in še naprej narašča z letnim pri-fastkom 125 milijonov. Tudi v naši dhža:vi se zadevna razpoložljivost, ki je že, tako neznatna, kar naprej manjša. Ponekje vode malone že ni več. Odpovedati smo se morali čisti vodi, ki jo je človeštvo uživalo tisočletja, ter se zateči oziroma se zadovoljiti — kar so 'že davno morali storiti v mnogih evropskih velemestih — z rečno vodo, ki jo s pomočjo posebnih naprav prečistijo. Raziskovanja in študije, predvidene v programih konference, da bi se ljudem zagotovila dobava vode, se opirajo na odkritja in podatke, do katerih še je v dokaj obsežnem merilu zlasti dokopala hidrografska služba pri ministrstvu za javna dela. Dela potekajo v okviru najvažnejših mednarodnih podvigov, kot je na primer «Med-narodno hidrološko desetletje* (1967 do 1976). Gre za podvig svetovnega značaja, ki nima primera v preteklosti, organiziral pa ga je UNESCO .za potrebe vrste hidroloških raziskovanj, kakor tudi, da bi se proučilo vprašanje površinskih voda, onih podzemlja in v atmosferi, cilj pa naj bi bil v boljšem izkoriščanju naravnih vodnih zalog in sodobnih tehnoloških pripomočkov. •"‘'V' Ha program1 se je koristno vključil tudi Vsedržavni raziskoval- hidrografske službe in za sestavo popisa razpoložljivih zalog, že lotil natančnega proučevanja tako površinskih voda in živih izvirkov oziroma studencev kot tudi podzemeljskih voda. Namen tega proučevanja je v uporabi sodobne tehnologije za organsko obdelavo celotnega materiala, zadevajočega hidrografska opazcrtanja in odkritja zadnjih tridesetih let. Iz nekega poročila profesorja Giulia De Marchija z milanske Politehnike, ki je tudi predsednik ministrske komisije za hidrološko obrambo državnega teritorija, je razvidno, da skupno število zadevnih podatkov presega sto tisoč. Ti podatki, ki se nanašajo na hidrološko stanje države, so zbrani v devetih knjigah. Na osnovi sodelovanja med raznimi znanstvenimi centri ter zainteresiranimi ustanovami bo sestavljena tudi tako imenovana «geo-grafska karta žeje*, ki naj bi prikazovala površinske in podzemeljske razpoložljivosti, upoštevajoč potrebe distribucije tako glede na čas kot prostor in ocenjujoč tako trenutne kot predvidene bodoče potrebe v naslednjih letih. Zahvalju- joč, torej, tem podatkom in ob upoštevanju naj si bo tehniških kot ekonomskih plati raznih oblik rešitve, ki jih tehnika omogoča in jih bo še lahko omogočila, bo program dobavljanja vsekakor nakazal ekonomsko najustreznejšo rešitev. Podzemeljske vode predstavljajo izdatno zalogo, ki doslej o njej niso vodili računa in je, potemtakem, šla v izgubo. Izvirki teh voda so zelo številni, njihova količina znaša od enega litra do desetih kubičnih metrov na sekundo. Raziskovanja v globino, da bi jih odkrili, so težavna in draga. Vendar pa obstoječe stanje na Jugu — poleg desalinacije morske vode — narekuje dokajšnje napore tudi v tej smeri. Obalna raziskovanja bodo dopolnjena tudi s preizkušanjem novih metod pri odkrivanju zalog podzemlja. Za raziskovanja in delo italijanskih strokovnjakov je pokazala precejšnje zanimanje tudi ameriška vlada, ki se je odločila, da bo v ta dela posegla tako, da bo marca letos organizirala v Rimu tako imenovano razstavo «pu-racqua». BONN, 20. — Zahodna Nemčija je bila vse do lani ena najbolj mirnih, če ne najboli mirna dežela Zahodne Evrope. Stavka ali kakršen koli javni nastop je bil le sporadičen dogodek in se je po navadi omejil le na kako manifestacijo krajevnega značaja. Pravzaprav so edino «živahno izživljanje* kazali neonacisti, ki so jim oblasti dopuščale praktično vse in so se le bolj trezni Nemci spraševali, kam to vodi. Zaskrbljenost se je pravzaprav kazala le po kakih volitvah, ko so neonacisti tako imenovane nacional-demokratske stranke dobili deset odstotkov glasov. Lani jeseni in še posebej letos spomladi pa ie v Zahodni Nemčiji postalo bolj živo. Priča smo bili številnim manifestacijam in demonstracijam, za katere so pobudo dali visokošolci. Ni res, kot se v splošnem zatrjuje, da so v Zahodni Nemčiji nezadovoljni le visokošolci. V demonstracijah, ki so jih prirejali visokošolci, so sodelovali tudi mladi delavci, pa čeprav v manjši meri, ker da je pretežni del delavcev «integriran», kot pravijo demokrščanski in socialdemokratski voditelji «zado-voljnosti nemškega proletariata*. In ko se je začela z levih pozicij večja aktivnost, so se zahod-nonemške policijske sile zganile. Dokler so razgrajali neonacisti, za bonske kroge in policijo, ne- varnosti ni bilo. Nevarnost za «de-mokratično ureditev dežele* predstavljajo torej le leve sile, neonacistična nacional-demokratska stranka, kljub svojim 10 odst. glasov, ne predstavlja nevarnosti... Tako nekako bi mogli tolmačiti tudi dejstvo, da so se šefi zahod-nonemške policije pred dnevi sestali v Frankfurtu, da bi proučili ukrepe, ki jih bo treba sprejeti in izvajati proti «nasilnim manifestacijam političnega značaja*. Nikakršnega dvoma ni, da je problem visokih šol in visokošol-cev resen. Toda ta problem ni izključno zahodnonemški, še manj pa — policijski problem. Problem visokih šol je splošno zahodnoevropski problem, ki se je pokazal v znanih dogodkih v Italiji, v Franciji, v Zahodni Nemčiji, de loma in v manjši meri v Veliki Britaniji in Belgiji, kjer visokošolska mladina noče biti več le poslušen in pohleven objekt, pač pa hoče postati subjekt, To dokazujejo tudi dogodki zadnjih dni. Prav gotovo ne moremo trditi, da bi bili rektorji zahodno-nemških univerz in dekani posameznih fakultet na istih univerzah zadovoljni z nemiri, ki se dogajajo na zahodnonemških univerzah, kljub temu pa predstavniki ..........................................................................................mm..................................................................................................iiiullll.......................................... IZ DIPLOMATSKIH DOKUMENTOV ZVEMO KADAR SE ZGODOVINARJI ZGANEJO. De Gaulle ni vlival Lepi Mariji Walevsky zaupanja Rooseveltu VVashington je bil bolj pripravljen sodelovati s Petainovimi ljudmi, kot pa z generalom, ki je vodil resničen odpor proti nacizmu ni svet, ki ‘ se' je, ob sodelovanju WASHTNGTON, 20. - Ko so nekateri opazovalci tolmačili de Gaullov odpor proti Veliki Britaniji in ZDA, posebno proti poslednji državi in njeni politiki v Evropi in po svetu, so omenjali tudi generalovo «užaljenost» iz zadnje vojne. Tej verziji ne bi hoteli dajati večjega poudarka ali pomena, vendar drži, da de Gaulle Washingtonu ni vlival prevelikega zaupanja, ko je prevzel vodstvo francoskih sil v tujini v času druge svetovne vojne. To moremo razbrati tudi iz zadnje še vedno ne dajo miru Raziskava v grobnici na Poljskem ni dala odgovora SOBOTA, 21. DECEMBRA 1968 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Narodne - 12.10 Kulturni odmevi - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu 16.10 Valčki -16.45 Andersen- Snežni mož 17.30 Za mlade poslušalce 17.45 Vzori in zgledi 18.15 Umetnost - 18.30 Slov. oktet - 19.00 Družinski obzornik - 19.25 Zabavali vas bodo - 20.00 Šport 20.50 Lovrečič, Naša gospa 21 00 Orkester. TRST 12.05 Poje H. Mauri - 12.25 Tretja stran - 14.25 Na sporedu V. Medicus - 14.35 Orkester Casa-massima. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila ; 7.10 Jutranja glas- )a 8.00 Prenos RL - 10.35 Prisluhnimo jim 11.15 Vesela glas-:a 11.30 Današnji pevci 12.00 n 12.50 Glasba po željah - 14.10 Ritmi 15.30 Popevke - 16.30 Fu- ■morama 17 00 Izbrali ste 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje G. Valci 22.10 Plesna glasba. nacionalni program 7.00, 3.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po-ročila 8.30 Popevke 9.06 Ital. plošče -, 10.35 in 11.00 Ura glasbe 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Radijske kronike - 14.40 Nove pesmi - 16.00 Spored za najmlajše 17.15 Couperin 18 03 Veliki variete - 20.15 Pisan spored 21.00 VicVr De Sabata. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10 00 Kolesa in motorji 10.40 Glasbeni variete - 13.00 Glasbeno-govorni spored -13.35 Zlate plošče 14.45 Glasbeni kotiček - 16.03 Rapsodija - 16.35 Ital. zbdri - 17.40 Plošče za najmlajše - 19.00 Motiv motiva - 20.00 Roman - 20.45 Nove pesmi - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 11.00 Antologija interpretov -12.20 Casella in Poulenc 13.00 Inštrumentalni ansambel - 14.30 Donizetti, Lucrezia Borgia - 17.20 Nemščina - 18 3J Lahka glasba 19.15 Koncert - 20.20 Simfonični koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Na sporedu Piatti - 8.40 Brahms in Prokofjev - 10.10 Lisz tova Madžarska simfonija 10.20 Scarlatti.jeve sonate - 12.30 Casel la, Koncert opus 56 - 13.00 Tele mann, Kvartet za flavto in oboo SLOVENIJA C.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.50 Danes za vas - 7.26 Telesna vzgoja ■ 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 čiu trav nike zelene 9.50 «Naš avtostop* - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Ada mič: Tatarska suita 12.30 Kme tijski nasveti 12.40 Partizanske 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Šivic: Pajek Jakec 14.25 V ve drem ritmu 15 40 Z Vrščaj-Hol ly: škrabarjeva mati - 16.00 Vsak dan - 17.35 Zbor «France Preše ren* - 18.00 Aktualnosti 18.15 Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga 19.15 Tatjana Gros 20.00 Spoznavajmo svet 22.15 Oddaja za izseljence - 23.05 S plesom v novi teden ITAL. TELEVIZIJA 10.30 in 15.00 Šola - 12.30 Zna nost 13.