Domoljub p Clublfani 12. funifa 1940 Storili bomo svojo dolžnost Naše misli se v teb dneh nehote mude pri ogromnih armadah, ki se bojujejo na prostranih bojiščih v severni Franciji. Milijoni se bore, stotisoči padajo. Človek napenja vse svoje duševne in telesne moči, da zmaga nad človekom. Ne bore se danes prav za prav armade, bore se narodi. Tudi vsa dežela sodeluje, da bi njen narod zmagal. Tovarniški delavec ne vprašuje več po os.emurnem delavniku, ampak hiti z delom do izčrpanosti, ker hoče pomagati onim na bojnih poljanah, kmet pa je delo za preskrbo dežele in vojske itak prepustil starcem, ženskam in otrokom. Vse ima en cilj — zmagati za vsako ceno. Odkod to? Iz zavesti, da se je treba braniti, ker preti sicer poguba, ker pride sicer na ves narod desetletna, morda stoletna odvisnost, če ne sužnost, ker grozi obupno življenje. Ne gre za posameznika, vsi morajo vzdržati, ker gre za bodočnost vseh. Bore se za rešitev skupnosti, celega flSrčda, cele države. V takih trenutkih potabi in mora pozabiti človek nase, v takih časih misli in čuti z vsemi onimi, na katere je v svojem življenju navezan. . To je tudi čisto naravno. Človek ni ustvarjen samo za samega sebe, ampak tudi i& druge. Otrok obstane le v družini, družina uspeva le, če vsi domači skupaj drže, vas, občina napreduje le, če je kaj storila za skupni napredek in medsebojno pomoč. Ljudje smo navezani drug na drugega, smo pa tudi odgovorni drug za drugega. Zelo je bil neumen tisti odgovor Kajnov, ko ga je Bog poklical in vprašal po Abelu, pa je odgovarjal: >Ali sem mar jaz varuh svojega brata?« Vsak človek, ki je rojen v družbi in tudi mnogo prejema od družbe, je zato družbi tudi mnogo dolžan. Za družbo, iz katere je izšel, mora zastaviti svoje sile tako kot za samega sebe. Ljudje morajo torej skupaj držati. To nam pravi človeška pamet sama in tega nas uči nauk o ljubezni do bližnjega. Katere so Zahvala Podpisana se upravi »Domoljuba« prav iskreno zahvaljujem za podporo I 1000 - din, ki mi jih je izplačala, ko me je zadela nesreča, da mi je pogorela hiša a pritiklinami vred. V znak hvaležnosti bom oatala zvesta naročnica »Domoljuba« in ta prekoristni list tudi drugim priporočala. Loke v Tuhinjski dolini, 28. maja 1940, Juteriek Ivana, Loke 7. te družbe, do katerih imamo dolžnosti? Najprej družina, ki je sicer najmanjša družba, toda taka, da brez nje tudi drugih ne bi bilo. Iz družin zraste vas, soseska, občina. Občina ne zmore vsega, kar je treba nuditi ljudem in tako se ustvarja višja družba, narod. Narod je skupina ljudi, ki so si sorodni, ki govore isti jezik, ki žive v podobnih razmerah in ki imajo iste šege in navade. Naš narod je slovenski narod. Povsod se čuti Slovenec med Slovenci kolikor toliko doma. Narodi tvorijo navadno svoje države, ki šo družbe, katere morejo človeku nuditi vsega, kar potrebuje za urejeno življenje. Do vsake družbe imamo dolžnosti, do družine, do naroda in do države. V liberalni dobi je vstal nauk, ki je klical: Vsak sam zase. Liberalizem je učil ljudi sebičnosti. Ta nauk je razbijal družbe, ker so ljudje preveč gledali nase in premalo na dolžnosti do družbe. Ta liberalni nauk o pretirani osebni svobodi je bil proti krščanski, bil je pa tudi proti nabavni pameti, ker vsak ve, da bi pomenilo izvajanje tega nauka neprestan boj med ljudmi. Močnejši bi brezobzirno tlačili slabejše, slabi pa bi gojili v svojem srcu sovraštvo do močnejših. Tako bi nastal v družbi popoln nered. Danes je ta nauk zastarel. Vendar je napravil veliko škodo. Pospeševal je človeško sebičnost in marsikomu zastri pogled na potrebe drugih in na potrebe cele družbe. Liberalizem je danes premagano stališče, naj bi bila premagana tudi sebičnost, ki je razjedala smisel za skupnosti Pa še na ono sc spomnimo, ko govorimo o družbi. Človek sme in mora braniti samega sebe. Naravno je, da se vsak postavi v bran, če ga kdo napade. Prav tako pa je naravno, da oče in mati branita družino, da se vsi člani družine postavijo za svoje. Isto velja pri narodu in državi. Ce je narod v nevarnosti, so ga vsi člani tega naroda dolžni braniti, če je država napadena, je dolžnost državljanov, da poslušajo klic k obrambi. Ljudje smo navajeni, da gledamo predvsem sami na sebe. Radi prejemamo, kar nam nudi skupnost dobrega, neradi pa za to skupnost kaj žrtvujemo. Toda dolžnost ostane vseeno dolžnost. Pamet in vera nam pravita, da smemo in moramo braniti sebe, ista pamet in ista vera pa nam pravita, da je treba braniti tudi družbo. Zato razumemo napore narodov, ki se bojujejo in ki jim je prešlo živo v zavest, da morajo vzdržati in da se morajo ubraniti pred sovražnikom. Ni naša stvar, da bi izrekali sodbe, kdo ima prav. Strašno je že samo po sebi, da se ljudje bore med seboj in pobijajo. Toda na svetu je pač tako, da vsega hudega ne bomo nikdar spravili z njega, pa naj bi Četo 53 Štev. 24 storili, kar bi hoteli. Nad narode pridejo nesreče in takrat se pokaže, koliko je kak narod vreden, takrat se izkaže, kako zna držati skupaj in kako se zna braniti. Vojske so tudi velike preizkušnje narodov in držav. Ne vemo, kaj nam prineso prihodnji tedni ali prihodnji meseci. Boga prosimo, naj odvrne od nas šibo vojske in nam prizanese s preizkušnjo. Naša država se trudi z vsemi silami, da bi (stala izven evropskih sporov. Pri vsem tem pa vendarle ne moremo vedeti, kaj prinese bodočnost. Morda se bo le treba braniti. Takrat se bo pokazalo, ali smo kaj vredni, ali ne. Za takrat velja, da mora vsak kot kristjan in da mora vsak kot človek po svoji pameti storiti svojo dolžnost in braniti, kar je naše. Storiti je treba tako težko dolžnost in braniti, kar je naše. Storili je treba tako težko dolžnost brez ozira na vse, kar vidimo okrog sebe, ne da bi se menili za slabosti in nerednosti raznih > krogov. Kdor stori svojo dolžnost, če je še tako težka, ta je res mož na svojem mestu. . Govorili smo o dolžnostih in bi zato radi opozorili še posebej na eno nevarno kolono. Taka kolona so tisti, ki so od raznega komunističnega Zabavljanja tako razjedefli, da1 ne vedo več' drugega, kot širiti — obup. Ve-' liko škodo lahko napravijo taki zastrupi je-valci javnega mnenja. S svojo obupanostjo in črnogledostjo okužujejo druge, ker jim jemljejo veselje do dela in dO obrambe. Takilt ljudi se je treba varovati. Pazimo na tako kolono iz komunističnih vrst. Pomnimo dobro tole: V vseh časih je držalo in velja tudi danes, da je v nevarnosti prva stvar ohraniti hladno kri. To velja za vsakega človeka. Storiti je treba svojo dolžnost brez ozira na vse, kar se godi okrog nas. Pa še druge stvari ne smemo pozabiti: Ce bomo sami storili svojo dolžnost, nam bo tudi Bog pomagal. On vodi pota posameznega človeka in pota narodov. On preizkuša posameznika in preizkuša narode. Ne smemo torej izgubljati zaupanja v sami sebe in ne zaupanja v Boga. Mi bomo torej storili