Največji v leto T ; Z« pol Uta .... Z* New York celo leto Za inocauNo celo leto TKLSFOH: OOXTLAITDT 2876 list slovenskih delavce* ¥ AmerikL -i Batsnd m Second Clm MatUr, StpUmbg 11, 1908, »t tht PortOffiot rt Mir York, NTrTiinto Act of Oaugnm of March S, 1879* i HO 163. — STBV. 153. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 30, 1928. — SOBOTA, 30. JUHIJA 1928. TELEFON; OOBTLAKDT 1879 VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Smithova poslanica glede prohibicije. PODPREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM JE BIL IMENOVAN SEN ROBINSON Takoj kc ie bila prečitm Smithova brzojavka, je bila konvencija odgodena. — Za podpredsednika je bilo oddanih 914 glasov. — Smith je pohvalil platformo, češ, da izraža Jeffersonovo doktrino. — Zapleteno vprašanje prohibicije bo mogoče ugodno rešiti. , HOUSTON, Texas., 29. junija. — V današnji zaključni seji je bil nominiran podpredsednikom senator T. Robinson iz Arkansasa. Zanj je bilo oddanih 91 4 glasov, žele potem, ko je bil podpredsednik nominiran, je bila precitana brzojavka go-vernerja Smitha, v kateri se zahvaljuje predsedniku konvencije Robinsonu, Ce bi bila precitana prej, bi najbrž nastal razkol med suhači in mokrači, in konvencija bi se zavlekla. Smith pravi med drugim sledeče: — Sprejel sem vašo objavo ter se zavedam velike odgovornosti, ki mi jo nalagate. Z veseljem pprejmem poziv stranke, naj jo povedem v narodni volilni boj. Na tem svetu smatram za največji pri-veligij, služiti svoji domovini. — Sreča in blagostanje milijonov, ki tvorijo ta narod, temeljita na doktrini nesmrtnega Jefferso-na. Prepričan sem, da daje naša platforma izraza tej doktrini. Določbe te platforme bodo zame obvezne ter bom z veseljem pozdravil vsako priliko, ki mi bo omogočila vladni stroj izboljšati ter s (em znižati davčno breme. Naša platforma postavlja na laž trditev republikanske propagande, da ima ed,inole republikanska stranka monopol na mehanizem prosperitete. Naša platforma jamči potom svoje tarifne in finančne politike vsakemu trgovcu, delavcu, farmerju in davkoplačevalcu prosperiteto in zadostno porazdelitev prosperitete. — Zagotovila glede delovnih problemov, glede razvoja vodnih sil, glede farmarskih zadev, so pametna, napredna in odkritosrčna. — Naša planka glede zunanje politike poudarja enostavno resnico, da božja postava glede ljubezni napram svojemu bližnjemu ne pozna nobenih meja ter s(e tiče tudi narodov. — Enaka pravica za vse, je temelji kamen, na katerem temelji demokratska vlada. —— Ce me hoče ta narod zapr,iseči kot predsednika, da bom ščitil ustavo in postave, bom veren tej svoji prisegi. — Znano je, da se zavzemam za temeljito izpre-membo sedanjih predpisov glede izvrševanja določb narodne prohibicije, kar sem že pojasnil v svojem Jackson Day pismu. KHH — Popolnoma priznavam, da mora te izpre-membe završiti edinole narod ozirorha njega zastopniki, štejem si pa v svojo dolžnost, da pokažem izvoljenim voditeljem naroda pot in n^čin, kako rešiti to vprašanje ter zadovoljiti pretežno večino ameriškega naroda. — Sleherni, ki je pošten, mora priznati, da vladajo v deželi butlegarstvo, korupcija javnih uradnikov in brezpostavnost. — Nihče izmed nas ne hrepeni po salonu. Prepričan sem pa, da bi bilo mogoče potom uporabe demokratskega principa lokalne samovlade ustvariti resnično zmernost, rešpekt pred postavo ter iz-strebiti obstoječe zlo. — Ko bom formalno spVejel vašo nominacijo, bom pojasnil prebivalstvu dežele svoje nazore glede vseh kampanjskih točk. — Prosim vas izrazite delegatom mojo hvalo za zaupanje, ki so mi ga poverili ter jim zagotovite moje trdno prepričanje, da bom z njihovo pomočjo povedel meseca novembra demokratsko stranko k zmagi, t j _______ - REPUBLIKANCI, DEMOKRATJE, PROHIBICIJA Obe stranki imata v svoji platformi planko glede prohibicije, in obe se izražata za strogo izvedbo osemnajstega amend-menta. Republikanci izjavi jaljo: — Mi zavzemamo napram zvezni nitavi stališče-, 4cot ga je obrazložil Abraham Lincoln, ki je rekel: Na&a dolžnost je izpolnjevati določbe zvezne ustave v duhu in črki, od začetka do konca. Jaz sem za pošteno izvajanje ustave. Naša dolžnost, naša svoboda, vse je odvisno od ohranitve ustave. Naša varnost, naša svoboda, vse je odvisno od ohranitve ustave Združenih držav. Taka mora biti kot so jo napravili naši očetje — nepre-kršljiva. Narod je dodal ustavi osemnajsti amendment postavnim potom. Člani republikanske stranke in ujeni 'kandidati se zaverjajo, da bodo do skrajnosti izvrševali to določbe ustave. Demokrat je pravijo: % Republikanska stranka je tekom svoje osem let trajajoče vlade o-maloveaževala obljubo, da bo izpolnjevala določbe 18. a-mendmenta. Omalovaževala je postave, ki jih je uveljavil kongres Združenih držav. Nominiranei demokratske stranke si bodo pošteno prizadevali zadostiti vsem določbam osemnajstega amendmenta ter vseh postav, ki so v zvezi ž njim. SKEBI STRELJALI NA PIKETE V spopadu, kise je za vršil pred rovom, je bilo sedem mož ranjenih* — Skebi so hoteli otvoriti rov pod neunijskimi pogoji ter izzvali prepir. — Delavsko gibanje v Avstraliji. MINDEN, Mo., 29. junija. — Pred rovom št v. 2 3 Western Coal and Mining Company, ki se nahaja v tukajšnji bližini, se je unel danes boj, v katerem je bilo ranjenih sedem oseb in sicer pet težko dve pa lahko. Prepir se je pričel, ko je dospelo iz Oklaho-me pet skebov, ki so hoteli začeti obratovati majno pod neunijskimi pogoji. Ker so jim hoteli piketi prestreči pot v rov, šo začeli skebi streljati nanje. Arthur Eagleton, revizor 14. o-kraja United Mine Workers Union, je bil ranjen v nogo, vrat in brado. Piket Jphn Strahota je dobil strel v levo oko. Štrajkarji so odvrnili ogenj, ter ranili vseh ipet skebov. SIDNEY, Avstralija, 28. jun. Avstralski lesni delavoi so sklenili, da bodo dlelali zanaprej samo po 44 ur na teden, dasi je industri-jalno razsodišče odredilo 48-urai delovni teden: % Nadalje so sklenili, da pod nobenim pogojem ne bodo opravljali nobenega prekurnega dela, da preskrbe na ta načun zaposlen je svojim nezaposlenim tovarišem. Vse linije, h katerim spadajo peki in sladščičarji, se bodo strnile v enotno organizacijo. NAVAL NA NOČNE KLUBE ZGODBICA 0 VELIKEM JUNAŠTVU Ker iz Nicaragvt že dolgo ni bilo nobene vesti, j e bilo treba sporočiti javnosti, da je en sam ameriški poročnjik napadel 200 Sandinovih vstašev. MANAGUA, Niearagva, 29. junija. — Danes se je tukaj izvedelo, kako je neki ameriški mornariški poročnik napadel 200 Sandinovih v3tašev. Poročnik Everett H. Clark iz Bur Lin g t ona, Vi., je poveljeval prednji straži, broječi osemdeset mornarjev, v Buena Vista, okraju. Korakali so iz San Albin« proti Bueni V isti, kjer se je skrivalo v zasedi 200 vstašev v namenu, da naipadejo Amerikance. Ko se je straža približevala, je bilo slišati v dalji strel, najbrž ne-namenoma »prožen. Clark je zapovedai tovarišem, naj se ustavijo, rekoč: — Boljše je, da je en sam usmrčen, kot pa