PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 93 (8799)	TRST, petek, 19. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRED SKORAJŠNJIM SESTANKOM MEDMINISTRSKEGA ODBORA ZA CENE
ZASKRBLJENOST DELAVCEV ZARADI NAPOVEDI 0 NOVIH PODRAŽITVAH
Sindikati se pritožujejo, da jih nova vlada zanemarja in bodo zahtevali čimprejšnji sestanek s predsednikom Rumorjem
RIM, 18. — Tukaj so sporočili, da se bo vlada skoraj gotovo sestala v soboto dopoldne. Sejo bo posvetila predvsem odobritvi novega zakonskega odloka o tekočih gorivih, s katerim bo potrdila sedanjo ceno bencina in ostalih naftnih proizvodov.
S tem sporočilom so dejansko ne- -------------------
uradno demantirali vesti, da bo skih stanovanj. Lauricella je poja-
vlada na prihodnji seji odobrila povišanje cene bencina za okrog 20 lir pri litru. Sicer pa še ni rečeno, da se cena bencina ne bo ponovno kmalu povišala. Dekret, ki 9a bo sprejela vlada v sóbofo, je le formalnega značaja, ker je vlada podoben dekret že sprejela pred 60 dnevi in bo v prihodnjih dneh zapadel, ker ga parlament še ni utegnil potrditi.
Zato pričakujejo, da se bo vlada ponovno sestala prihodnji teden. Kot je izjavil minister za javna dela Lauricella, bo vlada preučila načrt za pospešitev gradbeništva, zlasti pa še za pospešitev zidanja Ijud-
snil, da načrt, o katerem bo vlada razpravljala, predvideva odobritev zakonskega odloka za poenostavljanje izdajanja finančnih podpor za u-resničitev gradbenih programov in za strogo izvajanje že odobrenih zakonov za financiranje ljudskih gradenj. Na osnovi novih vladnih u-krepov, je dejal Lauricella, bo v prihodnjih treh letih investiranih 3.300 milijard lir za zidanje stanovanj.
Sicer pa v Rimu pričakujejo, da se bo v najkrajšem času sestal odbor za cene in sklepal o podražitvi nekaterih živil, električnega toka za domačo porabo, plina za domačo
tiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiii
LE10 DNI PO PROCESU PROTI TOLPI «22 OlIOHRl»
V Genovi ugrabili namestnika državnega pravdnika Sossija
Dr. Sossija je ugrabila skupina oboroženih mož
GENOVA, 18. — Maria Sossija, namestnika državnega pravdnika in zastopnika javnega tožilstva na procesu proti provokatorski roparski skupini «22 ottobre», so nocoj u-grabili pred njegovim stanovanjem. Po prvih ugotovitvah kaže, da ga je ugrabila skupina 5 ali 6 oboroženih mladeničev, ki so ga prisilili, da je stopil v dostavni avto Volkswagen, s katerim so ga odpeljali neznano kam.
Kmalu nato je policija našla o-menjeni avto v bližini avtocestnega križišča. V Genovo je notranje ministrstvo takoj poslalo okrepitev policijskih oddelkov in orožnikov, minister Taviani pa je ukazal šefu policije Zandi Loyu naj odpotuje v Genovo in prevzame preiskavo.
Za ugrabitelji doslej ni nobenega sledu, razen rjave rokavice, ki so jo zgubili pred stanovanjem dr. Sossija. Dr. Sossi, ki je bil znan zaradi svojih desničarskih simpatij je vodil v zadnjih letih vrsto političnih procesov v Liguriji, med drugimi je dal aretirati tudi To-gliattijevega vnuka, ki ga je sodišče takoj oprostilo zaradi popolnega pomanjkanja dokazov. Sossi-jeva žena je izjavila, da si ne more razložiti, zakaj so ugrabili njenega moža, saj je za krivce na procesu proti tolpi «22
zahteval zelo nizke kazni.
Do ugrabitve je prišlo točno eno leto po zaključku procesa proti skupini «22 ottobre», saj so razsodbo izrekli 18. aprila 1973, ko so glavnega obtoženca Maria Rossija obsodili na dosmrtno ječo in še 37 let zapora ter dosodili kar 400 let zapora ostalim obtožencem. Skupino «22 ottobre» so dolžili ugrabitve Sergia Gadolle, ropa v IACP in umora uradnika Alessandra Florisa, številnih atentatov in protizakonitih radijskih oddaj. Na prizivnem procesu so v bistvu potrdili prvostopenjske obsodbe.
PARIZ, 18. — Iz dobro obveščenih krogov v Parizu poročajo, da je bil bivši predsednik Nigra Diori odpeljan iz Niameya. Po istih vesteh, naj bi Diorya odpeljali v vojaško taborišče, kjer so v ujetništvu tudi drugi bivši ministri njegove vlade.
I porabo in številnih industrijskih proizvodov. Te podražitve bi morale stopiti v veljavo že prihodnji mesec. 15. maja pa stopi v veljavo tudi ukrep o povišanju železniških tarif za poprečno 30 odstotkov.
Vse te podražitve povzročajo velike skrbi med delavci. Obenem pa se sindikalne organizacije pritožujejo, da tudi nova vlada nadaljuje s staro prakso. Sprejema razne ukrepe, ki neposredno zanimajo delavce, ne da bi se posvetovala s sindikati. Tajnik CGIL Boni je izjavil, da sindikalno gibanje nima v novi vladi primernega sogovornika, s katerim bi lahko obravnavalo važna in odločujoča vprašanja, ki se nanašajo na zidanje ljudskih stanovanj, najemnine in cene potrošnega blaga. Zaradi tega, je poudaril Boni, bo sindikalna federacija v prihodnjih dneh zahtevala čimprejšnji sestanek z vlado. O tem bo federacija sklepala na jutrišnjem sestanku glavnega tajništva, ki se bo prvič sestal po nedavni konferenci delavskih delegatov in osnovnih sindikalnih celic v Riminiju.
Sindikalni voditelj je izjavil, da sindikati še niso imeli nobenega sestanita s predsednikom vlade. Zato se je vprašal, ali namerava sploh spoštovati svoje obveznosti in se pogajati s sindikati o važnih vprašanjih, ki se tičejo delavcev. Sindikalne organizacije, pravi Boni, bodo predočile vladi svoje poglede glede politike cen, stanovanj in drugih socialnih reform.
V Rimu so tudi sporočili, da se bo v torek sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje pod predsedstvom ministra Giolittija. Odbor bo razpravljal in odločal predvsem o pobudah za razvoj gospodarstva na Jugu. Proučil bo tudi načrt za uresničitev petrolejskega programa.
POLITIČNE SILE MORAJO ZAVRNITI POZIV K NASILJU IN ZAGOTOVITI VARNOST SLOVENSKIM PREBIVALCEM
Fašistični prvak Almirante je od političnih sil, ki se sklicujejo tacij, je hotel voditelj MSI ostati včeraj usmeril glavni udarec na na repubhško ustavo, ki je izraz zvest svoji slavi morilca partiza-Slovence in pozval na fizično obra- odporniškega gibanja, da bodo fa- nov in svojemu rasizmu, ko je zlo-č un a ven j e s pripadniki slovenske šistični poziv k genocidu in na- bno napadal našo partijo in vso narodnostne skupnosti. Njegov po- rodnostni mržnji odločno in javno slovensko narodno manjšino, ziv, da je treba očistiti organe zavrnile, ne samo z izjavami, tem- Ščuvanje k protikomunističnemu oblasti «slovenskega bacila» in da več s konkretno politično akcijo. sovraštvu in diskriminaciji Slovenje odstranitev Slovencev stvar slovenska kultumo-gospodarska cteY ^ prišlo do izraza z neza-«javnega zdravja» spominja na ca- zve2a p^va oblasti, da v duhu u- slišanim, toni kar terja najodlo,-se. ko je gorel Narodni dom, ko stavCi 2akona 0 prepovedi obnav-so zavedne Slovence pojili z nei- ljanja fašistične stranke in po nusovim oljem, ko so streljali ba- sJeb statuta iondonske spome-zoviške junake m ko so gorele slo ni„p „ soeia<:iu 1]ltrpnai., nrntì ,
venske vasi	,mc.e, °. s?glasJu.. u, PaJ° , Pron tek kampanje za referendum.
Niesovi Doživi veliaio nrinadni hulskanju k	k narodnostni Vsak pošten državljan, ki se za-
kom faš stičn h oreanDaci nai	ter zagotovl;° Slovencem in veda, kako življenjsko neobhodno
kom lasisticmh organizacij, naj njihovim organizacijam varnost m ÌP mimo snžitie meri Slovenci in fizično obračunajo s Slovenci, ob- nemoteno delo
lastem pa, naj preverijo odnos do	Slovenska kulturno
slovenske skupnosti in naj upora-	Slovenska kulturno
bijo represijo do njihovih pripad-	gospodarska zveza
nikov. Pohtičnim silam velja ta po- .	_	..
spre- izjava federacije KRI
Slovenska kultumo-gospodarska Tržaška federacija KPI je izdala zveza z zaskrbljenostjo ugotavlja, sledeče sporočilo: «Shod, ki ga je da javna izjava fašističnega prva- Almirante imel v Trstu, dokazuje ka skuša obnoviti ozračje iz fa- pravilnost ocene KPI — gre za hudo
šističnega razdobja in da obstaja izzivanje. V mestu, ki se priprav- titašistične sile, naj se množično nevarnost, da pripadniki slovenske	Ija na proslave 30-letnice	tragične	udeležijo antifašističnih svečanos-
narodnostne skupnosti in slovenske	nacistične zasedbe, odprtja	krema-	ti ob obletnicah	odporniškega	bo
ustanove ne bodo več varne.	torijske peči v Rižarni in	neštetih	ja. ki so te dni	na sporedu .	na
Slovenci upravičeno pričakujemo	nečloveških zločinov in	depor-	sem mestu »
nejši protest ter najširše in kar &e da enotne obsodbe vseh demokratičnih in protifašističnih sil, ne-giede na specifični politični ti snu-
je mirno sožitje med Slovenci in Italijani v naših krajih ter kako potrebna - sta sodelovanje in mir mea našo državo in sosednjo SFR Jugoslavijo in gospoda; zko, družbeno in kulturno sodelovanje za naše mesto in vso.deželo, mora zavrniti, obsoditi in osamiti žalitev, ki ga je Almirante s svojim shodom prizadel Trstu.
KPI poziva vse svoje aktiviste in vse resnično demokratične in pm-
TISK0VNA KONFERENCA L KENNEDYJA V BEOGRADU
Ugodni razvoj odnosov med ZDA in Jugoslavijo
Kennedy obsodil vojaške manevre NATO na jugoslovanski meji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Po dvodnevnem obisku v Beogradu je danes ameriški senator Edward Kennedy s soprogo in otrokoma odpotoval iz Beograda v Moskvo. Med bivanjem v Beogradu je Kennedyja, ki je bil gost zvezne skupščine, sprejel tudi predsednik Tito. Poleg tega se je ameriški senator razgovarjal s predsednikom zvezne skupščine Mi-jalkom Todorovičem, s predsednikom ZIS Bijedičem. s članom' federacije Edvardom Kardeljem in s člani zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine. Pred odhodom iz Jugoslavije se je Kennedy za o-kroglo mizo v inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo razgovarjal s sodelavci inštituta, zatem pa je s člani svoje družine obiskal vojni muzej na Kalemeg-danu, kjer se je posebno zanimal za razstavljeno orožje iz narodnoosvobodilne borbe.
Na tiskovni konferenci pred od-
Minic se je vrnil z zasedanja OZN
KOPENHAGEN, 18. - Danska bo čimprej umaknila oddelke svoje vojske, ki so v okviru mirovnih sil OZN na Cipru. Dansko odločitev je sporočil zunanji minister Guldberg, ki pravi, da ji je botrovala relativna umerjenost položaja na Cipru ter danske težave gospo-ottobre» darskega značaja.
BEOGRAD, 18. — Danes popoldne se je vrnil v domovino podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, ki se je udeležil prvih sej izrednega zasedanja generalne skupščine OZN o surovinah in razvoju. Svoje bivanje v New Yorku je Minič izkoristil tudi za srečanje in razgovore s predstavniki številnih držav.
Pri vrnitvi v domovino je Minič v razgovoru s časnikarji poudaril pomembnost tega zasedanja in dodal, da če se obdrži sedanje ugodno ozračje, bodo sprejeti pomembni sklepi in program za nadaljnjo akcijo.
BEOGRAD, 18. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je danes dopoldne pod predsedstvom predsednika ZK Tita razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi s političnimi, organizacijskimi in kadrovskimi pripravami za deseti kongres zveze komunistov.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMillliiirillllllllllllllll MIH IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lili llllll lil lll1IIIIIH HI IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIllll Hlllll Hilli llllllilllllllllllllllllllllllllllllig
TISKOVNA KONFERENCA ZASTOPNIKA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ
v
STALISCE ITALIJE DO BIVŠE CONE B ŠKODUJE ODNOSOM MED DRŽAVAMA
CGIL izraža željo po pomiritvi in nadaljevanju dobrih dvostranskih odnosov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Današnja redna tiskovna konferenca je bila posvečena izključno zadnji noti italijanske vlade, ki jo trenutno preučujejo v zveznem tajništvu za zunanje zadeve. Kot je dejal zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan že na prvi pogled kaže, da italijanska vlada ne odstopa od stališč izraženih v prejšnjih notah.
Italija, je poudaril Zupan, še nadalje zastopa stališče, da pravice Jugoslavije in Italije na področjih, ki so po spomenici o soglasju pripadli eni in drugi, niso enake, to je, da ima Italija suverenost nad bivšo cono A, medtem ko Jugoslavija nima suverenosti nad področjem Kopra in Buj. V zvezi s tem napačnim tolmačenjem italijanske vlade, je treba pripomniti, je poudaril Zupan, da je po členu 21 mirovne pogodbe, ko je ta stopila v veljavo, prenehala italijanska suverenost nad vsem področjem, ki je bilo predvideno za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko je Jugoslavija skupno z silami protihitlerjanske koalicije prevzela odgovornost za to ozemlje. Potemtakem so tudi pravice, ki jih je dobila Italija s pristankom Jugoslavije z odpovedjo dela tega o-zemlja s spomenico o soglasju, celo po najboljšem tolmačenju Italije, enake.
Zupan je poudaril, da italijansko tolmačenje, če bi z njem vztrajali,
«m,,.............................im..............u.............mm.m.m..........m..umi.
ŠE ENKRAT ODLOŽENA SODNA RAZPRAVA 0 KRVAVEM ATENTATU NA TRGU FONTANA
Kasacijsko sodišče sklenilo združiti procesa Valpreda in Freda-Ventura
Ostra reakcija Valpredovih branilcev - Zadovoljstvo odvetnikov fašistov Frede in Venture
RIM, 18. — Rimsko kasacijsko sodišče je danes sklenilo združiti procesa proti Valpredi in Garga-melliju s procesom proti fašistoma Predi in Venturi. Kasacijsko sodišče je tudi sklenilo združiti z obema glavnima sodnima obravnavama tudi proces, ki bi moral biti pred tržaškim sodiščem proti Fredi in Venturi ter nekaterim drugim obtožencem zaradi objave knjižice z naslovom «La giustizia è come un timone: dove si gira va». Sodišče je Sklenilo, da ostanejo veljavni vsi Spiski, ki so jih do sedaj sprejeli na procesu v Catanzaru proti Valpredi, Gargamelliju, Borgheseju in Merhnu. Združeni proces proti Valpredi in proti fašistoma Fredi in Venturi bo v Catanzaru.
Kasacijsko sodišče je tako sprejelo tezo o sporu o pristojnosti, ki jo je zagovarjal odvetnik zaseb ne stranke Ascari. Sedanji proces proti Valpredi bodo torej odložili, novi proces pa se nikakor ne bo mogel začeti pred prihodnjim oktobrom.
Ob koncu zasedanja na procesu proti Valpredi so njegovi branilci v svojem komentarju o odločbi k» sacijskega sodišča izjavili, da je d." našnja odločitev kasacijskega sodišča. ki so jo dosegli uu vrsti kričečih kršitev določb zakonika o postopku, ki bi ga sodišče moralo zagotoviti, politično dejanje nezasli-
šane resnosti. S to odločitvijo hočejo doseči dvojni cilj. Z ene strani, pravijo Valpredovi branilci, preprečujejo ugotovitev nedolžnosti a-narhistov na podlagi preiskav, ki so jim botrovah politični predsodki in ki niso mogle predstaviti nobenih resnih dokazov. Z druge strani skušajo ponovno obuditi tezo nasprotujočih si ekstremizmov in oddaljiti v času trenutek, ko bodo pravi krivci kaznovani.
Ukrep kasacijskega sodišča, ki je prekinil proces v Catanzaru prav tedaj, ko je v teku vsedržavna kampanja o referendumu, odpira zaskrbljujoče in meglene perspektive. Lahko je predvidevati, nadaljujejo Valpredovi branilci, da bodo proceduralni postopki popolnoma onemogočili potek združenega procesa, ki bo potekal v ozračju napetosti, ki ga bodo fašistični pretepači prav gotovo ustvarili.
V svoji ostri izjavi pravijo Valpredovi branilci, da je odločitev kasacijskega sodišča nepravična in da predstavlja hud udarec predstavi o demokratičnem sodstvu. Razsodba poudarja politično voljo, da se sodna preiskava po dogodkih, ki predpostavljajo hudo odgovornost javnih oblasti, ne zaključi. Vse demokratične sile, zaključujejo Valnredovi branilci, se morajo obvezati, da bodo prispevale k raz-vozljanju vprašanj, ki jih je naka-
zal ta sramotni vsedržavni škandal.
Venturova odvetnika Ghidoni in Capraro sta izrazila svoje zadovoljstvo spričo razsodbe kasacijskega sodišča, kar že samo ob sebi ne priča v prid demokratične razsodbe.
Zasedanje OAD
WASHINGTON, 18. — Zunanji ministri ameriških držav, ki so se včeraj sestali v Washingtonu so sprejeli predlog Argentine, naj bi začeli posvetovanja o umestnosti prisotnosti Kube na prihodnjem zasedanju organizacije ameriških držav, ki bo leta 1975 v Buenos Airesu.
Argentinski predlog sta takoj podprla zunanja ministra Metlike itf Peruja, katerima se je pridružil tudi ameriški državni tajnik Henry Kissinger.
decembra dal egiptovskim četam ukaz, naj uničijo izraelsko oklepno kolono, ki je prodrla na afriško obalo prekopa in odrezala tretjo egiptovsko armado od glavnine. Samo poseg ameriškega zunanjega ministra Kissingerja je preprečil, da bi se operacija začela.
Sadat je v svojem govoru dejal, da obstajajo nekatera nesoglasja s Sovjetsko zvezo, še zlasti kar zadeva dobavo orožja.
Sadatov govor
KAIRO, 18. — V svojem današnjem govoru je predsednik Sadat prvič govoril o poteku oktobrske vojne. Dal je nekaj še doslej neznanih podatkov o vojaških operacijah ter potrdil, da je trenutno na vzhodnem bregu Sueškega prekopa kakih 7 tisoč egiptovskih vojakov. Sadat je izjavil, da je 24.
Na Danskem referendum o udeležbi v EGS?
KOPENHAGEN, 18. - Evropska gospodarska skupnost je v vedno večjih težavah. P0 prehodu na o-blast laburistov v Veliki Britanji, ki so že napovedali, da bodo začeli v Bruslju nova pogajanja za na-njo udeležbo Velike Britanije v EGS, se je na Danskem začela močna kampanja proti Evropski gospodarski skupnosti. Danska socialdemokratska stranka namerava v najkrajšem času sprožiti pobudo za razpis ljudskega referenduma glede udeležbe Danske v Evropski gospodarski skupnosti. Obenem pa na Danskem že odkrito govorijo, da če bo Velika Britanija stopila iz gospodarske skupnosti, bo izstopila tudi Danska.
neizogibno vodi k odpiranju celotnega tržaškega vprašanja. Po jugoslovanskem prepričanju to ne bi koristilo odnosom med Jugoslavijo in Italijo, niti ne bi bilo v interesu miru in sodelovanja v Evropi. Italijanska vlada bi morala doumeti, da se z nikakršnimi pravnimi konstrukcijami ne morejo menjati meje in spravljati v dvom jugoslovansko suverenost in ozemeljsko celovitost.
Na kraju je Zupan opozoril tudi na stališča predsednika Tita, ki jih je zavzel v Sarajevu, v katerih se jasno govori o tem vprašanju in o odnosih z Italiio v celoti.
Italijanska generalna konfederacija dela (CGIL) izraža v odgovoru na pismo predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča v zvezi z zahtevami italijanske vlade globoko željo, «da se dvostranski odnosi med Jugoslavijo in Italijo razvijajo na vseh področjih v ozračju medsebojnega prijateljstva in simpatije», ter prepričanje, da bodo «poskusi vnašanja motenj v dobrososedske odnose, ki so se doslej razvijali, nevtralizirani». Italijanski delavci in javno mnenje, je rečeno v pismu, se bodo trudili, da se okrepijo pobude za nadaljnje izboljšanje prijateljstva med narodi Italije in Jugoslavije.
Podobno kot na vseh dosedanjih partijskih kongresih, je bil tudi na začetku današnjega kongresa ZK Vojvodine dan odločen odgovor na zahteve italijanske vlade. Predsednik pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine Dušan Alimpič je v svojem uvodnem poročilu omenil tudi to vprašanje in skupne ameriško - italijanske manevre in provokacijsko zadržanje ameriških vojnih ladij v Tržaškem zalivu. Narodi in narodnosti Vojvodine, skupno z delovnimi ljudmi ostalih krajev Jugoslavije, podpirajo in obsojajo protijugoslovanske provokacije in pritiske, je poudaril Alimpič in dodal, da bodo narodi in narodnosti Jugoslavije branili vsako ped svojega ozemlja. Jugoslavija je danes enotnejša in močnejša kot kdaj koli prej, je poudaril predsednik pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine.
Predsednik republike, zvezni izvršni svet in centralni komite ZKJ prijemajo še nadalje številna pisma članov delovnih kolektivov in ustanov iz raznih krajev Jugoslavije ter delavcev zaposlenih v tujini, v katerih izražajo pripravljenost, da skupno z armado branijo vsak košček neodvisne Jugoslavije.
BOŽO BOŽIČ
Odloženo zasedanje varnostnega sveta OZN
NEW YORK, 18. — Zasedanje varnostnega sveta OZN, ki bi moralo biti danes zvečer, in na katerem bi morali ponovno razpravljati o izraelskih represalijah proti Libanonu, so odložih, da bi omogočili nadaljnja posvetovanja, ki naj bi omogočila sestavo resolucije, sprejemljive tako za Libanon kot za druge člane varnostnega sveta.
Zastopnik tajništva za zunanje zadeve SFRJ je posvetil včerajšnjo tiskovno konferenco zadnji italijanski noti v zvezi z bivšo cono B. Poudaril je, da Italija s to noto ne odstopa od stališča, ki ga je izrazila v svojih prejšnjih notah in ugotovil, da še vedno govori o italijanski suverenosti na področju Trsta, o-benem pa odreka suverenost Jugoslaviji na področju Kopra in Buj. Izjavil je tudi, da takšno tolmačenje italijanske vlade škoduje odnosom med obema državama. CGIL je odgovorila na rabskim svetom ter dvostranski i pismo Zveze sindikatov Jugosla-
Brandt danes v Alžiriji
ALŽIR, 18.	— Zahodnonemški
zvezni kancler Willy Brandt bo jutri prispel v Alžirijo na tridnevni uradni obisk. V središču pogovorov med Brandtom in predsednkom Bumedienom bodo odnosi med a-
alžirsko-zahodncnemški stiki.