(K) Komika 13.30 Dnev nik - 17.00 Giocagio 17.30 Dnev nik - 17.45 Program za mladino 18.45 Almanah 19.10 V parlamen tu - 19.50 Šport 20.30 Dnevnik - 21.00 Canzonissima - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Nemščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Rossini: La cambiale di matrimonio - 22.35 Endrebe, Mez-zogiorno in časa Anker. JUG. TELEVIZIJA 18.15, 20.00, 22.30 Poročila - 9.35 TV v šoli 18.20 Mladinska igra -19.20 S kamero po svetu 19.45 Cikcak - 20.35 Humoristična oddaja 21.20 Videofon - 21.35 Sherlock Holmes — film - 22.30 TV kažipot. knjige ameriških diplomatskih dokumentov, ki jo je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve objavilo te dni in iz katere posredno zvemo, da je predsednik Roo-sewelt skušal prepričati francoskega generala Maxima Weygan-da, pobomika politike maršala Petaina, naj prevzame poveljstvo nad francoskimi silami v severni Afriki, ker pač ni imel zaupanja v generala de Gaulla. Dokumenti, ki se nanašajo na srečanja Roosevelta v Casablanci in Washingtonu s tedanjim predsednikom britanske vlade Wiasto nom Churchillom, nam povedo, da so se Američani — ko je Wey-gand odpovedal — obrnili na generala Henryja Girauda, torej na Petainovega francoskega visokega komisarja za severno in zahodno Afriko. Dokumenti nadalje povedo, da je Roosevelt poslal Douglasa Mac-Arthurja, nečaka istoimenskega znanega ameriškega generala, da se je v januarju 1942. leta srečal z generalom Weygandom v mestecu Grasse na Sinji obali. Po tem, kar zvemo iz dokumentov, je Rooseveltov odposlanec MacArthur rekel francoskemu generalu, da Združene države na noben način ne marajo nadomestiti Francije v severni Afriki, hkrati pa da bi ne hotele, da bi se tega področja polastila Velika Britanija ali — de Gaulle. Američani so hoteli predvsem, da naj bi Weygand ustavil napredovanje Nemcev v severni Afriki. Glede tega je MacArthur rekel: «Predsednik (Roosevelt) je smatral, da bi nihče drug kot on (Weygand) mogel zadostiti tako veliki nalogi, ki bi pripeljala do končne zmage nad nacistično Nemčijo in do osvoboditve Francije ter do vrnitve francoskih čezmorskih ozemelj.* Po tem, kar zvemo iz omenjenih dokumentov, je bil francoski general Weygand «vljuden in prijazen*, vendar je Rooseveltovo ponudbo odklonil. Kakor vidimo, je bil VVashington tedaj odločno proti de Gaullu. Ko pa ameriški diplomatski in drugi prijemi niso zalegli, so bili v VVashingtonu pripravljeni na kompromis in so prepričali generala Girauda, naj bi sodeloval z generalom de Gaullom. Seveda je bil to kompromis, ki je imel namen, de Gaulla kontrolirati. Beležke o srečanju med predsednikom Rooseveltom in francoskim generalom Giraudom povedo, da je Roosevelt proučeval zamisel o ustanovitvi «odbora za osvoboditev Francije*. Iz nadaljnjih dokumentov zvemo, da je predsednik Roosevelt tedaj dobesedno rekel: «Razumljivo, general Giraud bi bil najpomembnejša osebnost tovrstnega odbora, generala de Gaulla pa bi mogli imenovati za šefa vrhovnega štaba, za generalnega inšpektorja ali bi mu dali kako drugo primerno vlogo.* ........................................................................ Obsedeni ste od bolezni pred kon OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nikakor ne pristanite na sodelovanje, ki se zanj niste potegovali Prevec ste popustljivi do nekega prepirljivega sorodnika. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ni dobro vnašati v delo svoja osebna čustva. Preveč ste obremenjeni s ste vilnimi srčnimi vprašanji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pogumno in navdušeno se spoprimite z nekaterimi težkočami. Zenski spol vas občuduje zaradi vaših duhovnih vrlin. RAK (od 22 6. do 22.7.) V poslih imate več sreče s tujci kot pa z domačimi ljudmi. Danes se vam bo HOROSKOP se lotite izpolnjevanja svojega načrta, še enkrat preglejte, ali je vse na svojem mestu. Vesel večer s starimi tovariši. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Odlo čite se za korak naprej, kljub nekaterim tveganjem. Utrdite neko plodno prijateljstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Poiščite kako možnost, da bi se zares odpočili. Vaš konjiček bi mo rala biti kaka dejavnost samovzgoj vse zdelo lepo in dobro. ! fr, a 9Q m an 21 11 1 LEV (od 23.7. do 23.8.) Predeni ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) kurenti prav zdaj, ko vam je uspelo jih onemogočiti. Imejte zaupanje v družino. , . STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ljudje vas kritizirajo, ker ste vedno med najbolj naprednimi Deležni ste simpatij mladih. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Prisluhnite svoji vesti in glasu resnice. Odkrili boste svoja resnična čustva. „, „ VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sami ne morete opraviti naporne naloge, ki vam je bila poverjena. Razsvetlil vas bo žarek veselja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bojte se groženj nekega nesolidnega tekmeca. Potrudite se, da bi postali VARŠAVA, 20. — _ Biti slaven, ni vedno prijetno. Včasih je celo neprijetno, ko človeku še po smrti ne dajo miru. Veliko je že bilo primerov, ko so desetletja, celo stoletja po smrti «premetavali» kosti pomembnih ali kakor koli slavnih ljudi, da bi razčistili kako «netočnost». To se dogaja na primer sedaj grofici Mariji Walev-sky, lepi plavolasi Napoleonovi ženi. Kakor je znano, se je Napoleon spoznal s hčerko poljskega grofa leta 1806 na nekem plesu, ki so ga v Varšavi priredili njemu v čast. Napoleon se -je z njo poročil in rodila mu je tudi sina, poznejšega grofa Alesandra Colon-no Walevskega. Napoleon pa je tudi to svojo ženo zapustil in Marija Walevska se je ponovno omožila z Napoleonovim maršalom grofom Filip-pom Antoinom, ki mu je tudi rodila sina. Sedaj pa so se v Varšavi ponovno spomnili na Marijo Walev-sko. Zakaj? Marija Walevska se je bila z Napoleonom preselila v Pariz in se pozneje poročila z drugim možem, francoskim maršalom. Ko pa je bila stara komaj 28 let, je umrla. Zgodovinarji so trdili, da je Marija Walevska bila na lastno željo po smrti prepeljana v Varšavo in bila tu pokopana. Drugi trdijo, da je bila pokopana v Parizu. In sedaj so hoteli to vprašanje razčistiti, ker so pred nedavnim odkrili neke nove «do-kumente*. Odgovora na to vprašanje pa niso dobili. Francoski nasledniki Marije Wa-levske, to se pravi tisti, ki izhajajo iz rodu francoskega maršala, s katerim se je Marija Wa-levska v drugo poročila, trdijo, da je Marija Waievska pokopana v Varšavi, le njeno srce da je bilo pokopano na znanem pariškem pokopališču «Pere Lathai-ze». Drugi spet trdijo, da so bili posmrtni ostanki nesrečne grofice prenešeni na Poljsko devet mesecev po smrti in da so jih pokopali v grobnici v cerkvi v Kiernoziji, kakih 80 km od Varšave. Rekli smo, da sedanje raziskave niso privedle do konkretnega odgovora. V eni preteklih noči so izvedenci, ob navzočnosti dveh francoskih diplomatskih predstavnikov, odprli grobnico, v kateri so našli štiri krste z zemeljskimi o-stanki neznanih ljudi. V eni teh krst bi morale biti kosti Marije Walevske, po tem kar zatrjujejo nekateri zgodovinarji. Posebno to potrjuje neki dokument, ki so ga pred nedavnim odkrili v arhivih cerkve v Kiernoziji. Župna cerkev, o kateri je govora, je bila župna cerkev grofije, kjer je Marija Walevska preživela svojo mladost. V grobnico te cerkve pa naj bi bili prinesli devet mesecev po smrti njene zemeljske o-stanke. Tako poljske civilne kot tudi cerkvene oblasti so dovolile 22 članom posebne komisije, da naj vprašanje, ki se je ponovno vzbudilo ob odkritju omenjenega dokumenta, razčisti. Dr. Zdislav Kapica, ki je vodil to nočno raziskovanje v grobnici, je izjavil, da so v devetih urah dela odprli in pregledali kosti v treh krstah. Direktor antropološkega zavoda pri vseučilišču v Lodzu Kapica je nadalje rekel, da so v prvi kršiti našli kosti ženske v visoki starosti in po njegovem mnenju gre verjetno za kosti Antonine, sestre Marije Walevske. V drugi krsti so našli le veliko zemlje in ostanke kosti, toda gre za ostanke drobnih kosti, kar pomeni, da ne morejo biti kosti Marije Wa-levske. Tretja krsta je vsebovala kosti malone otroka, četrte pa sploh niso odprli, ko pa je tako bi v njej bili posmrtni ostanki 28-letne ženske. Pri tem je zanimivo, da so se nasledniki Marije Waievske po drugem možu temu raziskovanju uprli, pa čeprav brez uspeha. Drugi zainteresirani krogi — torej zgodovinarji — pa so vztrajali, da bi «razčistili zgodovinsko netočnost*. Rezultat pa je bil ničen, tako da se še vedno ne ve, kje je Marija Walevska pokopana. Potemtakem drži, kar smo zapisali v začetku, da je biti slaven včasih bolj neprijetno kot prijetno. Za poljsko plemkinjo je znano, da je bila v življenju bolj nesrečna kot srečna. Sedaj pa še vedno brskajo po njenem življenju. naj višjih zahodnonemških šol verjetno ne računajo na pomoč, ki naj bi jim prišla s strani policije. Na konferenci rektorjev in dekanov je bil govor prvenstveno o dveh predlogih, ki pa sta ostala brez zaključka. En predlog predvideva nekakšno kolegialno vodenje univerze, kjer bi širši krog profesorjev in predstavnikov študentov dajal univerzi večjo avtonomijo. Drugi predlog pa je bolj konservativnega značaja in vztraja na tem, da naj bi vodstvo uni verze ostalo izključno v rokah rektorja in profesorskega senata. Zahodnonemški visokošolci niso zadovoljni niti s prvim predlogom, pa čeprav je v primerjavi z drugim naprednejši, kajti bistvo vprašanja ni v tem, da naj bi ob veliki večini profesorjev soodločali le štirje predstavniki visokošolcev, ki bodo vedno ostali v manjšini in ko sedanja univerza jim ne bo IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava del duševnih bolnikov mogla dati tega, kar zahtevajo. Zahodnonemški visokošolci namreč — podopno kot visokošolci drugod — vidijo rešitev visoke šole v popolni preosnovi, ki pa je pogojena tudi s preosnovo družbe same. Zato je razumljivo, da so predstavniki zahodnonemških visokošolcev tudi ta sicer * popustljivejši* predlog odklonih in nekateri dogodki so pokazali tudi konkretnejše odklanjanje kompromisnih rešitev na univerzi, Pa še en dogodek, ki prav gotovo ne bo manj odločilen od prejšnjega, študentovskega vprašanja in ki ga moremo povezati z zasedanjem šefov zahodnonem-ške policije v Frankfurtu. Kakor je znano, se je obnovila Nemška komunistična partija, ki naj zame nja Komunistično partijo Nemčije, ki jo je Adenauer dal razpustiti pred leti Ker se verjetno opaža, da se začenja, posebno med mlajšimi delavci, nova delavska stranka uveljavljati, so se šefi policije — vsekakor ne izključno na lastno pobudo — pomenili, kako naj se policija obnaša v primeru, če bi prišlo do neredov... Seveda so v Frankfurtu govorili tudi o neonacistih, ki so se jih končno vendarle spomnili Zanimivo pa je, da so se neonacistov spomnili le «posredno». Ugotovili so namreč, da pri nacističnih zborovanjih pride pogosto do neredov, ker levo usmerjene sile ne dovolijo, da bi se neonacisti uveljavljali. Če bi torej leve sile pustile neonaciste pri miru, bi bilo bolj ali manj vse v redu. Kaže pa, da neonacistom odslej ne bo lahko. Vodja nove komunistične stranke Kurt Bach-mann je bil namreč glede tega .jasen. Rekel je: « Dovolj-bi-.bilo,, če bi dal proste roke delu delavcev, ki delujejo v komunistični partiji in vprašanje neonacistov bi bilo kmalu rešeno.