vsi. Odpravil se je naprej, držeč revolver v rokah. Ko je dospel do reke, so pričeli streljati nanj s strojnimi puškami. Skril se je za drevo. Približalo se mu je troje vstašev, katere je postrelil. Med mrtvimi je bil tudi poveljnik. Poveljnikoma smrt je najbrž raz-i buril« Tfltafe, da #o «e razkropili ! Koehl se 'bo izselil v Ameriko. BERLIN. N emčija, 20. junija. — Znani nemški letalec Hermann Koehl, ki je preletel ocean, se namerava za stalno naseliti v Združenih državah. Baje se mu nudi v Ameriki dosti več prilik za udej-stvo vanje v avijatiki kot pa na Nemškem. Koehl je potrdil govo rice, da mu je neka kompanjja ponujala 25.000 dolarjev, ee bi hotel poleteti iz Amsrike v Evropo, pa je ponudbo zavrnil. V Ameriko se namerava prise liti tudi profesor Junkers, 7nani izdelovalec areoplanov. Ko je bilo navdušenje za governeija Smitha po nekaterih newyorskih klubih največje, so posegli suhaški agentje vmes. A' noči od četrtka na petek je vladalo v New Yorku veliko navdušenje. Skoro vse je praznovalo Smithovo zmago. Posebno vrvenje je bilo na Broadwayu. Nihče pa ne more opisati presenečenja, ki je nastalo, ko so krog tretje ure zjutraj začeli vršiti pro-hibicijski agentje svoje delo. Na delu jih je bilo več kot sto. Oblečeni so bili v frake, torej vsaj navidez. kavalirji. Svoj delokrog so imeli natančno določen, in njihovo delovanje je bilo i*>i>olnonia uspešno. Do treh zjutraj «o navalili na petnajst najodilčnejši-h klubov na Broadwavn, zaplenili o-l^rorano množino pijače ter aretirali nad sto oseb. Vsi so imeli na razpolago potrebne warrante. VIHARJI OVIRAJO REŠEVANJE . N0BIL0VIH SPREMLJEVALCEV Generala Nobila ostro kritizirajo, ker je putll svoje tovariše na ledeni plošči. — Poleg Nobilovih spremljevalcev se nahaja tudi švedski letalec, ki ga je rešil. — O Amundsenu še vedno nobenega sledu. KINGS BAY, Spicbergi, 29, junija. — Gosta megla in vihar ovirata nadaljne poskuse, da se reši pet Nobilovih spremljevalcev in švedskega letalca Lundborgha, ki je bil odvedel Nobila na varno, se vrnil na ledeno ploščo, pa se vsled napake v motor-jU nf več dvigniti. Veter žene ledeno ploščo v bližino suhe zemlje. Sedaj je baje oddaljena deset milj od rta Leigh Smith. Megla in vihar onemogočata tu-«-------—_ di poizvedovanje po nadaljnih de Smithova žena ni bila še nikdar tako vesela. Walker bo odpotoval v Californijo. HOUSTON, Tex., 29. junija: — Newyorski žu,pan James J. Walker bo takoj po zaključku konvencije odpotoval v Californijo, kjer bo govoril po raznih californijskih mestih. Kot je zatrdil, ne bodo njegovi govori politične vsebine. HOUSTON, Tex., 29. junija. — Ko je včeraj zvečer izvedela Mrs. Smith, da je njen mož nominiran, in ko jo je obsitla trop* lantov. je solznih oči vzkliknila.: ■* . v j ' To je njabolj srečen trenutek, mojega življenja. Zdi se m?, da šeiii v tem trenit tlcu najbolj "srečna ženska na svetiu Ki me briga,..kaj bo novembra meseca. Povse^i mi za dostuje zaupanje, ki ga je izkazala •tako velika množina ameriškega naroda mojemu možu. Afritirajte ta "Ota» Narodanaj j nlnventki tlnetmik v Ameriki vetiži spremljevalcih. Upanje na njihovo rešitev je že ugasnilo. Nobile je več kot mesec dni zatajeval smrt svojega spremljevalca Vineeruza Pomella. Sedaj se nahaja na provijantni ladji "Citta di Milano" ter noče spustiti k sebi nobenega časnikarskega poročevalca. To dejstvo in še marsikaj drugega daje povod različnim govoricam. Javnost Nobila ostro kritizira, ker je pustil na ledeni plošči svojih pet tovarišev ter najprej .samega sebe rešil. Nadalje kritizirajo izvedenci njegovo taktiko nizkega letanja. Dne IG. maja je "Italia" letela tako nizko, da bi kmalu trčila ob neko goro na Novaji Zemlji. Ob onem času je pilot kapitan Alberto Mariano spal. Njegovo spanje je bilo tako rahlo, da je slišal, ko se je antena zadela tal. Ski>čil je h krmilu, potisnil Nobila vstran ter rešil vodljivo ladjo. Značilno je tudi, da Nobile ne more ali noče pojasniti katastrofe, ki se je pripetila dne 23. maja. — Zakoplovs'e je nenadoma nagnil — izjavlja — in katastrofe ni bilo mogoče več preprečiti. Podoben dogodek, kot ga je opisal kapitan Mariano, se je pripetil tudi na prvi Nobilovi vožnji na Severni tečaj. Amundsen poroča o tem v svoji knjigi takole: — Nabile je sedel pri krmilu, jaz sem stal poleg njega. Neprestano sem ga opozarjal, da letimo prenizko. On pa ni hotel ni<" slišati "Wtiln.. Jy^ertkrat je prebiedel in začel tn^pptati po vsem telesu. — Gora^ gora, .pora! — jo kli-. čal. — In res se je v neposredni bližini pred nami dvigala ogromna ledena gora. Pahnil sem Nobila vstran, sedel h 'krmilu in dvignil zračno ladjo še pravočasno. Splošno prevladuje mnenje, da je Nobila bolj gnala na Sever želja ipo slavi kot pa želja po znanstvenih pridobitvah. C00LIDGE SPAL KO JE BIL SMITH NOMINIRAN Celo radio je ukazal zapreti, predno je legel h počitku. — Najbrž j e vnaprej vedel, kaj se bo zgodilo. SUPERIOR, Win., 20. junija. — Predsednik Coolidge ni bil včeraj zvečer ničkaj radoveden, kdo bo nominiran na konceneiji v Hou-stonu. Ali je pa že vnaprej slutil, da bo Smith in se mu ni zdelo vredno čakati poročil. Zgodaj sinoči je ukazal zapreti radio ter se je podal spat. V splošnem je Coolidge v tukajšnji samoti sam in osamljen. Le redkokdaj sprejme kakega obiskovalca. časnikarskih poročevalcev se pa 'rtt e j k* samo če se jih more. Zjutraj • Kpi precej dolgo, nato jrre ulbarit, po kosilu čita, po vp-čerji se pa izpfehaja po okolici. Na človeka dela vtis kot da je mrtev za ves svet. ]»osebno pa za politiko. KITAJSKA BO PLAČALA VSE DOLGOVE Nacionalistična vlada je priznala vse tu jezemske obligacije. — Najeto bo notranje posojilo. — Po-vodnji na Japonskem. LONDON, Anglija, 29. junija. Tukajšnji Daily Express je dobil iz &anrghaja poročilo, da se je vršila posebna kitajska vladna konferenca o gospodarstvu. Nacionalistična vlada je ob tej priliki sklenila priznaiti vse tu jezemske obligacije. — Konference ae je udeležilo osemdeset bankirjev in industrijalcev Predsedoval je nacijaliatič-ni finančni minister Soong. Sklenjeno je bilo, da bo najela vlada za 150,00.000 dolarjev notra-njega posojila. Posojilo bo kontrolirano potom javnega padajočega sklada ter bo pod upravo nepolitičnega odbora bankirjev in trgovcev. OSAKA, Japonska, 29. junija. — V zapadnem delu Japonske so zahtevale zadnje dni povodnji najmanj sto oseb. Škoda na lastnini je ogromna. Najhujše je pri Kyushu, kjer je pod vodo 1500 hiš in 70,000 akrov zemlje. 400Q vojakov utrjuje nasipe reke Kumonoto. kam LAS MAR0D fBLOTMWM BA1LTJ A GLAS NAKOOA, 30. JUN. 1028 Q»m§d and Published bf tn publishing comeahx Prask Saka«*. »mllwi._ V i ■ Iz Sbfinq^i Velika požarna katastrofa ▼ Pre- polah na Dravskem pol|s. 10. juniju, vroča in zelo vetrovna nedelja je bila za težko pre-lionh Bgiadg, trilil^. Skušenj Prepole, kjer je že pred kratkim divjal silen tpožar, usode- n&M of buaineM #4 A* corporation and addrMMi of abro offioara. H Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New Yort City^j^T. ix>liia. Okrog 4. popoldne je za l'0LAB NiBODA'* i,rt iz nf*P*>'-n*nega vzroka goreti (Voice of tha PeopM________ii>ri po*e»tnikn fcibili. Zaradi silnega vetra ni bilo vi- 7imd Day Except Sunday and Sokdatft. Za celo Veto velja liti ta Ameriko i« Kanado______.