svojo dolžnost do skrajnih mej in se ne bomo dali od tega odvrniti, naj pride nad nas kdorkoli. ■I Brortlub najboljši in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naši državi, Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. PiSite, da ga Vam poSIjejo na ogled. Naslov: >Bogoljub«, Ljubljana, Jnsroslnv. tiskarna. Italija napovedala vojsko Italijansko Časopisje je izpovedalo, da bo imel Muaaoiku dne 10. junija ob 28 zvečer važen gmor, V Rimu so se tega dne začele valiti silne množice pri« trgu Venaaa, prav ttko pa so tudi po drugih mestih vse organizacije uredile vse potrebno, da bi najširše množice ljudstva mogle na vefikih trpib posluSati govor Mussolinija. Pa ne samo po mestih, tudi po vaseh so bili povsod postavljeni zvočniki, ki so prenašali Mussolinijev govor. Ves Rim se je v prvih popoldanskih urah odel v zastave. MamoUni govori Na balkon palače Venezzia je prišel toč-Do ob 18 MussolinL Ko so ga množice opa-eile, so ga začele pozdravljati z ogromnim navdušenjem, ki se ni hotelo poleči nekaj minut. Svoj govor je začel s temi besedami: Bojevniki subozeroske vojske, letalstva ju mornarice! Črne srajce fašistične revolucije ia legij! Možje in žene Italije, cesarstva ia albanskega kraljestva! Poslušajte! Vojna napoved j« ie bila izročena. Ura, določena po usodi, bije sedaj pod aebom naše domovine! To j* ura neodložljivih odločitev. Vojna napoved je že bila izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. Mi gremo v vojno proti plutokratičnima in reakcionarnima demokracijama na zahodu, ki sta zmerom ovirali naš korak in često grozili obstoju samemu vsega italijanskega naroda. Dogodke najnovejše zgodovine pa bi lahko posneli v teh besedah; polovičarske obljube, stalne grožnje, izsiljevanje ia nazadnje kot krona vsega tega nesramno obleganje od strani Zveze narodov in 52 držav. Ne hi smeli zavrniti Hitlerjevih ponadb. Naša vest pa je popolnoma mirna. Obenem ie vami je ves svet priča, da je fašistična Italija storila vse, kar je bilo človeško mogoče, da bi ne prišlo dc tega viharja, ki sedaj tlači vso Evropo, toda vse je bilo zastonj. Treba bi bilo izvesti pregled mirovnih pogodb in jih preurediti tako, da bi upoštevale življenjske potrebe narodov, ne bi pa smeli misliti, da so bile te pogodbe večne. Ne bi smeli vztrajati pri politiki varščin, ki so se izkazale pogubne za vse tiste, ki so take varščine sprejeli. Ne bi bili smeli zavrniti Hitlerjevih ponudb v mesecu oktobru, ko je bila končana vojna proti Poljski. Toda vse to spada že v zgodovino. Mi smo danes odločeni vojskovati se in to upoštevaje vse žrtve in vse tveganosti. Tisti narod ni velik, ki se umakne največjim preizkušnjam, ki mu jih nalaga zgodovina. Prelomiti hočemo verige, ki nas tlačijo. Sedaj zgrabimo za orožje, da branimo, kar smo si priborili, sedaj bomo pa uredili še vprašanje naših meja na morja. Mi hočemo prelomiti vse verige, ki nas tlačijo. Te verige nas zapirajo v zaprto morje, če nima svobodnega dostopa na ocean. Ta borba pa ni dragega kot samo del smiselnega razvoja naše revolucije. To bo borba med revnimi in bogatimi narodi, ki imajo in ljubosumno tiiče pri sebi vsa bogastva in vse zlata. To je torba med mladimi in rodovitnimi narodi in narodi, ki so ostareli in ki propadajo. To je vojna med dve-jai stoletji in dvema idejama. 2» Sosedov n* bom» potegnili v vojao. Sedaj, ko smo se vdali svoji usodi m ko so poraženi mostovi u nami, izjavljam slovesno, da Italija ne misli drugih narodov potegniti v vojno, ki so * Italijo So*edi na »or- ju ali pa na suhem. Švica, Jugoslavija. Turčija, Egipt in Grčija, naj vzamejo na znanje te moje besede. Od njih je odvisno, da bodo točno izpolnjene. Vztrajali bodo do kosca s Nemčijo. Na pomembne« sestanku v Berlinu sem izjavil, da nam nalaga fašittiina »orala to: kadar gremo sknpaj s prijateljem; tedaj moramo iti z njim do konca! Mi smo to storili in vztrajali bomo do konca z Nemčijo, z nemškim narodom, z njenimi zmagovitimi silami! Na predvečer tega silnega dogodka pa se spomnimo našega kralja in cesarja. Vljudno poadraviroo tudi voditelja Nemčije, ki je naša zaveznica. Fašistična in proletarska Italija je sedaj zopet tako edina in močna, kaleor ni bila nikdar. Naše povelje je sedaj samo eno in to povelj« se že iiri od Alp do voda Indijskega oceana: zmagati! In mi bomo cmagalil Te««; bomo pa Italiji in Evropi dali končno dolgo dobo mira s pravico. / Mussolmi je nato vprašal: Ali bost« (grabili za orožje? Vsi so vzkliknili: Da! Ali boste pokazali ves pogum in vso svojo odločnost? Da! Množica je nato še dolgo vzklikala zadnje besede in pozdravljala Muasolinija, ki s« je moral še večkrat vrniti na balkon. Godbe so nato odigrale himne in racne narodne pesmi. Besedilo vojne napovedi »Njegovo Veličanstvo kralj in cesar Italije se smatra v vojnem stanju s Francijo od jutri naprej, dne 11. junija. Ob 16.45 j« bil pri grofu Cianu sprejet angleški veleposlanik in mu je grof Ctano sporoči! isto kakor francoskemu veleposlaniku. Proti Pariza Na zapadu divja ogramna bitka na več ko 200 km dolgi črti. Od izida tega boja bo odvisna usoda Pariza in v veliki meri izid sedanje vojske sploh. Nemške divizije, vajene zmage in opremljene z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, napadajo v neverjetno velikem številu in s silovitostjo, kakor je doslej še niso nikjer pokazale. Italijanski listi poročajo iz Berlina, da ima sedanja ofenziva namen vreči Francijo ob tla. Sele po tej zmagi pride na vrsto Anglija. Trenutek za uničujočo bitko proti Franciji, pravi italijanski tisk, je izbran zelo srečno: Francoska armada je zaradi borb v Flandriji oslabljena; Angleži trenutno še nimajo dovolj čet, da bi jih mogli poslati v Frantšjo; razen tega pa Italija veže s svojim zadržavanjem več kot en milijon aajboljše francoske armade. Iz istega vira javljajo, da ima nemška vojska od Hitlerja nalogo, da zavzame Pariz v enem tednu ali najkasneje v 15 dneh. Nemške čete so odlično oskrbljene s topništvom, letalstvom in tanki. Francozi so spričo prodorne taktike nemških oklopnih divizij prilagodili svojo obrambo novemu načinu vojskovanja. Kot je znano, h koncu svetovne vojne na zapadnem bojišču ni bilo več prave bojne črte, ki bi se vlekla v podobi vzporednih jarkov — zaradi tega, ker je taka črta nudila |>reveč izrazit cilj nasprotnemu orožju. Pač pa ae je fronta spremenila v široko polje, posejano t globokimi granatnimi lijaki in drugimi skrivališči, v katerih se je držala pehota s strojnicami, ročnimi granatami, malimi možnarji in topiči. Takšno fronto je bilo laže braniti in pri obstreljevanju tudi ni toliko trpela, ker cilj ni bil tako ozko določen. Podobno tudi sedaj Francozi organizirajo globoko obrambno črto, ki se naslanja na naravne ovire in ki sestoji iz nekakšnih gnezd, v katerih pa niso le strojnice, temveč tudi protitankovsko topništvo. Takšen obramben sestav je teže osvojiti, ker sega v globino in ne nudi ognju topništva tako določenega cilja kakor pa strnjen obrambni pas. Izkušnja bo pokazala, če je to dovolj uspešno protisredstvo proti napadom oklopnih divizij. Dosedanji boji so Nemcem prinesli uspeh ob Sommi, kjer so se za »ezuifcke čete morale umakniti kakih 20 km, in pa v središču, kjer so Nemci potisnili Franeoee v gričevje, ki se vleče vzporedno z Akne. Nekateri trdijo, da to še ni glavni sunek, ampak šele obtipa-vanje nasprotnika in iskanje mesta, kjer bi se pokazala najšibkejša obramb«.. Neposredni cilj Nemcev je gotovo zavzeti Pari*, * še varnejša je zanje posest nadaljnjih obalnih mest (Diepe, Le Havre), s čimer naj bi angleška pomoč francoskemu zavezniku poetala vse bolj težavna in tvegana. Francozi m tudi po nemških poročilih hrabro bore, ker se očitno zavedajo, da se bijejo m usodo svoje domovine. 