* K. K. Odkar je Hans Prinzliorn leta 1922 s svojo epohalno razpravo «Likovnost umobolnih» prvič opozoril znanstveni svet na to obrobno tvornost slikarstva, s katero je moč v marsičem nadzorovati spreminjanje poteka bolezni, so pričeli v bolnišnicah za umobolne posvečati več pozornosti psihopatološki umetnosti bolnikov, o kateri se vrše pravi kongresi, kot tisti, ki je bil predlani v Milanu. Da se nje blagodejna aplikacija upošteva tudi v deželni bolnici pri Sv. Ivanu, ki jo vodi prof. Francesco Maria Donini, priča zanimiva stalna razstava, ki so jo odprli ob otvoritvi nove sodobne stavbe za opazovanje in zdravljenje duševnih motenj. Njeno prostorno dvorano krasi lepo število primerkov ekspresivne in zaposlovalne dejavnosti, kot se naziva tovrstno udejstvovanje, ki ga vodi znani slikar in grafik Bruno Ponte. So to razne keramike, izrezljani in modelirani kipci in reliefi, slike vseh vrst, zlepljenke in sestavljenke, kar pač bolj ustreza ustvarjalnemu gonu cgostov», kot obzirno imenujemo umobolne. Kolektivna razstava predmetne smeri Da le-ti lahko dosežejo izredne uspehe, kažeta reliefa, ki krasita vežo nove stavbe. Sestavljena sta iz manjših reliefov, ki prikazujejo z naravnost gotsko elementarnost-jo prizore dela raznih rokodelcev in njih zdravstveno oskrbo. Z modeliranjem se dnevno ukvarja do 12 gostov, s slikanjem pa 7 ali 8. Po različni stopnji njih izobraženosti, različno uspejo tudi njihova deia. Opažamo pa, da je pri nekaterih, izmed različnih struj od ekspresionizma do primitivizma, abstraktno slikanje še najbolj priljubljeno poleg podajanja nadstvar-no občutenih vsebin. Čeprav so izmed takih podob nekatere naravnost umetniško zasnovane, pa jih ne smemo ocenjevati kot take, ne glede na to, da je verjetno prav izredna duševna napetost izvor vsake umetnine. V danih primerih pa so te podobe le sredstvo, kjer iz spreminjanja njih barvne lestvice in vsebine slike psihjater more u-gotavljati stopnjo izboljšanja ali poslabšanja duševnih motenj. Moramo pa pri ogledu te razstave u-poštevati tudi dejstvo,- da se v večirii primerov umetniška tvornost gostov neha z njihovim o-zdravljenjem. Lani ustanovljeni novi deželni sindikat lepih umetnosti pri Zvezni zbornici dela A.' reja na sedežu iste v palači Vivante lepo božično razstavo. Razstavlja 24 slikarjev in kiparjev, od katerih pa je polovica bolj znana, kot na primer Marovic, B. in l. Sauli, Superina, Zopelli, Zeriali, Maier, Mandero, Corva, Cobelli in Bisiani. Se pa vsi več ali manj dobro predstavljajo, kar je zasluga izbire s strani prirediteljev. Znano je, da je ta sindikat nastal iz nasprotovanja onemu okrog katerega se zbirajo vidnejši likovniki. Zato pač na tej razstavi pogrešamo dela naših vrhunskih slikarjev. So pa tu z deli prisotni štirje naši likovniki, če k njim prištevamo še Bruna Traverza na šoli Černigojevega učenca, ki se je nedavno u galeriji Torbandena zelo dobro predstavil. če povemo, da so ostali Silvester Godina, Robert Faganel in Angel Renar, potem smo s tem že nar značili pretežno predmetno usmerjenost razstave, kjer se v tem odlikujejo znani pokrajinarji realista Tosti in Grubissa, romantično natančni Stracca in bolj sproščeni Babuder. Slede jim Pampanini, Cianciolo in akvarelist Dambrosi, nadalje Armando Cucchi in uspešna Tostijeva učenka Creglia, ki kar veliko obeta. Čeprav se nam na razstavi z naprednejše zasnovanimi deli enako dobro predstavljajo Helga Prekop, Eminio E redita in Sivini, pa leži kakovostni poudarek razstave predvsem v sodelovanju mladega Micalesca in starejšega Cucka, ki je prejel prvo nagrado. S tem se tu popravlja krivica, ki se godi temu zbadljivo-pravljič-nemu nadrealistu, ki ga zaradi njegove skromnosti preveč odrivajo ob stran, a katerega pestre slike bi zaslužile pozornost kakega založnika. Nagrado za kiparstvo je prejel stari Teodor Russo, še starejši 90-letni slikar Piero Lucano pa zlato kolajno. Od kiparjev naj omenimo še vedno učinkovitega Zaninija in pa Giorgia Pentassuglio, katerega delo je bilo pohvaljeno na natečaju za relief> ima na razpolago še nekaj vstopnic za ogled revije HOLYDAY ON ICE v nedeljo popoldne 22. decembra Vpisovanje v gostilni «Prl Pošti«. — Odhod avtobusov iz Bazovice ob 13. url. i::::::::::!::::::::! Deželni tehnični odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odbornika za javna dela Masutta, je proučil razne načrte in cenitve, ki se nanašajo na razna javna dela v Furlaniji - Julijski krajini. Med načrti, ki so jih proučili, je važen zlasti načrt za zgraditev novega sedeža deželnega sveta, ki bo na Trgu Oberdan štev. 6. Odbor je že proučil 30. maja letos splošni okvirni načrt, sedaj pa je proučil in priporočil za odobritev dokončni načrt, ;» katerem bodo znašali izdatki 950 milijonov lir. V ta namen bodo preuredili sedanje poslopje, kjer X) deželni svet, medtem ko bodo podrli in ponovno zgradili stranski krili v Ul. Giustiniano in XXIV. maja, ki jih bodo tudi nadzidali. Sejno dvorano pa bodo zgradili nad notranjim dvoriščem med o-menjenimi poslopji, V novi skupini poslopij bodo vsi uradi, ki so po-, trebni za delovanje deželnega sve- ’ vanj v Ul. Eremo. ta. Vse prostore bodo klimatizirali, jih opremili z mehanografskim centrom, s televizijskimi napravami za notranjo uporabo in z napravami za registracijo in simultano prevajanje . Načrt sta pripravila arhitekta Umberto Nordio in Aldo Cervi iz Trsta ob sodelovanju gradbene službe odborništva za javna dela. Z dograditvijo novih poslopij bodo tudi urbanistično uredili fo poslopje. Na isti seji so odobrili načrt o drugem obroku del novega dijaškega doma zavoda «Tomadini» v Vidmu, za kar bodo porabili 317 milijonov lir. Odbor je izrekel tudi ugodno mnenje glede zahteve po odložitvi del na pokrajinski cesti Gorica-Sovodnje-Gradež in glede neke variante, ki jo je predložil IACP v Trstu v zvezi z gradnjo 40 stano- Z ZBOROM SLOVENSKIH MADRIGALISTOV V BOŽIČNO VZDUŠJE I PRELEPIH BOŽIČNIH PESMI Na polnoči grede Glej zvezdice božje Sveta noč Prišla je lepa sveta noč Zveličar nam se je rodil Raduj, človek moj Zveličar nam je rojen POHITITE, SICER BODO VSE PLOŠČE POŠLE I ttiaika knji&atota TRST, Ul. sv. Frančiška 20 (61-792) TEATRO «CRISTALLO» Ul. Ghirlandaio 12 Operetna skupina CALDE-RONI bo uprizorila danes, 21. decembra opereto ((DEŽELA ZVOČNIKOV«. Začetek ob 21.15. Capltol 16.00 «Lo sbarco dl Anzlo«. R. Mitschum, R. Ryan. Technicolor. Impero 16.30 «Megllo vedova«. Vlrna Lisi. Technicolor. Viltorio Veneto 16.00 (dndovlna chl viene a cena«. Garibaldi 16.00 «Dadle Ardenne al-rinferno«. D. Biancht. F. Stafford. TechnJcolor. Astra 16,30 «11 sergente Ryke». Lee Marvin. Technicolor. Ideale 16.00 «11 figlio dl Spartaco« Steve Reves, Jacques Sernas, G. M. Canale. Technicolor. Abbazla 17.00 «1 DiecJ comandamen-ti». C. Heston, Y. Brynner, Anne Baxter. Technicolor. ROJSTCA, SMRTI IN POROKE Dne 20. decembra 1968 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 14 oseb. UMRLI SO: 77-letn'i Giuseppe Ra-bak, 64-letni Ferdinando Reggente, 84-letni Antonio Depase, 89-1 etni Giuseppe Gullino, 75-letni Giuseppe Be-lucaglia, 75detna Antonia Sila por. CrisanJ, 74-Ietnl Carlo Zulianl, 56-letni Albino Škabar, 75-letna Frančiška Vouk vd. Mislej, 59-letna Bruna Pacorini por, Cavalli ,724 etn i Vlito No Petroniio, 81-letna Libera Tom-masi vd. Mirri, 88-letna Amelia Bier vd. Bertoli, 69-letni Alessio Ronzant. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlUAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Vipolla, Ul. Belpoggio 4,- Marčtiio, Ul. Glnnastica 44. \jiani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14. Man-zonii, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19/c. Darovi in prispevki kmečka zveza vabi svoje člane, kmete in pol-kmete danes ob 19.30 v društvu pri Korošcih na predavanje inž. Kodriča o vrtnarstvu in cvetličarstvu. V počastitev spomina pok. Karle Cebohln, mame tov. Grozdane so darovali za prosvetno društvo »Ivan Cankar«: Danila Tavčar 1000 lir in Elza Habe 1000 lir. V počastitev spomina pok. Karle Cebohin so darovali za Dijaško matico: Slava Sancin 1000 lir, družina Cesnik 1000 Ilir in Amalija Cok 1000, Za Dijaško matico darujeta dr. Anton Barbis 20.000 lir in dr. Franc Škerlj 5000 lir. Za vedno nas predragi je zapustil naš Albin Škabar Pogreb bo danes, 21. t. m. ob 15. uri na Repentabru. Žalujoči: žena MARICA, sinovi EMIL, IVAN in ALOJZ, brat, sestre in drugi Repentabor, 21. deoembra 1968 I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 išiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiiiiišiiiišiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 85 let za vedno zapustila naša draga mama In nona URŠULA KRIŽMANČIČ (Toževa) Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15. url iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči sina Mario, Karlo z ženo Marijo, vnuki Marija z možem Karlom, Franc z ženo Emilijo in Zorka z možem Ninotom, pravnuki in sorodstvo Bazovica. Trst, 21. decembra 1968 PO ARETACIJI DOMENKA OPPEDISANA Včeraj prijet še drugi osumljenec tatvine umetnin