Sedanje politčne odnose med o-bema državama pogojuje potek položaja na Bližnjem vzhodu. Alžirija je pretrgala diplomatske stike z Zahodno Nemčijo leta 1965, ko je Bonn priznal izraelsko vlado. Diplomatske odnose sta obe državi ponovno navezali leta 1971, sep-temh"a 1972, po pokolu na olimpijskih igrah v Muenchnu, pa so se odnosi med Zahodno Nemčijo in Alžirijo ponovno skalili. Zadržanje bonske vlade ob zadnji arabsko-izraelski krizj pa je prispevalo k utrditvi dobrih odnosov.
Zaključeno zasedanje varšavskega pakta
VARŠAVA, 18. — Politični posvetovalni odbor, varšavskega pakta je danes nadaljeval z delom v poljskem glavnem mestu. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov kaže, da so voditelji članic varšavskega pakta zaključili razpravo o resoluciji, ki zagovarja nadalie-vanje pogovorov o evropski varnosti ter o skrčenju oboroženih sil v Evropi. Po poročilu sovjetske tiskovne agencije TASS naj bi danes ob robu konference bil na dnevnem redu pogovor med B"ež-njevom in Ceausescom, ki naj bi bil v prijateljskem vzdušju ter posvečen vprašanju obojestranskega interesa.
Izjave tajnika organizacije držav izvoznic petroleja
LONDON, 18. —- Generalni tajnik organizacije držav izvoznic petroleja, Alžirec Khene je v Londonu izjavil, da je treba predvidevati dokajšnje skrčenje proizvodnje petroleja, ker morajo države OPEČ zagotoviti svojo bodočnost, s tem da ščitijo svoja naravna bogastva. Nekatere države, kot sta Iran in Venezuela, pa bosta v bližnji bodočnosti potrebovala vedno večje količine petroleja za lastno industrijo. Khene je kritiziral Saudsko Arabijo, ker ni skrčila svoje proizvodnje, ki trenutno znaša 20 milijonov sodov dnevno.
Kongres PLI
RIM, 18. — Vsedržavni kongres i*-talijanske liberalne stranke se je začel danes v palači EUR v Ritau. Kongres je odprl predsednik stranke Ma-lagodi. V uvodnem nagovoru je Ma-lagodi pozdravil navzoče delegate in goste, nakar je imel glavni tajnik Bignardi politično poročilo .Poleg tega so kongres pozdravili tudi nekateri gostje.
Ortoli obišče Turčijo
BRUSELJ, 18. - Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Ortoli bo odpotoval na uradni obisk v Turčijo od 25. do 28. aprila. Ortoli bo vodil delegacijo visokih funkcionarjev komisije ter se bo sestal s predsednikom republike ter s turškim ministrskim predsednikom. V Ankari bo imel tudi pogovore s turškim zunanjim ministrom, s katerim bo obravnaval odnose med gospodarsko skupnostjo in Turčijo, ki sta vezani s pogodbo o pridružitvi.
hodom je Kennedy izjavil domačim in tujim novinarjem, da igra Jugoslavija kot neodvisna država pomembno in konstruktivno vlogo pri ohranitvi miru, prav tako je zelo pomembna njena vloga za nadaljnje popuščanje napetosti in za razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vse kar se dogaja v Jugoslaviji, je poudaril Kennedy, je zelo pomembno za trdnost in trajnost miru. Kennedy se je zahvalil predsedniku Titu za gostoljubnost in dejal, da so nanj napravili globok vtis srečanje s predsednikom in njegovo gledanje na svetovna vprašanja. Ameriški senator je dodal, da je bil Tito zelo ljubezniv, da se je pogovarjal tudi z njegovima otrokoma, jima pripovedoval o svojih bogatih izkušnjah in si s tem pridobil še dva iskrena prijatelja med državljani ZDA. Na vprašanje o vlogi neuvrščenih držav je Kennedy dejal, da je Jugoslavija s svojim primerom dokazala, da neodvisne države nimajo potrebe, da bi se vezale na bloke in da lahko igrajo pozitivno in konstruktivno vlogo v svoji skupnosti. V zvezi s tem je poudaril, da je Jugoslavija opozorila na potrebe tako imenovanega tretjega sveta in pripomnil, da neuvrščena politika ne o-groža ZDA in da je uspeh politike neuvrščenosti v interesu miru in ZDA.
Vprašanje Bližnjega vzhoda je po besedah Kennedyja eno najtežjih na svetu. Vlogo ameriškega državnega tajnika Kissingerja v zvezi z Bližnjim vzhodom, je Kennedy ocenil kot pozitivno in koristno. Glede nedavnih manevrov v bližini jugoslovanske meje pa je poudaril, da jih je že prej obsodil, «da je žalostno., da je do teea prišlo» in da je izgovor, da so manevri bili prej planirani nezadovoljiv.
Odnose med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike je Kennedy ocenil kot dobre in poudaril, da ZDA čutijo sooštovanie do Jugoslavije. Ameriški senator je dodal, da se v Združenih državah A-merike zanimajo za to, kar se dogaja v Jugoslaviji, posebno za u-deležbo državljanov v sorejemaniu sklepov in ustavnih rešitev, čeprav se taka praksa ne more primerjati z ZDA, je deial Kennedy, so ideje in jugoslovanske izkušnje privlačne. Edward Kennedy je izrazil upanje, da se bodo dvostranski odnosi med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike nadalje razvijali.
Na vprašanje o odnosih ZDA z državami skupnega evropskega trga je Kennedy dejal, da je prišlo dc nesporazumov, da šo padle težke besede in pripomnil, da se take stvari dogajajo tudi med prijatelji. Izrazil je mišljenje, da so ugodne možnosti, da se trenutne težave prebrode in dodal, da so odnosi med državami zahodne Evrope in ZDA dobri. Afera Watergate po njegovem mnenju ne bo negativno vplivala na popuščanje v mednarodnih odnosih in na politiko pogajanj. Na kraju tiskovne konference je Kennedy poudaril, da bo v razgovoru s sovjetskimi voditelji opozoril na važno vlogo neodvisnih držav v Evropi.	BOŽO BOŽIC
Trst je bil sinoči v obsednem stanju, saj je policija mobilizirala izredno močne oddelke, da bi preprečila izgrede in fizične napade, ki pogosto spremljajo zborovanja fašističnega prvaka Almiranteja. Središče mesta je bito dobesedno preplavljeno s policijskimi oddelki v popolni «bojni» opremi. Na sliki: karabinjerji bataljona «baschi neri» iz Gorice, ko so postavili zapomo črto na Ul. Saba, kjer se je zbrala skupina antifašistov MiiiiiiiiiiimiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiniiiiiiiiiiiiin
W , *
DANES
_____
vije v zvezi z vprašanjem okrog bivše cone B. CGIL poudarja v svojem odgovoru željo po pomiritvi in nadaljevanju dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo v korist italijanskega in jugoslovanskih narodov.
Rimsko kasacijsko sodišče je sklenilo združiti proces proti Valpredi in proti fašistoma Fredi in Venturi. Novi proces bo v
Catanzaru, prav gotovo pa se ne bo začel pred oktobrom. Valpredovi branilci so zelo ostro reagirali na to vest, medtem ko so zastopniki Frede in Venture izrazili svojo zadovoljstvo spričo razsodbe kasacijskega sodišča.
V Genovi so neznanci ugrabili namestnika državnega pravdnika dr. Sossija, ki je zastopat državno tožilstvo na procesu proti roparski tolpi «22 ottobre». Notranje ministrstvo je poslalo v Genovo močno okrepitev za policijske in karabinjerske oddelke, preiskavo o ugrabitvi pa bo prevzel sam šef policije prefekt Zanda Loy.
TRŽAŠKI DNEVNIK
3.000 POLICISTOV IN 1.500 PRISOTNIH NA TRGU GOLDONI
Fašist Almirante pozval na obračun s «slovenskim bacilom» na Tržaškem
Misovski prvak je pohvalil italijiansko vlado zaradi «odločnega in dostojanstvenega» odgovora - Izredno napeto ozračje
Zborovanje neofašističnega prvaka ALmiranteja, ki je bilo sinoči na Trgu Goldoni, je imelo tri izrazite značilnosti:	Almirante je
grobo rasistično napadel Slovence, katerim je zagrozil s fizičnim uničenjem, napadel je Jugoslavijo in pohvalil italijansko vlado. Zborovanje je bilo v izredno napetem o-zračju, saj je bilo mesto v resnici preplavljeno s policisti in karabinjerji. V Trstu je bilo po poluradnih podatkih mobiliziranih 3000 policijskih agentov in karabinjerjev, na Trgu Goldoni pa se je zbralo okrog tisoč petsto poslušalcev z vključno nekaj stotin policistov v civilu vred.
Almirante je pričel svoje zborovanje z opravičevanjem samega sebe, češ da ni ubijalec partizanov. Takoj nato pa je prešel na jugoslovansko - italijanske odnose in je dejal, da se MSI nikoli ne bo ničemur odpovedala. Po svoje je obrazložil položaj v Jugoslaviji ter govoril o možnosti zasedbe Jugoslavije s strani Sovjetske zveze.
Nato pa je Almirante podčrtal, da so načelnik skupine MSI v tržaškem občinskem svetu, misovski noslanec v rimskem parlamentu in da sedaj tudi on, kot tajnik MSI, izrazili zadovoljstvo zaradi «odločnega in dostojanstvenega» odgovora italijanske vlade na «beograjske provokacije» in nadaljeval, da obstaja nevarnost, da bo italijanska vlada popustila.
Almirante je nato s povzdignjenim glasom rekel: Resnična velika nevarnost pa je v krepitvi titovskih pozicij v Trstu, v slovenizaciji Trsta. Slovenci so se po krivdi KPI in pod krinko levega centra vrinili v vse strukture oblasti od občinskih do pokrajinskih in deželnih. Slovenci predstavljajo notranjo nevarnost, saj so v organih oblasti, v vrhovih oblasti. Treba je uničiti nosilce slovenskih bacilov! Gre za vprašanje ljudskega zdravja!
Nato je Almirante zelo obširno govoril o raznih poskusih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo glede ozemeljskega vprašanja, pri čemer se je skliceval na stike, ki jih je imel takratni minister Ferri, na razgovore zunanjega ministra Mora in zunanjega ministra Medici-ja. Pohvalil se je, da je tudi njegova osebna zasluga, če so preprečili ta pogajanja.
V drugem delu govora pa je misovski prvak obravnaval referen-
• Drevi ob 20. uri bo v krožku «Che
■ iiaiiiif il ninnili l^■^llllln—ni——
Četverica, ki bi nas rada iztrebila: misovski poslanec de Vidovich, zastavonoša desničarskih in klerikalnih kro-	novem evropskem redu 1943-1945». Sle-
gov, ki so proti razporoki, prvak Aloiiu.nte, tržaški «fede> #e» Giacomelli in deželni svetovalec MSI Morelli	dila bo razprava.
,	«	. • j	v • rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiininiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii>ii|lllllll,lllllll,llllllillk
dum in je dejal, da so sovražniki
POPOLNOMA USPELA STAVKA DELAVCEV GRADBENE STROKE
DREVI V NABREŽINI
Javni shod o razporoki
Kot je bilo ze najavljeno, bo v Nabrežini v prosvetni dvorani «T go Gruden» drevi ob 20. uri javni shod, ki ga pripravlja slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke. Govorniki bodo obdelali probleme v zvezi z razporoko s socialnega, političnega in religioznega stališča. Vabljeni so vsi občani.	—
Referendum o razporoki Zborovanja KPI: ob 11. uri Trg Libertà — De Cesare, ob 12. un Corso Italia — De Cesare, ob 12.30 Rojan — prof. Grasso, ob 16. uri targo P està lezzi, ob 17.30 Ul. Carducci -Ester Pahor.
• Ob 20. uri bo na Opčinah kongres krajevne sekcije KPI, na Kate: era bo govoril posl. škerk.
• V soboto bo ob 18. uri na Trgu Goldoni govoril član vsedržavne dr rekcije KPI posl. Alessandro Natta predsedoval bo pokrajinski tajnik Gior gio Rossetti, v slovenščini pa bo go voril deželni svetovalec Dušan Lov riba.
in prijatelji razporejeni na isti način kot so glede bivše cone B ter da je v tem tudi povezava med obema vprašanjema. Na dolgo je nato utemeljeval tezo, da pomeni referendum politično vprašanje, na katerem se bo odločalo, če bo prevladala MSI ali ne bo.
Ozračje na Trgu Goldoni je bilo med zborovanjem misovskega prvaka napeto, saj so bile vse ulice, ki vodijo na trg, nabito polne karabinjerjev in policistov v «popolni bojni opremi». Tako smo videli bataljon karabinjerjev in bataljon policijskih agentov, ki so zastražili vse prehode oboroženi s ščiti, čeladami, puškami in solzilnimi bombami itd. To pa je bil samo prvi kordon, kateremu so sledili drugi, saj so bili močni policijski oddelki celo na trgu pred bolnišnico. Nekaj časa je bil prehod proti Trgu Stare mitnice onemogočen, ker se na Korzu U. Saba zbrala skupina napredno usmerjenih mladincev, ki so skandirali geslo, da je Almirante morilec. Vendar pa ni bilo resnejših incidentov, ki jih je preprečila velika policijska mobilizacija.
Trg Goldoni sam pa je bil napolnjen samo do dobre polovice in še med prisotnimi smo opazili številne radovedneže, navdušenih fašistov, ki so se stiskali pod odrom, pa je bilo bolj malo. Zato pa je na trgu mrgolelo policijskih agentov v civilu, ki so pazili, da ne bi prišlo niti do najmanjšega incidenta.
Delavski pritisk na deželni odbor za spremembo zakona o stanovanjih
Sindikalisti, ki jih je sprejel odbornik Oiust, negativno oeenjujejo sedanji zakonski osnutek o investicijah za ljudske stanovanjske gradnje
Borbeno razpoloženje gradbincev, se pravi najbolj zainteresiranih za reformo politike stanovanjskih gradenj in urbanističnega načrtovanja v deželi, dokazuje tudi stoodstotna udeležba zidarjev in drugih delavcev gradbene stroke v celodnevni stavki, ki so jo včeraj organizirale po vsej deželi sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL.
Zjutraj je bila v Trstu skupščina stavkajočih, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano sindikata gradbincev CISL v Ulici San Spiridio-ne. Tu so zbranim delavcem spregovorili sindikalisti Mauri (FILLEA - CGIL), Pavento (CCdD - UIL) in Degrassi (FILCA - CISL). Orisali so predvsem specifične zahteve, ki se nanašajo na tržaške razmere. Med temi velja omeniti zahtevo
naj v pokrajinsko dopolnilno delov-
uvatti ^»ivaiv j. « * i*** » «**	—— —-  1 *--o—
..................mimmi ............mil............................
1 VČERAJŠNJI TISKOVNE KONFERENCE
___»Ji
M (&K ian~l~W13 ar -ir -J r r» f-V» Zr i r> '■> š« — ♦	tX..f
Kljub neugodni konjunkturi Tržaška hranilnica uspešna
Nabrana sredstva so se lani povečala na 350 milijard - Kmalu dograjena stavba v Istrski ulici - Težave zaradi zadnjih kreditnih omejitev
Predsednik dr. A. Terpin in glav- I tudi za nakup raznega blaga pri ni ravnatelj dr. G. Delise sta vče- trgovcih, ki sodelujejo v tržaškem raj na posebni tiskovni konferenci , «T clubu». Skupna vrednost hipo-
iradno predstavila javnosti obračun poslovanja Tržaške hranilnice v le-;u 1973. Obračun je bil soglasno sprejet na nedavni seji upravnega sveta bančnega zavoda.
Predsednik Terpin je poudaril, da je Tržaška hranilnica v lanskem letu nabrala za 27 milijard lir svežih sredstev, tako da je ustrezna postavka narastla s prejšnjih 323 na 350 milijard lir. Če k temu dodamo druga zaupana sredstva in lastno premoženje, je hranilnica ob koncu lanskega leta upravljala skupno 418 milijrd lir kapitala. Gospodarske naložbe so občutno narastle v primeri z letom 1972, tako da je skupna vrednost porabljenih sredstev dosegla 241 milijard. Predsednik je nadalje omenil razvoj posebnih dejavnosti v okviru hranilnice (podeljevanje predujmov na račun trinajste plače za osebje, zaposleno pri raznih podjetjih, posebna posojila za kritje stroškov pri ustvarjanju zalog surovin in polizdelkov v proizvodnih obratih in podobno). Krajevnim javnim ustanovam je hranilnica dovolila za 12 milijard lir predujmov več kakor v prejšnjem letu: ta postavka je do konca decembra 1973 dosegla vrednost 30 milijard. Dolgoročna posojila krajevnim ustanovam pa so dosegla skupno vsoto 32 milijard.
Zaposlenim zasebnikom je banka lani dovolila za 2,5 milijarde lir kratkoročnih kreditov, od novembra lani pa je začela izdajati posojila
Obvestilo izletnikom s PD v Španijo
Obveščamo izletnike drugega leta dne 20. aprila iz zgornje tržaške okolice, da bo odhod enega avtobusa po naslednjem umiku
Sesljan	ob	5,30
Nabrežina	ob	5,40
Križ	ob	5,45
Prosek	ob	5.55
Trst	ob	6,20
Opčine	ob	6,40
Drugi avtobus bo odpeljal iz Trsta, izpred sodne palače, ob 6.30. Vse izletnike prosimo, da čakajo avtobus ob določeni uri, tržaški pa naj bodo pred sodiščem vsaj 10 minut pred odhodom avtobusa.
tekamih posojil je lani presegla 6 milijard. Hranilnica je prevzela vrsto novih pobud na raznih področjih: tako je v sodelovanju z družbo «Centro Leasing SpA» iz Firenc uvedla posebno olajšavo za poslovne ljudi, ki jo tržišče pozna kot «leasing mobiliare». Med tem časom se je nadaljevala gradnja nove stavbe v Istrski ulici, ki bo kmalu dograjena in v kateri bodo namestili elektronski center in nekatere urade hranilnice. Kmalu bodo strokovnjaki izročili tudi načrt za obnovitev glavnega sedeža banke Glavni ravnatelj Delise je v svo-
junkture, negativne premike pa so kompenzirale nekatere krajevne dejavnosti, v katerih je hranilnica krepko prisotna (Italcantieri. Grandi Motori, itd.), tako da se je poslovanje zaključilo s čistim dobičkom nekaj nad 630 milijonov lir. Polovico tega zneska bo hranilnica izdala v dobrodelne namene in za uresničitev javnokoristnih pobud. Predsednik se je na koncu dotaknil tudi najnovejših omejitev kreditnega poslovanja v državi in opozoril na težave, ki jih ustrezni ukrepi utegnejo imeti tudi na našem področju. Pri tem je omenil, da je Banca d'Italia uvedla tudi «tiho» omejitev, tako da ne izdaja novih
iriavm ravnatelj c/euse je v ».u- , sredstev bankam: zaradi tega je jem posegu naglasil, da je tudi Tr- obrestna mera, po katen se banke žaška hranilnica v lanskem letu ob- medsebojno kreditirajo, dosegla ze čutila vpliv splošne neugodne kon- I 13 odstotkov.
...„„„„.................................................-....M,M,M,MM.........................................................
no pogodbo pride povišek plače za 200 lir na uro, kot «povračilo» za izgubo na kupni moči delavskih dohodkov, se pravi posledice inflacije in naraščajoče draginje.
Osnovna tema stavke in zborovanja pa je, slej ko prej, reforma stanovanjske politike, ki naj predstavlja alternativo javnih posegov ob krizi zasebnih gradenj špekulativnega značaja. Delavcem gre tudi, o tem morda ne velja niti pisati, za ohranitev delovnih mest, so pa —- jasno — zinteresirani za splošno reformo na tem področju, ko naj zasebno špekulacijo z zemljišči in gradnjo luksuznih stanovanj nadomestijo družbene investicije na področju stanovanjskih gradenj ljudskega značaja, podpor zadružništvu, okrepitve družbenih struktur, kot so bolnišnice, šole, vrtci in podobno.
Zato vlada med sindikalisti živo zanimanje za to, kar dela deželna vlada na tem področju. Delavci menijo, da lahko tudi pritisk nanjo spremeni obstoječe stanje, zato je delegacija sindikalne federacije na deželni ravni obiskala odbornika za urbanistiko Bruna Giusta (KD) v palači deželnega odbora. V odposlanstvu sindikatov so bili Arturo Calabria, Mauri, Mannello, Poles, Milocco, Bravo, Maieron in drugi.
Odborniku Giustu so izročili enoten dokument sindikatov, v katerem se slednji opredeljujejo do drugega osnutka deželne vlade o investicijah na področju stanovanjske gradnje.
Ocena sindikatov je popolnoma negativna, saj menijo, da deželna vlada ne kaže niti najmanjše dobre volje, da bi posegla po «reformatorskih» ukrepih, pač pa nadaljuje staro politiko finansiranja glede na pretekle potrebe.
Dejansko, menijo sindikati, je deželni odbor predvidel znesek investicij na višini potreb po ljudskih stanovanjih, kot izhaja iz prošenj, vloženih v raznih pokrajinah do 10. januarja letos, ne pa v perspektivi.
Drug pomislek, ki ga izražajo sindikati, zadeva «kakovost» zakona o stanovanjski gradnji. Po mnenju, ki ga sindikati izražajo v svojem dokumentu, bi deželna vlada morala v zakonu predvidevati tudi investicije za nujne družbene strukture, ki morajo spremljati gradbeno ekspan-
zijo, se pravi javna dela, šole, vrtce, druge urbanistične strukture. O vsem tem pa v zakonu ni besedice. Še posebej, poudarjajo sindikati, bi deželna vlada morala podpirati najnižje oblike stanovanjskih zadrug (zadrug z nerazdeljeno lastnino), medtem ko so prav te diskriminirane.
Skratka, sindikati gradbenih delavcev so nezadovoljni s posegom dežele na tem področju in menijo, da bo samo učinkovit pritisk nanjo dosegel spremembo zakonskega o-snutka v pravi smeri urbanistične in stanovanjske reforme. Zahtevane spremembe omenjajo sindikati v svojem dokumentu in upajo, da jih bo deželna vlada pretresla z vso odgovornostjo, ki jo sedanji položaj terja.
Seja občinskega sveta v Zgonika
Včeraj se je v Zgoniku sestal občinski svet. Na dnevnem redu so bila vprašanja oblikovanja tehničnega konzorcija z repentabrsko občino, nadalje imenovanje občinskega zdravnika, vključitev občine v gorsko skupnost in sklep o uvedbi korektivne telovadbe v šolah občine. O seji bomo podrobneje še poročali.
• Deželni odbornik za zdravstvo Nardini se je včeraj sestal s tržiš-kim županom Versacejem. Razpravljala sta o načrtih za obnovitev rimskega termalnega kopališča, o pripravah na ustanovitev središča za medicino dela v občini in o napovedanem pristopu Tržiča k zdravstvenemu konzorciju, ki ga nameravajo ustanoviti po deželnem zakonu štev. 58 iz let* 1972.