5. jimija so se začeli veliki boji Nemško vrhovno poveljstvo je dne 6. junija izdalo kratko uradno sporočilo, da se je 5. junija začela nova nemška ofenziva ob Sommi in da so nemške čet« na ved krajih predrle Weygandovo obrambno črto ter prekoračile Sommo. Radio Pariz pa poroča: Ministrski predsednik Paul Reynaud je na koncu svojega poročila pred zunanjepolitičnim odborom v poslanski zbornici in v senatu dal tudi kratko izjavo o položaju na bojišču. Dejal je, da je francoska vojska kljub silnim sovražnim napadom predvsem pri Amiensu in ob prekopu Oko—Aisne, obdržala vse dosedanje postojanke. Kolone tankov in napadalni oddelki in skupine Junkersovih sirmoglav-cev so ves dan napadali v dolini r«*ke Oise. Nemci tu napadajo z najmanj 40 pehotnimi in 5 motoriziranimi divizijami. Francosko letalstvo je tokrat aktivno poseglo vmes ter dajalo močan odpor na najvažnejših točkah bojišča. Britanske čete so južno od Somme in tudi sodelujejo v bojih. Razpolage jo t velikim številom novih tankov, ki so dosti močnejši in večji od tistih, s katerimi so nastopali v Flandriji in Belgiji. Nov način francoske dbr&mbe Po pariških poročilih bi bil položaj na fronti po prvem dnevu nemSkega prodora naslednji: Nemški motoriziram oddelki eo predrli predore pri Amieus«, Tellonu in pri reki Alliette. Toda ti predori niso tako pomembni, ostanejo zdravi zobje. Negujte svoje zobe vsak dan z zobno kremo ODOL kakor pa ao bili prodori v Belgiji. Proti tem vdorom tankov in motoriziranih oddelkov je francosko poveljstvo iznašlo nov način borbe. Nemški motorizirani oddelki so namreč podobni in vrše nalogo konjenice. Zato je francosko vojno poveljstvo tudi izmislilo tak način obrambe proti njim, kakor so ga poznali že proti konjenici v 100 letni vojni. ?.e tedaj oo konjenice posamič prodirale daleč v sovražnikovo zaledje, za fronto pa so to konjenico razbijali posamezni za to določeni majhni oddelki. Prav tako je sedaj francosko vrhovno poveljstvo organiziralo v borbi proti tankom in motoriziranim oddelkom taka gnezda, za katera lahko služijo dosedanje pasti proti tankom, majhne vasi, naselja ali gozdovi. Gre za to, da pridejo ti tanki in oklopni oddelki tako daleč naprej, da. ne morejo dobiti več goriva in motorskih pogonskih sredstev. Tedaj jih pa manjši francoski oddelki na raznih prirejenih protitankovskih skrivališčih razbije}« t najmodernejšimi topovi. Uspeh prodorov tankov je odvisen od tega, kako daleč se tanki izognejo tem skrivališčem. Sicer nalete nanje. Ta način borbe se je danes zelo izkazal ter zato smatra francosko poveljstvo položaj po prvem dnevu nemške ofenzive za splošno ugoden. Najhujše je ob Šotami Francosko Uradno poročilo od 6. junija pravi, da je bitka ves dan trajala z vso silovitostjo. Najhujši so boji med Aisno in Che-min des Dames. Sovražnik napada v skupinah po 200 do 300 tankov. Sovražnik ima v borbi nad 2000 tankov. Kaše divizije so se zelo junaško borile. Prav tako so se borili val naši bataljoni, vse naše čete, vsi naši odseki in vse naše baterijo. Letala so ves Čas napadala sovražne tanke in podpirala našo pehoto. Prav tako so se sijajno borili naši topničarjl, ki so zahtevali samo to, da bi šti v prednje vrste. Več sto tankov smo sovražniku uničili. Pred temi silnimi sovražnimi napadi je bilo nekaj naših edinic pohojenih ob dolnjem teku reke Bresle. Pri reki Ailetti je sovražnik prodrl do severnega obrežja reke Aisne. Proti večeru bitka še vedno traja i vso silovitostjo. Razpoloženje naSih je sijajno. Naša letala so bombardirala železniške zveze v Porenju in industrijske naprave v Porurju in Porenju. Dne 5. junija ao naša letala sestrelila 36 so- vražnih letal, sedem pa je bilo poškodovanih, j — Nemško poročilo pa trdi: Desno krilo nemške vojske na zahodu, ki je včeraj zjutraj začelo v severni Franciji ofeuzivo na široki črti, je bilo močnejše in od silovitega odpora Francozov. Francoze smo potisnili nazaj in ao • nemški polki zaplenili velike količine vojnega materijala. Letalske sile se z velikim uspehom udeležujejo teh bojev ter so utirale, pot pehoti in zlomile odpor sovražnikovih gnezd in oklopnih oddelkov, pri čemer jim je pomagala protiletalska artilerija. Nemško poročilo o napredovanju Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile od. 8. junija poroča: Operacije vojske in letalstva južno od Somme in južno od prekopa Aisue in Oiso se nadaljujejo po načrtu in z uspehom. Weygandova črta je prebita na vsej dolžini fronte. V noči od 6. na 7. junij je nemško vojno letalstvo uspešno napadalo britansko letališče. Letala, ki so se udeležila tega pohoda, so se brez izgub vrnila v svoja oporišča. Ob severni francoski obali se je obrežni obrambi naše vojne mornarice posrečilo uničiti neko sovražno podmornico. V teku včerajšnjega dne je sovražnik izgubil vsega 37 letal, in sicer 27 v zraku, 10 pa od protiletalskega topništva. Devet nemških letal pogrešamo. Nemško vojaško letalstvo je razdejalo poslopje norveške radijske postaje pri Hammerfestu. Agencija Domej poroča iz Berlina, da v vodstvu nemške vojske priznavajo^ da je franoski general Weygand naglo ustvaril čisto poseben obrambni postopek, ki predstavlja resno, vprašanje za nemški način bli* skovitega vojskovanja. Živahno delovanje angleškega letalstva Angleško ministrstvo letalstva poroča, da so 6. junija ponoči in 7. junija zjutraj močni oddelki angleških srednjih in težkih bombnikov neprestano napadale sovražnika nad vso Francijo, kjer so Nemci v ofenzivi proti zaveznikom. Sledil je napad za napadom na mehanizirane nemške oddelke, na koncentracije in na železniška križišča izza nemške It« ni je. Dva vojaška transporta sta bila obsut^ in zadeta z bombami. Iztirjen je bil en vojaški vlak, na etrategičnih točkah pa so bite razdejane ceste in železniške proge, ki so začasno postale neuporabne. V Porurju in Vi bližini Hamburga so bile ponovno bombardirane rafinerije, zaloge petroleja in arzenall« Po uspelem bombardiranju so bili naši srednji bombniki med Arrasom in Amiensom napadeni od nemških bojnih letal. Dvoje nem« ških letal smo zažgali. Pri Cambrai je bil zadet 7. bombo železniški arzenal in razdejana ja (Nadaljevanje na 4. strani)« Pikčasta črta »aanamuje položaj fronte dne 5. junija, črna črte pa poloiaj dne 10. junija. lata p'«.