v devinskem gradu Gre za 31-letnega Giuseppe Stabileja iz Tržiča - Oba zanikata tatvino, čeprav so ukradene slike našli skrite v stanovanju Oppedisanove sestre Orožniki devinske postaje so ob sodelovanju sodnijske orožniške skupine, ki ima svoj sedež v Trstu, Ul. Hermet, skoraj popolnoma pojasnili tatinski dogodek z dne 25. novembra letos, ko je neznan tat, oziroma več tatov vdrlo v hodnik devinskega gradu, ki je last princa Torre e Tasso ter odneslo s seboj 15 dragocenih slik Včeraj so orožniki prijavili sod-nijskim oblastem 30-letnega Dome-nica Oppedisana iz Catanzara^ v Kalabriji, ki pa je živel v Tržiču v Ul. 24. maja. Skupaj z njim pa so prijavili sodišču tudi 3Metnega Giu-seppa Stabile iz Tržiča, Ul. Toti 22, ki so ga prijeli včeraj in ki je soobtožen, da je sodeloval pri tatvini. Moška nista priznala tatvine, čeprav so orožniki našli dragocene slike v nekem zaboju, ki je bil shranjen v stanovanju Oppedisanove sestre Irme v Tržiču, Pokrajinska cesta za Gradež 26. Kako so orožniški organi prišli na sled tatovoma, še ni popolnoma pojasnjeno. Takoj po tatvini so devinski karabinjerji uvedli preiskavo ter poizvedovali posebno v krogih antikvaristov, ljubiteljev umetniških zbirk in seveda tudi v krogih tatov, ki se ukvarjajo s takimi tatvinami. Kot je znano, so tatovi odnesli s hodnika 14 mitoloških slik Giovanbattiste Piazzette ter eno sliko Luca Longhija, ki spada v beneški «cinquecento». Tehnika vdora v grajski vrt in potem v hodnik je očitno dokazovala, da je šlo za nekoga, ki je kraj dobro poznal, posebno spričo nevarnosti psov, ki ponoči prosto tekajo po vrtu. Toda kako ugotoviti, kdr je bil tajin-stveni obiskovalec, ko pa je podnevi dostop v grad dovoljen javnosti. Spočetka se to vprašanje ni niti postavljalo, ker so preiskovalci domnevali, da bodo krivca ali krivce našli v že omenjenih krogih. Ko pa so se ti poskusi izjalovili, so zaceli skrbneje proučevati možnosti, da je tatvino zagrešil nekdo, ki je živel v bližini. Tako je sum padel na Oppedisana, ki je imel že opravka s pravico in ki je prej živel v Ribiškem naselju. Ni se še moglo ugotoviti, če so orožniki prišli na stanovanje Oppedisanove sestre Irme z namenom, da aretirajo krivca tatvine v devinskem gradu. Mogoče je bolj verjetno, da so prišli tja, ker so iskali njenega brata Domenica, za katerega je bil izdan zaporni ukaz zaradi nekega drugega prekrška. Op-pedisano se je bil preselil k sestri, ker se je bal, da bi ga mogli orožniki aretirati prav zaradi prekrška, ki ni imel opravka s tatvino v devinskem gradu. Gotovo pa Je tudi, da so orožniki postavili več cestnih blokov na cesti Trst — Benet- V KLUBU «SIMON GREGORČIČ* Globoka znanstvena analiza Cankarjevega delovanja V polni dvorani je predaval dr. Bratko Kreft V imenu kluba in goriških Slovencev se je predavatelju zahvalil Marko Waltritseh Najdene ukradene slike ke, ker so domnevali, da bi mogel tat prepeljati v Benetke ukradeno blago. Govorilo se je celo, da je Oppedisano navezal stike z nekim beneškim antikvarjem, da bi prodal ukradeno blago. Naj bo tako ali drugače, gotovo je, da sta Oppedisano in Stabile padla v roke pravice in da so ju formalno obtožili tatvine dragocenih slik v skupni vrednosti okoli iiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiuMiiiiiHiiiMiiiiiHiiiiimiMiiHiHiiiiitiiiuii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 25 milijonov lir. Res pa je tudi, da sta oba prijavljena sodišču, a sta na začasni svobodi. Oppedisana so sicer včeraj prepeljali v go-riške zapore, toda zaradi nekega drugega prekrška. Stabile je na začasni svobodi. Preiskovalni organi proučujejo možnost, da prijavijo sodišču tudi Oppedisanovo sestro, ker je pomagala bratu skriti ukradeno blago. Pri trčenju dveh tovornjakov mrtev mladenič v osebnem avtu Šoferju tovornjaka, ki je povzročil trčenje med tovornjakoma in kateremu je sledilo trčenje z osebnim avtom, so potrdili prvostopno obsodbo Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prav-dnik Franzot, zapisnikar Mosca Ria-tel, zastopnik zasebne stranke odv. Devetag — Gorica in Larice — Videm) se je moral včeraj ponovno zagovarjati 42 letni šofer Giuseppe Codarin iz Gorice, Ul. Bagni 29, ki je bil obtožen, da je povzročil hudo prometno nesrečo blizu kraja Zellina pri S. Giorgio di Nogaro. Codarin je upravljal težak tovornjak s prikolico, s katerim je prevažal železne izdelke iz kraja Novi Ligure. Na nekem ovinku pri omenjenem kraju je baje zavozil preveč na sredino cestišča ter trčil od strani v tovornjak s prikolF KJE BOMO SILVESTROVALI? HOTEL SLON - LJUBLJANA pripravlja veliko silvestrovanje. Igrajo trije znani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. G.T.P. SIMONOV ZALIV • IZOLA Pripravlja prijetno silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAE- TUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu, tel. 71288. HOTEL LEV LJUBLJANA Prireja veliko silvestrovanje. Tri godbe in pevci — topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacija AURORA VIAGGI, Trst Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Grand Hotel TOPLICE BLED A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe s kopalnicami — Apartmaji — Družabni prostori — Termalno kopališče 23° C. — Savna — Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem tezeru — Žičnica pri hotelu — Izposojanje smuči, sank in drsalk — Prvovrstna domača in tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije. — Telefon 77222. 77223 77224 KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA VINA VAM NUDI PREK SVOJIH TRGOVIN NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU KlUO «1B1S» P KOS Eli predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni — zabav ni film: Sl SAL VICHI PUČ (Reši se kdor se more) Igra LOUIS DE FUNES in drugi Mnogo predavanj in proslav o Cankarju smo že imeli v Gorici, vendar nismo še imeli tako globokega, obsežnega in tudi temperamentno podanega, kot je bilo Kreftovo predavanje o Cankarju, ki smo ga poslušali v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici. Zato gre zares prisrčna zahvala klubu, Cankarjevi založbi, ki je predavanje omogočila v okviru proslav ob 50-letnici Cankarjeve smrti in d'. Bratku Kreftu samemu, ki nas je povedel v globine dela in življenja našega največjega pisatelja. Kreftovo predavanje ni bilo anto- co, katerega je upravljal šofer Mas-similiano Šanson iz S. Canziana dTsonzo. Codarin je celo trčil pre cej močno s kabino svojega tovornjaka s prikolico težkega tovornega prevoznega sredstva, ki mu je prihajata naproti. Del kabine je bil skoraj popolnoma uničen. Žal pa je Codarinov tovornjak, takoj po trčenju z omenjenim vozilom zavo-popolnoma na levo ter z vso sita treščil v avto znamke «dau-phirie», ki ga je upravljal tedaj 20-letni Luciano Squartini in ki se je peljal za Šansonom. Pri nesreči je mladenič izgubil'‘življenje zaradi oudih poškodb, ki jih je dobil. Squar-tini je bival pri starših v Tržiču. Nesreča se je pripetila 1. junija lani. Videmsko kazensko sodišče je ob sodita Codarina zaradi nenamernega umora, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 8 mesecev zapora ter mu odvzeta vozniško dovoljenje za 8 mesecev. Poleg tega bi moral plačati svojcem 1 milijon lir predujma. Obtoženec se je pritožil proti tej razsodbi, ker je menil, da ni kriv, ali pa da je bil le sokriv nesreče. Na vsak način bi mu morali prizivni sodniki znižati kazen. Prizivni sodniki pa niso upoštevali priziva, temveč so potrdili prvotno razsodbo Pred tržaškim okrajnim sodnikom Civellom se je morala zagovarjati včeraj 23-letna Maria Gabriella Li-siak iz Ul. Umago 39, ki je bila obtožena, da je 31. januarja in 1. februarja letos žalila in sramotila policijskega agenta Leopolda Pil-litterija in drugič, da je sramotila na splošno policijske oblasti v smislu čl. 342 kz. Lisiakova je bila tedaj uslužbenka tobakarne v notranjosti železniške postaje. Zdi se, da se dekle in agent večkrat spoprijela zaradi Pil-litterija in drugič, da je sramotila dila, da ji je agent očital, zakaj govori v tržaškem narečju. Sodniku Civellu s-? je posrečita, da je oprostil Lisiakovo obtožbe sramotenja policijskih organov, moral pa jo je obsoditi na 4 mesece zapora zaradi sramotenja policijskega agenta. SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKr PROSVETNA ZVEZA priredijo v nedeljo, 22. decembra ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13, osrednjo CA NKARJEVO PROSLAVO ob 50-letnici pisateljeve smrti. oodelujejo: Filibert Benedetič, zbor Kras, Aleksander Vodopivec, Mira Sardočeva, Ivan Sancin, Stane Starešinič, Silvan Križmančič, Nora Jankovič, Režija: Adrijan Rustja Vstopnina: 300 lir, dijaki 100 lir. Predprodaja in rezervacija vstopnic od četrtka dalje na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1, telefon 24-95. goriškem semenišču, prof. Venceslava Beleta, ki je leta 1911 v reviji «Cas» prvi med Slovenci analiziral Cankarjev jezik, z ozirom na «Hlapca Jerneja)) in hkrati priznal Cankarjev socialistični humanizem. Kreftovo predavanje bo objavljeno v mariborski reviji ((Odmevi«, precej citatov iz tega predavanja pa dobimo v analiziranju ((Hlapca Jerneja in njegove pravice« istega dr. Krefta, ki je lani izšlo pri založbi ((Obzorja« v Mariboru. Ob koncu predavanja je številno občinstvo predavatelja nagradilo z dolgim aplavzom. Predsednik kluba Waltritsch se je v imenu vseh, posebno pa dijakov in akademikov, ki so dobesedno napolnili klubsko dvorano, zahvalil predavatelju za njegova izvajanja, hkrati izrazil željo, da bi ga kmalu spet slišali v goriškem klubu. II BENEŠKI SLOVENIJE SO Kamnoseki proslavili iz Tavorjane svoj praznik Že zapuščena tradicionalna obrt se polagoma modernizira in obnavlja s prispevki dežele - Kamnoseki tudi po drugih dolinah Na dan sv. Lucije 13. decembra, ki je po ljudskem izročilu zaščitni-ca vseh tistih, ki so bolni na očeh ali jih izpostavljajo v nevarnosti pri svojem delu, so imeli svoj praznik tudi domači