' .....
Skupna pobuda Veneziani-Zorka
Te dni je stopil v veljavo sporazum, ki sta ga sklenili delniška družba Veneziani Zonca iz Trsta in tovarna Zorka i} Šabca. Na njegovi podlagi bo jugoslovanska tovarna proizvajala lake po licenci tržaškega partnerja. Te dni se mudi v Trstu skupina jugoslovanskih strokovnjakov, ki pregledujejo na-
prave in delo v obratu Veneziani. Partnerja sta se med drugim dogovorila, da bodo tovarno v Šabcu opremili s stroji italijanske izdelave in ob tehnični pomoči tržaških izvedencev. Na sliki od leve proti desni: S. Bembi, referent za vzhod neevropska tržišča, F. Anzellotti, glavni ravnatelj družbe Veneziani-
Zonca, ing. N. Gajič, predstavnica oddelka za inženiering pri Zorki dr. A. Marchese, tehnični ravnatel; Veneziani, ing. D. Berberovič, pod-ravnatelj oddelka z analožba, B. Jovanovič in T. Valenta, predstav nika oddelkov za tehniko in nabave pri Zorki,
• Drevi ob 20.30 se bo na Stari istrski cesti sestala rajonska konzulta za Valmauro — Naselje S. Sergio.
• Drevi bo ob 18. url voden ogled razstave «Trst od 18. stoletja do bodočnosti» v občinskem muzeju Mor purgo v Ul. Imbriani 5.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih Prvič v slovenščini
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi:	Edvard Zajec
Režija:	MARIO URŠIČ
Danes, 19. t.m., ob 16. uri
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1973-74
Deveti abonmajski koncert
Jutri, 20. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE
Dirigent:
RADO SIMONITI
Solisti:
ZLATA OGNJANOVIČ, sopran BOŽENA GLAVAK, mezzosopran MILKA EVT1MOVA, mezzosopran JURIJ REJA, tenor SIMEON GUGULOVSKI, tenor STANE KORITNIK, bariton IVAN SANCIN, bas
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V 1RSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZ1 Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija: SERGEJ VERČ
Premiera:
v sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6
Ponovitvi'
v četrtek, 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30. obakrat v isti dvorani.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v Trstu
Danes, 19. t.m., ob 16. uri in v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri ponovitev M. A. Asturiasa «Torotumbo».
SAG
V	sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja, ki jo je pred meseci krstilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30.
LITERARNE SOBOTE
V	soboto, 20. t.m. bo zadnje sreča nje v okviru «Literarnih sobot». Tokrat bo gost prirediteljev v Rosset-tiju prof. Giulio A. Maccacaro, ki bo govoril o temi: Medicina e Potere la condizione sperimentale del! uomo.
• Drevi ob 20.30 se bo v palači a nagrafskega urada, II. nadstropje, soba št. 217 sestala rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu je razprava o šoli in športu.
Prižgana cigareta vzrok
grozne smrti v plamenih
Grozna smrt je sinoči malo po 23. uri doletela 68Tetnega Giacoma Konoblja z Lonjerske ceste 22. Dim, ki je uhajal iz njegovega stanovanja, je vzbudil hišnikovo pozornost. Poklical je gasilce, ki so pod poveljstvom podčastnika Strauss? vlomili vrata in pogasili plamene, ki so zajeli majhno stanovanje. Za Konoblja pa ni bilo več pomoči, saj je bilo njegovo truplo povsem zoglenelo. Domnevajo, da je Konobelj zaspal s prižgano cigareto, ta pa je zanetila požar. Na kraj je prišel tudi namestnik državnega pravdnika d’0-nofrio, ki je odredil prevoz trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Konobelj je bil poročen, žena iji sin pa sta živela v prvem nadstropju iste stavbe.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Ljudski oder Jaka Štoka
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
V soboto, 20. t.m„ ob 20.30 v kinodvorani Iris na Proseku.
Prosvetno društvo «Vesna»
priredi v nedeljo^ 21. t.m., ob 18. uri gostovanje pevskega zbora prosvetnega društva «Valentin Vodnik» iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote.
Vabljeni vsi, ki ljubijo lepo zborovsko petje.
Amaterski oder Prosek • Kontovel
gostuje v nedeljo; M. aprila, ob 17. uri v Baragovem domu v Ricmanjih z veselojigro v dveh dejanjih Thomasa Brandoma
«CHARLEYEVA TETKA»
Koncerti
Pri blagajni gledališča «G. Verdi», so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74».
Koncertna sezona bo razdeljena v dva turnusa: A in B. Za turnus B, ki bo ob sobotah ob 18. uri, so na razpolago za študente abonmaji s popustom.
Prvi koncert letošnje sezone, katerega bo dirigiral Geoges Sebastian, bo v petek, 26. aprila.
La Cappella Underground predvaja
danes ob 19. in 21. «Contessa Dra-cula» (Countess Dracula, 1970) iz ciklusa «I mondi del possibile». Režija Peter Sasdy. Igrajo Ingrid Pitt, Nigel Green. Premiera.
Ariston - I.N.C. 16.00 «Mussolini ultimo atto». Barvni film. Igrajo Rod Steiger, Franco Nero, Lisa G a sloni in Henry Fonda.
Nazionale 15.00 Walt Disneyev film «20.000 leghe sotto i mari». Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre.
Exeelsior 15.00 «Come eravamo». Barvni film. Igrajo Barbra Streisand, Robert Redfort in Patrick O’Neal. Grattacielo 16.00 «Lo spaventapasseri». Barvni film. Igrata Al Pacino in Gene Hackman. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor, Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film.
Ri(z 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Capitol 15.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antoneki. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Lo chiamavano Trinità». Barvni zabavni western film. Igrata Bud Spencer in Terence Hill. Filodrammatico 16.30 «Ogni nudità sarà proibita». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Vima Lisi. Ideale 16.00 «Le amanti di Dracula». Barvni film. V glavni vlogi igra Christopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.45—21.15 «O Lucky Man!». Barvni film, v katerem i-gra glavno vlogo Ralph Richard-son. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Demoni dl fuoco». Barvni film. Igrata Christopher Lee in Peter Cushing.
Astra 16.30 «La sepolta viva». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Maurizio Bonuglia.
Radio 16.00 «UFO: allarme rosso — Attacco alla Terra». Barvni znanstvenofantastični film.
Slovensko planinsko društvo TRST
vabi na 1. predavanje sezone 1974-75 danes, 19. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa
O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU
bo predavala znana alpinistka in zdravnica dr. Majda Mazovec s prikazom številnih diapozitivov
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. aprila EMA
Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 13.43 — Lu na vzide ob 3.27 in zatone ob i5.59. Jutri, SOBOTA, 20. aprila BOŽIDAR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 9,2, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni tlak 1016,2 mb, narašča, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 24-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Caterina le-dreicic. 52-letm Sergio Civilia, 77-let-ni Federico Zupancich, 81-letni Gianni Pinguentini, 78-letna Teresa Gre-tori, 74-letna Antonia Destro, 71-let-ni Severo Mognol, 71-letni Renato Cumin, 78-letni Remo Turbessi, 74-let na Gisella Čeme vd. Longhi.
Razna obvestila
Slovenski mladinski center. Ul. Ginnastica 72. V Mladinskem krožku bodo vrteli jutri, 20. aprila, ob 16. uri film «Pane, amore e gelosia» v režiji Luigija Mancinija. Sledi družabnost ob 19.30. Vstop izključno z vabilom. Člani lahko rezervirajo vabila danes od 14. do 15. ure in od 19. do 20. ure na telefon 793167 ali pa na sedežu krožka. Pred začetkom prireditve se vabila ne delijo. Vabljeni!
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	galeriji Tommaseo je odpri razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia, ki bo razstavljal do 23. t.m.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo tržaški slikar Romeo Doneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
V	občinski galeriji razstavlja tr-
žaški slikar Pino Ferfoglia, ki je na stene obeh prostorov razstavišča razobesil dva ducata olj in kakih deset risb. Vse slike predstavljajo kraš-ke motive. Razstava bo trajala do 20. Lm._____
V	dvorani Cesare Sofianopulo na
Trgu papeža Janeza XXIII. razstavlja tržaška slikarka Ondina Brunetti, ki je dala na ogled večje število slik in keramike. Razstava bo odprta do 20. t.m.
V	galeriji Torbandena je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pisani.
Združenje slovenskih medicincev v Trstu priredi predavanje rektorja ljubljanske univerze, akademika prof. dr. jur. dr. med. Janeza Milčinskega «Zdravniška morala in kodeks e-tike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije, ki bo v sredo, 24. aprila, ob 19.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
Jutri, 20. t.m. bo v Slovenskem kulturnem klubu dr. Hektor Jogan predaval o psihoanalizi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Cro ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6: Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Predavanja
Izleti
SPDT obvešča, da izleta na Blegoš, 21. t.m., ne bo zaradi nezadostnega števila prijavljencev. Vabi vse izletnike, da se udeležijo izleta na Artviže. Odhod z glavne avtobusne postaje ob 8.10.
Prosveta
SPD Tabor - Opčine sporoča, da zaradi zadržanosti odpade napovedani koncert, v nedeljo, 21. t.m. moškega pevskega zbora Vinko Vodopivec.
Smrt priletnega moškega zaradi padca z lestve
V sredo zjutraj je na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice umrl 72-letni Renato Cumin iz Ul. Milano 22, ki so ga sprejeli 13. t.m. s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov in ran po glavi. Njegova žena je povedala, da je padel s štirimetrske lestve med delom na dvorišču.
MS®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA T PST - UL. F FILZI IO rei 30-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Dne 18. aprila nas je zapustil naš dragi
ROMANO BARIČ
Ameriški dolar	643,—
Funt šterling	1.550,—
Švicarski frank	209,75
Francoski frank	135,90
Nemška marka	250,75
Avstrijski šiling	33,85
Dinar: debeli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 11. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča.
Žalostno vest naznanjajo: žena Elizabeta, hčeri Emi in Slavica, zeta, ljubljene vnukinje, bratje in sestre z družinami in sorodniki s Proseka in Kontovela.
Trst, Koflach, Gross Florian, 19. aprila 1974
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006
Dne 16. aprila je preminila naša draga
ANGELA TENCE roj. KOŠUTA
Pogreb bo danes, 19. aprila, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križu.
Žalostno vest sporočajo: mož Karlo, mama, brat Rudolf, sestri Slava in Fani, svakinja, svaki, nečaki in drugo sorodstvo
Križ, 19. aprila 1974
Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C
GORIŠKI DNEVNIK
v G. TARSI JU, ŠTOBLANKU, TRČMUNU IN NA MATAJURJU
V nedeljo bo v Beneški Sloveniji nastopila tržaška folklorna skupina
Deset parov bo ob spremljavi glasbenega ansambla prikazalo splet tržaško - istrskih in gorenjskih plesov
Folklorna skupina, ki že dalj ča-3 vadi v Slovenskem dijaškem oomu in je že nekajkrat z uspe-om nastopila na raznih notranjih Pnrecitvah se bo v nedeljo, 21. ja, prvič predstavila širši jav-u. Za svoj prvi večji nastop Ira Je i 'z*5rala Beneško Slovenijo, r nikakor nj naključje, če upo-fv®?0, da preveva to skupino adih ljudi, poleg velike ijubezni P	plesov in pesmi tudi
8 oboka narodnostna in druz'oena vest. S pesmijo in plesom bodo ki el., 0^'s^ali tiste k-aje in ljudi. Jih družba narodnostno, socialno gospodarsko najbolj zapostavlja, namenih tržaške folklorne sku-,e Je tudi to, da bi ne ostalo vp £. srečanje z beneškimi Slo-nci enkratna pobuda, temveč, da 1 te kulturne obiske obnavljali Vsako leto spomladi.
Folklorna skupina bo na svoji /noji po Beneški Sloveniji, ki ja mogoča tudi sodelovanje Mladin-ega krožka «Benečija» iz Čeda-Ob	štiri slovenske kraje,
«r , .d.30 bo nastopila v Gornjem nhiii ’	12 uri v Štoblanku,
14.30 v Trčmur.u in ob 16. uri ro	Skupina desetih pa-
_tv, kolikor jih skupina trenutno eje’ lk) ob spremljavi glasbenega ist ain^^a. Pre<^stavila splet tržaško-■■skih in gorenjskih plesov ter “j^hem dokazala vso svojo izvaja 1-0 spretnost in ubranost, ki jo ie (j^i'azmeroma kratkem času pn-
d Folklorna skupina iz Slovenskega laškega doma v Trstu je namreč stala januarja lani, p-edvsem po
kmečka in obrtniška POSOJILNICA V NABREŽINI
sklicuje
Redni občni zbor
dne 21. aprila tl., ob 10.00 v dvorani PD «I. Gruden» v Nabrežini
dnevni red:
*• Poročilo upravnega odbora “• Poročilo nadzornega odbora
4-	Odobritev bilance za leto 1973 ta razdelitev čistega dobička Volitev dveh članov upravnega odbora
5-	Določitev najvišjega zneska Posojil
“■ Določitev prispevka novih članov v rezervni fond '• Določitev novih obrestnih mer Razno.
Upravni odbor
zaslugi požrtvovalne prosvetne delavke Nadje Kriščak. V začetku je pod vodstvom učitelja, ki je prihajal iz Kopra, vadila samo s štirimi pari, v začetku letošnjega šolskega leta pa se je pomnožila na deset parov. S tem so nastale tudi nove težave, ker je bilo treba predvsem naročiti nove noše. 0-krepil se je tudi glasbeni ansambel in počasi je začetne težave odtehtala izredna zavzetost in požrtvovalnost vseh članov. Vsekakor pa bodo o dejanski vrednosti in pomenu mlade folklorne skupine ver-neje spregovorili njeni nastopi sami.
PRIHODNJI ČETRTEK V KRANJU
Predaja spomenika bazoviškim žrtvam v varstvo ZMS
V četrtek, 25.	t.m., bo moški
pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki ga vodi prof. Sergij Radovič, gostoval v Kranju. Tistega dne bodo namreč slavnostno izročili v varstvo občinski konferenci ZMS iz Kranja spomenik bazoviškim žrtvam.
Spomenik so postavili že leta 1931 v Prešernovem gaju in tam je kljuboval fašizmu in nacizmu vse do osvoboditve. Sedaj pa bo prevzela pokroviteljstvo nad njim Zveza mladine, ki ga bo čuvala v spomin in v opomin prihodnjim rodovom. Predaja spomenika bo ob 16. uri, v večernih urah pa bo osrednja proslava OF 'il. aprila je namreč dan OF) in 1. maja Na tej proslavi, ki bo tudi odločna in enotna protifašistična manifestacija, bo med drugim n"stopil tudi nabrežinski pevski zbor.
Pod pokroviteljstvom M. Ribičiča
V Porloro/u sestanek o!orinolarin£olo|>ov SFR Jugoslavije
Pod pokroviteljstvopi podpredsednika predsedstva SFRJ Mitje Ribičiča se je včeraj dopoldne v Portorožu začel dvodnevni znanstveni sestanek otorinolaringologov Jugoslavije. Gre za šesto srečanje najboljših jugoslovanskih specialistov za bolezni ušes, nosu in grli., ki bodo na tem sestanku pregledali dosedanje delo, izmenjali izkušnje
in v 120 znanstvenih referatih tudi povedali koliko so pravzaprav napredovali pri zdravljenju teh organov. Otorinolaringologd bodo obravnavali med drugim tudi vpliv cigaretnega dima na sluznico grla in škodljiv vpliv kajenja nasploh. Nadalje bodo obravnavali vsa vnetja in obolenja tako sinusov, ušes, grla. skušali pa bodo tudi dokazati kvaren vpliv onesnaženega okolja na naštete organe. Pokrovitelj tega znanstvenega sestanka Mitja Ribičič je dopoldne tudi priredil sprejem za vse udeležence v hotelu Metropol.
L. O.
Obvestilo
goriškega županstva
Goriški župan vabi vse volivce, ki niso še dobili potrdila za ljudski referendum, ki bo 12. maja, naj jih dvignejo v občinskem volilnem uradu, ki je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Med glasovanjem bo urad odprt nepretrgano in bo izdajal, tistim, ki so jih izgubili, tudi kopije potrdil.
Dijaki spoznavajo svoj kraj
Mestna občinska uprava nadaljuje z uresničevanjem pobude, da bi dijaki čimbolje spoznali svoj kraj. Doslej so dijaki obiskali kemični oddelek in središče za higieno in profilakso v Ul. Duca d’Aosta, znanstveni inštitut ISIG v Ul. Malta .občinske higienske naprave, šolo ER SA in čudovit park v Sco-dovacci. Dijaki, ki so se prijavili k tej zanimivi občinski pobudi, se bodo danes ob 15. uri sešli v občinskem parku.
ČEZ DOBER TEDEN ESPOMECO 74
Gorica si hoče utrditi svoje mesto v mednarodnih gospodarskih tokovih
No blagovnem sejmu bo sodelovalo pet držav • Poleg gospodarskih pobud so na sporedu tudi kulturno - folklorne prireditve
V dolini Koma, na Gradu ter še v nekaterih prostorih, ki bodo nudili streho 4. izvedbi blagovnega sejma ESPOMEGO v Gorici, urejujejo razstavne prostore za izdelke češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Jugoslavije in Italije, petih držav, ki bodo sodelovale na sejmu.
Program letošnje razstave, ki jo bodo uradno odprli v soboto, 27. aprila, zaprli pa v ponedeljek, 6. maja, je pester in zajeten. Poleg običajne razstave blaga je na sporedu cela vrsta pobud znanstvenega in kulturnega značaja, ki hočejo dati strogo gospodarskemu dogodku večje razsežnosti ter ga vključiti
................................m................
DESETI DAN PROCESA PROTI DOMNEVNIM ATENTATORJEM
v izpah »najsi prit ta včerajšnji razpravi
Tudi jutri bodo na vrsti številne priče ■ Preiskovalec kapetan Chirico bo pričal prihodnji teden
Šestnajst prič se je včeraj zvrstilo pred sodniki tržaškega porotnega sodišča, ki skuša razčistiti ozadje atentata na karabinjerje pri Pe-tovljah.
Včerajšnji dan je potekal brez vsakodnevnih spopadov med branilci in javnim tožilcem in lahko bi rekli, da je potekal v skoro prijateljskem vzdušju.
Prvi je stopil pred sodnike Maurizio Bertulin, ki je z Budicinom govoril o atentatu dan po njem in sicer 1. junija 1972. Povedal pa je, da sta se pogovarjala o atentatu na podlagi vesti, ki so bile objavljene v časopisih. Ozračje se je nekoliko razgrelo med pričanjem jetniškega paznika Antonia Padula, ki je povedal kaj je Maria Mezzorana govorila s sestro in drugimi obiskovalci. Mezzoranova je vzrojila in zakričala, da se laže. Predsednik dr. Corsi je dal vnesti njene izjave v zapisnik.
Precej časa je predsedniku, javnemu tožilcu in branilcem odgovarjala Eleonora Rosin, ki je 26. maja 1972 zvečer prišla s svojim avtomobilom v Ulico del Brolo. V Bruma-tovo osmico je pripeljala mater Anno Paulin por. Rosin in medtem ko
tebi na uslugo, kjer živiš in delaš
HRANILNICE in ZASTAVLJALNICE
CASSE Dl RISPARMIO BANCHE DEL MONTE
3250 okenc v vsej Italiji, 19500 milijard upravljenih kapitalov, 19 milijonov hranilnih vlog, polovica dobička se razdeli v socialne namene
je mati šla v osmico, da bi se pogovorila z lastnikom, je ona ostala v avtu, ki ga je parkirala ob pločniku. V Ulico del Brolo je prišla nekaj po deveti uri in tam ostala morda pet - deset minut. Videla je mladega človeka, normalne postave, kako je pohitel iz osmice. se ustavil pri manjšem avtomobilu, ki je bil parkiran ob koncu ulice tik pred križiščem z Ulico Orzoni. Kasneje, ko se je mati vrnila, je opazila, da se je majhen avto svetle barve oddaljil. Njena izvajanja je potrdila tudi mati Anna Paulin vd. Rosin, ki je mladeniča srečala ob vhodu v osmico. Tega mladeniča pa med obtoženci ni snoznala.
Nicola Zagaroli je šel s tastom Pietrom Orsinijem 29. maja z avtom iz Gorice v Tržič po cesti skozi Petovlje. Kakih sto petdeset metrov od kraja, kjer je nekaj dni pozneje prišlo do atentata, sta videla ustavljen majhen avto svetle barve, v njem je bil približno trideset let star moški, pred avtom pa je stalo plavolaso dekle. Oba sta povedala, da ne bi spoznala niti fanta niti dekleta.
Apuntat karabinjerjev iz Fogliana Mario Pasquali se ul prostem času ukvarja z ribolovom. 31. maja opoldne je parkiral svoj avtomobil poleg kraja, kjer je kasneje eksplodiral fiat 500, a ni videl na stezi nobenega avtomobila. Pol ure kasneje, ko je odšel, pa je videl na stezi med drevjem parkiran fiat 500 svetle barve. Ob povratku ni hotel ustaviti plavolascu - avtostoparju. Na zahtevo branilcev si je pazljivo ogledal obtožence in odločno zanikal, da bi kdo med njimi tistega dne stopiral pri Petovljah.
Daljše in tudi zanimivejše je bilo pričevanje 20-letne Marie Zagaglie iz Ul. Contavalle 7. Lani marca, i-stega dne ko so karabinjerji aretirali obtožence, je ob 16. uri nepričakovano prišel k njej Mario Bri-gadini, lastnik delavnice, v kateri je bil zaposlen Furio Barocca. Bil je, po pričevanju Zagaglieve, že nekoliko vinjen in ona mu je ponudila še kozarček cherryja. Ne da bi ga kdo kaj vprašal, je Brigadini pričel govoriti o aretaciji, o kateri sta tako Zagaglia kot njen sestanovalec Kovačič izvedela iz radijskih poročil. Povedal je, da so hoteli aretiranci napraviti atentat na karabinjerje, da so se sicer Budicin, Barocca in Mezzorana pravočasno u-maknili in da sta pri atentatu vztrajala le Resen in Maria Mezzorana. Po Brigadinovem pripovedovanju so hoteli obtoženci sprožiti eksplozijo v vojašnici v Ulici Sauro, kamor naj bi bili karabinjerji privlekli zapuščeni avtomobil. Zagaglia se je čudila tako Brigadinovemu pripovedovanju kot njegovemu obisku, saj ni bil prej nikdar pri njej. Iskal pa je Zagaglijevo sestro, ki je takrat občevala s Furiom Barocco. Branilec odv. Baitelo je zahteval, da bi Zagaglievo soočil z Mariom Brigadi-nom, ki "a bodo zaslišali prihodnjo sredo, 24. aprila.