*t ^ auv.. «*» Cta«--.«- ubv im.'-^- i- P1 !ps_ v.n-mimlk, Strte Je 1® Ssaniis^ti -ta. tuC. Le Caom, kptr mi« i-sategaS « ' BwnA«s.rW M.- W **** &MK3S1* fc&fe M' -- fa Milita! V&KtL m Ž148« tak SLuutij m. &e%aaiajA. Ajwrriilf> & irtrtv Zm&Maa* &T*me imit tak-j jot-*ga3ti.tas ae» fmrpniaf^ I iftffias p^-rtjtiL btpvv m m;vama m. ■» i« ista »ae£w»t -mm*. n&ttb hiškam •vmss&i irt«B5- ®i>t T* vajM aaOenil se la&ass ®taftwse m te se mfite mmmh yx'jtSat a i annftj.-»>ega »-r* »•->ši Ze&-sate crbm ymtak tod* krifte žzfake, ks *» omiaarfct 'mheI * - Twuf ot me ti soaoe- rtat te atanmSeinuBrk. A pa se »e« »puras®?* Sodr--. ie otvtejt t £tr'.i>*- zivjam'*. inasraoisng* "isea. ; dežje. «» w»a» aarafe fesa«, -ia « f turi'« edrasišt predkg Mas&arj* sai s Ifnfajt rae drtare j*r»«.rs»easzn. z*3«aatnK t ! •tederniai roessas atttaztalste. jsaJS pot m jati*. di k te onsgočda prtMub* avecuik?*' * letak. ki sedat mmilkt vojak* ier z zsatašst nt&Scm. Z&k&i M Mcnct besdbear&mfi ?ss3}» so *>t»a m tadi zavezniki po-rrfaS, & M* fcftsa&i letak? pr3etafi sad doline rek« Rodiš m da to pri Uj priBlu bom-btrdfkali m*4 dragiss tmdi Irtucotko prhlam-U* »<« takiei »apsii U iotfi srečno končali sa la 14 za oapsdaif:, ke? «0 »e irefeo prM.iletilj,k«i7 upad z bombami! Kako «aj h to razUrtiioo. Z razlag vam je priskočila aa pomoč iraacoska pobuadna agencija »Telefraace«, ki pravi o tem neoadsttn tutpvin »a Marseilk tole: Ta bombardiranja imajo, kakor *e zdi, v jpavnem ne toliko rojsiki kot pa politični pomen. Do njSh je priflo v trerotka, ko te za-(tavlja vprašanje skorje odločitve Italije, da opasti »voje dosedanje italiite nevojskajoče države. Brez dvoma Nerad s tem bombardiranjem hočejo pokazati, da *o tp^Atui iz-kazati pomoč Italiji celo % jegovzbjdnSS Ftaa-fiiji. ncMctji Glasilo nemške vlade »Bcriinei B3rsen-*eitung« pile; Vil[M ai.! » zatir'.icir 3SICT.1.C: c-žr*-- 9» aw d:*l! rroe«b;i. Ji*i jr«itrMfl» -bod ^ naša« mčr^e. Vf uit jv«Mnrfieesai:' ui iifciia it utett Aap&s * awss»„ V sMK^ai u trat-»i^tciit niiaCT itečrt a utAusi«"'- 1» iin nt liigi »tes -s^ruoE:- !Sen»r,ii', ti t» zmi.n. iut a. jnuiuaarMe « Tjaisae* ic »t not yee; iK*aterm rtašer^ 1 ii®: s« e^rmmz: -a^martrf isr "aA® jwi$wiBfcffi sat St a»a£a BS&s« J»c- krešut aShci.1 ons 3«» ftmmtJid K1" aK-uic i 'tae .»t^ S«a*6i«- » Ta '.en. a« * ffciiia v ji^sirAmftnr I*rafi. aa Srem*-jxnažaag aterps « »a EBfcn®» ¥dwčx; r^otia kur .ap 1 mniiiT v ktr-s« is SSaaai;«. ^s je k.»t ara aj»i'iij"fcs %tw» 'Hit raz?«iftsžeaa: Asefes?«* v ses zaajiin za- srea j«r»wef« ' 1«. Easzr tr^ se o>*4 teas iaaesm ^iiSBraeSatt-. 21 -MsaSac® a&re^Ss Ser je- jsmii-Kit ouis.iiai l žriatni« i* fti fflu>- -aiS jjitjfa EiaSast ra-aužk« odže&e t Sirijo. J^aarait® sc Ta Aipe. Z sa to se &aws&ane sfisc^e araisliiK^asio !t»?r* ae sa-m ti j^-s-ii-iij; pač pa \t zaaiao šja tsdš prtceften de)ei pri to-jalkSi aspe&Ss Neasr»e v Fraasc^i. Oesierai Vejgasd sii mogel Mporafeiti teh 1,200000 v«»iasfli ffjjBSsoT ša je ssorsl prspestita ssodi lr*xsnk*rbr vojsko v Flaedhr^i « Iz vieja teg* gtaiilo aemške vlade h-UjoSeje, da je v prrem razdobju vojae proti iksapnema sovražnika »eatiko-italijazstka zveza v celoti Lzvriila tvojo nalogo uaao z diplomatskega rtalilfa, pat pa tadi na bojnem polju let da zato zavezaUtke države z upravičeno zaskrbaostjo kliko pt ičaStnjejo tre-natlca, ko bo ia nemJko-itaJijaaska rrezn začela odločao delovati tadi v dragem obdobju ledasje vojn«. Pretita ai nikjer »enim* pretrgssa Francosko poročilo z dne 8. jtzs^a: Kar se tiče razvoja bitk«, je treba omeniti, da ns gre tu z* kakšno pretrgano frostlo, pzc pa se boji razširjajo r globioo. Tako jc u p«-dročju ob gorajem teka reke Senase neaelka oklopsia iknpeia, katere pomen&ooet ie m ugotovljena, seogla prodreti lu*ih 20 km v globino v fraaco&o zaledje: Sploina tmtt tega prodora je severovzbod-jogozabod. Gre za koSooo tankov, ki jo spremlja nMioriziraaa pehota, katera ee nore boriti, se more pa ta-vzeti kakega dela ozemlja, le mattj pa, da bi *« na njea dalj časa zadrtal*. Vojaiki krogi «nat»sj«, da j« položaj te kolone, pa naj dospe do katerekoli točke, obupen zaradi korakov, ki ji je t tej smeri storilo francosko poveljstvo. Splo*sa slika bojev aa od 7. na 8. jmuj n. tpreaieuila. Boji stalno potekajo z vso srditostjo. Smatrajo, da je nemško poveljstvo poslalo v ta boj dve tretjini tankov, * katerim razpolag«, toda francoska pehota se odtočno drži pred napadi oklopnih edinic in so od za- I četka ofenzive njen« podporne rile v večini | r« jjmrarr popeimoma vidri*ie «dair«e od ttraaj mcikah ta»kaw ia očMko» pekM klTtb reta irdsieaas ŠM*aWritr»»^ *Jteri« » ietasbivs. Posadke m pod^oraih lažiiak 1« dobite nalog, sc »aaska* ^ m> t* Mt-iš krradSe w pogrnem ved«. Top<<«i k*a*ra Timss. ki slrefatio v prvi 'sosb fcrtL » sapnBvffi ogroBMi« p«*V>fa^e aed Msnsksmt UaBdvteMs: voza«. Eeša Stetariia to pr>r ka3Ara 15 aan ie v eaeaa uatg, !arn » tastov. Pri Bresta je pritisk po-■pmeoL toda aavraiaik je priUraS z *s« tii-j r j#««!■ Aaadc-Msva, k?««r je vrgel v bor-w» 7 rfctaprfh drro«? ša neto ta 20 a-oetat di-»-JCR. T«di «b Ataaei ae rarriia talita kitka. Sa m0t A .a— ao ae sata tata s—iiaiU aa fmŠHŠ.am ki ta tmo dohattm. Tsas, kier je 10-irsčok iarvrM vdetr, se sedaj irva^a vse po-r-einSi da a* »dk je bi sapravljm v cjTdišftu. Dofcna reke Osse preseka Jrano-sko cbmsnboo črto od seve« preti jsgu. Ako bi na tem mesta nencškt si»pa»4 snpd, potem bi se moral Weygand takoj amateiti s armado na Seiao in na Mamo ~m prepaheli fcas^*, ti i**je ia *ori p« pedali rtoreike« r«*l« halj k« ttajpiraiaefa vopfca. K #4 i tel jt s« braatjo »ovefa Kekateri t* delaj«, kak®? pranj«, ii tdrar. »tveaih osinr. sa ra^i fcwi*h»»«L zzrtd- ila-bM»eca zdravja. Pa t»«li tedaj ai dov«Ij»-»«. to delati saj o« kitoti-ka strait Zadaje pa večkrat s&jat* pritožb*: >Cema pa Mj iraan« otroke. da oaas jih pate« vojaka p*bije!< Ali ai U kite glatea »p«ni« taka zriiia v«ditetjew mt»A»t. da bi u ijep »porasli prektet*Čemm naj pa i«a»» otroke. tt pa mu i« t mladik letih pomr-|ej«! Kaj u» torej korifti isseli ia roditi «tr*k>!< Ljadje. ki Ukile govore. pa »e p« naj« Bota ia ae Benairtjjvib pa« pa ▼idrjo sa»i -*be ia ivsj dobiček. Bas ie stnili tek kakor Mih. smaiJimii—TI—.............