__$6.00 ga pol leta--—-----*3 00 Ta tetrt leta______$MO Za New T vrh ta telo lete-tfjOO Za pol leta---—. Za inouemstvo ta eelo loto A7X)0\ Za pel leta -~-.~-.~-—.— Subscription Yearly $6.00^ Advertisement on Agreement. deti xkoro nobenega dima. Ogrenj se j«* s silovito najrlieo razširil- od Sibilijevih objektov, ki so bali za-jkjfjff j rad i modnega vetra in pekoče vro-j«" i ne takoj v plamenu, na posestvo sosffla Žunkoviča in je nazadnje j . v.................. J" 1 *■ ■ J' -jOb jel še gospodarsko po^loftje i»o- -— sesrnška Peska. V razmeroma krat- "Qlat Naroda" tehara *» Paniko* Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne priobSnjejo. Denar naj se jkem i-asu je zgorelo skajmo deset blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni- objektov. Vsi trije imenovani jm>-kov. prosimo, da se nam tudi prejfajo bhrsliKe naanani, da hitreje so pri-H malo ______najdemo naslovnika.---—Svoje imetje. Zavarovani so bili "GLAS KABODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.! Televhnn* r Cortlandt 2876. nobile ;za malenkost. Na kraj nesreče a subači j»rete z razkolom, če bi mokraei ne od-stopili od svojega mokrega programa, se je zgodilo nekaj, kar je sleherni že vnaprej slutil. Mokraei so se podvrgli intolerant ni manjšini ter se izrekli za najstrožjo izvedbo Volsteadove postave. Pa ne samo to. V isti sapi pitajo republikancem, da s«' niso dovolj brigali za izvedbo te postavo. To je že višek straliopetnosti in hinavščine. !*ri tem pa ne ravna "demokracija" samo nečastno, zahrbtno in strahopetno, pač pa tudi strahovito bedasto. Juga se je zbala. Prctn je Moody ja iz Tex asa in Glassa iz Virginije je smarala za resne. Ta dva gospoda sa namreč zapretila, da se bodo južne države v slučaju mokraške zmage odrepile od demokratske stranke ter glasovale za Hooverja, S tem so izgubili demokrat je zadnjo priliko za zmago — ki je mogoča le s pomočjo — običajno republikan-fckili — vzhodnih industrija 1 ni h držav. Pravijo sioer, da sestavlja Smith svojo osebno platformo, katero bo prečital, ko bo sprejel nominacijo. V nji se bo zavzel za amendiranje Volsteadove postave. Toda to pomeni le malo oziroma nič, ker je stranka v tvojem ofieijelnem dokumentu zavzela baš nasprotno »tališče. Stranka vlada potom kongresa, in predsednik zamo-re k večjem vetirati predloge, ki jih sprejme zvezna zakonodaja. Ker nima predsednik nobene zakonodajne inieijati-ve — za priporočila, ki jih vsebuje njegova poslanica na kongres, se ponavadi nihče ne zmeni — se predsedniku skoro ni izplačalo sestavljati osebne platforme. Z oziroma na današnjo politično konstelaeijo bi južne države nikdar ne glasovale za republikanskega kandidata, toda Moody in Glass sta znala navdati z zadostnim strahom severne demokrate. Bemokratje imajo v Smithu popularnega kandidata, da si boljšega misliti ne morejo. Smith bo mirne vesti odobril platformo, ki vsebuje suho planko, zanašajoč se na svoj osebni program. Ce se mu posreči priti v Belo hišo, bo obdržal svoje osebne nazore zase, pokoriti se bo pa moral določbam lom ]k> glavi. Vdaree je bil tako učinkovit, da je Jeras omahnil in obležal nezavesten. Sele čez eas so našli na eesti drugi vaščani, nakar so «ra naložili na vez ter prepeljali v ljubljansko splošno bolnieo. kjer so ugotovili, da ima nesrečnež prebito lobanjo ter je njegova poškodba smrtno nevarna. Jeraso so naslednjega dne prijeli orožniki in ga izročili sodišču. Izginul mladenič. 2oslo-vilo pismo, v katerem ji izjavlja, da mu ni več živeti. Ahčina odlej res ni bilo na spregled in je skoro gotovo, da je res izvršil svoj namen ter si poiskal grob v valovih Save. Kaj ga je prav za prav gnalo v smrt. ni znano in tudi trupla doslej še niso našli. JB60SUV1A IRREDENTA Prebivalstvo t Gorici ne naprednje v številčnem pogledu bojfve kako veselo. AlesK-a a»prila je bilo v Gorici porok, rodilo ise je 63 otrok, intd njimi trije mrtvorojene i. umrla je fil oseb Meseca majni&a pa je ibilo porok. ti3 rojstev in <>.o se ]>o vsem postojnskem okrožju čitalu napisi "Živela Jugoslavija" in "*Dol z Italijo!" V llrenovicah pa so ne-znaivei zajnenjali italijansko trik<>-loro 7. jugoslovansko trobojnico. Seveorniku "Studia Mendelis- gostanju. postati državna in družabna forma. Zanimivo * je, da so prenut^e-ni ti principi mendelizma — nauka o dominanci. recesiviteti in tuo-difikaeijah — na čh»veško v- li!--tn pr*ura-n jen. kii j t i mend>-]iznii< utVujaki št- n»>o liovolj prom'ili. Vfiiar je pa zanimivo, kako šo li prirodttslo-vec o socioloških problemih iz svojega vidika. Tjel>bes .sam j>ravi. da njegova soo-tomstvu in se čez več let pri tem ali oneen rodbinskem članu nenadoma pojavijo. Bolj nego dednost pa vplivajo na socijalno mišljenje razne zunanje okolnosti. zlasti vzgoja, jxwnemanje drugih, čitanje socija llstične literature itd. Tako pridemo di dveh vrst socija listov, eni so rojeni, drugi pa vzgojeni. — < .. __ TRINERJEVO GRENKO VINO je jamstvo za večji užitek zabave v poletnih mesecih. Ouo vas reši nepre-bavnosti. slabega teka do ledi. »aprt-nlce, vi se bodeče poCutill polni Življenja in tako bodete villi vafie Izlete. Ni je boljše Želodčne tonike. —Adv't. Pozor čitateijL Opozorite trgovce m obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da eglaiu jejo v listu "Glas Naroda" S tam boste ustregli vsem. Uorava T.Um N*roda'. NAZNANILO. Xaznajamo scrotin'rkom, prijateljem in znaiieeau. tla j^ dne 4. junija t. I. premimil po dolgotrajni bolezni najin brat FRANCE PAT/lČ, posestnik in gostilničar v Markov-su pri Ložu. V teku štirih let je nemila smrt zahtevala kar tri gospodarje na najinem rojstnem domu. Ko je preti štirimi leti umrl najin oče, je zapustil posestvo najmlajšemu sinu Jožetu. 24-letnemn mladeniču, ki je pa v teku pni leta umrl samovoljne smrti. Po njegovi smrti je prevzel domačijo brat France. Napori vojne in trpljenje dolgotrajnega ujetništva so pa tudi njemu, kakor tisočerim drugim, zapustili kal bolezni, katere ga vsa veda izkušenih zdravnikov ni mogla oprostita, daši je parkrat potoval v ta namen celo v Nemško Avstrijo. Pokojni France ni vžil mnogo prijetnosti. Ssvoja najlepša mlada leta. je izgubil v vojni in v u jet niši vn in sedaj, ko bi imel lahko bolj udobno življenje, je kruta usoda odločila drugače. V domovini zapušča vdovo in mater, tri sestre: Amalijo Baraga. Angelo Tišler in Marijo Preveč, svaka Franc Baraga in .Takob Preveč. več nečakov in nečakinj ter sorodnikov v Jugoslaviji in Združenih državah ameriških. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Vene. Palčič, Martin Pa. Lonis Palčič, in družina, GreenSburg. Pa. , . ... j Mendel pravi, da bo kategorija ro- ki so jih nosile. . . ... jenih socijahstov vedno neznatna in zato je komunizem odvisen od števila vzgojenih soeijalistov. In Tjebbes prihaja v svojih izvajanjih do zaključka, da je vprašanje komunističnega družabnega reda v tesni zvezi z vprašanjem vzgoje naše mladine, ki jo je mogoče nasilno vzgojiti v komunističnem du. hn. Avtor ne verjame, da bi mogel biti uspeli take vzgoje trajen. Oče ali učitelj, ki je imel tako vzgojo da je postal komunist, lahko vcepi svojemu sinu ali učencu v najboljšem slučaju samo toliko komunizma, kolikor ga ima sam Vzgoja se pričenja pri vsaki ge neraeiji znova in socijalno mišljenje. ki ga dobi človek potom vzgoje, se ne podeduje. Važno vlogo v komunističnem pokretu igrajo v T.jeblw$sovem mnenju 'gospodarske Vazmere. V času splošnega blagostanja si* u-veljavjajo razne nove ideje, med njimi tudi komunizem z večjim u-spehom in hitreje, nego v težkih gospodarskih razmerah, ko mora vsak človek skrbeti za svoj obstanek rn nima časa ogrevati se za razne ideje, od katerih trenutno ne more pričakovati nobenih koristi. V času blagostanji lahko rojeni soeijalisti uspešneje vplivajo na svojo okolico in pridobivajo pristaše za svoje ideje. In če traja blagostanje dalj o-tsa, prehaja socijalno mišljenje lažje iz genera-cije v generacijo, odstotek vzgojenih soeijalistov narašča in lahko kot večina celi družbi tla komunistično značaj. Tjebb-s dvomi, da bi mogla katerakoli soeijalistična strnja vplivati na socijalne in gospodarske razmere tako, da bi zavladalo splošno blagostanje. Zato tudi dvomi, da bi mogel komunizem. ki zahteva po njegovem mnenju družbo, živečo v trajnem bla- Lt o Ditriehstein. Zadela ga je siv na kap. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Cleveland, < >.. naznanjamo, da so vsi la-mošnji zastopniki našega lista enakopravno upravičeni pobirati naročnino. Upravništvo. Pratik in Koledarjev imamo Se nekaj ▼ zalogi. Pratika stane 25 eetttev. Koledar pm 00 eentor. Koledar ima letos izredno Mftimiro TKbiap: razprave, po-vesti, alike, tak, sanimivosti itd. Btaznikova Pratika je nafti m rojakom jako priljubljena. Se ▼ stare« kraju so je bili vajeni in je tod i tukaj se morajo pogrešati Naročite takoj. Biogenic PobHshiaf St Oerttandt WL. Vam York Oily. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI xa leto 1927 so sledeče: vodnikova pratika ca leto 1928; hiša v strugi, povest; vladka IN MITKA, opisi; vodniki in preroki, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. v zalogi imamo še nekaj izvodov cicna VSEM štirim »1.50 Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto Naročila pošljite os: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavfl Dr. F. J. KERN Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek an-?leftko slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). NaroČila pošljite na: "GLAS NAHODA" 82 Cortlmdt St. New York Peter Zgaga Ubogi možak, katerega se tiče slerbv-i naslov «"-astiikarskporov i !a : — Ženi, katero je mož pretepel, s,- «braea zdravje na boljše. Ko bo ona koliekaj pri moči, bo videl vragra in pol. * Sedaj imajo na banketrli nava-ild postaviti pred govornika uro budilko. (Jovornik lahko govori toliko v.isa. dokler ne začne ura zvoniti. Tedaj mora utihnili. In ob te sijrnalu {iona vadi vsa "k govornik preneha jrovoriti. Le po. .š;i]<'i se naprej sraree. * Človeku, ki na mesce ne obroke plaouje, se ^le nu-seei '*raano krat- kilt leta pa strahovito oroča : — \ nait-rn kraju je postarna deviea. ki se strašno zgraža ..ad tvojo kolono. Toda prečita jo pa vseeno vsak dan >proti. Ker je malo ^luha. ne more tlrugave eitali kot naglas. Da ni pohujšanja, si pri tej priliki ušesa zamaši. * -laz nimam nobenih niti verskih, niti plemenskih predsodkov. Do-hreira in poštene^ra eloveka ne h O m praševal po veri in pleuienu. ustavi iii nikjer zapisano, da mora biti ameriški predsednik kake špeeijalue veroizpovedi. Toda dosedaj je bila navada, da je bil nominiran kandidat, ki je bil protestant. Smith tvori prvo izjemo. Led je prebit. Ne rečem, da že leta 1932 ali le-leta l!»:iH. Toda takole leta 1940 ali štiri leta pozneje se prav lahko zjiudi. o zasledili žlezo, ki omejuje rast. <'e bi bilo mogoče tako žlezo plevelu vcepiti, bi bilo pomajrano marsikateremu revežu. ki se poti ]io svojem vrtu. * Večkrat sem že omenil, da mora biti moški previden, do hoče bili kava 1 irski. Zaljubljena vdova je očita je rekla sni>beu : — Oh. saj vem. saj vem. Vsi moški ste enaki. Vi me hočete vzeti samo >zastran denarja. S: i bee ji je pa junaško odvrnil, misleč, da ji ho«povedal kdove kako gralantnost. » — <). motite se. gospa. Xikar ne mislite, da vas smatram samo za zlato tele. * t'imbolj pehajo politiki prohi-bieijsko vprašanje v ozadje, tem izrazitejše se v ospredju pojavlja. * Sreča za deželo, da odobui potujočim muzikantom. Sleherni jih rad "posluha, nihče jih pa noče sprejeti p<*l streho. * Hoover na eni. Smith ua drugi strani. Sedaj bomo izvedeli, zakaj niti ta, in nit.i oni, ni usposobljen za predsednika. Hooverju bodo sestavili spričevalo demokratje, Smithu pa republikanci. * Italija je dala Marconija, iznajditelja brezžičnega brzojava. In razvoj se je nadalje vršil. Brzojav se je izpopolnil. Nastal je brezžični telefon — radio. Tako se je posplošil, da je skoro v vsaki hiši. Mareoni seveda ni vsega tega izumel. Dosti so izumeli tudi iznajdite-lji tpo drugih deželah. Toda Italija nd hotela zaostajati. Dala je svetu največji loudspeaker — največje trobilo — Mussolinija. 8ASDOR UECKDl s: DRUŽINSKA SREČA Na ovinku -ceste me j«- |>ozlravi- tiuli Toni.iž in -7o^«\ totla ta i;ir kl<4)ttk, m \>a iinhlfliH j«* napravila nam«- !«► |»>milovalf-n vtis 'A /a-lit-marjfUo braiio ni zoluni je prnKtav Ijal tako žalostno >liko. da .*«* j»* /j»ano življenje. Hotel -»mu ua7- me .je pozdravil j»onov-no. I'rfHHittil »'-ni pazljivcjš«'. Nj«nrovfjra obraza niwiii spoznal. t<> ponižnim jrlasom : vrabca umrla na bolezni v vratu. In kako iepu sta Kila! Ak< i«l>ioh kaj manjka v moj^ni iiv-Ijf'uju^ pote sta ta dva otroka. Ril >em zeio začuden. — T »rej, niti mM a j še nimaš dovolj otrok' — O. prijatelj. otrok ni nikdar zadosti. <>troci .mi resnični prijatelji in prava življen.ska radost. — Kako pa živite? — Kako živinuoTudi to ti po-vi-ni. Jaz nisem oseba zase, ampak !._• dvanajst del skupine, ki jo tvori naša družina. Nimam nika-!'aMio domov in da se moreni njrratt z otroki. Ti nt* veš, kaj je to in mo"oee ne lxrš nikoli skusil. — Ali hip it<* blagovolite znat i -j —» Itesnieno m1! mhi odvrnil. j, .... , „ ... .. . kaj st> lira vi priti »lomov v družbo — Jaz sem 1 niaz led!» r. v soli i , , ,T so me imenovali Lonp Tom. Od tedaj je že dvajset pet 1«'! ill v teh |e tih ni'* življenje ni ravno preveč božalo. — Lonjr Tom! Se že spominjam! Kaj pa i*- ,n t e bo j Z*-b> .si se izpre. metiil. —— Da, življenje je šlo čez nn* s podkovanimi škornji. V bližini je bila kavarna, kamor me j«' spremil šolski tovariš. Iievež ni upal prisesti k mehi. l^dgo sem mu moral prigovarjati, naj se ne tira m u je. Ako sva mogla na šolski klopi presedeti skirpaj toliko let. liova s.