Fernando Brisco ima v zakupu zemeljska dela na železnici, zato se skoro vsak dan vozi s svojim avtom po cesti Zagraj - Sovodnje. 29. maja 1972 je videl na kraju atentata ustavljen fiat 500 svetlo zelene barve, videl je preluknjano steklo in dva mladeniča, ki sta se sukala okrog avtomobila. To je bilo okrog dvanajte ure. Nedaleč odtod je videl fiat 1100 temno rdeče barve videmske registracije. Ob 15. uri, ko se je vračal proti Žagarju (med tem časom je bil na postaji v Rubijah) ni videl ne mladeničev, ne videmskega avta. Antonio Salvador, ki je delal na železnici v Rubijah, je videl parkirani fiat 500 že 29. maja, 31. maja zvečer pa je šel mimo in videl karabinjerje, ki so si o-gledovali avto. To so bili karabinjerji iz Gradišča, ki so v atentatu izgubili življenje. Ko je, nekaj minut kasneje dospel na postajo v Rubije, je slišal silovito eksplozijo. Samo nekaj trenutkuv kasneje je slišal kako je manjši avto drvel po pokrajinski cesti proti Sovod-njam in Gorici.
Ta okolnost je prišla do izraza tudi pri pričevanju ribiča Marcella Milocca in njegove žene Claudie. Oba sta 31. maja zvečer ribarila ob
stičišču Soče in Vipave, nedaleč od kraja atentata. Slišala sta eksplozijo in tudi, takoj potem, ropot manjšega avtomobila, ki je drvel proti Gorici. V njuni bližini je bil tudi neznan moški, ki ju je, takoj po eksploziji, nagovoril v tržiškem, «bizjaškem» narečju.
Gianna Visintin in Renato Schioz-zi sta že pred dnevi videla na kraju atentata parkiran fiat 500. Jožef Frandolič iz Doberdoba pa je povedal, da je v soboto, 27. maja, šofiral iz Petovelj proti Sovodnjam traktor, vendar parkiranega avta ni videl. Frandolič, ki dela v trži-ški ladjedelnici, je tudi prostovoljni lovski čuvaj. Večer pred atentatom, 30. maja, je bil v gozdu Baš k mi nad Petovljami in je slišal strela. Ni znal povedati če je šlo za strela iz puške ali iz samokresa, morda pa sta to bila strela v parkirani avtomobil, od katerega je bil on takrat oddaljen približno en kilometer.
Zadnja včerajšnja priča je bil Ivo Berdon iz štandreža. 31. maja 1972 je v Foglianu gledal nogometno teknio in se napotil počasi proti domu okrog 23. ure. V Zagraju je zavil na pokrajinsko cesto in po Zdravščini je s"ečal dva avtomobila, ki sta vozila v naspotni smeri. Prvj je bil fiat 500 rumene barve, drugega pa ni videl točno. Berdon je šofiral tovornjak podjetja «La Giulia», za njim pa je šla avtoci-stema. Berdon je slišal eksplozijo in videl žareče nebo ter prispel nekaj trenutkov po eksploziji na kraj atentata. Ustavil se je in karabinjerju Mangu, ki je stal pri enem od dveh karabinjerskih avtomobilov povedal, da je bila ura točno 23.20. Mango je takoj nato obvestil svoje poveljstvo o atentatu.
Proces se bo danes nadaljeval ob 16. uri. Zjutraj bo namreč v Benetkah proces proti novinarjema Gazzettina Sandru Cominiju in Lauri Alessi, ki ju Resen, Mezzorana in Tuntar tožijo zaradi žaljenja časti v zvezi z vsebino člankov a preiskavi.
v širši mednarodni prostor, zlasti s pomočjo razprave o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Tako bo v okviru sejemske manifestacije na Gradu razprava o prizadevanjih za skladnejši razvoj obrtnišva ter za njegovo večjo prisotnost v naši deželi. Ker deželna uprava sestavlja razvojni načrt za obdobje 1975-1978 ter zbira predloge gospodarskih in proizvajalnih kategorij, bo goriška debata nudila lepo priložnost, da obrtniki sporočijo svoje predloge, kako si zamišljajo svojo vlogo v deželnem načrtu. Na razpravi bosta poročala predsednik ESA prof. Di Natale in predsednik pokrajinske komisije za obrtništvo Sacchetti.
Kriza v govedoreji bo omogočila soočanje predlogov, s kakšnimi tehničnimi sredstvi doseči njeno odstranitev. O pomanjkanju govejega mesa bodo govorili na Gradu predstavniki združenja rejcev goveje živine, deželnega kmetijskega od-bomištva in trgovinske zbornice. Razprava bo v dopoldanskih urah, popoldne pa bodo v Drevoredu O-riani priredili sejem rdečega furlanskega goveda.
Zaradi tehničnih težav so se prireditelji odločili preložiti na kasnejši čas razpravo strokovnjakov sodelujočih držav o možnostih in perspektivah blagovne menjave z vzhodnoevropskimi državami, ki je bila na snoredu 2. in 3. maja.
Pogovor o vinu bo tudi letos privabil nekaj znanih italijanskih strokovnjakov kot so prof. Cosmo, prof. Cantarelli, prof. De Rosa, prof. De Franceschi in dr. Bema-bucci. Tajništvu sejma so napovedali nekatere teme, o katerih bodo spregovorili, in sicer tehnika izdelava vina, njegovo stekleničenje ter pravni in trgovski vidiki vinske proizvodnje.
Položaj Gorice ob meji je narekoval uresničitev dveh zanimivih pobud. Prva se nanaša na srečanje gospodarskih operaterjev s predstavniki uradov ICE v Budimpešti, Pragi in Zagrebu, druga pa na o-kroglo mizo v Attemsovi palači na Komu o vlogi prevajalca na mejnem območju.
Med kulturnimi in folklornimi pobudami, ki jih bodo izvedli v okviru sejma, naj omenimo slikarsko tekmovanje otrok, glasbene večere s sodelovanjem zabavnih ansamblov in pevcev popevk, folklorni nastop skupin držav udeleženk ESPOMEGO, shod odlikovancev "Mr zasluee na delu odprtje ceste merlota, itd.
Od pričetka goriške gospodarske manifestacije nas loči dober teden. V tem času bodo razstavljavci pripeljali svoje blago, organizatorji pa se trudijo z zadnjimi pripravami. Sejem bo, kakor vidimo, še vedno v starih prostorih, čeprav moramo pripomniti, da je trgovinska zbornica. ki je pobudnik in nosilec glavnega bremena, zelo aktivna pri iskanju možnosti, kako bi čimprej pričela graditi novo razstavišče za ESPOMEGO in druge potrebe Gorice na levem bregu Soče, južno od ločniškega mosta.
DRF.VI V VERDIJEVEM KORZU
Predavanje o slovenskem rudniku urana pri Idriji
V priredbi Mladinskega krožka bo drevi ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 predavanje o rudniku urana v Žirovskem vrhu nad Idrijo. O tem slovenskem rudniku, o njegovem pomenu, o predelavi uranove rude in o izkoriščanju urana v energetske namene bo govoril prof. dr. Jože Slivnik, vodja Laboratorija za kemijo fluora na nuklearnem inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani in predstojnik
Oddelka za kemijo na FNT na ljubljanski univerzi, ki osebno vodi izdelavo tehnološkega postopka za predelavo uranove rude. Svoja izvajanja bo predavatelj popestril z diapozitivi in filmom, ki ga je posnela ljubljanska televizija. Po predavanju bo na sedežu Mladinskega krožka zakuska za vse prisotne.
B. N.
• Na sedežu ONMI v Gorici je odprt vpis v tečaj za otroške negovalke, ki bo v osrednji šoli ONMI v Rimu. Vpis je mogoč do 20. aprila Podrobnejše informacije na uradu ON MI v Gorici, Korzo Italija 55.
Predavanja
Geološka sekcija «A, Cornei» iz Gorice priredi danes, ob 21. uri n» sedežu, Korzo Italija 44 predavanj« o nastanku in razvoju Krasa. Predaval bo geološki izvedenec dr. Mario Masoli, ki poučuje na univerzi v Trstu.
Razna obvestila
Slovenska prosvetna zveza priredi
danes, 19. aprila, ob 20. uri na sedežu v Ulici Malta 2 v Gorici posvet članov glavnega odbora SPZ in predsednikov vseh prosvetnih društev. Predsedniki, ki se ne morejo sestanka udeležiti naj delegirajo drugega člana odbora.
Izleti
Sekcija ANPI s Peči sporoča, da bo za izlet, ki bo v nedeljo, 21. aprila v Begunje, vozil avtobus po naslednji progi: ob 5.10 odhod iz Rojc pri štandrežu s postajami v Sovodnjah pri Usarju in Francetu, v Rubijah, v gornjih Gabrijah pri vodnjaku, v Rupi pri gostilni Ožbot in na Peči pri plošči. Odhod s Peči ob 5.30. Priporočamo točnost.
iiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiHiiiiiHUiiiiiHiHiMiHuimmumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiii
OKRAJNO S0DISCE V GORICI
Po zakonu je pek dolžan prodajati tudi navaden kruh
Obsojena zaradi širjenja lepakov proti Rumorju
Pred goriškim okrajnim sodnikom dr. Ballarinijem se je moral vče-raraj zagovarjati goriški trgovec 53-letni Mario Pecile iz Ul. XX. septembra 47. Obtožili so ga, da ni spoštoval odloka goriškega prefekta, po katerem bi moral prodajati boljši kruh po ceni navadnega, se pravi po 210 lir, kadar mu je tega zmanjkalo ali ga sploh ni imel v zalogi. Ta njegov prekršek so nadzorniki ugotovili lani 4. avgusta ter moža prijavili sodišču.
Državni tožilec odv. Loricchio je predlagal zanj najnižjo kazen. Zagovornik odv. Mayo pa je predlagal, naj bi obtoženca oprostili, ker odbor za določanje cen, na katerega ukrep se je obtožnica sklicevala, ni pooblaščen odrediti prodajo dražjega kruha po ceni navadnega, kadar prodajalec tega nima v zalogi.
Sodnik je bil drugačnega mnenja ter je obtoženca obsodil na plačilo denarne kazni v znesku 6000 lir.
Pri drugi razpravi pa so razpravljali o zadevi dveh obtožencev, ki sta se morala zagovarjati pod obtožbo, da sta dne 21. novembra lani v Gorici nalepila na javnem prostoru, a ne na zato določenem mestu, kakih 20 lepakov KPI, na ;kfteijji je bilo, napisano «Dovolj imamo Rumor je ve vlade, ki prodaja gorilno olje na karte in prinaša mraz v naše hiše».
Sodnik ju je spoznal za kriva in obsodil vsakega na 3000 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov. Branil ju je odv. Mayo.
I.	M.
oblastem zaradi nedovoljene posesti in nošnje orožja.
Tržačan aretiran
zaradi posesti orožja
V sredo zvečer je policijska izvidnica opazila v Ul. Vittorio Veneto v Gorici osebo, ki se je z neobičajno velikim zavitkom odpravljala k ustavljenemu avtomobilu. Ker je bila policistom zadeva sumljiva, so osebo ustavili in pregledali zavitek. Tako je prišlo na dan, da je 32-letni Franco Podossi, mehanik iz Trsta. Ul. Capitolina 23, nosil s seboj karabinko iz leta 1864 in puško znamke steyr, izdelano leta 1886. V avtomobilu sta ga čakala dva Tržačana, 24-letni Giordano Ursini in 26-letni Gianfranco Cantatore. Pri pregledu avtomobila so agenti našli pod sedežem nabit samokres kalibra 7,65 znamke mauser D8.
Podossi se je agentom izgovarjal, da se bavi z nakupovanjem starega orožja in da nima slabih namenov. Ker pa je bil samokres nabit in v dobrem stanju, so moža aretirali in ga prijavili sodnim
ZA «PRAZNIK POMLADI»
Folo«rafsko tekmovanje v štandrežu
V okviru «-raznika pomladi» v Štandrežu, na Pilošču (18. in 19. maja) bo tudi drugo nagradno fotografsko tekmovanje. Filmsko - fotografski odsek prosvetnega društva «Oton Župančič» je za to priliko sestavil naslednji pravilnik.
Tekmovanje velja za vse fotografe v zameistvu in za one v obmejnem jugoslovanskem področju. Tema in predmet: Štandrež, njegovo okolje in portreti domačinov. Tehnika: črnobela. število del: največ deset. Velikost fotografij: od 18x24 do 30x30. Na hrbtni strani vsakega dela naj bo označeno ime in priimek, točen naslov tekmovalca ter tema ali predme) posnetka. Vpisnina 1000 lir. Tekmovalci naj izročijo dela do 11. 5. 1974 na sledeče naslove: Bar Milan in gostilna Romana, oba v Štandrežu. Zasedanje komisije: 12. 5. 1974, sporočilo izidov 18. 5. 1974, otvoritev razstave 18. 5. 1974 na veseličnem prostoru na Pilošču v štandrežu. Nagrade: pokal «Oton Župančič», zagotovljene so še nagrade do 15. mesta na lestvici. Vsa dela bodo razstavljena in o-stanejo last društva. Petčlansko o-cenjevalno komisijo bodo sestavljali priznani slikar, dva priznana fotografa in dva šolnika. Imena članov komisije bodo objavljena po zaključku ocenjevanja.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» izraža željo, da bi se čimveč fotografov udeležilo tega tekmovanja in vabi zato vse fotoamaterje, da pri tej pobudi sodelujejo.
Kino
Predstavniki cestne skupnosti Slovenije v Gorici
Člani izvršnega odbora cestne skupnosti Slovenije, ki so se v sredo sestali v Novi Gorici ter razpravljali o nadaljnji izgradnji avtomobilske ceste na Primorskem, so po sestanku odšli na obisk v Gorico, kjer sta jih sprejela župan De Simone in pokrajinski predsednik Chientaroli. Odbornik za javna dela Agati jim je razkazal področje avtocestnega priključka in načrte objektov, ki bodo na mejnem prehodu. Predstavnike cestne skupnosti Slovenije je spremljal predsednik novogoriške skupščine Rudi šimac.
De Simone je v svojem nagovoru
v beli dvorani županstva poudaril, kako sta Gorica in Nova Gorica lep čas sodelovali pri načrtovanju infrastrukturnih objektov, ki naj povečajo dve obmejni področji ter omogočijo človeško in omikano srečanje v korist medsebojnega razvoja.
Odbornik Agati je nato opisal prispevek občine, pokrajine, dežele ter državnega podjetja ANAS pri izgradnji novega mejnega prehoda pri štandrežu ter je gostom razkazal načrte obmejne postaje, avtoporta in cestnih povezav. Gostje so si mogli tudi na kraju sa-
mem ogledati potek del.
Predstavnik cestne skupnosti Slovenije je v odgovoru na pozdravne besede poudaril, da ti objekti prispevajo k izboljšanju odnosov med sosedi. Predsednik pokrajinske u-prave Chientaroli pa je izrazil željo, da bi se čimprej ponovno srečali in da bi takrat pozdravili odprtje celotnega italijanskega obmejnega kompleksa ter objektov, ki jih imajo v programu na jugoslovanski strani. (Na sliki: z desne proti levi župan De Simone, predsednik skupščine Rudi Šimac in člani izvršnega sveta cestne skupnosti Slovenije).
(•nrirn
VERDI 17.00—21.30 «Una 44 magnum per l'ispettore Callaghan». C. East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30-21.30 «Il viaggio». S. Loren, R. Burton. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «Family life». S. Ratciff, B. Dean. Barvni film. Scope.
VITTORIA 16.30-21.30 «Le avventura sessuali di Greta ?D». S. Skoog, A. Curtis. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Harlem de-tectives». G. Cambridge R. St. Jao.ues. Cinemascope v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Trži?
AZZURRO 17.30-22.00 «Virilità» Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Pane e cioccolata». Barvni film.
PRINCIPE 17.30 «Jesus Christ Su-perstar». Barvni film.
Novo Gorica
SOČA — Nova Gorica «Pridi, pridi ljubezen moja», švedski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA — Šempeter «Kapitan Nemo in podvodno mesto», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V sredo, 17. aprila so v Gorici zabeležili tri rojstva in dve smrti. ROJSTVA:	Michele Gergolet, Lo-
renzo Orlando in Tamara Kosič.
SMRTI: 84-letna gospodinja Lucia lansig vd. Medeot in 89-letna upokojenka Maria Carmela Cattare vd. Menon.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ1CD Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tei 72701.
Prispevki
Namesto venca ob odkritju, daruj« Mladinski krožek iz Gorice 15.000 lir v sklad za spomenik padlim na Vrhu.
PRIMORSKI DNEVNIK
ARABSKA KRONIKA
Oblaki maščevanja nad Libanonom
Bejrut živi v strahu pred morebitnimi sankcijami Sirije in novimi akcijami Izraelcev ■ Afirmacija Palestincev in nesoglasja med arabskimi vladami
Sodeč po poročilih, je vreme na Bližnjem vzhodu nestalno, spremenljivo. Podobne so okoliščine glede vojaške in politične situacije. Napetost v zvezi z nerešenim izraelsko - palestinskim spopadom, med-arsbskimi prepiri, notranjimi nesoglasji v večini dežel ter mahinacijami s pozicije sile, postopoma narašča.
Najnevarnejši je položaj na golanskem področju, kjer zdaj že več kot mesec dni nenehoma grme topovi in se spopadajo tanki izraelskih in sirskih vojska, hkrati pa nič ne kaže, da bo to v kratkem prenehalo.
V pogojih, ko Izrael, vsaj trenutno, ne nudi še nobenih sprejemljivih predlogov v pogledu ločitve sil na Golanski planoti, so Sirci, kot vse kaže, odločno pripravljeni vračati milo za drago, torej v enaki meri. General Tlas, načelnik sirskega generalštaba, je izjavil, da je Sirija pripravljena še naprej voditi vojno, predsednik Asad pa poudarja, da bo vojaška mobiliziranost trajala do zmage.
Medtem so se vojaške operacije razširile do takšne mere, da je Izrael, prvič po prekinitvi ognja, u-porabil letala v akciji proti sirskim položajem na masivu Hermona. Sircem pa je uspelo, da so v naskoku zavzeli in obdržali nekatere izraelske položaje.
Po drugi plati je med Sirijo in Libanonom prišlo do določene napetosti v zvezi z zahtevo Sirije, da ji izroče dva izraelska pilota, ki sta se, potem ko je sirska protiletalska obramba zrušila njuno letalo, s padalom rešila na ozemlje južnega Libanona. Oba pilota sestreljenega izraelskega letala se zdaj — kot je bilo ugotovljeno — nahajata v neki libanonski bolnišnici v Bejrutu, za enega od obeh so celo ugotovili, da je Libanonskega porekla.
Libanonci se boje, da bi Sirija, če se ta problem zadovoljivo ne reši, ne uvedla proti Libanonu sankcij, morebitnega zaprtja meje, s čimer bi bila neposredno pred poletjem, podobno kot se je zgodilo lani, ogrožena tranzitni promet in obenem priliv turistov.
S tem v zvezi je sin libanonskega predsednika odpotoval v Damask, da bi ublažil sirsko reagiranje, libanonski obrambni minister pa je umaknil neko svojo poprejšnjo izjavo, ki je bila zbudila nezadovoljstvo Sircev.
Vrhu vsega tega čakajo Libanonce še resnejši zapletljaji tudi v
Upadanje rojstev v ZDA
NEW YORK, 18. — V lanskem letu je v Združenih državah pri-rodni prispevek dosegel najnižjo raven v vsej zgodovini dežele. Kor so nokaj podobnega ZDA doživele tudi leta 1972 bi mogli računati, da ne gre za enkrati pojav, pač pa za določeno težnjo, s katero je treba računati. Preidemo h konkretnim podatkom, k številkam: V letu 1973 se je na tisoč prebivalcev ZDA rodilo 15 novorojenčkov, kar je manj kot kdajkoli prej in že blizu števila smrti, tako da so ZDA na ravni, ko bi se njihovo prebivalstvo ne moglo več množiti oziroma večati.
Že leta 1972 so ZDA dosegle svojevrsten rekord v krčenju rojstev. V vseh ZDA se je leta 1972 rodilo 3.141.000 otrok. V naslednjem letu, lani, pa so zabeležili še za 4 odst. manj rojstev. Res je, da so 1946. leta, koj po končani vojni, zabeležili v ZDA razmeroma nizko število rojstev —
3.411.000	— toda tedaj So ZDA štele veliko manj p-ebivalstva kot ga štejejo danes. Od leta 1954 do 1964 pa so v ZDA vsako leto imeli najmanj štiri milijone rojstev. Danes, ko ZDA štejejo že 207 milijonov prebivalcev, je le dobre tri milijone rojstev res zelo nizka «žetev».
zvezi z izraelsko stranjo. Po vdoru treh palestinskih komandosov na izraelsko ozemlje in po akciji, ki so jo bili izvedli v naselju Ke-rijat Šemon, so izraelski uradni predstavniki zagrozili ljudstvu in vladi Libanona, da jim bodo «zalili glave s krvjo», če ne likvidirajo «terorističnih gnezd» na svojem ozemlju, da uporabimo besede izraelskega notranjega ministra Salomona Hilela. Navzlic dejstvu, da je libanonska vlada sporočila, da razpolaga z zanesljivimi dokazi, da ta akcija ni potekla z njenega ozemlja in da je to Izraelu dobro znano, se zdi, da Izraelci vendarle ne odstopajo od svojega namena, da bi se nad Libanonom maščevali.
Po mnenju večine tujih opazovalcev, ima Izrael še neke posebne razloge, zaradi katerih želi pristopiti k takšni akciji. V trenutku, namreč, ko je vlada Golde Meir v ostavki, ko je na dnevnem redu «kriza generalov» in je še naprej čuti sovražne glasove, naperjene proti obrambnemu ministru Daja-nu, bi izraelskim vladajočim krogom zelo prav prišla takale maščevalna akcija. Pri tem omenjajo tudi možnost nove operacije proti palestinskim voditeljem, podobne o-ni v lanskem letu, ko so bili v svojih stanovanjih v Bejrutu ubiti trije palestinski voditelji, ali pa v obliki neke širše akcije proti libanonski vojski, da bi jo izzvali in navedli na to, da bi nastopila proti pripadnikom palestinskega odporniškega gibanja, podobno kot se je zgodilo maja lani.
Vendar v trenutku, ko se dežela nahaja v resni notranji krizi in ko je njenim državljanom že zadosti vojne in vojnih žrtev, pa izraelskim voditeljem le ne bo tako enostavno podajati se v nove pustolovščine. Po drugi plati verjetno tudi Združene države ne bodo — v trenutku, ko so njihova prizadevanja delno blokirana spričo negotovosti notranje situacije v Izraelu, kot tudi spričo sovjetskega nasprotovanja «ameriški rešitvi» bližnje-vzhodne krize — kdo ve s kakšno simpatijo gledale na kako morebitno izraelsko ofenzivno akcijo proti Libanonu ali Palestincem v sedanji fazi.
Takšen razvoj dogodkov bi vsekakor oslabil pozicije arabskih «u-mirjenejših» elementov in okrepil argumente ekstremistov. A obenem bi se tudi nekatere druge arabske dežele utegnile znajti v nič kaj prijetnem položaju.
Kolikor bi, namreč, prišlo zaradi Palestincev do zaostritve na sirski in libanonski fronti, bi se tako Egipt, kot v manjši meri tudi Jordanija znašla v določeni zagati. Palestinci se namreč čedalje bolj uveljavljajo kot dejavnik, ki ga v okviru bližnjevzhodnega dogajanja ni moč ignorirati. Saj se je navzlic dejstvu, da so operacijo, o kateri je govor, izvedli pripadniki neke manjše organizacije — tako imenovane Ljudske fronte — splošnega poveljstva, katere vodja Ahmed Gabriel je pred dvema mesecema zahteval odstavitev Jaserja Arafata z njegovega vodilnega položaja, strinjala z njo celotna Palestinska osvobodilna organizacija.