kamnoseki iz Tavorjane v Beneški Sloveniji. V Tavorjani, Ažli, Špetru, Klenji, Škrutovem, Brdcah in po drugih bližnjih krajih v nadiški dolini so delavci, ki so se udeležili take proslave v Tavorjani, kjer je še vedno zeta razširjen poklic kamnosekov. Po maši so imeli kamnoseki skupno kosita v prostorih krajevnega otroškega vrtca, ki se ga je udeležilo okrog 100 kamnosekov iz tega iin bližnjih krajev. Domači župan Kudičjo, občinski tajnik in nekateri drugi občinski predstavniki so bili tudi prisotni. Ob tej priliki so se pogovorih tudi- o problemih in težavah svoje obrti. Starejši so obnavljali spomine o delu, ko so bili še mladi in je bilo marsikaj drugače. Pred približno pol stoletjem je bita kamnoseštvo že zelo razvito, zlasti v Tavorjani, ki je bila na široko poznana prav zaradi te obrti. Tudi v Špetru in Šlenartu je bita precej družin, ki so živele od te obrti, ki je dala glavni in marsikomu tudi edini dohodek: nekateri so še kar dobro zaslužili. Še danes, ko se peljemo po nadiških dolinah, so vidni kamnolomi, mnogi od njih že zapuščeni, ki so nagosto poraščeni z robido. Tukaj ni več tistih zvenečih udarcev s kamnoseškim kladivom po kamenju, ki je odmevalo kot praznično zvonenje daleč po dolini in po katerem se toži starim kamnosekom. Tudi v Nadiški dolini so praznovali 13. december svoj praznik in «pikapjeri» (kamnoseki) so se zbrali v Brdcah v Sovodenjski dolini, kjer je sv, Lucija edini praznik celega leta. Domačini so kamnoseke iz bližnjih vasi že pričakovali in po stari tradiciji so jim pripra- vili več sodčkov domačega belega vina (cividina) po 50 litrov (barih), dalje štruklje in gubance; ni manjkata tudi plesne zabave in pa slovenskega petja. Iz leta v leto se je ponavljata tako srečanje in domačini so veseli takih gostov, ki so se radi pozabavali ob kozarcu vina in prinesejo v vas v» selje in nekaj zaslužka. Sedaj je na ta dan samo praznik domačinov, brez kamnosekov iz drugih krajev, ker so kamnolomi opuščeni. Ponekod, zlasti v Tavorjani, se kamnoseštvo zopet oživlja, odkar jim je priskočila na pomoč dežela s svojimi prispevki za modernizacijo te obrti, ki prinaša potem več dohodkov, da se zopet izplača delo, čeprav je nevarno in naporno, vendar pa boljše kakor pa iskati kruh v tujini, daleč proč od doma. MARJAN KONT ......„„„........................................................................ NESREČA NA MOSTU ČEZ VIPAVO Včera j so zaman iskali truplo pogrešanega mladeniča v Vipavi Zaradi goste megle sta trčila na mostu tovornjak iz Trsta in fiat 500 iz Tržiča - Trije ranjeni m razbiti obe vozili loškega značaja, kot smo vajeni delati ob raznih proslavah. Prikazal je devetnajstletno literarno delovanje Ivana Cankarja, ki je v svojih delih, od pesmi od romanov, od odrskih del do časopisnih člankov, zeta stvarno prikazal življenje slovenskega naroda v prvih dvajsetih letih tega stoletja. Cankar Je v svojih delih postavil spomenik svoji materi in s tem napravil pravzaprav spomenik vsem materam tega sveta. V svojih delin je Cankar prikazal slovenski narod, dokazal ljubezen do njega in Slovenci mu moramo hiti zaradi tega neizmerno hvaležni. Cankar pa je bil tudi politik. Z vso vnemo se je oprijel socialističnega gibanja in ni bil le občasni kandidat socialdemokracije na volitvah leta 1907. Bil je prepričan socialist; to izhaja iz njegovih del in iz trte so izvite vse interpretacije o Cankarju kot ne-socialistu, ki jih skušajo prikazovati in dokazovati misleca in literarni kritiki katoliškega tabora. Dr. Kreft je med drugim podal tudi mnenje profesorja teologije v Z mosta čez Vipavo, pri Rupi rešujejo potopljeni tovornjak Skoraj devet ur so se včeraj dopoldne in popoldne trudili goriški gasilci preden so končno potegnili iz deroče Vipave pod mostom pri Rupi tovornjak tigrotto iz Trsta, ki je prejšnji večer nekaj pred 21. uro padel v vodo, ki je tukaj globoka več metrov posebno še, ker je Vipava narasla po zadnjem deževju. Tudi za izginulim 20-letnim Luciom Castellanijem, ki so ga že predsinočnjim zaman iskali gasilci v deroči vodi, včeraj niso našli sledu, ker je bržkone njegovo truplo Božičnica v otroškem vrtcu Danes dopoldne ob 11. uri bo v otroškem vrtcu v Ul. Croce v Gorici božičnica. Ob tej priliki bodo malčki izvedli kratek kulturni program za svoje starše in prijatelje, ki se bodo odzvali njihovemu povabilu in jih prišli pogledat. Iz goriške bolnišnice Včeraj popoldne nekaj po 15. uri so nudili v splošni bolnišnici Gorici prvo pomoč 49-letnemu Gulinu iz Sovodenj Ul. XXIV. maja št. 57. Ugotovili so mu rano na prstu desne roke; okreval bo v 15 dneh. Mož se je ranil, ko je popravljal okvaro na bagerju za kopanje pri podjetju Calcisonzo v Zagraju. Ko je popravljal svetlobno napisno tablo pri podjetju Primorje v Rožni dolini se je udaril v nos ter si povzročil rano 37-letni Gastone Giongher iz Gorice Ul. Gallina 31. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 3. dneh. Razna obvestila Tečaj modernih plesov priredi letos Slovenska prosvetna zveza v Gorici. Poučeval bo Ivan Pogorelec Iz Ljubljane, ki je Imel že s prvim takim tečajem v Gorici dosti uspeha. Vpisovanje do 24. de-čebra na SPZ v Gorici, Ul. Asco li 1, kjer bodo interesenti lahko dobili tudi vsa podrobna pojasnila. “M 1 pa so ga že včeraj zjutraj odpustili in se je takoj zopet vrnil na delo. Karabinjerji iz Gabrij In cestna policija vodijo preiskavo, da bi točno ugotovili vzrok za nesrečo. Domačini so pri tem navedli pomanjkljivost, da cesta na tem mestu nima črte po sredi in tako voznika nista mogla vedeti v megli če vozita na svoji strani. Tudi vedo povedati, da zid ob strani mostu nima nobene solidarnosti in zato je že pri prvem ne močnem sunku lahko zletel v Vipavo, kar se je tudi zgodilo, ker nima železobe tonskega ogrodja, ki bi prav gotovo vzdržalo sunek. Urnik trgovin jutri in za božične praznike Pokrajinska zveza trgovcev v O®, rici sporoča, da bo veljal za b» žične praznike za trgovine na Goriškem naslednji umik: V torek, 24. decembra: vse trgovine ostanejo lahko zvečer odprte do 20. ure. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne. Pekarne in mlekarne bodo razdelile mleko in kruh tudi za naslednji dan. V sredo, 25. decembra: Trgovine vseh vrst bodo ves dan zaprte. V četrtek, 26. decembra: Vse trgovine bodo zaprte, z izjemo pekam in mlekarn ter cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Za jutri, v nedeljo, 22. t. m., so deželne oblasti dovolile, da bodo v Gorici, popoldne od 15. do 19. ure odprte trgovine z oblačili in ma-nufaktumim blagom, z opremo, železnino in gospodinjskimi potrebščinami. Ves dan pa ostanejo zaprte jestvinske trgovine, vključno pekarne, mlekarne in mesnice. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Bandelj Jožef, Travnik, telefon 54-42. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHimiiMiimmiiiuiiiiiiiMtiiimmiiiiiiiiiiHiiiiiiimmiHiiiiiiiiimiiitititimiiiMiiiu« PISMO UREDNIŠTVU Del potopljenega tovornjaka že gleda iz narastle Vipave PREJŠNJO NOČ V L0ČNIKU Duhovnik izgubil življenje pri direktnem trčenju V družbi dveh semeniščnikov se je vračal v Gorico ter trčil v nasproti vozeči avto Ločniška cesta je zahtevala novo človeško žrtev: v prometni nesreči, ki se je pripetila v noči od četrtka na petek, je izgubil življenje duhovnik 26-letni Valeriano Lepre, ki je stanoval v semenišču v Ul. Alviano. V družbi dveh semeniščnikov, 20-letnega Daria Franca iz Šent Lovrenca, bivajočega v Ul. D’An-nunzio 20 v Gorici ter seme-niščnika 26-letnega Fabia Ritossa iz Trsta, stanujočega v Ul. degli Oseari 4, se je Valeriano Lepre z docela novim fiatom 850 z registracijo GO 47265 peljal iz Ločnika proti Gorici. V nasprotni smeri sta se z appio GO 38755 peljala Gio-vanni Poberai, star 30 let, stanujoč v Ul. Orzoni 38 in 25-letni Ser-gio Vignolo iz Ul. Pasubio 38. Nesreča je nastala 20 minut čez polnoč, in sicer na popolnoma ravni cesti nekaj sto metrov od Doma počitka proti Majnici. Oba avtomobilista sta čelno trčila na_ polovici ceste. Zakaj je do trčenja prišlo, bodo ugotovili preiskovalni in sodni organi, vendar pa je bila takrat cesta skoraj popolnoma suha, vidljivost pa dobra, se pravi, da ni bilo megle, kakršna je prejšnjo noč ovirala vidljivost na področju med Gabrjami in letališčem. V 'trčenju se je najbolj poškodoval duhovnik Lepre, ki je šofiral fiat 850. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprva pridržali na zdravljenju zaradi udarca v obraz, ran na glavi, šoka in drugih poškodb, pozneje pa se mu je zdravje poslabšalo ter je umrl dve uri po prevozu v bolnišnico. Na zdravljenju vsakega za sedem dni so pridržali tudi oba seme-niščnika, ker sta se udarila v glavo in noge. Samo tri dni bo v bolnišnici Poberai, ki se je udaril koleno, medtem ko se bo moral Vignolo zdraviti mesec dni zaradi dvojnega zloma pogačice na kolenu. obtičalo dalje po reki navzdol kakšnem grmičevju. Ob nastopu mraka so prekinili z iskanjem ter ga bodo nadaljevali danes zjutraj s pomočjo potapljačev iz Trsta in upamo, da bodo končno našli truplo izginulega mladeniča. Kako je prišlo do tragične nesreče? Zvečer okrog 20. ure sta bila 30-letni šofer tovornjaka tigrotto Fabio Ralza, ki je iz Trsta, ter stanuje blizu svetilnika, v Ul. Bono-mea 102 in njegov sopotnik, 20-let-ni Lucio Catellani, iz Ul. Cancel-lieri 1, pri Sv. Jakobu v Trstu — v gostilni Ožbot v Rupi. Tam ju že poznajo, ker sta se po večkrat tedenskd ustavila tam na svojih vožnjah za tržaško tvrdko Safem in ker sta po rodu Slovenca, sta se razgovarjala z domačini po domače. Tistega večera je bila izredno gosta megla, da se je videlo komaj na nekaj metrov. Ko sta spila črni kavi, sta se odpravila dalje proti Trstu in na začetku mostu čez Vipavo je njuno vozilo trčilo v fiat 500, ki ga je v nasprotni smeri vozila 24-letna bolničarka iz Tržiča Giancarla Prazan, s katero je bil v vozilu tudi njen 16-letni brat Mario. Po trčenju je dekle izgubilo kontrolo nad vozilom in treščilo v drevo ob cesti. Z