-daj tudi vsaj pol ure. Naročil s* in piva iu kruha z maslom. — No. sem pričel, kaj pa si delal, da te nisem nikdar videl ? Ali si o-Želijen t — Da. — In imaš otroke? — Deset — Kaj, deset otrok.' — Da. Dva sta umrla, (».tali pa Živijo. — H »op i prijatelj, gotovo imaš miii'M skrbi. Kakšna je tvoja služba * N*atu š. en sem pri oln'ini. Place imam rlv»»ni jra gleda). — In od tega živiš iu preživljaš d<*srt f »t ti-k .' — Dohro jih preživljam ter bi bil zelo zadovoljen, ako bi živela lesetih otrok. Vsak jrovori z m»* noj ■/. drnaračnim «rlasom in vemlar , j slišim v v.st-li t«-r »rlasovih i-anio iil-:j »las. In kadar so« 11* nas dvanajst, z mojo ženo nas je ravno dvanajst, k mizi. tedaj se mi zdi. da si*m Jia veliki pojedini in čeprav dobi vsak 1»' kos kruha in košček sira ali klobase. Vselej, kadar s«diin med njimi, mislim, da sem že v nebesih in «la čebljajo okoli mene majhni angelčki. Ne potrebujem gh dišča ne zabave. Vse to mi daje moja družinica. lil še več! Ako bi nas videl vel^k .slikar, ko sedimo pri mizi. bi nas g«»tovo o-vekovečil! Toda vse to je le zunanjost. Vsak dan moli pri mizi drugi in na ta način moli vsak trikrat na tnese<\ Pri tretji molitvi pride pr-vi v mesecu, ko prinesem domov j'l;i>"-o in igra se nadaljuje. Kadar ima mesec en dan več. takrat moli moja žena. Na Silvestrov večer pa sem na vrsti jaz. Ali si moreš predstavljati, kaj je to? Ali čutiš oživljujajočo iuo— ibne. da >e odrečemo vsem željam naš* ga .sebičnega "jaza*'. Ako izginemo s svojimi osebnimi zahtevami. je pred nami le v«.dik kup človeškega materijala. ki je meso našega mesa in kri naše krvi. Ali ni zavest, da .-smo napravili tej majhni elovešk: armadi veselje. prava blaženost? Po mojem mnenju so največji morilci in zločinci naš«1 prevelike zahteve, ki u-ničujejo v.so človeško sre*k» in mir. Xi hinavST-ina. kar govorim. Vsaka moja Iw'scda je čista resnica. Jaz hrepenim le pa nadaljevanju svojega dosedanjega življenja in po blaženosti, ki jo uživam, kadar sedi nas rlvajnajst okoli moje .skrmn-ne mize. Deset ljubkih otrok! Za sebičnega r-Jnveka jiomeni to mnogo skrbi, toila . .ne, ki nimam "jaza". je teli deset otrok neprecenljiva dobrota božja.... Umolknil je in se pripre vil za odhod. Plačal sem in odšel / njim. Med potjo sva šla mimo trgovine •/. igračami. Prijel sem prijatelja pod pazduho in sriu sra hotel peljal i v trgovino, da si izbere 2a vsakega otroka primeren spomin Toda prijatelj na moj:' veliko 5z-nenadenje ni sprejel povabila ter je rekel: — Zahvaljujem te za tvojo dobrosrčnost. 14 h hi ne h udu j so, k«r je ne moreni izrabiti. In .sic*.'f zatr ne. ker vzbujajo igrače velike hteve. Moji otroci bi si kmalu ž<-leli novih ter bi postali nesrečni in nezadovoljni. Z.ito zaklepam pred njimi, dokler bom pač mogel, vse stvari .ki niso predmet dnSevrih potreb. Hvaležno mi je stisnil roko in izurinit med pešci. Razmišljal .sm in koiient» sem uvidcl, da je moj nekdanji šolski tovariš. zanem*i"je-no oblečeni Tomaž, velik mož. kajti on ,si je ustvaril na zemlji v svoji majhni okolici svet, o katerem nam je Jezus toliko pridigal Spoznal sem, da more biti človek, skrit pred svetom, sredi ozkih m -ja sv»»je družine vendarle velik ; Oim pa pi Peking - sedež bivših kraljev. PEK ing — sedež bivših kraljev Peking, ki je z laj ognišče krvave državljanske vojne na Kitajskem, je bil tudi prejšnja stoletja že opetovano pozorišče krvavih nemirov in pokoljev Zgodovina ne ve točno, kako in kdaj je nastalo to mesto. Kitajska ustna izročila pripovedujejo, da je bilo v 12. stoletju pr. Kr. tam. kj-r stoji zdaj Peking, malo mestece. Pozneje je bilo mnogo ležeče na tem. da so držali v svojih rokah Peking, k r je bil blizu meje in ker se je vedno bolj uveljavljal kot glavno mesto Kitajske. Leta 1308. so bili Mongoli končno izgnani i/. Kitajske in takratna kitajska dinastija Min-Sfov si j>- izbrala za prest olico mesto Nanking. Toda !e*a 1409. j»-prenesel cesar Jung L.o svoj sedež zopet v Peking in od tistega časa je Peking nepretrgoma že nad ">00 iet glavno mesto Kitajske. Po zemljepisni legi pa Peking nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Mesto leži v najsevernejši provinci Kitajske in j«' kot veliko mesto najbolj oddaljeno od vseh drugih večjih mest Kitajske. Polep t*"ga je okrog lVkinga peščena najsi romašnejša pokrajina cele Kitajske. Dokler ni bila 1. IMOb. zgrajena železniška proga iz Pekinga do ilangoa, ni imelo glavno mesto skoro nobene zveze z drugimi kraji. In tudi z laj je železniška zveza zelo slaba. Zat) je razumljivo da so si izbrali republikanci že 1. 1911. za glavrri mesto Nanking z neprimerno ugodnejšo lego. • Tujec, ki poseti Peking in ogle-gleduje mračna poslopja, ne more verjeti, da stoji pred pravljičnim sedežem kitajskih cesarjev. lz-.'Zcmši nekaj visokih hiš se ne vidijo niti strehe. Na južni strani Pekinga okrog tako zvanega ki- ma rs i katero nesrečo na glavo, kakor se je dogajalo v stari Turčiji, nasadi, jfizera, |iotoki, ]ialače iu druge zanimivosti tvorijo sani ost o j no mesto v mestu. Posebno razkošnih palač tu ni, pač pa so mnoge zanimive po svoji arhitekturi. Tem večje je pa bogastvo v notranjosti t<*h poslopij. Največje zbirke kitajskih umetnin, .starinskih pijedmetov in, draguljev so bile shranjene v tem delu mesta. Zal je evropsko vojaštvo I. 1900 vdrlo v ta okraj in pokradlo mnogo dragocenosti. Pri.tem so se odlikovali Nemci. Rusi in Avstrijci, najbolj pa Kitajci sami, ki so med ncšteti-mi revolucijami odnesli najdragocenejše umetnine. V tem okraju se je odločalo o usodi velikega kitajskega naroda. Vsak eesar je imel več kot .sto žen. in v njihovem objemu je živel v očeh svojih podanikov nekako mistično življenje, kajti cesarja so videli samo dvorni krogi. Kitajski cesarji s» veljali za !>o-žanstvena bitja in ljudstvo ni smelo niti pomisliti, da >o koncem koncev tudi oni navadni ljudje. Toda sčasoma je zaeda slava ki-tajsk ga ccsarja pojemati in to je bil hud udare<- tudi za Peking kot .sveto mesto. Moč c«*sai-jev je prešla polagoma na governerje. Peking je bil bogat, doki r bivali x njem cesarji. Njihova moč in bogastvo je imponiralo Kitajcem. Evropcem se ni posrečilo motlcrniziriali druga kitajska mesta. Peking je ostal azijatsko mesto kakor je bil. Na Kitajce v Pekingu je vplivala zagonetna moč njihovih cesarjev bolj. nego prizadevanje evropskih poslanikov. V drugih kitajskim mestih so pa podlegli Kitajci evropskemu bogastvu, kajti na materi- alu, bi bilo evropsko bogastvo za-1 korseino, ne bo ¥ee Peking sedež temnilo moč bivših eesanev in Pe-j kitajske vlade, ki si poišče drugo king bi bil zdaj moderniziran ta-i prikladnejšc ineMo, |K» vsej ver- ko, kakor >o druga kitajska mesta, j jet »osti Nanking. Da Peking iz- Tako je pa ostal tipično uradniško gublja svoj pomen., je razviduo ie in umetniško mesto. 