———M— umevno in bi za aaše kraje bilo kar dobro, ko bi tu tudi res mogli dobiti —. Toda ae mo->ejo je vti dobiti Pač pa bi te mogli lotiti izboljšanja ksaetifitrs ter bolj industrializirati mlekarstva, čebelarstva, sadjarstva, vri-aantva ia zadružništva. Iz te mladine bi mogli sestaviti izvrstno armado za nagel napredek naše vasi seveda, ko bi ta rs ni* mladina se bila tako zelo poiitikantska, še večkrat pa kavarniška. Prixi.iti pa merama, da mladina ni vedno vsega sama kriva, ker ji šola t tem smislu se daje navodil za življenje, pa fcndi dragi ne, ki jo vidijo okoli sebe. Te atvari je treba spremeniti ter doseči da se bo vedno več naših šolanih ljudi začelo baviti i praktičnim delom, da se vrnejo nazaj k grudi.« d Orla, ki jt meril z razpetimi krili 3.10 m, fe ustrelil te dni nek kmet u Hamkoncev v bližini Bjelovutrja- Nenadno »o se pojavili štirje velikanski orli ki so krožili kakor nekakšna letala nad vasjo in bližnjim poljem. Nepričakovano pa »o s« ti štirje ptiči spustili na tla in to celo nedaleč od hiš. Bližnji kmet je stopil po puško ter enega teh orlov brez težav ustrelil. Vsa vas je hodila gledat nenavadnega ptiča, kajti vselej takšnega dogodka v tej rasi ui, d Pri zaprtju ali pri metajah t prebsri vzemite zjutraj aa tešče kozarec naravne »Franz-Josef« voda d Gorenjska je ns dostopa«. Neodgovorni ljudje Sirijo neresnične vesti, da so nekateri gorenjski kraji nedostopni. To je enostavna izmišljotina, ki hoče vzeti urejenim gorenjskim krajem ie obisk domačih gostov. Tujskopro-metna zveza sporoča, da ao dostopni vsi kraji, zlasti v Gornjesavtki dolini ia v Bohinju, seveda je pa potrebno jemati s seboj legitimacijo. Najbolj vpeljane so legitimacije Sloven-sk«aga planinskega društva, vidirane od uprav-ae oblasti L stopnje. d Nad zlatarsko izložbo so »e spravili Nenavadno drzen vlom je bil izvršen v noči med petkom in soboto v zlatarsko izložbo pri zlatarju in urarju Rudoliu Rusu, kjer so vlomilci odnesli raznih zlatih predmetov v vrednosti okoli 80.000 din. Zlatar Rus ima svoj lokal na Jezerski cesti v Kranju v poslopju Pokojninskega zavoda. Vlomilci so z orodjem deloma odstranili železno roleto, odprli izložbeno okno in izložbo popolnoma izropali. Odnesli so 45 zlatih prstanov različne vrednosti, med njimi nekaj zelo dragocenih, 3 damske zlate ure, 30 ovrat. verižic, okoli 40 obeskov, e* M parov dragocefiSt eisaoov, 12 rapestaic in 10 moških *«trii:c v skapc: mredatssti SO tisoč iaarjev. Vkmtiki so postili a« kraja vloma otodit, ki ga je polk^a zaplenila io « pomočjo katerega je biki mogoče prijeti nekaj ojarohenih oseb. dj Preureditev ceste skozi Celje. Gradben minister dr. Mika Krek je potrdil gred-b«se E-ižrte za preureditev in tlakovanje država« ceste r Celju ia naprej mimo Gaberja. Ker so krediti ie n* razpolago, bo tehnični oddeiek bonske uprave v kratkem razpisal Hrilirip. dj Graditev ceste MLariber-Fraaa. Znano je. d» sta že dve licitaciji za izboljšanj« najvažnejše štajerske prometne žile, ceste Ma-ribor-Fram propadli, ker se nikdar ni oglasil noben podjeteik. Zdaj je minister za gt&dbe dr Miha Krek odločit naj se preureditev ceste Maribor-Fram začne v delokrogu baaske uprave v Ljubljani Zato je bil i« postavljen poseben odbor, ki bo vodil vsa gradbena dela. Za načelnika odbora ie bil postavljen sni. Va-nek, šef tehničnega oddelka r Maribora. d) Zašel je Bukova gara je izločeno iz občine Zreče v konjiškem okraju in spojeno z občino Vitanje istega okraja. d, Dijak po aesreči ustrelil tovariš«. Iz Sobote pišejo. Zadnji dan šolskega pouka se je žalostno končal za drugošolca Slavka Kne-ieviča, sina kavarnarja iz Dolnje Lendave. Z nekim tovarišem iz drugega razreda je šel v gozd ob Lendavi Tovariš je naenkrat privlekel od nekod revolver —- sam pravi, da ga je našel v gozdu — in tako sta mlada dijaka takoj z zanimanjem pregledovala orožje. Brez težave sta vzela iz njega magacin z naboji, toliko pa še nista poznala orožja, da bt pogledala, če ni morda ostal v cevi še kak naboj. Sledil je 'strel — in drttgoiolei Kaeževič je bil hudo ranjen v trebuh prepeljan v eobo-ško bolnišnico. Krogla mu je prebila jetra in obtičala ob hrbtenici. i} Na mariborski cariaarniei so zaključili račune za proračunska leta 1939-40 Ser se iz njih vidi, da je bilo lani 112,275 ?% din dohodkov od carin. Za 10 milijonov din so bili ti dohodki višji, kakor v predpretečenem proračunskem letu. Letos pa se dohodki carinarnice Mjtib težkim časoui držijo na lepi vi- Rusija za varnost Zapoved sovjetskemu poslaniku La-vrenti je vu, naj pride čimprej iz Sofije v Moskvo, spravljajo •dobro poučeni krogi v zvezo z važnimi sklepi, ki so bili sprejeti te dni na seji sovjetske vlade. Po tej seji je bilo izdano neuradno poročilo, da je sovjetska vlada na seji razpravljala o varnosti balkanskih držav v sedanjem evropskem spopadu. V obveščenih moskovskih krogih zatrjujejo, da je sovjetska vlada sklenila, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi varovala mir in sedanje stanje na Balkanu. Pravijo, da je sovjetska vlada po tem sklepu trdno odločena, da bo z orožjem posredovala v teh pokrajinah, če bi katera koli vojskujoča se država poeku-Sala tod kaliti mir. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov j« na včerajšnji reji vlade podal obširno poročalo o političnem položaju v Evropi ter je v zvezi s tem tudi zahteval, da se takoj sprejmejo sklepi glede ukrepov, ki bi jih bilo treba izdati zaradi varnosti Balkan« t otrirom na možnost, da se šini Tako j« Imela v nseaecu maja maribonk» carinarnica 10,316.795 dim dohodkov. Ta mesec so Se prišie do izraza nove izvozne carine, ki »o prinesle l ,069.804 din dohodkov. Depo' zitov pa je carinarnica dobila v maju dinarjev 366.364.55. d) Drava izroča svoj« žrtve. Pri Slojncih je naplavila Drava truplo starejšega moškega, v katerem so spoznali preužitkarja Bezjaka Ivana, starega 59 let. Pred dnevi je bodi! ob nabrežju in pri tem padel v vodo. — pri Spodnjem Bregu pa je naplavila Drava truplo posestnika Podlesnika Viljema. Kako je pokojnik utonil, ni znano. — Naj počivata v miru! d) Nevarea jetnik pobegnil. V zaporih mariborske jetnišnice je bil nevaren prijatelj tu-jih koles Karel Rofeer, katerega je jetniški paznik nekajkrat na teden vodil v bolnišnico, kjer to ga zdravili Tudi te dni ga je peljal tja. V bolnišnici pa je jetnik nenadoma skočil skozi okno ter zbežal neznaaokam. Rober je že enkrat pobegnil iz zaporov. IZ DOMAČE POLITIKE p »Štirje koncentrični krogi«, V pravoslavnem samostanu Ziča je pravoslavni škol dr. Nikolaj Velimirovič imel govor, kjer je med drugim dejal, kakor poročajo listi: >S tega kraja je sv. Sava razglasil program srbskemu narodu, program organski, ne pa oe-haoičai. Razložil ga bom v obliki več koncentričnih krogov. V srednje« krogu je točka, ki vse giblje. Prvi krog je srbstvo, drugi jtigo-slovasstvo, tretji siovarutvo, četrti p« čiove-čanstvo. To je sv. Sava pokazal s svojimi vzgledi in deti. Govoril je; Nisem le Srbin, marveč Jugoslovan, nisem pa le Jugoslovan, marveč pripadam slovanstvu in nazadnje vsemu človeštvu. To je program svetosavja, ki je vlit v naš narod.