rešilnim vozom Zelenega križa so njo in brata odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jima ugotovili poškodbe na obrazu in po udih ter Ju pridržali za 8 dni na zdravljenju. številni mimoidoči avtomobilisti so se ustavili in priskočili, s sodelovanjem gostilničarja «Prl Tomažu«, na pomoč. Poklicali so rešilni voz in gasilce, ker je tovornjak zadel v mostno ograjo na levi strani, jo podrl in zdrvel v deročo reko, ki ga je potegnila pod mostom na drugo stran, kjer je obtičal med debelimi vejami drevesa, ki je raslo Iz vode in od koder so ga potegnili ven včeraj popoldne. Ko so prišli na kraj nesreče gasilci, nekaj po 21. url, si niso mogli v temi mnogo pomagati, pri iskanju žrtev. Končno so zaslišali slaboten klic in ko so z močnim žarometom nekega avtomobila posvetili v tisto smer, so opazili človeka, ki se je še z zadnjimi močmi oprijemal debele veje, da bi ga ne odnesli valovi. Takrat se je odločil prostovoljni gasilec, 20-let-ni Claudio Menotti iz Fratte pri Romansu, skočil v vodo, se mu približal, ga navezal na vrv in skupaj so ju potegnili na suho Tako Je rešil šoferja tovornjaka Fabia Ralza, ki so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v prsni koš z verjetnimi no tranjimi poškodbami, šok in za-mrznjenje v hladni vodi, kjer je ostal več kot pol ure. Pridržali so ga za sedem dni na zdravljenim Tudi gasilcu Menottiju so nudili prvo pomoč zaradi zamrznjenja, Bodo božična voščila napisana v slovenščini? V tem smislu se je obvezala občinska uprava v Gorici Spoštovano uredništvo, bližajo se božični in novoletni prazniki in s tem tudi skrb za voščila, darila, okrasitev izložb, ulic itd. Naše mesto je zaradi skrbi občinske uprave za takšne praznike zares lepo okrašeno, tako da smo občani upravičeno lahko ponosni; prepričan sem, da to tudi na tujce prijetno učinkuje. Občinska uprava pa ne skrbi samo za okras mesta, ampak tudi za okoliške vasi Štandrež, Podgoro, Pevmo. V vse,h teh krajih namešča božična drevesa, jih osvetli z večbarvnimi žarnicami ter ob nje položi napis z voščili za praznike. Vse doslej so bila ta voščila napisana samo v italijanščini, čeprav so prebivalci teh vasi večinoma ali skoraj izključno samo Slovenci. Ta pomanjkljivost občinske uprave je bila poudarjena tudi na seji občinskega sveta v Gorici ter je občinski odbor obljubil, da se ne bo več ponavljala. Doslej še nismo opazili, če je občina namestila te napise, in zato tudi ne vemo, kako bodo napisani: samo v italijanščini, ali tudi v slovenščini. Zato bi si želel s tem pismom opozoriti upravo na sprejeto obveznost. (Sledi podpis) Plačilo za stroje jutri v Štandrežu Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža sporoča vsem prizadetim, da bodo jutri, v nedeljo, po maši od 11. do 12. ure pobirali plačilo za rabo vseh poljedelskih strojev društva. Plačevanje bodo sprejemali v gostilni Lutman na trgu. Pri padcu se je porezal na steklo Ko je skočil čez neki jarek se mu je spodrsnilo in je padel 27-letni pastir Karel Bizjak iz Ronk, Ulica Rocca 1. Pri padcu je z roko zadel ob kos stekla ter si porezal kite. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga hoteli pridržati na zdravljenju. Bizjak pa se Je rajši vrnil domov, kjer se bo zdravil pod zdravniškim nadzorstvom. ga iz Gorice Ul. Giulio Cesare 52, ki je kot šofer zaposlen pri podjetju SIIJ.ES na Tržaški cesti. Ma rega je s svojim tovornjakom zapeljal na razmočena tla ter vozila ni mogel več speljati Pomagati si je skušal tako, da je z lopato nametal pod kolesa nekaj gramoza; pri tem pa je z orodjem ravnal nespretno in si zlomil zapestje. Gorica CORSO. 17.00, 22.00: «Mayerling», O. Sharif In C. Denevue; ameriški kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17.15, 22.00: «Due sporche carogne«, A. Delon ln C. Bron-son; francoski film v barvah. MODERNISSIMO. 17 - 22: «... dal nemiri mi guardo io». C. South-wood in A. Chelli; italijanski film v barvah. VITTORIA. 17.00-21.30: «Nude e caste alla fonte«, A. Smimer in H. Jurgen; avstrijski film v barvah, mladini pod 14. letom pre-povedan. CENTRALE. 17.15: «Attacco alla costa di Sarro«, L. Bridges in A. Keir; ameriški kinemaskopski film v barvah. Tržit1 AZZURRO. 17.30: «Joe Bass - im-placabile«, B. Lancaster. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Lo strangola-tore di Boston«, T. Curtis ln H. Fonda. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «La scogliera del deslderi«, E. Taylor in B. Lancaster. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE, 17.30: «Maciste nelie miniere dl re Salomone«, R. Park In Gulda. Barvni film. Sledi barvna slikanica. Pri delu z lopato si je zlomil zapestje Desno zapestje si je pri delu z lopato zlomil 37-letni Sergio Mare- DEZURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesanl, Ul. Carducd 38, tel. 22-68. TR2IC Danes ves dan ln ponoči Je » Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo* S. Olivetti — Ul. Primo magglo M — tel. 73328. RONKE Danes Je odprta lekarna «All’An-geta« S. Olivetti, Ul. Toma 22 — tel. 77019. sa V ^b. 21. decembra 196t NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA I ^AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Tekma med Vesno in Unionom osrednji dogodek kola V ostalih srebanjih so med favoriti Primorje, Breg in Za/ja, Primorec pa se bo potegoval za točko Preteklo kolo Je bilo za naše I pa ne zbuja nobene pozornosti, skromne gole. Zmaga Primoria to-enajstenee žeto uspešno in zdaj I Zarja in Viani sta bili namreč v | rej ne bi Imela StTte^S J vse kaže, da bo pozitivno tudi ju- — ... i trišnje kolo. Libertas Prosek - Primorec Točka za Trebence? Trebenci bodo jutri gostovali pri proseSkem Libertasu. Čeprav se bosta srečali med seboj ekipi s spodnjega dela lestvice, pa vse kaže, da bo dvoboj kljub temu zelo ■animiv. Na lestvici delita goste od domačinov le dve točki. Zato je razumljivo, da bodo skuAali Prose-čani napeti vse svoje sile, da bi razliko v izidu izenačili. Trebenci imajo seveda tudi svoje načrte. Zadovoljili bi se verjet no že z delitvijo točk, kar je zanje vsekakor bolj sprejemljivo, kot za domačine. Toda tudi za delitev točk bo treba napeti vse sile. Običajno se namreč ekipe, ki računajo na delitev točk, zaprejo v obrambo, s tem pa prepustijo nasprotniku pobudo, kar postane lahko usodno. Poudariti moramo tudi, da je enajsterica Libertasa v zadnjih tekmah zaigrala zelo dobro. Ce pa bodo Trebenci zaigrali mirno in odprto, Jim točka kljub vsemu ne bi smela uiti. Zarja - Viani Vež možnosti za Bazovce V začetnem delu prvenstva bi bilo to srečanje zelo pomembno zdaj začetku prvenstva ekipi, ki sta | sodili med favorite za končno zrna- Zaule - Breg DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 21. decembra 1908 ODBOJKA MoAka B liga 21.00 v Modenl CIAM — Bor JUTRI i Nedelja, 21. deoeMbra 1968 NOGOMET 2. amaterska liga V Foglianu Fogliano — Juventina • * • 3. amaterska liga 08.15 v Nabrežini Libertas Prosek — Primorec * • • 14.30 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Viani • • • 10.30 v Nabrežini Vesna — Union * • • 09.45 v Trstu, Sv. Alojzij Libertas Opčine — Primorje * * • 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Zaule — Breg * • • Mladinsko prvenstvo 12.30 v Nabrežini Vesna — Arsenale * • * NaraAčajniAko prvenstvo 08.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — S. Giovanni KOŠARKA Promocijsko prvenstvo 09.30 v Trstu, Ul. della Valile Bor — Arte (Gorica) NAMIZNI TENIS Moška B liga 10.00 v Trstu, stadion «1. maj« Bor — Florente Lugo go. Predvidevanja pa se niso uresničila, kajti ekipi obeh društev sta razočarali, čeprav imata vrsto odličnih igralcev. Ker vzrokov za tako stanje ni lahko ugotoviti, je tudi jutriAnje srečanje odprto vsaki možnosti. Bazovci so sicer na boljšem, kot njihovi jutrišnji tekmeci. V zadnjem času so zopet prišli v formo, zaigrali so dobro in openski Libertas so celo premagali. Več možnosti za uspeh imajo zato igralci Zarje, sicer pa bi verjetno tudi delitev točk zadovoljila obe ekipi. Vesna - Union Podlonjerci nepopolni Najzanimdvejše srečanje nedeljskega kola bo verjetno tekma med Unionom in Vesno Križani bodo po zmagi iz prejšnjega kola gotovo bolje razpoloženi od Podio-njercev, ki so bili poraženi. Razen tega ima trener Uniona težave tudi s sestavo svoje ekipe. Pred dvema tednoma se je poškodoval For-tezza, prejšnjo nedeljo pa je moral zaradi poškodb v bolnišnico branilec Raimondo. Odsotnost dveh ključnih igralcev bo za moštvo U-niona težko vprašanje in trener bo moral za eno zamenjavo določiti mladega Kramesteterja, za drugo pa preostane le upanje, da bo ozdravel in se vrnil v moštvo Raimondo. Čeprav torej še ni gotovo s kakšno postavo bo nastopil U-nlon (odločitev bo padla tik pred tekmo) pa vendar vlada v vrstah Podlonjercev določen optimizem. Ker Vesna z igralci nima težav, bo verjetno nastopila z isto postavo, kot prejšnjo nedeljo. Ker bodo Križani igrali na domačem igrišču, so zato večji favoriti od gostov, ki bi pa vseeno znali odnesti iz te tekme točko. Libertas Opčine - Primorje Prosečanl favoriti Prosečani bodo igrali z openskim Libertasom, ki je trenutno na zadnjem delu lestvice z eno samo točko. Primorje pa je — kot je znano — na prvem mestu s 16 točkami. Razlika med obema ekipama je torej jasno vidna, Openci pa so v zadnji tekmi z Zarjo še posebej pokazali svojo šibkost. V obrambi so sicer še nekoliko uigrani, nasprotno pa je z napadom, ki je v zadnjih šestih kolih dosegel tri Ves izkupiček za Breg? Brežani so doslej edina ekipa v tretji kategoriji, ki ima na lestvici še vedno polno število točk. Zato je razumljivo, da so tudi v pričakovanju jutrišnje tekme razpoloženi optimistično. Zaule Brežanom vsekakor ne bi smele povzročati večjih težav. Ker bo srečanje ob ugodni uri, bodo imeli Brežani verjetno ob robu igrišča tudi večje število svojih navijačev, m bodo imeli tako še «dodatno» podporo. Izkupiček bi moral zato v celoti pripasti Bregu. Bruno Rupel Moštvo Juventine