'iz tega, da zadnjih 100 let ni največje mesto Kitajske. Od 1. Kitajci se niso priznali pome- VJir} ko,)f)a -U,viu> prvhivallstva na Pekinga in ce se. zdaj bore 1VkluJ. <"e zasede Peking Feng Ju IŠČEM svojo s*>.sjro ALOJZIJO Il.siang. se najbrž ne bo dolgo o-j -\ ADVERTI8E in GLAS NARODA ječiisno v La Sal le. III. t V kdo kaj ve o nji. naj mi poroča, ali naj se pa sama javi. — Jakob Prinz, Pure A vi Sanatorium, Bayfield, Wis. A '•2 29&:i0t riC3 t. »IL.-jtl.- i moz, imeti pa mora nuK-no, Kristusu podobno 50, 100, 500 in 1000 lir in kovinasti po 5. 10 in 20 eentesimov ter po J. 2, 10 in 20 lir. tajskega m.*ta so poslopja komaj 'jalizf,m Kitajv vj)liva boga.stvo 8 m visoka tako. da se ne v.dijo, ^ n(1„0 7,fl{i ovratnik evropsUih dokler ne stopimo v mesto samo. I liploiliatov })i })i] pekin„ fako a prekoračimo znameniti Ui-[trgoVf,kr) mesTo> kakrino je Tient. tajski ziil. se nam nudi zanimiv pogled na mravljično vrvenje Kitajcev. V kitajskem delu Pekinga vidimo povsod samo delo in borbo za obstanek. V tem okraju ni nobene palače marveč samo ozke vijugaste ulice z enonadstropimi hišami brez najmanjšega luksuza. Sl'' NAPRODAJ rud i bol e: n i dob roidoča GOSTILNA z zidanim poslopjem na prometnem kraju prav poceni. 1 *praieojt e las i n tka. L. LONČAR K' 627 Clinton St.. Milwaukee, Wis. OGLAS. Pozor, Slovenci in Hrvatje, pozor! Oni, ki se želite naseliti na farme ali na ta&orekoč mali dom v najmanjšega iuksuza.;...........la' Je sl ^^date Kitajcem ni do zunanjega sijaja m vite tel,»"Ii' ker v rimskem času po zatohlih beznicah ki jih je polno ^ Xfko kakšna je zemlja vse po mesto. Drugi snažnejši in. lepši del Pekinga je tatarski okraj, v katerem je mnogo krasnih svetišč, ki jih je pa republikanska vlada porabila zn urade, šole in celo za za bavišča. Najzanimivejši del mesta je okraj, v katerem so imeli sedež kitajski cesarji. Zdaj je dostop v ta okraj dovoljen vsem, za časa cesarstva je bil pa preprostim Kitajcem strogo prepovedan. Tu je zd.;j sedež uradov in vodilnih mandarlnov. V tem delu mesta je za petim kitajskim zidom pravi se. dež bivših kitajskih cesarjev. Tu so prebivali kitajski cesarji s svojimi priležnicami in evnuhi, čijili intrige so nakopale tudi Kitajski j in drugo, ko je vse s snegom pokrito. Pridite in si oglejte svet, ^izdaj imam jaz nad 100 različnih farm na prodaj, z živino, orodjem in tudi brc/, tega. fapne od enega akra do 250 akrov in ob enem dobite ves pridelek, kar ga bode letos na t.i zemlji. Cene so zelo niz-{ ke. posebno za prazne farme. Ne čakajte več lam. kjer ni dela nr:j kruha za preživljenje, pridite sem in bodite sam svoj gospodar, enako kot je veliko drugih v ti olco-lici. ki so kupili farme že več let nazaj in Zelo lepo napredujejo. Pišite po cenik, katerega vam pošljem brezplačno takoj. Edini slovenski prodajalec zemljišč in farm v ti okolici. — Anton Paulin, East Worcester, N. Y. (Ad.) POGLED NA BRULE RIVER, WISCONSIN _ kjer preživlja predsednik Coolidge svoje "počitnice. NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOSCE 10 inches po 75c. ČLANI KVARTETA ".JADRAN" s spremljevaujem orkestra. 25084F (Nodni Čuvaj (Pevec na Not« MARY lUOVU'H in JOSEPHINE LA IS CHE Skladba Dr Win. J. I^austhe. 25085F (Cinqel — Congel, I>uft (So Ptičice Zerane, Dutt ANTON SHl'BEL. Baritun s spremljeranjem orkestra. 25086F (Se Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 25082F 10 meh :r>c. ANTON SHI BEL, Bariton ( Bod' MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev MARY L'DOVICH in .JOSEPHINE LALSCHE 25083F (Sladki Spomini (Čez Savco v Vas Hodiš VOJAŠKA OODBA "KRIG" 25077F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka HOVER BRATA 25078F (Neverna Ančka. VaK'-fk (Dunaj Ostane Dunaj. Koračnica Ga. A. Š V IGEL in NJEN KVARTET * 25004F (Kukav.ce ' (Upanje r,. SIMONC ir BRATER 2500AF lje. Hči se ni prišla Obsodba vlomilcev Orebenaka ta™*?*' 'ko sližala ^reljanje. Ta-Jelena ** da se je očetu nekaj Po prečitanju oMožnice držav-!2KOdil°" N>ne tež*e shltnie 30 ** nega pravdnmtva. ki »no ji prine-j^™11^ Franc Žnida™ zai»ka — Da, on Mori vse, kar mu rečem jnz. O, on je bU strašno udar- sli v izvlečku, sta bila zaslišala!UnM>r? ne more Pa podati dovolj-jen! (>n je vročekrven, strai n človek' Skoro bi bil umrl. Hotel je'abtozeni Grebenšek in Jelen, ki staj*"*8® a*lb,->a- Pole" sovraštva do nbiti tudi njo. Ona je bila igralka. — dobro znana igralka. Ljubil razen ene-a priznala prostodušno!IV3Ua ZaidarKa ->e ^eždlno jo je blazno. Nato pa mu je postala očito n«vesta. liila je strašna'vse vlome in tatvine. Za*li*evanje!tudl t0' da 80 nekateri "l*82115 l>rfid tragedija. J*z -m -a odvede! proč. Sedaj se boljše počuti, a misli'prič ter plaidoverji drž. pravdni-1>'zl<*inom V* ter da & j«e vedno nanjo. ka iu obeh zagovornikov so traja- XasmettTiiJa se j. za trenutek, a Mniaj je naenkrat 11 v n(K' takoJe Prednik po- j par diii poprej pri nekem sosedu brusil tri bajonete. resna, ko je odgovorila: — Ra«ta bi >e vstala ž njim. Za njo ni sevala "ljubezen* d'>sti ]>oinenjala. Včasih je mislila fiaiijo kot sanja človek, kadar je reven, o bisernih verižicah ali o de-ftinutni tiari. Naslikala je ljubezen sami s^bi iz par novel, katere rotiiega so«l&~a razsodbo razgla-l sil šele j>o 10. uri zvečer. Porotniki so glavna vprašanja glede ku-,dodelstva tatvine ]>otr vročili in dolgih stvarnih debatah je bil izdan sledeči ofieijelni komunike, ki dovoljuje vpogled v bodočnost damskih čila, smejala ter bila zadovoljna. Kaj \v»' s.- je mojrlo zahtevati od earski «iti Jakob Dvoršak. oba iz( frizur: J Zgornje Korene pri Mariboru. Le-j Kongres mednarodnega udruže-Ko ji je bil Andermatt predlagan kot ženin, je iziprva zavrnila z t(>* koncem aprila sta z drugimi' nja damskih frizerjev, ki je zbo-otroško jezo, da bi postala žena Žida. |fanti vml popivala v nekem vino- r0yal letos od 29. maja do 2. jtt- toču v Koreni. Ko je vino stopilo uije pod predsedstvom .svojega na. Njue oče in brat, ki sta delila njen odf>or. sta se pridružila s for-j miedeničem v glavo, so se začeli čelnika Seilearsa iz Curtha v Ko-malno odklonitvijo. Andermatt je izginil ter hlinil smrt. Koneem prepil.ati in maIo je manjkalo, da' dan ju. je po obligatorični debati treh mesecev pa je posodil več kot dvajset tiso."