Kralj Husein se je prav zaradi tega, da bi preprečil morebitna palestinska reagiranja, podal po svo-,em povratku iz Washingtona na obisk arabskih prestolnic. V okviru te svoje turneje je že obiskal Kairo, Damask in Riad, v kratkem pa bo obiskal še nekatere dežele Arabskega zaliva. V glavnem pravijo za njegove razgovore, ki jih je ob tej priložnosti imel, da so se nanašali na bodočnost Palestincev na zahodni obali reke Jordan in pa v pasu Gaze.
Povsem razumljivo je tudi, da obstoji ob novi grožnji zaostritve «vzhodni fronti» možnost, da bi tudi «južna fronta» na Sinaju ne bila puščena pri miru oziroma, da se znašla v neke vrste izoliranosti.	,
Vrhu nesoglasij, obstoječih med Egiptom in Libijo, pa javljajo zdaj še o novih spopadih na oddaljenih vzhodnih pristopih k bližnje-vzhodnemu prizorišču, do katerih je prišlo med Kurdi in iraškimi četami. Iraško vodstvo obtožuje imperialistične sile in Iran, da hujskajo Kurde k uporu, njihov vodja Barzani pa se je znašel celo pod obtožbo, da prejema pomoč od Iz-
Po mnenju večine opazovalcev, se lahko zgodi — če ne bodo v najkrajšem času sprejeti ustrezni u-krepi za dosego trajnejše rešitve — da se bo položaj na tem področju tako poslabšal, da bo postal resnejši in bolj nevaren kot je bil neposredno pred izbruhom oktobrske vojne. Z drugimi besedami, obstoji realna nevarnost, da se vojaški in politični spopad na tem področju spremeni v pravcati vihar, katerega usodnost si ni moč niti zamisliti.
Jutri zvečer bo v Kulturnem domu 9. abonmajski koncert Glasbene matice v letošnji sezoni. Tokrat bodo v gosteh v Trstu orkester in solisti ljubljanske Opere. Nastopili bodo sopranistka Zlata Ognjanovič, mezzcscpranistki Božena Glavak in Milka Evtimova, tenorista Jurij Reja in Simeon Gugulovski, baritonist Stane Koritnik in basist naš tržaški rojak ivan Sancin. Koncert bo vodil dirigent Rado Simoniti, ki ga vidimo na gornji sliki
Dva nova zvezka v zbirki Kondor
Zvezek 139 prinaša odlomke iz Goethejevega Fausta Druga knjiga pa je roman Jamesa Joycea «Ulikses»
Čeprav presega obseg našega poročanja o novih knjigah, da bi o vseh knjigah zbirke Kondor pisali podrobneje, pa vendar ne moremo povsem prezreti te knjižne zbirke, ki jo že dve desetletji in več izdaja založba Mladinska knjiga in ki si je ustvarila mnogo prijateljev. Te knjige, katerih je že 140, so zaradi svoje prikupnosti, zaradi svoje praktične uporabnosti, zaradi komentarjev in tudi zanimivega izbora postale priljubljene ne samo pri mladih bralcih, katerim prvenstveno so namenjene, temveč tudi pri odraslih. Zato moramo vsaj : ■ na kratko zabeležiti nove zvezke te zbirke, ki prinaša izbrana dela domačega in v zadnjem času vse peč tudi tujega slovstva. Zdaj smo dobili dva nova zvezka te zbirke.
Zvezek z oznako 139 prinaša odlomke iz Goethejeve tragedije Faust v prevodu Boža Voduška. Ta je za izdajo v Kondorju izbral prizore iz svojega prevoda celotnega Fausta in sever la napisal tudi uvodno besedo in o-pombe. Prvi del Fausta, ki je v oalomkih seveda vsebovan tudi v tej izdaji Kondorja, je v slovenskem prevodu Boža Voduška izšel že leta 1954. Sedanja izdaja tragedije je seveda močno skrčena, omejena na manjše število prizorov, ki kažejo bolj primerke te tragedije kot pa da bi bila izdaja namenjena branju. Takega dela seva-la ni mogoče brati v tako skrčeni verziji, to, kar nam je v Kondorju pr zastavljeno, pomeni torej le ilustracijo.
Pomembnejši je uvod, v katerem avtor podrobneje prikazuje nastanek tragedije in manj nje pomen v celotnem Goethejevem ustvarjalnem opusu. Prikazuje pa nam tudi vsebino dela in drugi del Fausta, ki ga je Goethe napisal v zrelih letih, ki pa seveda v tej izdaji ni upoštevan, kot ni bil upoštevan v slovenski izdaji izpred dvajsetih let. Zal se v tej uvodni besedi več govori o notranjih razmerjih med obema deloma in o simboliki oseb ter njihovem značaju, kot pa o pomenu celotne tragedije v Goethejevem delu in v svetovni dramatiki sploh. Tako bi torej slovenski študent in tisti, ki bo po tej izdaji hotel dopolniti svoje znanje o Faustu, izvedel nekaj o značaiu in vsebini dela, o tem, kako je nastal prvi in kako drugi del Fausta, manj pa bo dobil informacij o delu na sploh in o pomenu tega velikega dela svetovne književnosti.
Druga knjiga je roman Jamesa Joycea UL1KSES, ki ga mladim bralcem v enaki obliki kot Fausta predstavlja Janez Gradišnik, ki je napisal spremno besedo in uvod ter delo tudi prevedel. Tudi za Uliksa je značilno, da bo bralec te izdaje mogel dobiti le bledo sliko o romanu, ki v slovenski izdaji obsega nad 800
strani in ki ima tudi 240 strani opomb. Predstaviti v skopem izboru na dobrih sto straneh malega formata tako obsežno m tako pomembno delo kot je V-likses, za svetovni roman, pa je sila problematično. Kot je sploh problematično predstavljati romane v izborih in z vmesnim prikazom vsebine izpuščenih poglavij.
Ne bi se spuščali v umestnost take izdaje, pa naj vendar omenimo, da imamo nekaj odlomkov Uliksa v Kondorju, da pa je pomembnejša kot sam tekst, spremna beseda avtorja izbora in prevajalca Janeza Gradfšnijfg. Ta pa v svoji spremni besedi koristno govori bolj o pomenu in značaju tega temeljnega dela novodobne in svetovne proze kot pa o vsebini dela in o nastajanju. Gradišnikov prikaz je torej namenjen širšemu razumevanju in spoznavanju pomena Uliksa kot pa samemu delu, ki ga je seveda za pravo spoznavanje in razumevanje treba brati. Urednik torej prav opozarja, da bo moral tisti, ki bo hotel delo prav spoznati, seči po slovenski izdaji celotnega romana, ki je izšel v našem prevodu leta 1968 in ki je tudi sicer o-premljen z obsežnim uvodom.
Ob obeh najnovejših zvezkih Kondorja se torej lahko sprašujemo, če take izdaje v skromnih izvlečkih zadovoljujejo potrebe tistih, katerim so namenjene in če taki izbori le ne predstavljajo skromno šolsko berilo. Da bi zvezki Kondorja postali to, pa bi bilo škoda.
Sl. Ru.
Družinski zakon
v SR Sloveniji
Ob sedanjih pripravah na referendum o zakonu o razporoki v Italiji menimo, da ne bo odveč seznaniti naše citatelje 2 zadevno zakonsko ureditvijo v Sloveniji. Zato bomo objavili krajšo analizo o-snutka novega slovenskega družinskega zakona, ki jo je napisal M. Robek.
Kaj prinaša novi družinski zakon
Osnutek novega slovenskega zakona o družinskih razmerjih združuje. dopolnjuje in korigira dosedanjo družinsko zakonodajo, za katero je značilno, da je bila zvečine zvezna. Šele s sprejetjem u-stavnih dopolnil je namreč družinska zakonodaja prešla v pristojnost republik, da po svoji presoji, po svojih potrebah to področje uredijo.
V Sloveniji so se odločili v e-nem zakonskem predpisu združiti štiri temeljne zvezne zakone, ki so bili izdani kmalu po osvoboditvi in so se v praksi izkazali kot zelo dobri in učinkoviti. Zakonski osnutek tako ureja zakonsko zvezo ter razmerja v njej in v družini, razmerja med starši in o-troki, zajema predpise o skrbništvu, posvojitvi in o rejništvu. Bistvena novost novega zakona je, da je vseskozi naravnan na zaščito koristi in blaginje otrok, ki jim morajo družina in družba omogočiti, da bi rastli v vsestransko u-godnih družinskih in družbenih razmerah.
Prav zaradi koristi otrok sta tolikanj zavarovani zakonska zveza in družina. Ni naključje, da daje osnutek tako velik poudarek prav zakonski zvezi, ki je najbolj običajni temelj, na katerem se zasnuje družina. Težnja zakona je, da bi noben otrok ne bil prikrajšan za svoje osnovne pravice, in zato je predvideno, da v posameznih primerih, ko je nujno, družba poseže v medsebojna razmerja dveh samostojnih odraslih ljudi, staršev, če njihova odgovornost do otrok odpove.
Družba torej preverja, kako se človek obnaša kot roditelj, preverja torej njegov odnos do otrok. Zaradi otrok postavlja zakonski o-snutek pred bodoča zakonca in roditelja nekatere zahteve, hkrati pa prinaša tudi spremembe in novosti v prid odprave nepotrebnega formalizma pri sklepanju zakonske zveze.
Po novem prijava poroke ni več vezana na občino, temveč se lahko sklene kjerkoli, ne le v kraju, kjer kandidata ža zakon stalno prebivata. Še vedno pa velja, da se po prijavi poroke v določenem postopku preverja in ugotavlja, če ni ovir za sklenitev zakonske zveze. Za poroko po pooblaščencu je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izda občina, kjer se zakonska zveza sklepa.
Ko osnutek navaja pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze, postavlja zahtevo, da lahko stopita v zakon le partnerja, ki nista mlajša od 18 let, nadalje, da sta duševno zdrava in tudi v bližnjem sorodstvu ne smeta biti. Novost je določba, da mora sodišče pred s' -egledom zadržka dobiti mnenje pristojnega organa za varstvo družine — ta organ zakonski osnutek na novo uvaja.
Zadržki za sklenitev zakonske zveze na niso samo posebnost SR Slovenije. V nekaterih evropskih državah jih dajo na še veliko bolj gosto sito, medtem ko, denimo, v Bolgariji zadošča, da se ženin in

Lepa priložnost za obisk Padove
Od 9. junija do 4. novembra letos bo v Padovi v Palazzo della Ragione veh-.a razstava z naslovom «Od Giotta do Mantegne». Razstava ima namen prikazati občinstvu, predvsem še množicam tujih turistov pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo z umetnostjo, tisto najbolj posrečeno in zato tudi najbolj bogato obdobje v zgodovini umetnostnega ustvarjanja v Padovi in na Padovskem, ki gre od 13. stolet-ia do časov Mantegne.	---------
;..................................-.....................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sku-
šajte uresničiti svoje zamisli. Deležni boste pomoči sodelavcev. Zdrav razum vas bo obvaroval pred spletkami.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjše težave glede uresničitve vašega programa. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zavračajte novih odgovornosti. Prinesle vam bodo uspeh. Prejeli boste pismo od drage osebe.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo bogat zadovoljstva zaradi uspehov v poslih. Zanimivo popoldne v družbi prijateljev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utr-am si boste položaj s pomočjo
Horoskop
vplivne osebe. Otresite se nemira.	__________
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlične zamisli. Skušajte jih čimprej uresničiti. Prišli si boste na jasno glede iskrenosti nekega pri-i&telia
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki spor se utegne končati v vaš prid. V teku večera boste imeli zanimiv pogovor.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20. 11.) Morali se boste spoprijeti z nevarnimi nasprotniki. Ne sodite prehitro oseb, ki ste jih komaj spoznali.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Dan je posebno ugoden za trgovske posle. Ne ozirajte se na neupravičene kritike.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dober poslovni uspeh vam bo zagotovil dokajšnje materialno blagostanje. Načrti za počitnice.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zaupanje predpostavljenih vas bo spodbudilo k nadaljnjemu delu. Spremembe v gospodinjstvu RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspeh in zadovoljstvo za vse, ki bodo odšli na potovanje. Krotite svojo nestrpnost in srd.
C. GALE
V. HERCEG
nevesta izkažeta z osebno izkaznico .. . Razen v Sloveniji je zakon med mladoletniki kaznivo dejanje tudi v nekaterih republikah Sovjetske zveze in v Bolgariji.
In kdaj je zakonska zveza neveljavna? Med drugim v primeru, če je bila sklenjena v času, ko je trajala še prejšnja zakonska zveza katerega od partnerjev: če je zakonec privolil v poroko zaradi resne grožnje in če se zakonca nista poročila z namenom, da bi živela skupaj.
Kateri od zakoncev lahko zahteva razvezo
Razveza zakonske zveze je močno zapleteno vprašanje v družinskem pravu, ker se dandanašnji ni mogoče ogrevati niti za popolno liberalizacijo, niti za vsako ceno zagovarjati obstoj v bistvu razpadle, mrtve zakonske zveze. Slej ko prej bo razveza znatno manj pomembna takrat, ko bo družba lahko prevzela še več obveznosti, ko bodo materialne možnosti višje, ko bosta višji kulturna in etična raven. Za sedaj pa opravlja zakonska zveza izredno pomembno socialno funkcijo, zato so za raz vezo neobhodni zelo precizni pred pisi. Človeku je sicer dano na pro sto voljo, da odloča sam o sebi vendar s pogojem, da preden od loži «zakonski jarem», odgovorno po svojih možnostih preskrbi za varstvo in vzgojo svojih otrok.
Zaradi otrok se ob razvezi vrne ša družba, predvideno je, da so dišče obvezno zahteva mnenje or gana za varstvo družine. Ta organ naj bi imel dokaj več besede kot dosedanji skrbstveni organ, se pravi da bo «navzoč» v celotnem raz-veznem postopku. To narekuje življenjska praksa; kajti dogajalo se je, da je bil zakon razvezan, o-stali pa so številni problemi, ki so padli v breme socialnih služb, o-škodovani pa so bili najmanj krivi — otroci, pa tudi ženske.
Osnutek zakona o družinskih razmerjih je sicer zadržal nekatere absolutne razvezne razloge, kot so pogrešanost enega od zakon cev več kot dve leti ali če je iz ginil brez upravičenega razloga al je neozdravljivo duševno bolan vendar sme razvezo zahtevati ka terikoli od zakoncev, če dokaže da je postalo skupno življenje pra vi nesmisel, zaradi neskladnost nravi, trajnih nesoglasij, sovra štva, nezvestobe, hudih žalitev, ne častnega življenja, sodne obsodbe, Zakonski osnutek pa dovoljuje tudi razvezo po sporazumu zakoncev, kar je pravzaprav legaliza cija take razveze, vendar ob do ločenih pogojih," Predvsem mora ta zakonca, ki se odločita za spo razumno razvezo, urediti varstvo in vzgojo otrok, i odločiti, kje in kako bodo otroci živeli.
Seveda r_’ zakonca najlaže odločita, da ne bosta več živela skupaj, če nimata otrok, če sta zdrava, zaposlena in se je torej vsak sposoben sam preživljati.
V primerja', i z dosedanjim stanjem prinaša zakonski osnutek glede razveze zakonske zveze na eni strani olajšave, kajti razvezo lahko zahteva in doseže tudi tisti izmed zakonskih partnerjev, za katerega J doslej veljalo, da je «izključno krh > za razpad zakonske zveze, na drugi strani pa ugotavljamo tudi določeno poostritev, ki je v tem, da za razvezo praviloma ni zadosten razlog samo zakonska nezvestoba, temveč je odločilna le tolikšna omajanost zakona, da je nadaljnje skupno življenje povsem neznosno.
Novost pa je, da v skladu z o-snovnim izhodiščem zakonskega o-snutka, zaradi zainteresiranosti družbe za zagotovitev blaginje o-trok, postaja ugotavljanje vzrokov za razvezo — krivde — nebistveno v razveznem postopku, če je vprašanje krivde drugotnega pomena in ne igra posebne vloge pri urejanju posledic razveze, pa se razlog, zaradi katerega je bila zakonska zveza razvezana, vendarle lahko upošteva, ko se odmerja preživnina upravičenemu partnerju ali odškodnina, ki gre zakoncu zaradi posebne škode, ker je po poroki nehal študirati, opustil poklic in podobno.
Neugodne posledice zaradi razveze mora v določenih okoliščinah in v določeni meri sanirati tisti zakonec, ki je zahteval razvezo. Nadalje se zavaruje zakonec, ki se upira razvezi, tudi s tem, da mora sodišče o preživnini ali morebitnem odškodninskem zahtevku odločiti hkrati s sodbo, s katero razveže zakonsko zvezo. V zakonskem osnutku na je tudi določba, po kateri zakonec to ugodnost zapravi, če se kot toženec ne udeleži predlaganega spravnega poskusa.
Spravni poskusi naj bi imeli po novem veli! i pomembnejšo vlogo: če so bili doslej več ali manj formalni, naj Li bili v nrihodnje resnično osebni pogovor med zakoncema pred sodnikom — brez porotnikov — se pravi sprave želimo narediti učinkovitejše. Odtod tudi določba, da morata sprta zakonca priti na spravni poskus osebno, brez poobla:. ienca, predsednik senata pa je posebej dolžan zakoncema prepričljivo predočiti vse posledice razveze tako za zakonca kot za njune otroke.
Zakonski osnutek prinaša tudi določbe o nezakonski skupnosti in novost, da ima v določenih pogojih oseba, ki živi v izvenzakonski skupnosti, enak položaj kot zakonec. Nezakonske skupnosti novi predpis ne more obiti, ignorirati, ne more je pa tudi izenačiti z zakonsko zvezo, ker bi s tem razvrednotil zakonsko skupnost, ki velja za teme” naše družbe in da je najustreznejše varstvo otrokom.
(Nadaljevanje sledi)
9.30
12.30 12.55
13.30
15.00
17.00
17.15
17.45
18.10
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.30
17.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
8.10
17.25
18.10
18.25
19.00
19.25
19.45
20.00
20.25
20.40
22.20
22.30
20.00
20.15
20.35
21.05
21.55
PETEK, 19. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
-	11.30 Šola Poljudna znanost Napravimo skupno časopis DNEVNIK
-	17.00 Sola DNEVNIK
Program za najmlajše:
Program za mladino:
TOOMAJ IN KALA NAG — DEČEK IN SLON Nabožna oddaja: Živi evangelij Poljudna znanost:
Veliki poveljniki druge svetovne vojne — Rommel
Italijanske kronike
DNEVNIK
Tedenske aktualnosti
Glasbena oddaja: klasična, lahka, pop glasba DNEVNIK
DRUGI KANAL
Konjske dirke v Milanu Športni dnevnik
K MIZI OB 19. URI	. . ...
Peto nadaljevanje te oddaje, ki jo pripravljata Paolini in s'1' vestri, bo govorilo o mesnih jedeh. Ave Ninchi in Luigi *e' ronelli, ki bosta oddajo vodila, bosta tokrat imela opravka f Antonello Lualdi, ki se bo preizkušala z neko specialiteto « Južne Tirolske, ter z Anno Mario Guarnieri, ki se bo sku šala izkazati z neko specialiteto iz 1 igurije. Žirijo bodo sestavljali Turinčan Piero Navini ter Mario Viora in Jolanoa Sforza Ob 20. uri DNEVNIK
«Da ali Ne» - intervjuji o referendumu; ob koncu TV - film:
KNOCK OZIROMA TRIUMF MEDICINE Knock je prav gotovo najbolj slavna osebnost kar jih je u' stvarila domišljija Julesa Romainsa. Je to zdravnik, ki ga Je njegova stroka prevzela do tolikšne mere. da se mu zdi, da je zdravje nekoga v bistvu žalitev njegovega poklica. Seveda gre v tem primeru za namišljeno zdravje, ki naj bi buo antipod namišljeni bolezni, to se pravi da gre za primere ti stih ljudi, ki menijo, da so zdravi, pa so v resnici bolani, ce' prav se tega ne zavedajo.
Delo Julesa Romainsa je prevedla v italijanščino Maria Pia D’Arborio, delo pa je režiral Vittorio Cottafavi. V glavni vlo gi, torej v vlogi Knocka, bomo videli Alberta Lionella, dr. Par palaida bo igral Carlo Romano, njegovo gospo bo igrala Elo ra Lillo, gospo Pons pa bo igrala Giusi Raspani Dandolo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 14.10 Šola:
Matematika, Med kopnim in morjem, Za prosvetne delavce, Sodobna medicina, Pravopis, Kisline, Zvok v filmu Oddaja za mladino: PISANI SVET Obzornik
Kurirčkova pošta je letos že dvajsetič krenila na pot Eki pa ljubljanske TV je v Žlebniku nad Zavodnjami obiskala pio nirje, ki so pripravili zanimiv kulturni program. Čeprav je kurirčkova pošta istega dne krenila iz štirih različnih krajev bo TV tokrat prikazala le eno.srečanje, srečanje pri Žlebniku PODPEŠKI OKTET in ANSAMBEL FRANCETA FLERETA Med slovenskimi vokalnimi ansambli, ki so se zadnje čase u-veljavili, je tudi Podpeški oktet, ki ga vodi Srdjan Ribarevic-Oktet bo z doživeto interpretacijo predstavil nekaj svojih najnovejših posnetkov. Oddajo je ljubljanska TV posnela v slikoviti Kropi in se zato ustavila tudi pri Jožetu Bertonclju, znanem mojstru kovanega železa. V to oddajo pa je TV vpletla še Fleretov ansambel,
Naš vsakdanji kruh: HRANILA
V	dosedanjih dveh oddajah je bil govor o nastanku, ustroju in razvoju živih organizmov. Gledalci TV so se spoznali, da
<je človek kot bitje podoben veliki deželi s tisočerimi energetskimi pretvorniki, tovarnami in raznimi komunikacijami, ki delujejo harmonično in smiselno. Pri tem se seveda troši e-nergija, ki je tudi sestavni del organizma. To pa je treba nenehno obnavljati. O tem bosta nazorno govorili prihodnji dve oddaji, katerima so avtorji dali naslov «Naš vsakdanji kruh». Prva oddaja je namenjena hranilom, naslednja, ki bo hkrati zadnja iz tega cikla, pa bo namenjena vitaminom in mineralom
Pregled sporeda za prihodnji teden Detel Nagajivček — risanka DNEVNIK
Tedeiiski gospodarski komentar POJMO V DEŽJU
Film je ameriški in sta ga izdelala Stanley Donen in Gene Kelly. V glavnih vlogah igrata Gene Kelly in Debbie Reynolds.
V	filmu velja poudariti vloge Gena Kelly ja, izjemnega plesal ca, ki je žal ostal brez naslednika, nadalje je vredno omeniti zvrst glasbeno - revijskega filma, ki je po Genu Kellyju in Freddu Astairu praktično zaprla, deloma zaradi tega, ker ni sta imela sebi enakovrednih naslednikov, deloma pa zaradi izrazito skrčenega zanimanja gledalcev za to zvrst filmskega izpovedovanja. Kriza zvrsti, ki jo opažamo že več kot desetletja, še ne kaže znakov ponovne oživitve.