končno le zmagalo Jutri se bodo Standrežci pomerili s Foglianom Izgleda, da so rdeče-beli iz Stan-dreža končno našli pot do mreže in z njo tudi do zmage. V preteki’ tekmi prvenstva, ki so jo odigrali doma proti enajsterici Libertasa iz Trsta, ki je druga na lestvici, se jim je končno posrečilo zmagati, kar je pravična nagrada za igro, ki jo je ekipa predstavila na lastnem igrišču. Tako se je tokrat srečanje končno zaključilo v prid Juventini, ne kakor v prejšnjih tekmah, v katerih je Juventina vedno dobro igrala, a le ni mogla doseči gola, ki bi jo dvignil natj nasprotnika. Tokrat se je ojunačil predvsem napad, ki je z golom potrdil in ovrednotil trud ostalih članov moštva. Kakor smo že poročali, je bila tekma zelo zanimiva, mnogokrat celo lepa in precej u-ravnovešena na obeh straneh igrišča. Začetno hitrost akcij so igralci ohranili prav do konca drugega polčasa in to dokazuje dobro for mo (doseženo s treningom) vseh igralcev. Upajmo, da se bo le nekako izmazala iz sedanje zagate, zlasti zaradi svoje volje po zmag: in pa seveda, če se ji bo le malo nasmejala tista sreča, ki se ji od začetka prvenstva izmika. Prihodnje nedeljsko srečanje čaka Juventino na polju Fogliana, ki je šele letos prišel v 2. kategorijo, v kateri se pa dobro uveljavlja. Vsekakor bo trd oreh za Juventi-no, zlasti ker se zagrizeno bori za zmago predvsem na domačih tleh. V nedeljo ob 10. uri se bosta ponovno srečali ekipi mladincev Juventine in Ločnika na polju slednjega. Tudi tokrat morajo mladi iz Standreža nadoknaditi poraz, ki so ga v prvem srečanju s sosedo onkraj Soče utrpeli s 3:1. D. R. 0KiJJ. UJMI V vrstah košarkarjev Bora mnogo odličnih mladincev Ker čaka Borove naraščajnike | niti je še treba, da ta odsek deluje lllll■l■lll■ll■lll^■lll■llllll■llllllllll||lll||||||||,||||||||„„„„lK„„, ................................................................................................................. ODBOJKA MOŠKA B LIGA Tudi slaba igra Bora dovolj za zmago nad ekipo Scaiole Pomembna zmaga tržaških gasilcev nad Minellijem V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva je Borova šesterka nastopila na domačih tleh proti gasilski ekipi Scaiola iz Mantove. Od te šesterke smo pričakovali nekoliko več, kot nam je v soboto prikazala. Scaiola je na lestvici precej nizko, ampak zadala je do sobote edini poraz Minelliju. Po -tekmi z Borom pa si ne moremo predstavljati, kako je do tega prišlo. Ekipa iz Mantove bi po našem mnenju bila bolj primerna za C ligo in to ne na višjih mestih. Njena igra je sicer slonela na nekaterih modernih prijemih, ki so pa bili tehnično zelo pomanjkljivi. Poleg tega tudi prstna tehnika ni bila najboljša. Zanimivo pa je dejstvo, da so gostje lovili vse žoge ali z eno roko, ali s komolcem, ali z glavo, žoga pa je bila vedno usmerjena na borovo polovico igrišča. Pred tekmo smo bili prepričani, da se bo moral Bor krepko potruditi, če bo hotel ugnati svojega nasprotnika. Med tednom je zbolelo za gripo pol ekipe, drugi pa niso obiskovali treningov zaradi šolskih obveznosti. Po prvem setu pa smo naše mnenje spremenili in skoro gotovi smo bili zmage pla-vih. V drugem nizu pa se je začela polomija. Fantom ni šlo in ni šlo. žoge so obtičale v mreži ali pa so nemoteno padale na «plavo» igrišče. Prisostvovali smo grdi igri, tehnično na nizki ravni. Bor je sicer skušal graditi a igralci so očividno zašli v slab dan. Pomembno zmago je v tem kolu osvojila postava tržaških gasilcev, ki je v Modeni premagala Minellija z neoporečnim rezultatom in tako osvojila tudi drugo mesto na lestvici. V prihodnjem kolu se bo Minelll srečal s Cela-no. V primeru njenega poraza bi tržaški gasilci (seveda po zmagi nad Pagninom) zasedld prvo mesto na lestvici. Tretji tržaški drugoligaš pa je zbral še en -poraz v dolgi vrsti neuspehov. CRDA je gostovala v Padovi, kjer Pagnin ni imel velikih težkoč, da jo je spravil na kolena. IZIDI OSMEGA KOLA: Čelana — ‘Godioz 3:1 •Bor — Scaiola 3:1 •Pagnin — CRDA 3:0 Ravalico — •Minelli 3:1 LESTVICA ni! prvo mesto na lestvici. Po tem srečanju se -bo začelo -povratno kolo. Stanje v lestvici je trenutno sledeče: 1. BOR jn NOSARI - Bergamo: tri zmage in en poraz 2. CGS FIORENTE - Lugo, FA-SOLIN - Bergamo: dve zmagi in dva poraza 3. RECOARO - Bočen: šti-rj poraze. Čelana 8 8 0 24 8 16 Ravalico 7 6 1 20 6 12 MineUi 8 6 2 19 13 12 Pagnin 8 5 3 20 12 10 Bor 8 5 3 19 15 10 CIAM 7 3 4 13 15 6 Mazzoni 7 2 5 9 18 4 Scaiola 8 2 6 11 21 4 CRDA 8 1 7 8 23 2 Godioz 7 0 7 7 21 0 PRIHODNJE KOLO: Čelana — Minelli Scaiola — Godioz CRDA — Mazzoni Ravalico — Pagnin CIAM — Bor. f. v. Primorje — Gretta: tako je napadalec proseške enajsterice Vergi-nella dosegel prvi gol v tekmi z Gretto NAMIZNI TENIS Jutri Bor v Trstu Jutri bo ob 10. uri na stadionu «1. maj» prišlo do srečanja med Borom in Fiorente Lugo. Srečanje je izrednega pomena, ker bo samo v primeru zmage BOR ohra- K0ŠARKA Jugoslavija še drugič premagala Romunijo NOVI SAD, 20. — Jugoslovanska moška košarkarska reprezentanca je premagala v Novem Sadu Romunijo tudi v drugi prijateljski tekmi. Premagala jo je s 83:67 (30:34). dvotedenski počitek, bomo danes predstavili igralce, ki so v prvem delu te lige uspešno nastopili, čeprav se jih je večkrat držala tudi smola. 1. Kapetan ekipe je Pertot Livij. Star je 15 let, visok 183 cm, igra pa v vlogi pivota. Prvenstvo ja začel v slabi formi, saj mu je zdravnik prepovedal igrati za leto dni. Nato pa se je poškodoval še na nogi, zaradi česar ni odigral treh tekem. 2. Hrvatič Stojan (14 let, 181 cm, pivot). Igralec velikih možnosti. Ce bo tudi v bodoče resno treniral, lahko upa na visoke cilje. Najuspešnejši strelec plavih v prvem delu prvenstva, saj je dosegel 68 košev 3. Hrvatič Valter (14 let, 181 cm, režiser). Velja isto kot za brata. V prvem delu je dosegel 54 košev. 4. Kralj Martin (15 let, 182 cm, pivot). Največje presenečenje prvega dela prvenstva. Košarko je za čel gojiti šele pred mesecem dm. Ima odličen odriv, kar mu pripomore, da lovi odbite žoge. Je še neizkušen. 5 Širca Egon (15 let, 165 cm, obramba). Drugo leto naraščajnik. Ima lep pregled nad igro in je zelo požrtvovalen v obrambi. 6. Deško Borut (13 let, 166 cm, krilo). Prihaja iz vrst minibaske ta. Edini levičar v ekipi a igra tudi z desnico. Zato mu večkrat uspe ukaniti nasprotnika. 7. Ljubič Roman (15 let, 171 cm, obramba). Tudi on je začel gojiti košarko šele pred dobrim mesecem, zato se mu pozna, da še ni izkušen. Lepim potezam na igrišču sledijo začetniške napake. 8. Bogateč Drago (15 let, 163 cm, krilo). Drugo prvenstvo naraščajnikov. Odlikuje se po lepem strelu iz kota. 9. Barazutti Pavel (13 let, 154 cm, krilo). Ravno tako kot Deško prihaja iz vrst minibasketa. V bodočnosti bo gotovo pokazal kaj velja. 10. Sosič Hadrijan (13 let, 160 cm, režiser). Poleg Kralja drugo presenečenje tega dela prvenstva. Košarko je začel gojiti šele septembra, toda na igrišču se je izkazal kot veteran. 11. šegina Darij (14 let, 165 cm, obramba). Igralec velikih možnosti le škoda, da ni discipliniran. Ce bo v bodoče popravil svoj značaj, lahko upa na lepe uspehe. Poleg teh igralcev sodijo v to ekipo še Francia Mauro (12 let, 165 cm), Kobal Boris (13 let, 163 cm), Tul Jorio (13 let, 161 cm), Grgič Pavel (13 let, 162 cm) in Milič Robert (13 let, 157 cm), ki prihajajo iz vrst minibasketa. Pripom- zelo dobro, saj je na treningu vedno navzočih od 15 do 20. — Jan — V deželnem derbiju Italsider-Spliigen Briiu Po tržaškem derbiju med Lloy-dom in Ital-sidrom v prejšnjem kolu, bomo jutri lahko prisostvovali prvemu deželnemu derbiju med tržaškim Italsidrom in goriško peterko Splugen Brau. Na papirju bi tekma ne smela predstavljati ni-kake posebnosti glede na to, da bosta na igrišču ekipi z veliko tehnično razliko. Goričani so na prvem mestu na začasni lestvici s petimi zmagami, medtem ko delijo Tržačani zadnje mesto z še drugimi ekipami z eno samo zmago in dvema točkama. Kljub temu pa se ne smemo prenagliti, ker so predvidevanja na papirju zelo dvomljiva. To se je izkazalo posebno v tem prvenstvu, ko se večina peterk izkaže na domačem igrišču, medtem ko klonijo nasprotniku na tujem, ne da bi organizirale pravi odpor. V letošnjem prvenstvu pa se je izkazalo, da se to zgodi najraje, ko igrajo te šibke ekipe proti najmočnejšim ekipam. Iz tega razloga bi torej lahko rekli, da se bo moral Splugen Brau tudi tokrat potruditi, da bo odnesel 2 točki iz Trsta. Ce pa se spomnimo na lansko prvenstvo moramo še dodati, da je goriška e-kipa kar dvakrat klonila v Trstu in to prav proti Italsidru, kakor tudi proti Lloydu. Kljub temu P* vseeno mislimo, da bi morali Goričani premagati Italsider zaradi svoje boljše igre in tehnične sposobnosti svojih igralcev. —anion— Bologna - Piša 1 Fiorentina " Palermo 1 Juventus ; " Vicenza 1 Milan - Torino 1 X Napoli - Ata lanta 1 Sampdoria - Inter X 2 Varese " Roma X Verona - Cagliari X 1 > Catanzaro - Genoa 1 X 2 Lazio - Catania 1 Padova • - Bari X 1 Spezia - Anconitana 1 Messina - Internapoll X 1 H i. — z. — 4. — 5. — 6. — prvi 1 drugi 2 prvi X 1 drugi 1 2 prvi 1 drugi 2 prvi 1 X drugi X 2 prvi 1 X 1 drugi X 1 2 prvi 1 X drugi X 2 tmiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniimiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitMiiiliiiiiuiiilM MOŠKA KOŠARKARSKA PROMOCIJSKA LIGA V srečanju z Arte zmaga peterke Bora? Del naraščajniške košarkarske ekipe SZ Bor (od leve proti desni): zgoraj — Stojan Hrvatič, Roman Ljubič, Livij Pertot, Valter Hrvatič: spodaj — Drago Bogateč, Pavel Barazutti, Egon Širca in Borut Deško Ekipa Arte iz Gorice bo jutri gostovala v Trstu ter se bo srečala z Borovimi košarkarji v Ul. della Valle ob 9.30. Za slednje bo to lepa prilika, da se oddolžijo svojim zvestim navijačem, ki so doživeli marsikatero razočaranje, v osnovi teh neuspehov je vrsta neprilik, ki so zadele košarkarsko sekcijo v zadnjem času in določena mera neizkušeni, ki so jo borovci prikazali v primerih, ko so skoraj vso tekmo vodili, a