* frankov Gontranu' |p in markij je pričel ii drugih razlogov izprerninjati svoje mnenje. V vsakem slučaju pa se je tidal, kadar je kdo vstrajal. iz sebične Iju- sla \n Dvoršak že pre- šerni do miru. eej 0(i vinotoča. sta zasli- N ego v a hčerka je rekla o njem: — Vse očetove ideje so zmede- sala prepevanje in ukanje. Oervek ne, — in v tem je imela prav. - - . izruval trtni kol, nato sta se pa Ko je torej njegova stara prijateljica, madama Ieardon, ki*je oba vlegla ob cesti na prežo. Vi-imela zvezo s številnimi Židi. želela, da bi se poročila Kristijana iu njenega fanta, ki se je prigugal po Andermatt, je vedela zelo dobro, kakšni črti razmišljanja mora sle-j cesti, je Dvoršak zgrabil za prsa, diti pri n&padtu. <>n j*1 nato privolil v zakon "Williama Andermatt s Cervek pa z vso silo udaril s ko- se niso stepli. Končno so se le lo-|Q sedanji, in bodoči modi sklenil_ čili ter razšli na razne strani. Ko.tole: Kristijanu de Hevenel, Kar se tiče nje sante. je pristala med uplivom madame Ieardon, lom po glavi. Napadeni, neki Ka-rol Markovlč se je še privlekel bli- Darn.skc frizure bodo zanaprej nekoliko daljše. Valoviti lasje bodo poglavitna novost, ki bo začela prevladovati. Na ta način se bodo podaljšal lasje čez ušesa. Vodna ondulaeija hi obilnejša kakor dosedaj in bo ustvarila tako frizuro ki bo popolnoma harmoni-rala s sedanjo linijo damskega stasa Za včeme družbe se uvaja stare prijateljice matere in izza njene smrti najbolj ozke svetovalke zn P^ve hise, kjer so ga drugo ju-|frizilra 0rnamentov in gle^le na in Kristijane in s prigovarjanji njenega očeta in sebičnimi interesi bra tro našli mrtvega. |tenzivno razsvetljavo prostorov se Današnjo poroto je vodil višji(bodo lasje v bodo^e mazali s takimi dež. sodni svetnik Stergar, votan- diSavami, ki jim dajejo svetlejše ta sta bila dež. sod. svet. Lenart'odtenke :» in okrajni sodnik Mikluš. zapLsni-| Sedaj pa je mislita o njem, da je dober dečko, ne preveč trapast Var Levstik, obtožbo zastopal drž.} t n v to, da vzame tega bogatega, debelega človeka, ki *ii bil ravno grd. a ji r.i prav nič ugajal, prav kot bi provolila v to, da preživi poletje v kakem neprijetnem kraju. ter vedno d varljiv. Pogosto a .se mu je smejala z Gotranom, ki pravdnik dr. Zorjan, ČVrveka in je bil zelo nehvaležen. Dvoršaka pa je zagovarjal dr. Li- On ji je rekel: jpold. — Tvoj mož je bolj cvetoč in plešast kot kdaj poprej, izgleda Ker iSO porotniki z 8 glasovi za-itot kaka bolna cvetka aLi pa odojak. ki je bil ravnokar obrit. Kje'^j.^- krivdo obeh obtožencev, je l>orotui senat ob 11. proglasil o-prostiulo sodbo. Pravdorek porotnikov je vzbudil v dvorani pre-eejšje presenečenje. pa dobi to sijajno barvo? Ona je odvrnila : — Zagotavljam ti. da nimam jaz nobenega opravka s tem. Sem-patam se mi dozdeva kot da bi ga moraal prilepiti v škatljioo s kan-diranim sadjem. Dospeli .so e celice in prostor, kjer izmiva dr. liojLnefille želotlce svojih jwcijentov, je soba skrivnostnih muk. C>n ne govori z nikomur, ker je njegova teorija, da so vsi obsojeni zaničevanja vredna bitja. Na ženske zre z nekoliko večjim xantma-Jijeui. — to je zazatiimanjeni, pomešanim z začudenjem, kajti nobenih takih ti imel v svoji oskrbi v rionski jetnišnici. Oni drugi mož je knjigovodja. Gontran, govoren* proti možu na levi strani, je rekel počasi in razločno: Kako se potuje ¥ stari kraj in nazaj Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen e potnib listih, prtljagi ln dragih ■trareh. V sled safe dolgoletae ta knflaje Tam cal aainoremo dati naj boIjSa pojasnila ln prlporoSama redno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedriavljanl samorejo po tovad ▼ stari kraj. t od s preskrbeli sl morajo dovoljenje all permit Is Washington*, bodisi sa eno leto tU • mesecev In ss mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od po tov s njem ln to naravnost v Wishing ton. I). C. na generalnega naselnl *k«fc* komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo Sl. julija lMf se nikomur reč ne poSlje permit po poŠti, ampak gs mora Iti Iskat vsak pr> rilec osebno, bodisi v najbllijl na-selnllkl nrad all pa go dobi v New Torku pred odpotovanjem, ks kor kdo v prošnji aaprosl. Kdor po tuje ven hres dovoljenja, potuj« nt svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieU dobiti sorodnika ali svojce la starega kraja, naj aam prej plfle sa pojasnila, la Jngo ■lav t Je bo prlpuSčenlb v tem Isto 970 priseljencev, toda polovica te kvote je določena ta ameriSke dr tavljsne, ki tele dobiti sem stari le ln otroke od 18. do 21. leta ta pa ta poljedelske delavce.. Ameriški državljani pa tamora Jo dobiti sem £ei*e ln otroke "do 16 leta bres da bi btTttett t kvoto, potrebno pa je delati prolnjo * Washington. Pred no podvaamete liti korak plilte STATE BANK R Cortlandt Street NEW VI »K K v a hči Zofija je takoj osumila u-mora .svojega bratranca, 23-letnega Franca Žnidariča. Franc Žni-darič stoji danes pred mariborsko poroto, obtožen hudodelstva ea-vratnega umora, kojega motive razlaga obtožnica takole: Frane je imel s svojo sestričuo Zofijo ljubavno razmerje, ko je pa imel z njo že otroka, si je pa iz-1'bral drugo ljubezen. Zofijiu oče. Dobro zdravje po petih letih bolezni. Mr. Ovita Xadeau. "Whitneaville. Moss., je imel zelo slabo zdravje skozi S let in, je poskusil vaeh vret zdravila ainpak nobene pomoCi ni htlo dokltr ni vz»-l Nuga-Tone. Tu je njegov nasvet slabotnim. trpečim ljudem: "Nuga-Tone dela meni veliko dobr"esa. Sedaj spim dobro vse no«*-i in imam dober tke do jedil. Skozi 5 let sem ..skušal vrseh vrst zdravila ln vse brez uspeha, sem pa dobil pravo zdravilo . y Xuga-Tune. Vam .se zahvaljujem za dosežene koristi" ' Na milijone ljudi kot Mr. Xadeau ima slabo zdravje. Vzeli so Nui^-Tone in dosegli rudovit uspel). To naj bi vaa prepričalo, da Nuga-Tone napravi svoje dek>. ako mu daste priliko. Nuga-Tone nima, tekmeca, za slabe, nervozne, oslabele, slab tek do jedi. in kronična za-prtnica, glavobol, omotica. Ako niste tako močni in zdravi kot bi morali biti,, dajte poskusiti Xuga-Tone. ki se predaja pri vseh trgovcih z zdravili. Ako vaS trgov«' nima tega v zaJogi recite naj iste naroči za vas od založnika na debelo. —Adv't. Affitirajte za "Glas Narodanaj-večji slovenskt dnevnik 9 Ameriki. GosjmxI Seminoa. to je moja sestra, madama Andermatt, kfi.Tvan Žnidarič je bil varuh neza- Ji l li' \ \ i I'M- f } f ' ti rada kupila tikete /.a dvanajst kopeli Knjigovodja, ki je bil zelo visok iti suli. se je dvignil ter od£el v urad, nasproti onemu zdravniškega inšpektorja. Otvoril je svojo knjigo ter vprašal: . i ^ « — Kako ime? — Andermatt. — Kako ste rekli? — Andermatt. I — Kako izgovorite to po črkah? i — A—n—d—e—r—m—a—t—t. ' f ' — Dobro. * Xato je počasi napisal ime. Ko je koftčal, je vprašal Gontran^ — Ali hočete prečitati naglas ime moje sestre? — Da. gospod, madama Anterpat. ' * Kristijana se je zasmejala, iplačala za svoje tikete, nakar je vprašala: | — Kakšen kraval pa čujemo tu zgoraj? ' H j S > Oootra jo je prijel za roko ter rekel: I 1 T~ 1 * I \ — Pojdi ter poglej. ' •i ^ Jconskega otroka in se je moral pravda t i s Francem, ki ni hotel plačevati alimentov. Malo i>red u morom so bili pri sodišču v Ptuju, da bi se poravnali glele en kratne odpravnine. Do poravnave pa ni prišlo in sta se oba Žnidariča sovražno razšla. Ivan Žnidarič se je vračal s svojo hčerko po eni, Frane Žnidarič pa po drugi poti domov. Starega Žnidariča je vodila pot mimo hiše, kamor je zahajal Franc Žnidarič k svoji nevesti. Zofija je očeta še svarila, naj se Franca izo-giblje, oče se pa za svarilo ni brigal ter Sel svojo pot. Zofija se je opravila proti svojemu domu. Po nesrečni ljuibezni s Francom se je Hrup dveh jeznih glasov je prihajal po stopnjicah* navzdol. Od- namreč poročila. Tudi njen mož je 41» sta navzgor, odprla neka vrata ter videla prostorna kavarno. gi«vetoval Ivanu Žnidariču, naj se biljard no mizo na sredi. ' Dva moža. goloroka in s palicama v rokah, sta stala drug poleg za mizo ter se zmerjala. — Osemnajst! a j* t f r • — Sedemnajst! r * f f * — Jai vara rečem, da imam osemnajst. ' T f — To ni res, vi jih imate le sedemnajst. " * ' To je bil ravnatelj kazina, M. Petma Martel, ki je feral svojo o- btfajuo bdijardno *ro g komikom Lapainom 2 vfelike^i gleda-iUw:e t Bordeaux. A / JL iD^, erio^.) I i y fv-V Pozor, rojaki! Is naslova aa listo, katerega prejemate, je r&svidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ha čakajte to-raj, da sa Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA FmUu, A. Hochevmr. 