« Trii?. Za meSi£an§k« i a i o eddajaje starši svoje otroke ped skrbne nadzerstve it. ieiskih sester ia v 4«br« i*r eeaea« «*.krhe v T r i i č aa Skal«. Interesenti za prihodnje šolsko leto naj s« oglmsij« takoj! balkanskih držav vojna razširi aa Sredozemsko morje, in z ozi-rom na važne posledice, ka bi j Hi lo imelo na posamezne države ob aredoeep»kih obalah. Visok uradnik iz zunanjega ministrstva je izjavil časnikarjem, da je Sovjetska Rudija sklenila, da bo z vsemi razpoložljivi n»i sredstvi skrbela za varnost na evropskem jugovzhodu. V zvezi s tem sklepom sovjetske vlade je sovjetsko časopisje že začelo objavljati podatke o nioči rdeče armade, ki bi se je v tem primeru poalužila sovjetska vlada. Na pobudo zunanjega ministra Mol ot osa je moskovski radio v več jezikih razglasil, da se je Rusijo odločila varovati in vzdržati neodvisnost balkanskih držav, in to z vsemi sredstvi, ker smatra zlasii neodvisnost nekaterih teh držav kot brezpogojno potrebno za svojo varnost. Ruska vojska je pripravljena, da izvede vse potrebno za zagotovitev sovjetske varnosti i« je dovolj močna, da prigovor« k porazu ttaUh, ki bi se spuščali ? pastoiov-fičrine na BaBiano. RAZGLED po svetu katoliška cerkev s P« misijonskem sreda. Med družbami, iti »o se v zadnjem času celo razmahnile, eo med prvimi Frančiškanke Marijine nosijo, narke. Družba je v prvi vrsti misijonska in ima v Evropi 80 naselbin, v Asiji 128, v Afriki 61, v Severni Ameriki 1», v Južni 24 in 11 v Oceaniji. Njihovo delo je v prvi vrsti posvečeno vzreji in vzgoji mladine in skrbi za bolnike in onemogle. Pred kratkim je izšel njihov 1 etap«a, ki navaja naravnost čudovite številke. — Deset let je minulo, odkar se praznuje binkoštni dan bolnikov. Pobož-nost se je začela v Italiji, kjer se je udeleži vsako leto okrog 300 tisoč bolnikov. Polagoma sa jo raa&udU. po vsem katoliškem svetu. _ Veličasten sprejem je doživel ob svoji vrnitvi" v Ugando v Afriki prvi črni ugand-ski škof Jeief Kianuka. Sprejema im slovesne ikdovske saaše »e je udeležil tudi kralj Muteza s dvorom ta mintetri. Naslednji dan je napravU kralj na dvora ikofu v čast veličasten sprejem. Sprejema se je udeležilo okrog 200 nejostlkSnejSai oseb. Da počastijo novega škofa, so se poleg katoličanov zbrali tudi protestanti, mofeamedanci in pogani. — Na veliko »oboto 1840 je v kapeM visoke šole v Pekingu na Kitajskem prejelo sv. knst 19 odraslih vseb. Med njimi »ta bila 2 srednješolska profesorja in 12 slušateljev visoka šole. Duhovnih vaj zadnje tri dneve prod veliko nedeljo se je udeležilo 165 dijakov. — prod desetimi leti je umrl muče-niške smrti salezljanski škof Alojzij Versiglia kot žrtev kitajrfsih komunistov. Zdaj se je začela uradna cerkvena razprava, da se mučene« proglasi za blaženega. — Aportolski vikarijat na Findžijsfcih otokih v Oceaniji ima 48 šol, ki so od kolonialne vlade priznano. Te šole obiskuje 3832 učencev, po večini katoličanov. Poleg misijonskih bratov ta sesior poučuje še 33 domačih učiteljev, ki so nastavljeni in plačani od vlade. Misijonarji tudi zelo skrbijo za vzgojo domače duhovščine. Prav zdaj se je apostolski vikar odločil, da postavi novo poslopje za veliko in malo semenišče. MADJARSK A s Zbiranje sovjetskih čet v Galiciji? Dobro poučeni madžarski diplomatski krogi izjavljajo, da je sovjetska vlada začela zbirati v Galiciji zelo veliko svojih čet. Sbvjet-eke čete se zbirajo zlasti med Stanislavovom in Stri jem. Čete se pomikajo v smeri proti madžarski meji. Za vse te prevoae čet sovjetska vada ne more več Nemcem posojati toliko vagonov, kakor je bilo to potrebno ža redni trgovinski promet med Sovjetijo in Nemčijo. Oviran pa bi naj bil zlasti nemški prevoz med Nemčijo in Romunijo akoai Galicijo, ker sedaj Sovjeti prav tam prevažajo svoje čete. V romunski obmejni postaji Ora-šemi čaka mnogo vagonov na prevoz v "Nemčijo, ker so pa sovjetska železnice v Galiciji zabasane, se ta promet ne more normalna razvijati. Sovjeti so v zadnjem času posojali Nemceni mnogo svojih vagonov, ker je Nemčija rabila mnogo »vojiik vagflnpv »a promet proti zahodnemu bojišču. Sedaj pa sovjetske železnice teh vagonov ne morejo več posojati. Tukaj »e začudeni vprašujejo, proti komu zbirajo Sovjeti čete v Galiciji. Med Madžarsko in Sovjetijo v zadnjem času ni bilo pr»v»KJdh težav in je nedavno odpotovalo madžarsko gospodarsko zastopstvo v Moskvo. NEMČIJA_ s Te in ose is Koretana. Notranji minister je odredil, da je vsak razgovor z vojnimi ujetniki, v kolikor ni po delovnih prilikah nujen, prepovedan. — Za teden do 2. junija so oddajali trgovci na pristojno nakaznico 2 jajci. — Tvrdka Leitgeb v Sinči vesi je {prejela 24 Kau&lčaaov v svoj obrat Nastanjeni so v bivšem letovišču dunajskega kreditnega društva ob Klopinskem jezeru. — 80.000 kg starega papirja je nabrala Hitlerjeva mladina v Celovcu na en sam dan. —- V Borovljah ao zborovali učitelji, člani nar. soc. učiteljske zveze za celovški okraj. Na sporedu je btlo med drugim predavanje o sodobnih nalogah v šoli. — Izgubil se je SO-letni posestnik Janez Malle is Kožentave Z binkožtaega teleta v Ljubelj se ni več vrnil domov. — Na Dunaju je umrla 56-letna Marija OUoovee, soproga puškarja v Borovljah. — Pokopali so: v Skocjatiu 32-letnega Aleša JKusem i« Vogel, v Svečah Jurčevo mamo iz Zavrba. DROBNE NOVICE Uradne sagetavljage, da bo Španija ostala nevtralna, tudi če bi Italija vstopila v , vojno. Indijska vlada je sklenila, da poveča število indijske vojske za 100.000 mež. Jugoslovanskim izseljencem v sasedeni Belgiji se godi menda dobro in so večinoma zopet vsi na svojem starem poslu. Ameriški listi pišejo, da Amerika ni več nevtralna, temveč le nevojskujoča država. Turška vlada je sklenila, da ukine orient ekspresni vlak. Finančno nadzorstvo nad bolgarskim državnim gospodarstvom katero so doslej izvajale zapadne države, je odpravljeno. Oddajo železnih ograj, vratnih okraskov in bličnih kovinskih predmetov, je odredila tudi Anglija. v. štiri letnike je poklicala pod orožje. Irska, ker se boji iznenadenj. 1,300.000 moi ima pod orožjem Romunija po zadnjem vpoklicu. 500 francoskih vagonov so zajele nemške čete po umiku pri. Lanterburgu. 