Poročilo s konference ZK Vojvodine DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanke
DNEVNIK
Aleksej Tolstoj: «IGRALKA»
Iz serije Nenavadne zgodbe «Mery R.» serijski film Pesmi in plesi stare Indije
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalni in inštrumentalni koncert; 21.25 V plesnem ritmu.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.35 Mali koncert;
16.00	Delavec in kmet pri osvoboditvi; 16.15 Violina in klavir;
19.30	Deželne kronike.
KOPER
6.30	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,' 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturna priloga; 17.00 Tops Pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Pevski zbori;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Tops Hits; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Orkester; 13.20 Pisani spored; 14.07 Plošča za poletje; 14.40 Radijska nadaljevanka «Ben Hur»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike;
17.30	Plošča za poletje; 18.00 Na sporedu je kitara; 18.40 Sindikalno - ekonomska panorama ; 19.50 Sopranistka V. De Los Angeles; 20.20 Ponovno na sporedu;
21.15	Violinski koncert.
II	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.55 Plošče za poletje;
12.40	Glasbeno - govorni spored;
13.00	Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža, 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče;
21.30	Glasbeno - govorni spored.
III	PKlGRAM
8.25	Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Nicamor Zabaleta igra na harfo; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Gounodov Faust; 14.30 Dirigira Toscanini; 15.35 Polifonska glasba; 15.55 Sgambatijeve skladb^;
17.25	Enotni razred; 18.00 V diskoteki; 18.30 Lahka glasba;
18.45	Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Človek in njegovo okolje; 21.30 P. Kafka: Metamorfoza.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Ptice spomladi; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam... ; 14.10 Iz mladih grl; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 V. Kalabis: Godalni kvartet št. 2; 16.00 «Vrtiljak»;
17.10	Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stop-pops; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.15 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
SPREMENJENA ODLOČITEV
EDDY MERCKX NA «GIRU»!
V prihodnjih dneh bo že nastopil na nekaterih manjših dirkah
MILAN, 18. — Italijanska kole-B®rska Hiša Molteni je danes sporočila, da je Belgijec Eddy Merckx vendarle spremenil svojo prvotno odločitev in je zagotovil, da se bo letos udeležil mednarodne kolesarske dirke «Giro d’Italia».
Prvotno je kazalo, da je njegov “dep (da ne bo nastopil na «Gira») dokončen. Ker pa je precej zmanj-sal svoj spomladanski tekmovalni Program (med drugim se ne ude-«žuje niti dirke po Belgiji) je Prestal na svoje sodelovanje na ^ivečj1 italijanski kolesarski dirki.
Po dirki Pariz-Nica je bil Merckx precej utrujen in izčrpan. Njegov osebni zdravnik mu je prepisal Ppditek in Merckx se res tri tedne ra udeleževal nobenega tekmovanja. ?daj se počuti zelo dobro, v krat-Ijero bo nastopil na nekaterih manjših dirkah, nato pa se bo skupno * Gunondijem in Ocano potegoval *a zmago na «Gira».
NOGOMET
II, Scuoch, Grauner, Bressan, Bregant UT, Moduca, Glessi, Cargnel, Zearo, Piani.
STRELEC: Faganel v 15. min. dragega polčasa.
Juventina je dosegla v ponedeljek tretjo zmago prvenstva in to proti močni ekipi iz Ločnika. V prvem polčasu i,e igra potekala pretežno na sredini igrišča, vendar so imeli Štandrežci lepe priložnosti, da bi prišli do gola. Nevarne sterel Mu-čiča in Paškuhna je gostujoča o-bramba za las rešila. V dragem polčasu je Juventina pritisnila in s Taučerjem in Miklušom začela gospodovati na sredini igrišča. Tako so Juventinci prišli v vodstvo s Faganelom, ki je neubranljivo poslal žogo v mrežo. Lucinico je hotel doseči izenačenje vendar je obramba zaustavila napade igralcev Lucinica. Pri tem sta se izkazala vratar Maraš in branilec Baie.
BRATISLAVA, 18. — V povratnem nogometnem srečanju tekmovanja za evropski pokal «under 23» je Češkoslovaška premagala Sovjetsko zvezo z 2:1 (0:1). V polfinale se je kljub porazu uvrstila sovjetska ekipa, ker je v prvi tekmi zmagala s 6:0. Srečala se bo z Madžarsko, v drugem polfinalu pa bosta igrali Poljska in Vzh. Nemčija.
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Lepi uspehi Bora in Doma (moški) ter članic nabrežinskega Sokola
Večina ostalih naših ekip je doslej igrala nezadovoljivo
NARAŠČAJNIKI Juventina - Lucinico 1:0 (0:0)
JUVENTINA: Maraš, šošol, Ri-raač, San Filippo, Baie, Paškulin.
Mikluš, Plesničar, Mučič, Taučar,
Faganel, Kozlin.
LUCINICO: Bregant I, Bregant
..................................................................................
C LIGA - članice
Serija porazov ekipe Brega se nadaljuje. Proti dobremu Monseli-ceju so igralke iz Doline zaigrale dobro samo v zmagovitem setu. V ostalih treh nizih pa so se vrstile že stare in skoraj kronične napake. Tako jim je gostujoča šester-ka odvzela šesti zaporedni par točk. V povratnem delu prvenstva ni Breg dosegel niti ene zmage, kar je več kot jasen dokaz, da preživlja ta slovenska šesterka hudo krizo. Nič bolje se ne godi niti drugemu lanskemu drugoligašu, Primaveri iz Noventa Vicentine, ki je bila tudi v preteklem zavrtljaju poražena kar pred domačimi gledalci. To pot je slavil zmago novinec Libertas iz Pordenona. S prepričljivo zmago nad slabim Sum-manom se je CUS iz Padove ponovno povzpel na prvo mesto lestvice. Srečanje med Salo in Corridonijem ni bilo odigrano, ker so gostje prispele v Trento z veliko zamudo. Tako se bosta ta tekmeca srečala kasneje. Datum ni bil še določen.
IZIDI 12. KOLA:
Primavera - Lib. Pordenon 1:3 Breg - Monselice	1:3
CUS Padova - Summano 3:0
nogomet
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
NA SPOREDU SO BILA LE ZAOSTALA SREČANJA
Zmaga Brežanov nad Libertasom iz Rocola
LESTVICA
CUS Padova	12	10	2	32	10	20
Monselice	12	10	2	31	10	20
Corridoni	11	7	4	24	17	14
Lib. Pordenon	12	7	5	24	19	14
Breg	12	5	7	22	25	10
Sala	11	4	7	16	24	8
Primavera	12	4	8	19	29	8
Sommano	12	0	12	2	36	0
PARI PRIHODNJEGA				(13.		in
NARAŠČAJNIKI Skupina A
V nedeljo so bila na sporedu nekatera zaostala srečanja. Breg je premagal Libertas Rocol, Cremcaffè Pa Libertas Sv. Marko. Za Brežane so se s to zmago odprla vrata za Prestop v finale. Mogoče odločilna bo nedeljska tekma, ko se bodo spoprijeli s CGS, ki ima le točko prednosti. Union v nedeljo ni igral. Vep jetno bo ta počitek kaj služil našim fantom, ki so v prejšnjih petih kolih vedno klonili. Prihodnjič bodo saigrali proti zadnjemu na lestvici Libertas Sv. Marko in smo prepričam, da bodo osvojili celoten izkupiček. Zanimivo bo tudi srečanje raed Triestino in Opicino Supercaf-lč. ki vodita lestvico.
IZIDI: Breg - Libertas Rocol 1:0, Cremcaffè - Libertas Sv. Marko 1:0.
PRIHODNJE KOLO: Breg - CGS, Triestina B - Opicina Supercaffè, Union - Libertas Sv. Marko, Crem caffè - Libertas Rocol.
LESTVICA: Triestina B 16, Opicina Supercaffè 14, CGS 10, Breg 9. Union 8, Libertas Rocol 7, Cremcaf-Ič in Libertas Sv. Marko 3. Skupina B
Primorje se je spoprijelo z močnimi Giarizzolami in ni doseglo nič več od častnega poraza. S to zmago so se Giarizzole povzpele na prvo mesto lestvice, Tržačanom pa sledijo Zaule, ki so v preostali tekmi odpravile z veliko lahkoto Esperio °d Sv. Alojzija. Prihodnjič se bo Gaja spopadla z vodečimi Giarizzolami, možnosti, da naši fantje o-svojijo vsaj točko niso velike, vendar lahko rečemo, da se je Gaja z močnimi ekipami vedno dobro izkazala, zato lahko od Gaje kaj pričakujemo. Primorje bo zaigralo proti Esperii od Sv. Alojzija, s katero so naši nogometaši v začetnem delu Prvenstva remizirali, zato mislimo, da bi morala osvojitev točke zado voljiti obe stranki.
IZIDI: Primorje - Giarizzole 0:2, Zaule - Esperia Sv. Alojzij 5:1.
PRIHODNJE KOLO: Primorje • Esperia Sv. Alojzij, Giarizzole - Ga ja. Edera S. Giovanni. Zaule po čivajo.
LESTVICA: Giarizzole 12, Zaule 11, S. Giovanni 10, Edera 7, Gaja 6, Esperia Sv. Alojzij 4, Primorje 3.
Skupina C
V	nedeljo je bila odigrana edinole tekma med Interjem SS in De Ma-corijem, ki jo je zmagal Inter s tesnim 2:1. Vsekakor lestvico vodi še vedno Vesna, kateri sledita z dvema točkama zaostanka Rosan-dra, Stock in Inter, kar dokazuje, ftfa je ! prvenstvo v tej skupini zelo napeto in zanimivo. Prihodnjič se bodo Križani spoprijeli s Ponziano in bi morah zmagati -brez večjih težav. Stock bo počival, Rosandra in Inter SS pa se bosta spopadla med seboj. Izid tega srečanja bo verjetno določil drugega finalista.
IZID: Inter SS - De Macori 2:1.
PRIHODNJE KOLO: Domio - De Macori, Ponziana - Vesna, Inter SS
-	Rosandra. Stock počiva.
LESTVICA: Vesna 11, Rosandra,
Inter SS in Stock 9, Ponziana 8, De Macori 4, Domio 2.
Skupina D
V	nedeljo ni bila odigrana nobena tekma. Morala bi igrati Costalunga in Tergeste, vendar se sodnik ni predstavil na igrišču. Prihodnjič se bo vodeča Triestina spopadla z Muggesano in bi morala z lahkoto zmagati: isto velja tudi za Libertas Trst, ki se bo pomeril s Costalungo. Fortitudo pa bo sprejel v goste Roianese.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Trst
-	Costalunga, Fortitudo - Roianese, Triestina A - Muggesana.
LESTVICA: Triestina A 15, Libertas Trst 12, Fortitudo 7, Muggesana 6, Costalunga 3, Tergeste 2. MLADINCI
Zadnjič sta bili na sporedu dve zaostali tekmi in sicer Costalunga -De Macori, ki se je končala neodločeno, in CGS - Inter SS, katero je osvojil CGS. S to zmago se je CGS ustalil na prvem mestu lestvice. Prihodnjič bo na sporedu zanimivo srečanje med Costalungo in CGS. Giarizzole pa bodo sprejele v goste Edero.
IZIDI: CGS Inter SS 2:0, Costalunga - De Macori 1:1.
PRIHODNJE KOLO: De Macori -
Libertas Trst, Costalunga - CGS, Giarizzole - Edera, Libertas Rocol -Muggesana, Inter SS - Cremcaffè.
LESTVICA: CGS 13, Giarizzole 12, Libertas Rocol 9, Libertas Trst in Costalunga 8, Edera 6, Muggesana 5, De Macori 4, Cremcaffè 3, Inter SS 0.
ZAČETNIKI
Začetniško prvenstvo je bilo ustavljeno zaradi velikonočnih praznikov. Trenutni položaji najmlajših Brežanov ne obeta nič dobrega, saj sta za njimi le CGS,in Cremcaffè. Na lestvici vodi Esperia Pio XII, ki jej v celem prvenstvu le enkrat remizirala z Giarizzolami in je v 17 tekmah zbrala 33 točk. Giarizzole pa so zbrale v 16 tekmah 29 točk. Prihodnjič se bo Esperia Pio XII spoprijela z najmlajšimi Brežani in ni dvoma, da bodo ostali naši nogometaši še enkrat praznih rok. Tudi Giarizzole ne bi smele imeti pretežke naloge, saj bodo gostovale pri Zaulah, ki zasedajo nižja mesta lestvice. Tretjeuvrščeni Soncini pa bo pomeril svoje moči z Muggesano.
PRIHODNJE KOLO: Cremcaffè -CGS, Rosandra - Opicina Supercaffè, Esperia Pio XII - Breg, Tergeste - Fortitudo, Soncini Muggesana, Zaule - Giarizzole, Ponziana -Libertas Rocol.
LESTVICA: Esperia Pio XII 33. Giarizzole 29, Soncini 28, Tergeste 23, Libertas Rocol 18, Opicina Supercaffè 17, Ponziana 16, Rosandra 14, Fortitudo 13, Zaule 12, Muggesana 10, Breg 9, CGS 8, Cremcaffè 4.
Prvenstva se bodo nadaljevala tudi v četrtek, 25. aprila.
Jolo
NOGOMET
LIEGE, 18. — V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju je Belgija igrala proti Poljski neodločeno 1:1 (1:0).
BIOUL, 18. — Belgijec Maertens je že tretjič zaporedoma osvojil etapno zmago na mednarodni kolesarski dirki po Belgiji. S tem je še bolj utrdil svoj naskok na skupni lestvici.
predzadnjega) KOLA:
Summano - Breg Monsebce - Primavera Libertas - Pordenon - Sala Corridoni - CUS Padova Ne glede na to, da igra Breg v gosteh, ima to pot lahko nalogo. Zmagati bi moral tudi Monselice proti Primaveri. Niti Sala ne bo mogla zaustaviti vse boljši Libertas. Srečanje kola pa bo prav gotovo v Foljanu med Corridoni-jem in CUS iz Padove.
D LIGA - člani
Po desetih zaporednih porazih je končno zadela v črno tudi Olympia iz Gorice. Goričam so zmagali v prvem zavrtljaju in so potem imeli neverjetno dolgo serijo porazov in so še vedno na zadnjem mestu lestvice. V preostalih dveh tekmah bo nemogoče nadoknaditi zamujeno. Tako bo Olympia naša tretja šesterka, ki jo bo doletelo najhujše. Vsekakor pa je zanimiv izid zadnjega nastopa Goričanov, saj so premagali s prepričljivim 3:0 še-sterko Ferroni iz Verone, ki je igrala ceto z Borom v 2. ligi. Na vrhu lestvice sta Marghera in Volley iz Legnana, ki imata po 20 točk. Olympia je s 4 točkami zadnja. V prihodnjem kolu bodo Goričani igrali v Vidmu s CSI, ki ima dve točki več.
1. DIVIZIJA - člani Zmagovita pot Bora se nadaljuje. Tudi v povratnem srečanju mu je v mestnem derbiju Are Linea od-ščipnila set. To pa je bila praktično vsa zanimivost tega spopada.
Borovci v tej ligi nimajo enakovrednega nasprotnika. Že sedem kol pred koncem lahko mirne auše rečemo, da bodo zanesljivi končni zmagovalci in bodo v prihodnjem prvenstvu igrali v višji ligi. Vse bolje gre od rok tudi Domu. Začetna kriza je mimo in s tem tudi nevarnost pred nazadovanjem. Trenutno je na dobrem petem mestu in tudi kakšno stopnico višje bi se lahko povzpel. Domovci so že odigrali tekmo 13. kola in so premagali ASFJR v Čedadu. To je bila že tretja zaporedna zmaga, Goričapov. Prej so odpravili tudi Il Pozzo.	••
IZIDI 11. KOLA:
PAV Dormisch - Tomana Are Linea - Bor ASFJR - Lib. Turjak Dom - Il Pozzo
Pod vrhom je za sedaj velika gneča. Videmčanke so slej ko prej pred končno zmago.
PARI PRIHODNJEGA 7. KOLA: Azzurra - Virtus Inter - Tomana Sloga - PAV Dormisch Skupina B
V tej skupini imamo tri naše zastopnike. Najbolje pa se nedvomno drži Sokol iz Nabrežine. Ker pa je Sokol prepustil ekipi AGI zmago brez boja (in je bil še ob točko) je trenutno na dragem mestu, za Julio, katero je za nameček premagal. Nabrežinke so daleč najboljše igralke in prvo mesto na končni lestvici bo prav gotovo dosegljivo. Premagati pa morajo za vsako ceno Julio. Odbojkarice Bora se kar solidno držijo, saj imajo enako število točk kot njihove prihodnje nasprotnice od AGI iz Gorice. Videmski Porzio je nekoliko nepričakovano premagal AGI in se je tako znebil Brega na začelju.
IZIDI 6. KOLA-
Bor - Sokol	1:3
Porzio - AGI	3:0
Breg - Julia	0:3
PARI PRIHODNJEGA 7. KOLA:
Julia - Porzio
AGI - Bor
Sokol - Breg
LESTVICA
Julia	6	5	1	17	3	10
Sokol	6	5	1	15	6	9
AGI	6	3	3	11	11	6
Bor	6	3	3	KI	12	6
Porzio	6	1	5	5	12	1
Breg	6	0	6	1	15	—1
2. DIVIZIJA - člani
Odbojkarji Krasa, ki so bili vključeni v B skupino so v prvem kolu naleteli na premočnega nasprotnika pri Sv. Jakobu. Tudi druga postava iz Rocola je slavila prepričljivo zmago.
IZIDI 1. KOLA:
Sv. Jakob - Kras	3:0
Rocol B - Sauro	3:0
Pri članicah sta oba slovenska zastopnika dobro prestala ognjeni krst. Prijetno je presenetil Konto-vel in tudi najmlajše borovke, ki so odpravile Univerzitetni športni krožek po petih nizih igre.
IZIDI
SKUPINA A
Parit A - Farit C	3:0
Bor - CUS	3:2
SKUPINA B:
Farit B - Kontovel	0:3
UGSS - OMÀ	1:3
PARI NAŠIH ŠESTERK V 2. KOLU:
Kras - Rocol B Farit C - Bor
Kontovel - UGSS	G. F.
NASTOPAL BO TUDI BOR
V NEDELJO START PRVENSTVA 1. MD
V vrstah «plavih» bodo igrali le veterani
PRVA DIVIZIJA
Kot smo pisali v včerajšnji številki, bo v nedeljo start v prvenstvu prve divizije. V tem prvenstvu nas bo letos zastopala le ekipa «veteranov» Bora. Zaradi velikega števila vpisanih ekip so moštva razdelili v sedem skupin. Bor bo igral v A skupini.
Seznam ekip: Sportiva Edera. L. Adriatico, Grandi Motori, Don Bosco, ŠZ Bor, Dopolavoro Ferroviario, Servolana, Libertas San Sergio.
SPORED
1.	kolo (21. 4.)
Servolana — Bor (15.00), Don Bosco — San Sergio, Lloyd — Ferroviario. Edera — GMT.
2.	kolo (25. 4.)
GMT — Servolana, Bor — Don Bosco (10.30), San Sergio — Lloyd, Ferroviario — Edera.
3.	kolo (28. 4.)
Ferroviario — Bor (11.30). Edera — Lloyd, San Sergio — Servolana, GMT — Don Bosco.
4.	kolo (1. 5.)
Servolana — Edera, Don Bosco — Ferroviario, Bor — San Sergio (oh 10.30), Lloyd — GMT.
5.	kolo (5. 5.)
Servolana — Don Bosco, Bor — Lloyd (10.30), San Sergio — Edera, Ferroviario — GMT.
6.	kolo (12. 5.)
Lloyd — Servolana, GMT — Bor
San
| (15.30), Edera — Don Bosco,
‘ Sergio — Ferroviario.
7.	kolo (19. 5.)
Servolana — Ferroviario, Bor — Edera (10.30), Don Bosco — Lloyd, GMT — San Sergio.
Prvi dve uvrščeni ekipi v tej skupini si bosta priborili pravico do nastopa v kvalifikacijah za prestop v promocijsko prvenstvo.
PRIJATELJSKA TEKMA
Kontovel — Bor 164:161
KONTOVEL: Ivo Nabergoj 31. Lukša 32, Aleksander Nabergoj 4, Lisjak 36, Drago Bukavec 32. Ukmar 21, Sergij Bukavec 6, Regent 2.
BOR: Vatovec 54, Mazzucca 29, Perko 16, Pe«an 4, Canciam 4, Siega 54.
Ekipi Kontovela in Bora sta se pomerili v prijateljski tekmi. Izid je bil zaradi hitre igre zelo visok. Tekma je bil dober trening za obe moštvi, ki sta prikazali lepo igro, čeprav sta bili obrambi dokaj nezanesljivi.
Boris
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 21. t.m. četrti spomladanski sprehod na Artviže. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji. Odhod ob 8.10 z avtobusom do Mar-kovščine. Povratek čez Rodik
.............................................................inumimi!»
msmmmmm	po odhodu trenerja roleta k vojakom
Skrbne priprave Kraševih igralk na bližnje državno prvenstvo
V preteklih dneh je trenirala Krasovo ekipo Sonja Langerholčeva, članica ljubljanske Ilirije
ASFJR - Dom (to je tekma LESTVICA
13. kola)
0:3
1:3
3:1
3:1
1:3
Bor	11	11	0	33	3	22
Aurora	10	9	1	27	12	18
Are Linea	11	7	4	24	18	14
Noncello	10	6	4	22	18	12
Dom	12	6	6	23	24	12
Tomana	11	5	6	22	22	10
Lib. Turjak	11	4	7	21	25	H
Il Pozzo	11	3	8	16	29	6
ASFJR	12	3	9	16	31	6
PAV Dormisch 11		1	10	9	31	2
1. DIVIZIJA		- članice				
Skupina A						
Šesterka	Sloge		>e	še	vedno	
«išče». Medtem ko			je	ani	igrala	
zelo dobro in je na koncu zmagala v svoji skupini, je v dosedanjih petih nastopih pospravila samo eno zmago. To je res	skromen izku-
piček. V skupini A vodi PAV Dormisch iz Vidma, ki je še edini neporažen. Sloga in Azzurra pa imata po dve točki.
IZIDI 6. KOLA:
Tomana - Sloga	3:2
Virtus - Inter	3:2
PAV Dormisch - Azzurra	3:0
LESTVICA
PAV Dormisch	6 6 0	18	6	12
Tomana	5	3 2	12	8	6
Inter	6	3 3	13	10	6
Virtus	6	3 3	10	13	6
Sloga	5	14	7	12	2
Azzurra	615	6	17	2
Ženski namiznoteniški odsek ŠK Kras je utrpel v teh dneh veliko izgubo. Dolgoletni trener Edi Bole, ki je «spravil na noge» kakovostno zavidljivo dober igralski kader, ki je med najboljšimi v državnem merilu, je oblekel vojaško suknjo in ne bo mogel za leto dni stati ob strani svojih varovank. Ne odkrivamo Amerike, če trdimo, da ima prav Bole največje zasluge, če je Kras dosegel tiste lovorike, ki so sé še pred nekaj leti zdele kot neuresničljive. Postavil je resno podlago celotnemu odseku in začel napredno tolmačiti vlogo namiznega tenisa v športu, ki ni kaka pepelka, temveč je s športnega stališča enakovreden drugim, bolj razširjenim in popularnim športnim zvrstem.