6u FV—ttffTt J^oob Lanata. COLORADO Denver. J. Sohutte. Paefcls, Peter Culi«, .ohn Germ, rr. Janesh. A. BaftM. fliMi Loots Coatello. WriiMtan, M. J. Bamk. INDIANA Tonil ms^ J. BevCU. J. Fattaa. Da Pat, Aadtnr Bplllar. WK A. Aasele, Mary Biwblcb 1. Zaletel. Join Km. Joaepb Hrovat J. SpeUcb. Frank Angostla. Anton K obal. Matija Barttorlcb. J. Horvata. Frank Potkoriak. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi ka} ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda" MINNESOTA ČMishabo. Frank OooSa. A. Paafaa, Frank PuoelJ. Rly, Jon. J. Pea bel. Fr. Bakula. Eveleth. Lonls Gouia. Gilbert, Louts VemeL Hibblng, John Porfie. Virginia, Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Lonia. A. NabraM. MONTANA Klein, John R. Bom. , Waakae, L. Champa. NEBRASKA P. Brodertck. Hitro pomoč pristnim Santal Midy Uaoafcie.- NaftkaO- IJiVO. ADYEBT18K in GLAS NARODA ILLINOIS Anrara, J. Vemtcn. CUcac*: Joaeph Bil »h. Mra. F. iAurtch. Krateni« parnikov o Shipping News 2. julija: Colombo, Palmero, Napo.i, Geno>a. J 3. Julija: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen, i 4. julija: Leviathan. Cherbcurs- 5. julija: Belr»-nlanJ. CherbourK, Antwerpen. I f. julija: Homeric Cherbourg. 7. Julija: France, Havre (1 A. II.) New York. Cherbourg, Hamburg. Republic. Ch^rbour>f. Bremm. Colu.nbua, t"h«-rbourg. Ryndam. Boulogne sur M«*r, Hot ter-dam. DuiUo. Najxdi. Genova. ». Julija: Aquilania. Cherbourg. 11 julija: Prt-s. RoofltfVfU, Cherbourg, P.r«-mcn. 12. Julija: Majestic Cherbourg. Uuenchen, Ciierbour^. 14. julija: Paris. Havre <1 A. M.) Saturnia. Trat P«-nnla.fid, Cherbourg, Antw^rpen. OeutDChlund, Cherbourg, Hamburg. Volendam, Boulogne aur iter. Kot-terdam. 16. Jinija: Berengaria, Cherbourg. 21. julija: He de France, Ha re (1 A M ) Olympic, Cherbourg I.ajilund. Cherl*Hirg Antwerppn Cleveland, Cherbourg. Hamburg. George Washington. Cherbourg, Bremen. Veendam, Boutogrie sur X.er, Rotterdam. Cunte Bianeuts<'hland. t'lierbourg. Hamburg. Volendam, I".oul'*rte sur Mer, Rotterdam. 22. avgusta: A qui tan in, Cherbourg. Oeo. Wuithlngton. Cherbourg, Bre-nien, 25. avgusta: Fran i-e, Ila\Te (1 A. M ) >f a jest it, Cherbourg Arabic. r*h^rbourg, Anlwrrr>en. Cle\eU»id. liatnhurg l.e via than, Cherbourg. Berlin. Cherbourg Veendam, Boulogne aur Uler, Rot-terdarn. Conte Bianrarnano Napoli, Genov«, 23. avgusta: Kella nee, Cherbourg, Hamburg, _ '■{ . il 29. svgusta: Bereng-arta. «^ef%Qiirg. Aniericbk Charb&arg, Bremen. . - - " "JO. avgusta: f Dresden, Chtrbtu'rK- 31. avgutta: Olympic, herbourg. • ' ' 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanja na ogromnih oarnlklh: France — 6. julija — 3. avgusta Paris — 15. julija; 10. avgusta II© de France 20. jul.; 17. avg. (Ob pofnotl.) Najkrajša put po ielezolfl. Vsakdo je r po.tebul kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijafa ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizka cene. gpraJajt* kateregakoli poobis—snega agenta ail FRENCH LINE II Stale Streei, New Yorl^ H, Y. ADVERTISE in GLAS NARODA NEW YORK Gowandm. Karl Sternl*! a. Utile Falls, Frank Maala. ^ . OHIO Barberton, John Balant, Joe HitL Cleveland. Anton fiobek. Charlea KarUn^er, Loula Kudman, Anton Sim* eleb, Matb. Slepntfc. Euclid. F. Bajt. Olrad, Anton Nacode. Lsrzio, Loula Balant In J. Koala. Nik«. Frank Kogoriek. Warren, Mra. F. Barbar. Ysoantsm. Anton IlkeU. OREGON Orecen City. J. KoMtr. HENN8YLVANIA Ambridce, Frank Jakle. Loula Hribar. J. A. Germ. Brengbten. Anton Ipavee. dnrldge, Fr. Tnshar. A. Jerlna. f mi—mh J. Breaovee. J. Pike, ?, Bovaniek. Crnflon. Fr. Maehek. Expert, Q. Prerie. Loula SapanOI. A. Skerlj. City. Matu. Karala. Jerry Okorn. Tal. Petond. Frank Novak. City In ekeUee. Frank Fa-reorback. Mike Panabek. John Polane. Martin Kn. Ant. Tanfcll. Anton Oaolnlk. Fr. Den*ar. . J. Koprlrflafe ; John W Fr. PodsUUek. Z. Jakaha. Ig. Usgistm. Vine. Ark In U. Jakoblcb, 1. KZZZ J. Y in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA g nafiml znanimi parnikl: tork, a t »tat nattatf. 'g, anuMcs, CtlVIUND, Nenadkriljiva postrelba In kuhinja v vseh razredih. Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernim 3. razredu. HITRO POŠILJANJE DENAP JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in druge Informacije se obrnite a« lokalnega agenta ail na — Hamburg-American Line 39 Brondway New York SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake* Unity Sta. ln ekoUee. J. Skerlj, Fr deblfrer. Weet Nevrten, Joaepb J oran. Wflleek. J. PeterneL UTAH Helper, Fr. Kreka. WISCONSIN Joaepb Tratnik ln Joa (oren. W WYOMING In ekellee, Frank Jelene. Jotui 2Sonnan. Ailia, Frank Skok. Lonte Taoeber. A. Z. Ar ko. Fsak aaetopnlk lnla potrdilo en sva to, katero Je prejel. Zastopnike reja lan toplo priporočamo. Narotelna aa "Glas Naroda'- je! Za eno leto 90.00; aa pol leta 93.00; aa atlrl mm 99-00; aa ■i Strugo Jo ff. h ms Blagajna velikega roj v od«, roman ................. JBt Čebelica....................ti Ig deftel potresov, Izbrani spiti Hlnfco Msit > -M Knjige o lepem vedenja. ga~ -vorjenjn ln gaaebnent tU- Uenju, Bonton .........l.to Liberalizem................7J &2aterljn ln Energija, ČermelJ .71 Otroci Solnea, Pregelj, t t. itodnlld 1» tdejni utemeljl teljl niakega real lama — (Prijatelj)..............ijg Prave la revoJaelJa, — Leo Pltamlo M Sosedje, Čehov .......... J| Tlgrovl sobje, Maurice Le- blanc ...................M Vojska na Tnrftkem ...... JU Pesmi v prozi, 49, t. v. .. Sodnikovi, Stritar......... .M Tri legende e raspela, r Zeyer, t. v. ,..........•, .10 Vladar.....................SI Večerna p lama. Kmetova „ JI Uvod v Flloteflje, Teber .. Znanost In Vera, vedoaiovna Študija, Veber .........L— Zbrani spisi V*. MaaelJ Pad- Umbarikl .............. 1.91 Žrtve, Fr. Zbalnik, povest ,01 IGBIl Gospa s amrjn. Igra v B. dejanjlb ...... .71 lok sina Celegnlea, v 3. dejanjlb............ .90 Pepelah, narodna pravljica. dejanj «.............- .90 Skopuh, komedija v I. dajanjih ................... .U Vrtinec, drama v 8 dejanjlb .71 Veleja, drama v 8 dajanjih M "GLAS KABODA" S3 Cortlandt 8tf ' Htw York • ____ M*'