400 letal je odposlala Amerika 7. junija da se bo spet začel redni promet v Ameriko. V dveh dneh je v ameriški Njujork dospelo za 500 milijonov dolarjev holandskega in belgijskega zlata. Milijardo dolarjev novih davkov sa državno obrambo je sklenila naložili vlada Združenih ameriških držav. Nemške »sgube *o znašale do konea maja Sei 600.000 mož, pravijo angleška poročila. Sovjetski poslanik v Sofiji Lavreotijev je 8. junija odpotoval v Moskvo. V Vatikana so pripravili bivališče ta tiste poslanike pri sv. Stoli«, ki zastopajo države, s katerimi bi Italija lahko stopila v; vojno. Ameriško vojno brodovje naj gre takoj na. porneč zaveznikom, zahteva večina ameriškega tiska. Sovjetska Rusija je baje poslala Nemčiji in Italiji novo opozorilo, da ne želi »ifcakili sprememb sedanjega stanja na Balkanu. Feluradno nemško poročile o zaveenidkih' letalskih nočnih napadih pravi, da ti napadi niso dosegli nobenega uspeha. Poštni promet med zasedeno Holandija in nevtralnimi državami je obnovljen. Anglija ia Frandja sta sačeli sedanj« vojne, da bi uničili proletarski državi Italija in Nemčijo, t k« italijanski tisk. Nemei napadajo sdaj v severni Franciji t 200 divizijami, menijo italijanski tisti. »Ce ggabime te bitke, izgubimo Pari^ ne pa še vojne,< piše francoski »Jcttrc. V preoMMtrani Reyaandovi imnAi vlfto di ni več Deiadierja. V l«Mriji s* praaaovaJš 7. Jurija 10 let* nieo, odkar se je kralj Karo! vrnil k tujin« in prgvzel oblast. Prišel je čas, ko je treba za varstvo! ameriškega naroda uvesti obvezno vojaško dolžnost, piše ameriško časopisje. Vsi italijanski parniki na visoidh morjih so dobili ukaz, naj odplovejo v nevtralna pri-i stanišča. Slovaška vlada je prepovedala klati sle* herao Sivino na vsem ozemlju države. Sv. ete Pij Xll, ne bo Sel poleti na obit čajne počitnice v Castelgaradoilo, marveč bol ostal v Vatikanu. Najučinkovitejše nmbtr* proti bombni-kom je spretno uporabljena strojnica, pišejo! angleški listi. Vsak isvos koruze je za en mesec pre-i povedala romunska vlada. Nemška efeniiva na Sommi so razvija; počasi, trdi švicarsko časopisje. Tako nemško kot savemiško vrhovno po* veljatra poroča, da se premikanje čet v se* verni Franciji vrM v red« i« uspešno. Francoski poveljnik Weyga»d je izjavil, da je popolnoma zadovoljen s potekom bitke, ki zdaj traja. Francoska letala so bombardirala v noči med 7. in 8. junijem Berlin. Nemške čete se morajo boriti na Norveškem z velikimi težavami, pišejo nemSfci listi. Angleži isprasnujeje Gibraltar; prebi« valstvo odhaja v francoski Maroko. 84 urni delovni teden je uveden v Fran-! ciji. 1 Protizavezniške demonstracije so bile Vi Burgosu v Španiji. Pet italijanskih velikih petrolejskih ladij se je po nalogu vlade zateklo v mehikanska. pristanišča. Italijanske paroplovne oruibe so usta* vile promet z Ameriko. Nwmci so potopili 20.000 tonsko angleška križarko »Carinthia«.' . Italijanski tisk je začel prinašati grožnja in napade proti Ameriki. Ar.gleško letalsko ministrstvo uradno po-roga ft, je v zadnjih desetih dmeh padlo a« pa pogreša jo 284 letalcev - častnikov in pU t lot&v. ■'..".'.; Kneginja Olfa. ki je praznovala v iorek dne 11. junija svoj rojstni dan. Dne 8. juni,» je preleklo deset tet. odkar je medel preMol v Romuniji kralj Karei II. Mehanska gol« t Novem mest« j« pr*ga«vala de«efietnie» obstaja Semški vojaki ki 'ijejo na Nisoiemskem leses« rokic ia e petni« Oa-uikir, ki hoče dobiti prave stike e potelaj« na bojiWu, se mora «im irpostariti veliki netar« ■•stL Slika s*m kale časnikarja. ki is letala »pu«je potek bitke Ka* »»»toskih otnlb, fcl jo S« aafeJ® rovrdtae fopaStm. Menic! grade uov železniški most tw hudournik na mestu, kjer Je bil stari most porušen Nemci m sapienlii »a zahodnem boji«« velikanski <0* Zahtevajte f favaHi Šakalih naiboli« •S10VEME0«! General Wejgand, vrhovni poveljnik zavezniških armad, zapušča utrdbo, v kateri jc nastanjeno poveljstvo nekega odseka Pogled na Mati grad v Kamniku iVojaki iz francoskih kolonij, ki se bore na francoskem bojišč« z« Francijo. V VSAK« HlfiO »DOMOLJUBA«! »' Obala pri angleškem pristaniškem mestu Doveru ob Kanalskem prelivu NOVICE IZ JULIJSKE KRAJINE •ms*smmmmasm i Podarjena atanra. is še kaj. Lrtož^r razmera m maraifcakšno stvar postavil« na giavo. Vae se je moral« spremeniti samo zaradi le nesrečne vojne«, ki jn je Evropa o* vsak nato hciela ime«, čeprav je motfia ie vnaprej videti njene strahotne posledice. Tud. v Italiji — čeprav ta vojoo še smerem samo obljubljajo — se vsepovsod paeaa, d» »o zavladal et iacedra razmere ia d« je vse samo priprava na nekaj takega. Gotovo ae ašo letos Sole končale kar tako slagcjM 15 da: prej kot navadim. Nekaj mm I* vsekakor pometati, ia sicer uiž kaj dobrega. Sknro s m moremo to razlagati drugače kot a štete«', pripravna* aa vojno, v katero te pa dosedanjih oapow«diii sodeč tudi Italija prav v kratkem »topila. Pravijo, da čaka sum ie sa ugodni treaoiek, ki bi aapoeO a Seetije aa nbodnje-evropskik bopš&k. Ediai. ki aa dovoijai kt celo veseli, da bo letos šože pre; kosec, so učeoti, kajti ti potaiapt tadš Se se-stajo pravifato preeešati. Ce bi ga. bi s»ordl« raje vsdršsH še tako hode ftwe v te* sbh dneis pouka, koJiiur bi ga morate še Po aredujih šolali pa se je dipštvo hk> še nečesa drugega: kot bfek se je raznesla novica, da letos mature ne bo in da ta-f*di tega dijaki niti ne bodo prav nič prikrajšani, kap dobili bodo diplomo kar brez mature! i f Ivaa Mu. Zopet je odšel eden izmed starih boreev, eden iz stare garde po plačilo za snroje zvesto delo v večnost: v Podbrdu je v nedeljo 36. maja umrl g. Ivan Torkar, ki je več desetletij vodil U mošnji poštni urad in bil zato eptaSoo znaa pod imenom poštar. Pokojni je bil eden izmed tistih mož, ki je pred dobrim polsto-letjem začel sodelovati pri podvigu naše narodne zavednosti in je tudi na gospodarskem polju vneto pomagal graditi našo narodno samobitnost Bil je pošten, veren Slovenec in se je vse ii vi jen je sdejstroval kot odličen pristal katoliške narodne misli. Kaj poriva v miru! i Smrt Je gospodarila. V preteklem tednu je v Dornberg™ tu Vipavskem zelo gospodarila smrt. V četrtek, ua Telesa, sta v isti hiii ležala m mrt-a3kem odra lv»n Cotič, grobskop, ki rapaš^a leno in Jtiri nedorsste otroke — ter njegov so-sed 19 letni R*f»el Kirhi. Ob« sta podlegla hudi p.isočni«. V |wtek je asahnito nilido iivijenje 11-letne Periae SaJa, a v soboto je umri« po dalj« bolezni vdova Amalij Beres-Budična. Pretekli to-trvs pa K umrt* najstarejša ieaa v (ari, »i-letna Ana Coiie-teMloa. čada, is je razpotofcnj« vaHanov vse te :. V PrTatiai je S2 letna mati \lojri;» Farlani-FeliksoTa doigio trpela na ae-ozdravljivi haieiai. K® je l»a te dni ajea sin po-kli«aia m. o«««s vaj«, (i je to tako nočno *xel« | k it*a, da se je pceeči. ko » vsi domači spali, vsa zsi«taw spisati* aa pnwS» » tema Dwgi i *a steipisl areniifcJeai aos potisniti svoje * M..-*maa vomi* u rab mam. jc tieiiHi v nesrečno i tJos.aa dtrmcvis «»6a St i« {atevttfel vozilo i | s&bet t aincaiUti »r*k. tmi* m ima pa sun-; m tla. tofct ae p« za nesrečo J r: isteavej je aAlivpl naprej. Sele drag i t '-.i t. je prrtveii mirna, je ranjenca naložil in i t prift* bo&šžnico. Tam je uboga žena, ki -oeia rmbit tiinik ta »lomljene uoge, kmalu :•.