Ker se bliža ključna faza sezone (nastop na državnem prvenstvu
in zaključni spopadi državnega e-kipnega prvenstva A lige), je Kra-sov odbor že predčasno primerno ukrepal, da ne bi praznina ob trenerjevem odhodu kvarno vplivala na formo in moralo igralk. Tako je odbor s priporočilom predsednika Namiznoteniške zveze Slovenije Novaka dosegel, da je ljubljanski klub Ilirija «posodil» svojo odlično mlado igralko Sonjo Langerholčevo, ki se je cd prejšnje srede do nedelje mudila v Zgoniku. Vodila je-skupne priprave vseh Krasovih igralk, ki bodo nastopile na državnem prvenstvu v Fiuggiju, seveda z izjemo Miličeve, ki je v tistih' dneh zastopala italijanska barve na 9. evropskem prvenstvu v Novem Sadu.
Gostji Langerholčevi, ki je s svojo resnostjo in tehnično podkovanostjo prijetno presenetila, smo po
SINOČI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Nagrajeni najboljši udeleženci 8. ZSŠI
V Kulturnem domu v Trstu so včeraj opravili nagrajevanje najboljših posameznikov in društev letošnjih slovenskih zimskih športnih iger, ki jih je organiziralo SPDT. Mala dvorana Kulturnega doma je bila ob tej priložnosti povsem zasedena. Predsednica dr. Sonja Mašerova je pozdravila vse prisotne, nato pa se je začelo nagrajevanje, v okviru katerega so organizatorji iger razdelili 12 pokalov in nad 120 kolajn ter drugih priznanj.
Najprej so bili na vrsti nagrajenci 1. društvenega smučarskega prvenstva, nato pa so prejeli nagrade najboljši udeleženci ZSŠI. Kot najboljša posameznika sta prejela pokal Andrej Križnič in Katja Osbat, ostalih devet najboljših tekmovalcev in tekmovalk pa kolajne. SK Raketa in SPD Gorica sta prejela pokal kot najboljše društvo, naslednja štiri društva pa plakete.
Organizatorji so se spomnili tudi sodelavcev, ki so pomagali pri organizaciji, katerim so dali spominske medalje.
Ob zaključku slovesnosti je dr. Mašerova nagradila tudi Vojka Slavca, ki je prehodil vso slovensko planinsko magistralo in tudi petnajst vrhov «Poti prijateljstva».
opravljenem tečaju zastavili nekaj vprašanj.
«Kako si se znašla med zamejskimi športnicami v vlogi voditeljice tečaja?»
«Iskreno moram priznati, da sem se med svojim petdnevnim bivanjem v Zgoniku odlično počutila in zaupane mi igralke, ali bolje sovrst-nice, so mi res z velikim občutkom odgovornosti olajšale delo.»
«Katere pomanjkljivosti si pred vsem opazila in kako svetuješ, da bi se jih dalo odpraviti?»
JitPri nas v, Sloveniji,,, in v Jugoslaviji nasploh, iposvečamo namiznemu tenisu veliko pozornost. Osno va tudi te igre je temeljita kondicijska priprava. Le tako ima igralka hitre reflekse in zaigra konstantno, se pravi, da prikaže vse to, kar resnično zmore. Krasove igralke so sicer dobre, neprimerno so napredovale od lanskega poletja, ko sem tudi jaz nastopala na turnirju za pokal Krasa. Vendar manjka jim prožnosti, spontanosti, kar se da delno nadoknaditi z intenzivno telesno pripravo.»
«Zakaj naše igralke ne dosežejo iste tehnične ravni kot sovrstnice iz Slovenije? Imajo morda manjši naravni talent?»
«Nikakor ne! Takoj se opazi, da jim namizni tenis «leži», edina na paka pa je bila v tem, da so se ta dekleta prepozno začela ukvarjati s to igro.»
«Pri kateri starosti je pravzaprav priporočljivo, da se otrok spozna z belo žogico?»
«Od devetega leta naprej, seve da ob primerni strokovni negi. Tako mu postopoma, vzporedno s telesnim razvojem, pride igra v kri in lahko do skrajnosti izkoristi svoje naravno nagnjenje do namizne ga tenisa.»
«Končno Sonja, kaj meniš, kako se bodo izkazale Krasove igralke na bližnjem državnem prvenstvu?»
«Ostale konkurence sicer ne poznam. Vendar imam občutek, da so dekletu dobro pripravljena in če bodo obdržala trenutno formo, bi jamčila, da ne bo razočaranj.»
«Še eno vprašanje; boš ti pre-
vzela vodstvo nad Krasovo ekipo?»
«Žal, tega ne morem sprejeti, ker sem še študentka na gimnaziji. Žo ob tej priložnosti so mi v šoli «podarili» tri dni, tako da res ne bi mogla prevzeti take odgovornosti. Kolikor pa bo v mojih močeh, bom skušala vedno priskočiti na p<v moč Krasovemu namiznoteniškemu odseku.»
Po desetdnevnem bivanju v Novem Sadu, kjer se je v dresu italijanske državne reprezentance udeležila 9. evropskega namiznoteniškega prvenstva ESTON 74, se je v nedeljo Sonja Miličeva vrnila domov. Bila je zelo zadovoljna in še polna prijetnih vtisov.
«V Novem Sadu sem se počutila res čudovito. Organizacija je bila brezhibna, priliko sem imela spoznati veliko novih ljudi in sem na podirgi izkušenj dopolnila svoje tehnično znanje.»
«Kaj pa rezultati?»
«Mislim, da se nimam kaj pritožiti. Na EP sem odpotovala brez slehernega upanja na uspešne nastope, ker je ostala konku-enca izredno ostra V resnici pa mi je šlo veliko bolje, kot sem pričakovala in sem dosegla edine zmage za Italijo v ekipni konkurenci: eno zmago proti Belgiji, dve proti Turčiji in tri proti Gurnesiju. Med posameznicami pa sem med drugim odpravila močno Špenko Lupon (ki me je doslej vedno premagala), za las pa sem zgubila (1:2) z Ankležinjo Howards, ki se je uvrstila precej visoko. Mislim, da sem dosegla odlično formo in jo bom še izboljšala do Fiuggi ja.
«Za konec nam zaupaj kak simpatičen dogodek.»
«Člani jugostovanske reprezentance so me že poznali iz prejšnjih nastopov. Sodniki pa se niso mogli načuditi, kako da nastopa Slovenka za italijanske barve. K0 so si opomogli od presenečenja so mi rekli, da je to zame velika čast in tudi oni so radi kramljali z menoj. Poštah smo res dobri prijatelji.»
TONE
SVETINA
«Kakšna mogočna arena,» je premišljal, ko je gledal v dno Amfiteatra. «Podobna svetu, ki v njem živimo, begamo, kot pravi	Sloki.	Kam begamo?	Ali sploh vemo,	kaj se	prav-
zaprav dogaja? Ta trenutek se povsod nekaj ruši in umira, hkrati pa se poraja... In tako malo vemo, dokler nas samih ne zadene... Pa samo tisto vemo, s čimer smo najtesneje povezani... Vse drugo gre mimo...»
Ko je bil buden, se je tesnoba počasi porazgubila. Kljub	temu	bi bil najraje	poklical tovariša.	Njuna	obraza
sta se belila iz sence dupline kot dva okrogla kamna v reki. Je res z njima ali je sam nekje na obrežju velike vode, ki mu je vedno naznanjala kaj slabega? Vode se je zares bal. Kalna voda ga je zgrozila bolj kot najbolj odurna stena.
8
Sele ko je pritisnil na kljuko domačih vrat in se je izza vogala prismukala psica Lea, ga je skrb zapustila, žival s« je vzpela nanj, lizala mu je roke in ga pozdravila kot vselej,	kadar	se je vrnil z	gora. Po vedenju	psa je	vedel,
da se	doma	ni pripetilo nič strašnega in da	njegov	privid
v sanjah tokrat ni imel nobene prave osnove. Povzročile
so ga bržkone skrbi za mater v zadnjem času.
«Ho, Joža,» je veselo rekla mati, ko ga je zagledala med podboji, ožganega od sonca in vetrov in malce utrujenega od napol prespane noči. Vrgel je nahrbtnik v kot in sedel k mizi.
«Boš zajtrk?»
«Bom, mama.»
Zadišalo je po svežem kruhu in kavi.
«Vedela sem, da boš prišel zjutraj. Vidiš, vse sem ti pripravila.»
«O, saj ne bi bilo treba, mama. Preveč skrbite zame, preveč! Raje skrbite zase!»
«Zase? Saj ti skrbiš zame in zato moram jaz zate.» Nasmehnila se je kot po navadi, le v dnu njenih oči je videl skrb, ki ga je prešinjala z nemirom.
«Joža, kaj pa Stane? Že nekaj časa ga ni bilo. Pogrešam ga. Tako rada ga imam, skoraj kot tebe. Z njim plezaj, Joža! Vem, da se ti ne bo nič pripetilo, če boš z njim.»
Stanetu je vedno naročala, naj pazi nanj, Stane pa jo je s svojim vedenjem pomirjal.
«Mama, prišel bo v nedeljo. Namenila sva se preplezati steno tam, kjer je ni še nihče.»
«O, kar preplezajta jo, Joža, da bosta potem malo bolj mirna, čimprej jo dajta!»
Sedla je k njemu in nadaljevala:
«Če bi bila malo bolj zdrava, bi šla v Vrata. Res, rada bi videla tisto vajino steno, tisti vajin steber. Kakšen neki je, da vas tako mika... Da bi bila le kos! Malo se bojim za vaju... no, pa me je Stane pomiril... Vsi skupaj upamo, da bosta imela srečo . No, pa malo leži, pripravila sem ti posteljo. Moraš se spočiti, zmučil si se, in po kosilu bo treba na delo. Da se ti kaj ne pripeti pri strojih!»
«Takoj bom legel, mama. Samo malo češenj bd se rad
nazobal!»
Stopil je ven in upognil vejo. S slastjo je jedel sveže, rdeče češnje. Gora mu je izsušila telo, skale posnele kožo na rokah, tako da je čutil vsak plod med prsti, preden ga je dal v usta. Kadar se je vrnil s hribov, je zmeraj z naj večjim užitkom pohitel na vrt za hišo in natepaval sadje z drevesa.
Oči so mu ušle čez progo proti tovarni. Iz plavžev in visokih dimnikov se je valil dim in se spajal z rdečkastmi prahom. Vanj je sijalo jutranje sonce in bil je kot rdečkasta reka, ki se vali proti dolini...
Čez nekaj dni je mati umrla. Iz njegovega življenja je odšla tiho in skoraj brez bolečin. Neko noč ji je zastalo srce in zjutraj jo je zagledal v postelji takšno, kakršna se mu je bila prikazala v snu na robu martuljških prepadov. Da je mrtva, je vedel šele tedaj, ko jo je prijel za roko in je bila hladna.
Nenadoma je začutil jeklene prste doline. Zarjui bi bil in zbežal od svoje bolesti v divjino, v svoje gore... Zaman se je veselila češenj, rož na vrtu in poletja, ki je o njem govorila vso zimo. Ni dočakala, da bi preplezal svoj steber...
V njem je zazevala praznina. Prišli so sestre in bratje, po dolgem času se je velika družina spet sešla. Mater so zagrnili s cvetjem. Samo bel, spokojen obraz je zrl nekam v neznane daljave, v sončni prah...
Naslednje jutro je pod hišo zabobnel Stanetov motor. Ko je zagledal priljubljeno ženo mrtvo v soju sveč pod razpelom, mu je zastal korak. Stisnil je Joževo hrapavo dlan in tudi njemu so se utrnile solze...
«Čakala te je, Stane, čakala .. Dvakrat je vprašala zate... ni te mogla pričakati .. »
šele ko so po pogrebu sorodniki odšli, se je Joža zavedel, da je resnično sam. Goi kot skala... Kot drevo nad prepadom, sam... Ni mogel prenesti praznega prostora
in ne sebe v njem. V tovarni je prosil za dopust. Nato je vzel spalno vrečo in vrv. Odšel je v tihe gore, v martuljške Ponce v Rokav in na Oltar, med divje in samotne vrhove, kamor je bila sredi noči prišla k njemu mati po slovo, preden je odšla za vedno ...
«Kako nor je človek ... Kako ničevo življenje .. Kako naglo se preobrnejo stvari...» V ušesih mu je še vedno donel surovi žvenket lopat, ki so sipale prst in grude na krsto. . Zdelo se mu je, da z njo vred zasipajo del njegovega življenja, ki se ne povrne nikdar... Tako kot ga je ljubila in spoštovala mati, ga ne more nihče več ...
Samo gore bodo lahko z njim delile bolečino in jo morda kdaj popile ... Beli snegovi, zvezdne noči in daljave ... Zdaj je vedel: ko se bo vrnil, ga ne bo več čakala. Nihče mu ne bo pripravil vrvi in nahrbtnika. Toda mati bo hodila z njim. Ohranil jo bo v srcu. če je to res, potem sploh ni umrla. Samo preselila se je vanj in še nekam daleč... Zdaj mu je bilo neskončno žal za vse težke trenutke, ki jih ji je kdaj povzročil. Po navadi se je vračal z gora ob času, kot ji je bil povedal. Včasih pa se je zgodilo, da so se zaplezali ali kaj podobnega, pa ga ni bilo. Takrat je v njenih očeh in na licih vselej opazil’ sledove prečute noči. čeprav ji je rekel, naj se nikar ne boji zanj, ker se mu ne more nič zgoditi, je bila vseeno v skrbeh...
Pred dvema letoma jih je nekoč v steni zatekla nevihta! Zamudili so se toliko, da se je vrnil domov šele z zadnjim vlakom, sredi noči. Luč je gorela. Dež je lil in nebo so parali bliski. In v svitu strele je zagledal mater. Slonela je ob oknu in gledala v noč. Iz o« so ji tekle solze. V rokah je držala molek. Zgarani prsti so ji drseli po jagodah, šele takrat se Je zavedel: kdove koliko noči je prečula zavoljo njega? Vprašal se je, če ima pravico izpostavljati se, da onesreči dva ali še več... «Samo, da si se vrnil,» je dahnila, ko je odprl vrata. Premočen je bU, kot bi ga potegnili iz vode. Nič ni očitala.
( N'-aat]evamt sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	19. aprila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/!! nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
izdaja in tiska
^ A
f^ ZTT - Trst
NENADEN OBISK H. WILSONfl V BELFASTU
Angleška vlada zaskrbljena zaradi dogodkov v Ulstru
Več kot tisoč žrtev gverile - Preiskava o smrti mladega Kennetha Lennona
LONDON, 18. — Angleški premier Harold Wilson je danes nenadoma odpotoval v Severno Irsko na kratek obisk. Spremljal ga je angleški minister za ulstrske zadeve Merlyn Rees. Wilson je prispel na letališče v Aldegrovu, nekaj kilometrov od Belfasta. Policija je sprejela zelo stroge ukrepe, saj so stotine policijskih agentov nadzorovale letališče ter ceste, po katerih se je potem angleški državnik peljal v Belfast.
V	glavnem mestu Severne Irske (Ulstra) se je Wilson sestal s predsednikom severnoirske upravne o-blasti Brianom Faulknerjem, s sindikalnimi predstavniki ter s poveljnikom angleških oboroženih sil v Ulstru sir Frankom Kingom ter z raznimi drugimi političnimi osebnostmi.
Premier Harold Wilson je bil v teh dneh na počitku na otokih Scil-ly. Na obisk v Ulster ga je naj-brže prisilil sedanji položaj v tej pokrajini, kjer se zaostrujejo odnosi med protestantsko večino in katoliško manjšino. Wilson je nenadoma zapustil svoj počitniški dom, se prepeljal s helikopterjem do mesta Culdrose, kjer se je vkrcal na letalo ter odletel do Belfasta. Policijske oblasti v Ulstru so bile sicer obveščene o njegovem prihodu, toda ni bilo izdano nobeno javno poročilo o tem dogodku.
Harold Wilson je že enkrat obiskal Severno Irsko, toda to pot gre za izreden obisk, ki ga je treba povezati z zelo zapletenim položajem v temu delu Združenega kraljevstva.
V	Ulstru j j padla že tisoča žrtev petletne gverile. Neznani storilci so danes ugrabili nekega moškega, mu prestrelili nogi ter ga potem zapustili v nekem osamljenem kraju. Prebivalstvo Ulstra je zelo zaskrbljeno, ker se gverila stopnjuje iz dneva v dan. Vedno več je terorističnih atentatov, spopadov med policijskimi silami in gverilci, pričakovati je tudi reakcijo protestantskih skrajnežev.
V	ta okvir spada obisk angleškega premiera v Ulstru. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na škandal skrivnostne smrti severnoirskega mladeniča Kennetha Lennona, ki so ga našli pred tednom dni v nekem bajarju pri Chipsteadu v Surreyu. Angleške policijske oblasti so najprej obdolžile gverilce IRA, da so zagrešili urriór. Potem pa se je zvedelo, na podlagi pričevanj in lastnoročno podpisane izjave samega Lennona, da je bil mladenič prisiljen, da služi v vrstah angleške tajne policije «special brandi», ki mu je poverila nalogo da vohuni v vrstah organizacije IRA. Angleško notranje ministrstvo je včeraj naročilo namestniku načelnika londonske policije Jamesu Starrittu, da preišče to zadevo. Sklep notranjega ministra, ki se je pogovarjal prej s šefom londonske policije Roberto Markom, je povzročil ostre kritike posebno Združenja za državljanske pravice ter laburističnega parlamentarca Ivora Cleraitsona. Ta je izjavil, da je nemogo ' sprejeti sklep, naj policija preiskuje policijske zadeve. Združenje za državljanske pravice pa je izrečno zahtevalo, naj se o vsej tej zadevi izreče angleški parlament.
Katoliška cerkev v svetu
VATIKAN, 18. — V teh dneh so izročili papežu zbirko «Dejavnost svetega sedeža» za leto 1973. Po podatkih, ki so bili objavljeni v tej
zbirki se je število katoličanov na svetu 40 milijonov dolarjev (okoli
svetu zvišalo od 543.334.820 v letih 1971-1972 na 548.289.130 v letu 1973. V poročilu pa se ugotavlja, da se niža število dohovnikov. V razdobju, ki ga poročilo obravnava, se je to število znižalo od 346.236 na 343.329. Posebno se je znižalo število svetnih dohovnikov, toda istočasno se je zvišalo število duhovnikov, ki pripadajo raznim verskim redom.
Za cerkev je vprašanje dohovni-štva velik problem. Dogaja se namreč, da precejšnje število dohovnikov zahteva, da bi jih odrešili ob veze celibata, toda na drugi strani je precej dohovnikov, ki prosijo, da bi jih spet sprejeli v dohovniške vrste. Zadevno poročilo kongregacije za verski nauk (bivši «Sant’uffizio») omenja «težki pojav» prošenj dispenze od duhovniških obveznosti. V poročilu je rečeno, da je število teh prošenj še vedno zelo visoko, čeprav se je nekoliko skrčilo. Na drugi strani so zabeležili več prošenj duhovnikov za rehabilitacijo, ki so izrazili svojo željo, da bi še naprej opravljali duhovniško službo v skladu z vsemi cerkvenimi zakoni. Kongregacija za verski nauk trdi, da se ponovno vključevanje teh duhovnikov v cerkev izvaja s pogovori med škofi in prizadetimi in da cerkev skuša uskladiti interese prizadetih z interesi cerkvene skupnosti.
V letnem poročilu je še rečeno, da so katoličani zbrali na vsem
25 milijard lir) za katoliške misijone. K tej vsoti so v precejšnji meri prispevali tudi afriški, azijski in avstralski katoličani.
Nov« težave za predsednika Nixona
NEW YORK, 18. — Odvetniška zbornica je uvedla preiskavo proti predsedniku Nixonu, nekdanjemu ministru za pravosodje Mitchellu in trem odvetnikom, ki so vpleteni v afero Watergate. Osumljeni so «kršenja profesionalnega zakonika». Tako Nixon kot Mitchell sta odvetnika in sta vpisana v newyorško zbornico. Če jih bodo priznali za krive, jih bodo izključili iz zbornice. Preiskovalno komisijo vodi bivši namestnik javnega tožilca manhat-tanske četrti Joseph Bonomi.
Nova preiskava proti Nixonu bo po vsej verjetnosti še bolj ošibila predsednikov politični položaj in prepričala njegovo stranko, da ga «prepusti njegovi usodi» še pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami.
PO DVEH MESECIH OD UGRABITVE
Osvobojen ugrabljeni sin industrijca Fazio Longhi
Družina je ugrabiteljem odplačala 4P0 milijonov Ur
MILAN, 18. — Prejšnjo noč so o-svobodili 16-letnega Fazia Longhija, sina industrijca Enrica Longhija iz vasi Meda, nedaleč od Milana. U-grabili so ga 11. februarja letos in za njegovo osvoboditev je družina odplačala, po nepotrjenih vesteh, vsaj 400 milijonov lir.
Mladega Fazia so ugrabili pozno zvečer, ko se je petčlanska družina povrnila z obiska pri sorodnikih. V odsotnosti družine so mladi ugrabitelji vdrli v vilo in pripravili zasedo. Med čakanjem so si priredili tudi majhno požrtijo z živežem, ki so ga našli v kuhinji. Ugrabitelji — kaže da jih je bilo pet — so zvezali mater in mlajšo hčer, 11-letno Giusy, očeta pa so pobili s kopitom br zostrelke. Fazia so odvlekli do očetovega citroena, s katerim so pobegnili. Med potjo so Fazia omamili z etrom, nato so ga naložili na drug avtomobil, s katerim so izginili.
Fazia Longhija so osvobodili včeraj, malo pred polnočjo v neki postranski milanski ulici. Dva mladeniča sta se pripeljala na velikem motorju, za njima pa je privozil avto, iz katerega je po nekaj minutah izstopil Fazio z mladeničem, ki ga LONDON, 18. — škotski sindika-;je pospremil v bližnji bar. Tu je ti - Scottish Trade Union Congress j mladenič telefoniral na kvesturo in
so se z veliko večino glasov opredelili za izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti. Povsem nasprotno pa je glasovala konfederacija sindikatov angleške industrije.
obvestil službujočega podčastnika, da je Fazio v baru. Takoj nato je prekinil vezo in stekel k avtu, ki je odpeljal z vso brzino.
Ko so na kraj prihiteli agenti, so našli omamljenega Fazia — pozneje
je dejal, da so ga malo pred osvoboditvijo spet omamili z etrom. Bil je prepričan, da je od ugrabitve minilo komaj tri tedne. Ves čas je bil zaprt v tesni sobici — verjetno v podzemeljski kleti. Z njim so dobro ravnali, dajali so mu tisto hrano, ki si jo je zaželel, vendar ni nikoli prišel iz celice. Tako ni med daljšim zasliševanjem niti mogel pomagati preiskovalcem, da bi odkrili kraj, kjer so ga skrivali. Sploh ni znal posredovati nobenega podatka, ki bi lahko pomagal pri preiskavi. Ugrabitelji so namreč stalno imeli prikrite obraze in so govorili v pravilni italijanščini.
Ko so Fazia osvobodili, je bil oče na avtocesti, namenjen v Rim. Malo pred Rimom ga je dohitela izvidnica prometne policije, ki mu je sporočila veselo vest. Z radijskim «mostom» so ga povezali z milansko kvesturo, tako da se je lahko takoj pogovoril z osvobojenim sinom.