so v zadnjih minutah zapravili zmago zaradi prenagljenosti. Bor :bi lahko jutri zmagal, ker sodi Arte med šibkejše ekipe letošnjega prvenstva. Do danes je zmagala v enem samem srečanju in to proti Tricolore, ki je najšibkejše moštvo. Da gre pri Tricolore za ekipo začetnikov pričajo rezultati raznih tekem (n.pr. Cus-Tri-colore 84:261). Borovci so se v tem tednu resno pripravljali na tekmo z Arte in u-pajo na zmago. S to se ne b| samo odkupili svojemu občinstvu, ampak bi morebitna zmaga tudi psihično poživila ekipo, ki si res ne zasluži mesta, ki ga trenutno zaseda na lestvici. Na treningih so preizkušali nov sistem napadanja, ki se ni obnesel v tekmi proti Energie Nuove, a kj ga plavi postopno uveljavljajo s precejšnjo sproščenostjo. Savo Spacal, ki je uvidel kritični položaj moštva in je zato sklenil, da bo za nekaj nedelj še podpri ekipo plavih, se je na zadnjih dveh treningih izkazal kot odličen zunanji igralec. Pre- vzel je namreč vlogo, ki Je bila nekoč Sancinova. V četrtek zvečer so borovct- odigrali trenlng-tekmo z moštvom Hausbrandt. Ob tej priliki je prišla do izraza bistvena važnost protinapada, ki so ga plavi izvajali zelo hitro in učinkovito, saj so večkrat spravili v zadrego obrambo močnih gostov, ki nastopajo v C ligi. Nekoliko zaskrbljenosti povzroča še vedno obramba, ki ni dovolj strnjena pod košem in včasih se odprejo vrzeli, ki omogočajo nevarne prodore. Toda tudi to pomanjkljivost bo mogoče odpraviti, če bodo borovci igrali bolj zbrano. Prof. Marj bo za tekmo proti Arte posla! na parket naslednjo postavo: S'rk. Starc. Spacal, Fabjan, Kralj, Ambrožič, Kafol, Tavčar, Zavadlal. Adrijan Zavadlal SPUl prireja začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj, ki bo vsako nedeljo od 12. januarja v Črnem vrhu nad I-drijo. Ob priliki tečaja bo vsa ko nedeljo tudi avtobusni izlet Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9 * * * Smučarski odsek SPDT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim teča-'1en"’ v. Kranjski gori od 26.12 1968 do 2. 1. 1969. Vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9 II Ob Prijavi je treba položiti na ra run It) tisoč lir. Hasan Seidbejli 36. TELEFONISTKA llllllillllllllllllllllllllllllllllllllH Poslali so jih tudi ljudje, ki nikoli niso videli Hakima Dadaša in Imamverdija, pa ljudje, ki so šli skozi delovno šolo pod njunim vodstvom — njuni učenci, ki so postali mojstri, inženirji, znanstveniki. To je bila mlada, sveža spo-drast iz njunih korenin. Stare korenine so se zarile globoko v zemljo, nihče jih ne vidi; malokdo pozna preprosta, skromna moža, ker sta ostala preprosta mojstra v svoji tovarni. In če b‘ ne bila takšna, bi tako bujno ne ozelenele mladike, ne razcvetele bi se tako na široko po vsej deželi... Najdražje darilo je veljalo za moža tisto, ki so ga pripravili učenci nižjih razredov obrtne šole. Otroci so okusno izdelali model starega tretjega oddelka. Izročilo ga je malo dekle, še povsem dekletce s smešnimi kitami. Moža je ganila do solz in drug za drugim sta poljubila zardelo dekletce. Zakir je stopil na oder zadnji Ni šel na tribuno za pokvarjen mikrofon Na mizo je položil darila svojega oddelka — dvoje enakih pisalnih priborov z marmornatimi levi in ko je starčkoma stisnil roko, jima je želel vsega, zdravja in dolgega življenja Imamverdijevi brki so zatrepetali v zlobnem nasmehu. «Do takrat, ko bo začel obratovati tvoj novi oddelek, se bova že pobrigala obdržati,« mu je odgovoril. «Ne bo treba dolgo čakati,« se je nasmehnil Zakir. «Kdo ve!« je zaškrtal glas Hakima Dadaša. «Pravijo, da si ga v zadnjem času zanemaril... Naju pa si priganjal...« ((Ljudje vedno kaj govoričijo!« je zlovoljno odvrnil Zakir. Medtem ko so se obmetavali s temi besedami, je še naprej mehanično držal roke starcev v svojih, da se je gledalcem zdelo, ko da se med njimi nadaljuje izmenjava čestitk in zahval, «Ali je mogoče, da se še zdaj jezita name zaradi starega oddelka?« «Ne zaradi oddelka, zaradi naju,« mu je segel v besedo Imamverdi. ((Glasneje! Glasneje!« je zadonelo v tem času iz dvorane. «Nič se ne sliši!« «Morda bi spregovorila o tem glasneje?« je izzivalno dejal Zakir možema. «Zakaj ne, lahko spregovoriva tudi glasneje. Saj je že čas, da nagovoriva in pozdraviva tovariše...« Imamverdi se je obrnil k prijatelju: «Kdo od naju bo govoril, jaz ali ti?« «Z mojim glasom, kaj?« je zacvilil Hakim Dadaš. «Kar ti spregovori...« Imamverdi si je mladeniško popravil srajco in pas s srebrnim naborom, pogladil brke, vzravnal ramena in odšel na tribuno. Dvorana ga je sprejela z burnim ploskanjem, skriti orkester pa je nepričakovano zaigral tuš — to je bilo tudi presenečenje. Zakir je tudi ploskal in zadenski odšel v dvorano, kjer je sedel v prvo vrsto. Niti minuto ni dvomil, da se njegovo zbadanje možakarjev, ki ga je smatral za šalo, nikakor ne bo pokazalo v njunem nastopu, toliko bolj, ker na prazničnih večerih ni v navadi govoriti o neprijetnih zadevah. Ta pogovor bi lahko nadaljeval pozneje, v drugačnih okoliščinah. In zato ga je boleče zbodlo, ko so v popolni tišini prišle do njegove zavesti besede Imamverdija, izgovorjene ne preveč glasno, ampak razumljivo: «... No, prav, z dovoljenjem tovariša Džalalova bi rad povedal: naj si vsakdo izmed vas zapomni — predvsem morate ljubiti in spoštovati vsakega delavca, videti v njem človeka. Ne smejo se z zaupano oblastjo poniževati ljudje. Glejte, kdo pa sva midva s Hakimom Dadašem? Navadna delavca, nič posebnega nisva naredila, le pošteno sva delala v naši rafineriji petdeset let, to je vse. Niti pomislila nisva, da naju bodo tako častili in govorili o nama več, kot bi sama mogla povedati (Smeh v dvorani.) No, tukaj so pravkar kričali, da bi povedala glasneje, o čem sva se pogovarjala s tovarišem Džalalovom; tudi on nima nič proti, a ne, tovariš Džalalov.« Z očmi je iskal Zakira v prvih vrstah in ker ga ni naše!, je nadaljeval: «Seveda se na praznovanju ne spodobi govoriti o takih rečeh, vendar mislim, da bo to koristno za našo mladino, ki šele začenja živeti in je pred njo še tako dolga pot. Vsi veste zgodovino o tem, kako so podrli stari oddelek in zakaj je bilo to potrebno. Nama, starima delavcema, ki sva garala v njem več kot polovico življenja in se postarala z njim, je bilo težko, ko so podirali oddelek. Džalalov je seveda imel prav, zamislil si je večje, potrebnejše podjetje in imel je pravico podreti najin oddelek. Ne pa ljudi, ne naju! Ravnal pa je z nama trdo, brez srca! če bi vi slišali, kako se je z nama pogovarjal, kot bi naju ne imel za človeka! Zdaj pa naju takole slavijo, skoraj da naju ne pozdravlja vsa dežela! Kar naprej sva čakala, da se bo po tistem dnevu spametoval, se opravičil — ne, niti pomislil ni! Naju pa je, tovariši tako bolelo, ko sva gledala padajoče zidove. In vsi so to videli, razumeli in vsem je bilo hudo, ko so prihajali k nama, kot k sorodnikom pokojnika. Džalalov pa ni prišel k nama zaradi tega, vseeno mu je bilo, kaj je v najinih dušah, to ga ni prav nič motilo. Desetkrat je šel takrat mimo naju po dvorišču, vendar ni pokazal nobenega zanimanja. Ni prav, ni prav tako teptati ljudi, tovariš Džalalov! Mlad si še, od kod imaš to mrlo srce, to brezbrižnost do ljudi, kar naravnost moram reči, trdoto?« Zakir ni prenesel. Bil je razkačen in se ni mogel zadržati. Trudil se je, da bi svojim besedam dal umirjen ton, vendar je s sedeža zakričal: «Kaj naj bi vaju za roko odpeljal od tam?« «Mogoče...» je odvrnil Imamverdi, ne da bi ga zmotilo. ((Vendar se je našel človek, ki je taco tudi storil- hvala mu' jo kotP^eiehmistka°rdmi ~ ^ ji’ ker je bil° dekle- Poznat jo , t telefonistka dela pr: nas Takšna majhna vitka kitami. In nič posebnega ni na njej. takšna je S vse Kak« naju je takrat ogrela s svojim ravnanjem! Zares naju ji prijela za roke in naju odpeljala' Za roke, tovariš Džalalov za roke! Zahvaljena! Prepričan sem, da bo tak človek svojem življenju še od mnogo ljudi slišal prav tako goreč« zahvalo, kakor j0 je zdaj od naju. Zaradi svojega človeške e: odnosa do ljudi, za veliko dobro srce. In ko bo preS veliko let sem prepričan, da bo tudi prišla sem ?v toh nIjuamord to tUdi nj° bodo * A kako! naju, morda pa se bolj!» v dvorani je zašumelo kot butanje morskih valov, ljudje so zaploskali in zakričali, k odru je zavalovil živ ’ val \ ozračju so se zaiskrile rute in kape, poletele s0 rože. Tele icnistke so obstopile Mehriban in vznemirjeno kričale- «Tc SV®ndar 0 ubL !°y°ril’ 0 tebi- Mehriban!« Mahbuba in Nazila sta prijeli Mehriban pod roke in s splošnim veselo hrumečim valom ljudi jih je odneslo iz dvorane Tukaj v gneči in hrupu, so se srečale s telefonistkami druge izmena in vse so se veselo prerinile do zrcal ter si popravile frizura in obleke. Mehriban je motno slišala in nejasno videla ljudi okoli sebe. Ni opazila, kako so jo odtrgali od tovarišic, kako se je množica v veži porazgubila, kdaj je zazvonilo kot naznanilo, da se začenja koncert -.prvič, drugič, tretjič. Veža je bila prazna. Mehriban se je podvizala, že je popravila lase pred ogledalom in hotela oditi, ko ji je nenadoma nekaj stopilo na pot. Iz globine ogledala jo je nepremično ogledoval Zakir, na pol obrnjen proti njej.. ((Umakniti oči! Ne ga gledati! Ne gledati!« toda tega ni mogla napraviti. «Obrniti se! Preprosto stopiti k njemu'« ne, tudi tega ni zmogla. «No, saj je le podoba v zrcalu — to ni on sam, podobo si pa lahko ogledujem.« (Nadaljevanje sledi) NAROČNINA: mesečno 800 Ur — UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 95-823 vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Ž a"l o ž ni š t v o" ° Tr# ai Z/h.h Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: /, h vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150 finančno unravni z50 nsmrtri-o isn Mr mu , ^ ,, ____________________beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Publicitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Laja ta tiska Založništvo ' trž^škera^Liska Trst’