Izplačilo vsote 400 milijonov lir je še skrivnostno. Kaže, da so ugrabiteljem izročili denar že pred tednom dni nekje v Kalabriji. Po mnenju preiskovalcev so ugrabitelji povezani z «novo mafijo», ki deluje v severni Italiji in ki je že ugrabila številne sinove premožnih družin. Pietro Torielli, Mirko Panattoni, Pierangelo Boliš, Aldo Cannavaie, Emilio Baroni, Luigi Rossi di Montellera in Fazio Longhi so doprinesli «industriji» ugrabitev več milijard lir in, razen v zadnjih primerih, ni policija še zasledila krivcev.
PRESENEČENJE MED ODDAJO «RISCIIIATUTTO»
«Čarovnica» iz Ledinare predala naslov prvakinje razburjeni Renati Bestetti
Dosedanja prvakinja pa se je uvrstila v finalno tekmovanje
MILAN, 18. — Presenečenje na današnji oddaji «Rischiatutto»: plavolasa «čarovnica» Lidia Bac-caglini je izgubila naslov prvakinje in ga predala simpatični Renati Bestetti iz Genove. Dosedanja prvakinja je prislužila s podvojilnim vprašanjem 3 milijone 920 tisoč lir, vendar ji ni zadostovalo: njena nasprotnica je dosegla 4 milijone in 340 tisoč lir in jo tako izločila iz igre. Venda- je Baccaglinijeva stopila v skupinico «superprvakov», ki se bodo spo,prijeli v začetku poletja. Iz skupine presrečnih je izločila samotnega jadralca Sergia Rondellija.
«V bistvu sem zadovoljna, tako se bom lahko bolje pripravila za končno oddojo,» je dejala poražena prvakinja. Njena naslednica pa je bila manj zgovorna in veliko bolj živčna: «Nisem primerna za to igro, še ne morem verjeti, da sem zmagala. Pritisk se mi je zvišal na 170...» O svojem osebnem življenju pa ni hotela povedati ničesar, niti če je poročena. Na levem prstancu pa je imela zlat poročni prstan, tako da jo je Mike Bongiorno imel za «gospo».
O tretjem tekmecu je kaj malo povedati: Gaetano Sgueglia po rodu iz Avellina sicer pa funkcionar na upravi železnic v Rimu. se je znašel pred izredno pripravljenima nasprotnicama, tako da je med i-gro igral le postransko vlogo. Igro je zaključil popolnoma poražen,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DEMONSTRATIVNA MANIFESTACIJA KMEČKIH ORGANIZACIJ
Kmetje so zasedli brennerski mejni prehod Obsojen zaradi lažne vesti v znak protesta proti uvozu mesa in mleka
Zahtevajo, naj vlada podpre italijansko živinorejo Policija nastopila proti manilestantom : 20 ranjenih
BOČEN, 18. — Železniški, cestni in avtocestni prehod na Brennerju, ki povezuje Italijo z Avstrijo, je bil zaprt od zore do 14. pre. Nad šest tisoč kmetov in živinorejcev je prekinilo to izredno važno prometno os v znak protesta proti uvažanju mesa, mleka in mlečnih proizvodov. Prispeli so predvsem iz Tridentinskega - Gornjega Poadižja, pa tudi iz Veneta. Lombardije, Piemonta, Emilie in Toscane. Delegacija kmetov je prispela tudi iz Macerate.
Manifestacijo sta priredili «Bono-miana» in vsedržavna Alleanza contadina v sodelovanju z južnotirolsko kmečko organizacijo «Bauerbund». Ves promet je bil prekinjen, dokler ni nastopila policija, ki je ob podpori karabinjerjev kmete razgnala in odstranila barikade na cesti in na avtocesti. Medtem so gasilci pogasili številne manjše požare na železniški progi in odstranili nekaj tovornjakov, katerim so prerezali gume. To so kmetje storili ker so jih nekateri nemški šoferji hoteli podreti s svojimi težkimi vozili. Ko je policija razgnala kmete in živinorejce, ki so sedeli sredi ceste, so se ponekod spoprijeli in 20 oseb — agentov in kmetov je bilo ranjenih.
Razlogi tako neobičajne manifestacije so znani: Italija uvaža meso in mlečne proizvode iz tujine, kar hudo prizadene italijansko plačilno bilan-
co. ne podpira pa svojega živinorej-stva. Nasprotnoi živinorejci se morajo sami spoprijeti z vedno večjimi težavami. Zato sta se glavni kmečki organizaciji soglasno odločili, da bodo živinorejci demonstrativno preki-
Več ur je bil zaprt tudi mednarod-
železniški promet iz Italije v Avstrijo in narobe je utrpel velike zamude, nekateri mednarodni vlaki pa so celo odpadli. Zasebni promet se je spočetka odvijal, sicer počasi, ko pa so številni ustavljeni tovomja-kì popolnoma preplavili mejni prehod, so se nabrale dolge kolone vozil na obeh straneh meje.
Ve čur je bil zaprt tudi mednarodni prehod s Švico pri Chiassu in pri Bogedi, kjer je nekaj stotin kmetov in živinorejcev onemogočilo vsak promet od zgodnjega jutra od 16. ure.
Kmečki organizaciji sta sporočili nekaj podatkov o uvozu čez Brennerski prelaz: leta 1968 so čez ta prelaz uvozili 20 tisoč stotov mleka, štiri leta pozneje pa so uvozili 2.276.000 stotov mleka. Leta 1968 so uvozili 679 tisoč stotov mesa, leta 1972 pa so uvozili milijon 549 tisoč stotov.
Na konferenci o «izgubah v živino-rejstvu», ki jo je organizirala v Rimu Confagricoltura, so ugotovili, da je vsako leto italijansko gospodarstvo ob 450 milijard lir izgubljenega mleka zaradi zastarelih molznih sistemov. Govedo v Italiji pa rodi poprečno za
eno tretjino manj kot v bolj razvitih evropskih državah...
Rezultati ankete v Franciji
Mitterrand vodi tekmo za Elizej
PARIZ, 18. — Kandidat združene levice za predsedniško mesto Francois Mitterrand je v zadnjih dneh še povečal svojo popularnost. Po anketi organizacije «Sofres» za dnevnik «Le Figaro» se je za Mit-terranda izreklo 40 odstotkov volivcev (pred dvema tednoma bi zanj glasovalo 36 od sto volivcev). Gis-card D’Estaing je pridobil en sam odstotek — zanj bi glasovalo 28 odst. volivcev, Chaban-Delmas pa je ostal na 26 odstotkih.
Zvečer je ustavni svet sporočil, da je sprejel samo 12 kandidatur za predsedniške volitve, dva kandidata pa je zavrnil.
RAZSODBA KOPRSKEGA SODIŠČA
ki vznemirja javno mnenje
Giuseppe Drusian bo moral odsedeti 3 mesece v zaporu
HAMBURG, 18. — 28-letni univerzitetni študent iz zahodnega Berlina Emilio Martin-Gonzales je bil ubit med poskusom ropa in ugrabitve nekega talca v hamburški «Kommerz Bank».
Policija je pristala na njegove pogoje, ko pa je s talcem izstopil iz banke, ga je ostrostrelec ustrelil.
PRIČEVANJE KOMUNISTA AMBROGIA DONINIJA 0 GRAMSCIJU
Dolgoletni poskusi za rešitev iz zapora ustanovitelja Komunistične partije Italije
Za osvoboditev hudo obolelega leaderja KPI so se zavzemali partija, Sovjetska zveza in Vatikan
RIM, 18. — Italijanski komunisti so se na vse mogoče načine potrudili, da bi rešili Antonia Gram-scija, enega od ustanoviteljev KPI v letu 1921, iz fašističnih krempljev. Kot je znano, je bil Gramsci priprt leta 1926 ter potem obsojen na 20 let zapora. Vsi poskusi italijanskih komunistov, ki jih je sprožil Paimiro Togliatti, so šli skozi Vatikan in Sovjetsko zvezo. Vsi ti napori pa niso uspeli.
Podrobnosti tistih dogodkov ter pobud, ki jih je napravila italijanska komunistična partija v Vatikanu so podrobno opisani v članku, ki ga objavlja tednik «Panorama» v svoji prihodnji številki. Te spomine posreduje stari italijanski komunistični voditelj Ambrogio Donini, ki je bil zelo blizu Togliattija v letih ilegale in ki je bil potem senator KPI od leta 1953 do 1963.
Donini pripoveduje, da je Togliatti začel resno misliti o vprašanju osvoboditve Gramscija leta 1928. Tedaj je pisal tajniku kominterne Nikolaju Ivanoviču Buharinu ter ga prosil, naj se zavzame pri sovjetskih oblasteh za nekakšno izmenjavo med nekaterimi preživelimi Italijani polarne odprave generala
Umberta Nobileja, ki so jih rešili sovjetski reševalci. Vsa ta operacija pa je zahtevala predhodni poziv Italijanov skupine Nobile fašističnim oblastem. Donini pravi, da preživeli možje odprave niso hoteli sprejeti tega pogoja.
Senator Donini pripoveduje nadalje, da je Togliatti od tedaj naprej računal na možnost izmenjave med kakim duhovnikom, ki je bil priprt v SZ ter Gramscijem. V začetku leta 1932 se je sekretar KPI srečal v Parizu z Doninijem, ki je bil v tistem času odgovoren za partijski tisk. Togliatti mu je rekel, da bi bilo treba napraviti vse kar je mogoče, da bi se Gramsci rešil iz zapora, toda v tistem trenutku ni bila umestna nobena javna kampanja. Donini ju menil, da bi bilo treba uporabiti v tedanjih razmerah diplomatske posege. Zato je poslal iz Pariza pismo msgr. Vincenzo Bianchiiu Cagliesiju. ki je bil visok vatikanski funkcionar v neposrednem stiku s papežem Pijem XI. V svojem pismu je Donini zahteval vatikansko intervencijo za Gramscijevo izpustitev iz zanora
kar je utemeljeval z zelo slabimi I osvobodili tri visoke cerkvene pred
zdravstvenimi razmerami prizadetega.
Vatikanski funkcionar pa ni nikoli odgovoril na Doninijevo pismo. Istočasno pa je posegla vmes tudi sovjetska diplomacija. Platon Mi-hajlovič Kržencev, ki je bil veleposlanik v Rimu od leta 1925 do leta 1926, je navezal stike z msgr. Giuseppom Pizzardom, ki je bil tedaj namestnik v vatikanskem državnem sekretariatu ter je potem postal kardinal. Oba sta se dobro ooznala že več kol deset let in kljub ideološkim razlikam sta ohranila dobre odnose.
KPI ni bila obveščena o teh po segih. Prav tako ni bila obveščena o intervenciji Vladimira Petroviča Potjomkina pri Mussoliniju. Mussolini je temu sovjetskemu diplomatu odsekano odgovoril: «Gramsci je državni pripornik in nikakor ne pride v poštev vprašanje njegove o-svoboditve.»
Kljub temu neuspehu, so se po skusi za Gramscijevo osvoboditev nadaljevali. Vatikan je bil zaiii'o resiran, da bi v Sovjetski zvezi
stavnike (eden od teh je nekaj lei, pozneje umrl v zaporu). Msgr. Piz-zardo je šel tudi v Turi (Puglie), kjer je bil priprt Gramsci. Ni se mu posrečilo, da bi se sestal s komunističnim leader jem. Donini trdL da je prišel iz Rima telegram, ki ga je osebno podpisal Mussolini in v katerem se je naročalo oblastem, naj ne dovolijo nobenega stika med vatikanskim predstavnikom ter zapornikom Antoniom Gramscijem. Vatikanski predstavnik pa je vseeno poslal Gramsciju pisemce, kje*1 je bila napisana samo ena beseda-«Ossequi».
Gramsci je umrl zaradi jetike let« 1937 v neki rimski kliniki, že v začetku leta 1932 je sam Gramsci skušal doseči od Vatikana, da bi posredoval za njegovo osvoboditev
V svojem sedanjem intervjuju Do-nini pravi, da so neosnovane vse govorice, po katerih naj bi Togliatti zavlačeval posredovanje KPI za Gramscijevo rešitev zaradi notranjih razprtij. Donini poudarja, da je bil za Gramscijevo smrt kriv predvsem fašizem in potem ljuoje, ki se niso zavzeli za njegovo rešitev.
KOPER, 18. — Italijanskemu državljanu Giuseppu Drusianu, ki se nahaja v koorskih zaporih, so danes izročili razsodbo koprskega občinskega sodišča. Obsojen je bil na tri mesece zanora in na izgon za dobo treh let. Drusian ima možnost pritožbe na višje sodišče v roku 8 dni.
Zadeva okrog Drusiana je stara že dobra dva tedna in v nosamez-nih italijanskih časopisih so se pojavile dokaj izkrivljene verzije dogodka.
Drusian se je ustavil s svojim avtomobilom pri bencinski črpalki v Plavjah 1. aprila letos okrog
15.30.	Pri plačevanju bencina je bil Drusian nezadovoljen glede menjave valute, čeprav mu je bencinski uslužbenec mirno pojasnil sedanji menjalni tečaj. Ob tej priložnosti je Drusian rekel: «Tukaj je Italija in ne Jugoslavija.» Ta stavek je bencinskega uslužbenca Vlada Jakomina seveda razburil in je prišlo do prerekanja in medsebojnih žalitev. Takoj zatem je Jakomin obvestil o dogodku postajo ljudske milice na Škofijah ,ki je Drusiana prijela na obmejnem prehodu, od koder so ga prepeljali v koprske zapore.
Drusjana je takoj naslednji dan zaslišal preiskovalni sodnik, vendar ni obtoženec hotel dati nobene izjave brez prisotnosti odvetnika. To je bilo v skladu z jugoslovanskimi zakoni tudi njegova pravica. Zasliševanje so torej prenesli na naslednji dan, ko je Drusian ob prisotnosti odvetnika Boga Lavriča zanikal obtožbe in izjavil, da je rekel: «Tukaj je bila Italija.»
Sodišče je potem na obravnavi temeljito pretreslo vso zadevo in tudi zaslišalo priče. V obravnavo medsebojnih žalitev se ni spuščalo, ker je to stvar prizadetih strank in s tem tudi zasebne tožbe. Glede stavka: «Tukaj je Italija in ne Jugoslavija» pa je verjelo bencinskemu uslužbencu, ki je ponovno poudaril, da je točno slišal omenjene besede, da dobro razume italijanščino in je stavek tudi ponovil v italijanščini. Sodišče tudi ni verjelo priči Antoniu Michelinu, ki je sedel na zadnjem sedežu Drusia-novega avtomobila. Michelin je namreč potrdil Drusianovo trditev, da je ta rekel le: «Tukaj je bila Italija», vendar je bil pri pričevanju dokaj nejasen in je med drugim izjavil, da so letele neke besede o Italiji in Jugoslaviji. So dišče pa je lahko tudi sicer postavilo v dvom pričevanje, saj ni bilo pričakovati, da bi Michelin pričal proti prijatelju.
Sodišče se je pri obsodbi poslu-žilo člena 232 A jugoslovanskega kazenskega zakonika, v katerem je med drugim rečeno, da je izrekanje in širjenje lažnih vesti z namenom, da se povzroči nerazpoložen je ali vznemirjenje državljanov kaznivo dejanje. Za tako kaznivo dejanje je predvidena kazen od treh dni do treh let zapora, v posameznih primerih pa celo do pet let strogega zapora. Pri Drusianu so upoštevali kot obtežilno okolnost, da se je kaznivo dejanje zgodilo v trenutku, ko je vsa jugoslovanska javnost ogorčena zaradi italijanskih zahtev po delu jugoslovanskega ozemlja in da taka dejanje še
posebej razburjajo prebivalce obmejnih krajev. Kazen izgona treh let pa so izrekli, ker je Drusian kot italijanski državljan kršil pravilo gostoljubja ter s svojim dejanjem vzbudil ogorčenje med n > Šimi državljani. Kot olajševalno o-koliščino pa je sodišče upoštevalo, da obtoženec še ni bil kaznovan in da mora skrbeti za ženo in dva otroka.
Naj omenimo še to, da se sodišče ni odločilo za pogojno kazen, ker je upoštevalo tudi tretji člen kazenskega zakonika. Ta člen pravi, da je namen kaznovanja preprečiti taka dejanja in vzgojno vplivati na druge.
L. O.
Umrl francoski akademik M. Pagnol
PARIZ, 18. — Danes zjutraj je po dolgi bolezni umrl 79-letni dramaturg in pisatelj Marcel Pagnol, član francoske Akademije. Pagnol je zaslovel leta 1928 z igro «Topaze», naslednje leto pa so uprizorili prvo delo «marsejske trilogije» «Ma-rius». Leta 1934 je začel izdajati znano filmsko revijo «Les Cahiers du Cinema» in je zaslovel tudi na filmskem področju. Napisal je več romanov, ki so prežeti z avtobiografskimi motivi. Leta 1946 so ga sprejeli v «Akademijo nesmrtnikov».
s samim žetonom za 100 tisoč lir
Že v samem začetku sta se tekmovalki dobro odrezali. lidia Bac-caglini je gladko prislužila prvih 250 tisoč lir in stopila v kabino. Tudi Renata Bestetti (prevajalka in kuharica — Miku je poklonila velikonočno torto) je odgovorila na vsa začetna vprašanja. Za temo si je izbrala Chopina. Gaetano Sgueglia, ki je nekaj let delal v Dolini Aoste in je odgovarjal mi vprašanja o tem predmetu, pa je prislužil samo 130 tisoč lir.
Med igro so tekmovalci morali odgovarjati o neapeljskih pesmih, francoski književnosti, kroniki, A-friki, «bersaljerjih» in igrah v slikarstvu. Rimski tekmovalec je kaj kmalu ostal v ozadju. Spočetka je dobro kazalo za prvakinjo, ki je v kratkem imela že milijon 860 tisoč, medtem ko je njena nasprotnica imela komaj 400 tisoč lir. Vendar je tvegala premalo, «zvezde» ji niso bile naklonjene in Bestettijeva jo je v kratkem dohitela in prehitela.
Po «intermezzi!», v katerem si je godba na pihala iz Strigna pri Trentu prislužila pol milijona lir, so kabine zaprli in tekmovalci so morali odgovoriti na podvojitvena vprašanja. Sgueglia je moral navesti sedem vasi v Dolini Aoste, ki nosijo imena svetnikov in se mu je spotaknilo. Lidia Baccaglini je podvojila svoj milijon 960 tisoč lir, ker je točno odgovorila na vprašanje o procesu proti templar-jem, ki je bil za časa inkvizicije v Franciji.
Toda tudi njena nasprotnica je odgovorila točno in dosegla 4 milijone 340 tisoč lir. Mike Bongiorno jo je vprašal: «Preden je odšel iz Pariza, je Liszt nastopil na koncertu, na katerem je zaigral vrsto novih Chopinovih skladb. Povejte nam, katerega leta je bil koncert (1836), katere skladbe je zaigral (dmgo serio etnd) in katero skladbo sta zaigrala «na štiri roke» Liszt in Chopin (La grande Val-ce)». Roberta Bestetti, sicer živčna in razburjena, ni zgrešila niti enega odgovora in tako postala nova prvakinja popularne televizijske oddaje.
Na Visoki planoti se nadaljujejo boji
SAIGON, 18. — Iz vojaških krogov saigonskega režima se je zvedelo, da je južnovietnamsko letalstvo izvedlo včeraj kakih 50 bombnih napadov na področju oporišča Dak Tho na osrednji Visoki planoti, kjer imajo svoja oporišča borci južnovietnamske osvobodilne fronte. To področje je na meji z Laosom in Kambodžo.
Južnovietnamski viri trdijo, da so uničili veliko število tankov ter drugih vojaških objektov. Sporočajo nadalje, da se še vedno nadaljujejo boji pri hribu 711. Saigon-ski glasnik je dejal, da je bilo 2 km od tega hriba ubitih 47 «komunistov», južnovietnamska vojska pa je baje imela le 8 mrtvih in 8 ranjenih.
Sedanji dogodki v Južnem Vietnamu povzročajo vedno hujše preglavice mednarodni komisiji za kontrolo in nadzor nad premirjem. Iz krogov te komisije se je zvedelo, da je bil njen včerajšnji sestanek prekinjen zaradi spora glede za vzetja oporišča Tong le Chan. In
da bi natančneje preiskali vse o-koliščine napada in zavzetja tega oporišča. Poljski in madžarski predstavniki so se uprli tej zahtevi. Komisija ni sprejela nobenega sklepa, kljub temu, da je iranska delegacija skušala rešiti zadevo s kompromisom.
Iz Phnom Penha pa sporočajo, da je baje prišlo do spopadov med pristaši skupin «Hmer Rombo» (ki podpirajo kamboškega državnika Norodoma Sihanuka) ter «Rdečimi Hmeri».
V zaporu tudi drugi pobegi fašist
LECCO, 18. — Karabinjerji so aretirali 18Jetnega fašista Davida Cattanea iz Monze, ki je pobegnil iz zapora za mladoletnike «C. Bec-
«0STAL BOM REVEŽ...»
S POLDRUGO MILIJARDO
Francisco Portela, 26-letni delavec iz Salvadorja, ki je zadel trinajst točk na brazilski nogometni stavi, je zmagal poldrugo milijardo lir. Dobitnik največje nagrade pri tovrstnih stavah je takoj odplačal stanarino za svoje bomo stanovanje: bil je v zamudi za celo leto. «Ostal bom v tem stanovanju. Kaj malega si bom že privoščil, kupil bom novo kletko za svojo papigo. Veste, vedno sem bil revež in revež bom tudi ostal...»
Kdo ne bi rad bil tak «revež»?
V	MARIBORU PREVEČ DRUGOD PREMALO
V	Mariboru zaman iščejo kupce za podzemske garaže in jih zato nameravajo prodati kot skladišča. Kaže, da so načrtovalci z «velikomestnimi očmi» prezrli, da imajo avtomobilisti v tem mestu še dovolj prostora pod soncem.
Srečni mariborski avtomobilisti ...
ČEZ NOČ JE «ZBLEDELA»
Kinšaski dnevnik «Kapia» poroča, da je 40-letna črnka Ba-bangi Muende čez noč spremenila barvo polti: šla je spat, ponoči jo je srbelo po vsem telesu, ko se je zjutraj pogledala v ogledalo, pa je s presenečenjem ugotovila, da je barva njene kože popolnoma bela. Ponoči ji je tudi izginila grba in se ji je zmanjšal goltanec.
Po pisanju dnevnika se ženski zelo toži za lepo, temnorja-vo poltjo . ..
donezijska delegacija je zahtevala, vhodna vrata.
caria» v Milanu. Pobegnil je z drugim fašistom, 17-letnim Marcom Pastorijem, ki je hudo ranil 10-letno deklico s strelom med napadom na milanski študentski dom. Sladnjega so ujeli kmalu po begu, Cattanea pa so odkrili komaj včeraj.
Skrival se je z drugimi štirimi mladimi fašisti v vili svoje babice. Ko so karabinjerji vdrli v poslopje, se je Cattaneo uprl, s pajdaši je napadel karabinjerje in med pretepom so ga laže ranili v glavo. V vili so odkrili samokres, ki sta ga fašista naperila proti čuvaju zapora in ga prisilila, da je odprl
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiifriiiiiiimiiiiniiiiii
ZDAJŠNJI DA C HA U
V Dachauu so aretirali Beato Klarsfeld, ki je pred leti oklofutala zahodnonemškega kanclerja. Na naši sliki Klarsfeldova v spremstvu dveh bivših francoskih jetnikov v zloglasnem taborišču