•.. siaaje njenega moaa, ki ima vež po-l^odb ia pretresene možgane, je zelo težka i »va yekepa!W® v Idriji. V nedeljo 26. maja je bilo blagoslovljeno aafe novo pokopališče. Cerkvene obrede je opravil dekan g. Caric t. Slovesne blagoslovitve, pri kateri je ubrano prepeva! domači cerkveni pevski »bor, ao so udeležiti Številni zastopniki obiastev in velika množica ljudstva. I^p« pokopališčna cerkev bo posvečena Materi božji Njena slika že visi v oltarja. i G»s;>*d«jrsk» p^ajaajs i Jugoslavije. V rimski palači Chifli je »adaljevalo tvoje delo italijansko-jugosiovansko trgovinsko odposlanstvo pod predsedstvom senatorja Gianinija in predsednika jugoslovanskega odposlanstva, pomočnika zunanjega ministra dr. Pilije. Razgovorom pogajanj obeh odposlanstev so posvečali italijanski listi veliko pozornost ter je tako med drugim >Gi-ornale d'Iialia< pravil, da bosta obe odposlanstvi v popolnem vzajemnem razumevanju pripravljeni spremeniti trgovinsko izmenjavo v pogledu nekaterih proizvodov. Vsi Jcogi so prepričani, da bo-cio pogajanja, ki so potekala prisrčno, privedla do sporazuma v pogteo W tisoč lir za pokrajinski fašistovski dom v Gori«. Pred par dnevi je vse imenovane gospode s P°J krajinskim političnim tajnikom na čelu sprejel vladni predsednik v posebni nvdieneL i Zaradi Italije sta morali Anglija in Francija vzeti t glavnega bojišča 30 divizij, ki niso mogle sodelovati proti Nemčiji. S tem je storila Ilalija Nemčiji veliko uslugo. Druga usluga je bila v tem, da je Italija preprečila razširjenje vojne na Balkan in ugotovila Nemčiji preskrbo. To J« storila zaradi tega, ker zavetniki niso hoteli izpolniti pravičnih italijanskih zahtev, pravi uradno sporočilo agencije Štefani. Dvajset nemških divizij "je zbranih ob HM* **},; PO DOMOVINI Dekliški dnevi v Betnavi Katoliška akcija za dekleia v lavantinski škofiji vabi vsa dekleta luvantinske škofije na versko prireditev v dneh 29. in 30. junija. To hodj IU. dekliški dnevi na Betnavi pri Mariboru. Betnava se že pripravlja, da bo za ta veliki dekliški praznik sprejela čim lepše število dekleti Pridite, dekleta! Strnile se bomo v močni volji, da bo vsaka izmed nas v teh težkih časih pogumno in zvesto izpolnila svoje dolžnosti do slovenskega rodu. Na Petrovo zvečer nas bo uvodna Marijanska prireditev, ki ji bodo sledile večernice in procesija z Najsvetejšim, pripravila za naš veliki praznik. V nedeljo zjutraj nam bo prevzv. g. škol. dr. Ivan Tomaži® opravil obhajilno sv. mašo. Nato bo versko zborovanje s pozdravi in govori. Popoldne se bomo pri slavnostni akademiji vse posvetile Materi Mariji in položile v Njene roke obljubo pripravljenosti. Tudi veselo se bomo razvedrile in pele bomo! Dekliški dnevi so dnevi resnega dela, obenem pa dnevi velikega veselja dekliških src. Vsa navodila «o prejeli župnijski uradi, dekliški krožki in odseki KA deklet. Iz raznih krajev Kolovrat, črta liimbar«ka gora—Trojane lahko postane priljubljena izletna točka. Pa še druge zanimivosti imumo pri nas. širša javnost gotovo še ne ve, da se nahaja v Lipovci velika podzemska juina z lepimi kapniki. Metlika. Že spet se je pojavila tatinska bamia v nuši okolici. Tako je bilo zadnje dni izvršenih več vlomov v zidanice in kašče. V' torek -t. junija ponoči so tatovi odprli s ponarejenim ključem klet posestnika Miko Kostelca v DraAičih št. 6 in odnesli večjo zalogo suhega svinjskega mesa. okrog 3 mernike pšenice in 24 kg masti. — V kratkem se začne spet z delom na novi cesti Drašiči—Repica, odobren je kredit 150.000 din. — Te dni je minilo 50 let, odkar jo Prane Repovš, kovač nn Primost-ku pri Metliki izdelal kot prvi v Belokrajini plug za okopavanj" in otipavanje. št. Vid pri Stični. Pretočeni teden je Higienski zavod začel z dograditvijo šentvidskega vodovoda, namreč z podaljškom vodovoda št. Vid—Sv. Rok. — Te dni so ponovno začeli graditi banovinsko cesto Doli—Pokojnica. Kranj. Ta teden so 'pokopali na posledicah težke operacije umrlo Marijo Zupan, raznašalko naših katoliških listov po Kranju in okolici. Veliko je pripomogla, da so se naši listi tako lepo razširili. Za trud in vse zasluge, katerih so bili naši listi deležni z njene strani, naj ji bo Vsemogočni plačnik, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Školja Loka. Ta teden je umrl zavedni katoliški mož Franc Krmelj. Z ženo Marijo sta vzgojila petero otrok v pravem krščanskem duhu, vsi so člani EO oziioma DK. Počivaj v miru in Vsemogočni naj bo Tvoj plačnik! Duplje na Gorenjskem. Močan veter je povzročit, da ie tržiški vlak zanesel iskro v steljo, in sicer skozi odprtino, ki je bila na nasprotni strani železnice. Iskra je povzročila velik požar v šupi pri posestniku Jožefu Rozmanu. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci, ki so požrtvovalno preprečili širjenje požara. Škode trpi posestnik čez 20.000 dinarjev. Kaka pri Krškem. V dneh od 15.—22. junija bo priredil v tukajšnji šoli Higienski zavod iz Ljubljane higiensko razstavo, združeno z zdravstvenimi predavanji. Predavale bodo zaščitne sestre in zdravniki. V in terenu občinstva samega je, da se bo predavanj poluoštevilno udeleževalo. Ljudje božji, ne nasedajte raznim govoricam, ki imajo namen, ljudi samo begati. Vsa dosedanja besedičenja so se izkazala za neresnična in gola laž. Le lepo zaupajmo svojemu vodstvu in če Bog da srečo, bomo tudi skozi te razburkane čase srečno prejadrali. Prečna. V Cešči vasi se je pri pos. Janezu Mesojedcu vžgal kozolec. Vnščani, prečenski in novomeški gasilci so ogenj hitro pogasili in tako vas obvarovati, da ni pogorela. — Oni dan smo spremili na pokopališče zelo dobrega moža Jurija Kampusa iz Dol Straže. — V Zalogu smo dobili postajališče »Prečna*. Bližnjim vasem je olajšana pot v Novo inesto na trg. Vzajemno delo Zalo-žauov in Ločanov, pomoč g. graščaka P. Langerja, Seidla in železniškega ravnateljstva ter tiho delo naših javnih delavcev, posebno še g. min. dr. Ku-lovca in župana Zagorca, je rodilo to postajališče. — Jože Kozina bi bil rad učakal otvoritev tega postajališča, pa ni Inogel, prej je umrl. — V Prečni je zatisnila oči za večno Ana Petrič. V Bršljinu pa se je preselil med angele Padanov France, šolar, sin železniškega uslužbenca. Begunje pri Cerknici. Dolgo se že nismo oglasili iz naše Meoišije, pa smo vendar še živi. Od Svečnice dalje se pridno shajamo v našem »Domu«. Imeli smo gospodarske sestanke, predavanja, tri lepo uspele prireditve. Naš FO je skupno z DK pokazal na praznik sv. Jožeta z dobro naštudirano akademijo sad svojega pridnega dela v zimskem času. Parkrat smo imeli za pouk in zabavo kino-predstave, kar je bila novost za naš kraj. — Naše Sadjarsko in vrtnarsko društvo se tudi dobro giblje. Lanska velika tombola in veselica nam bo omogočila, da postavimo še letos par modernih sušilnic. Letošnje predavanje v dvorani je poka-zalo, da imajo naši ljudje veselje in veliko smisla za napredno vrtnarstvo. — Vodovod smo spomladi precej popravili. Zadnji čas slišimo, da dobi »tudi vas kožljek svoj vodovod, ki bo zalagal tudi Bczuljak z dobro vodo. — Šmarnice smo imeli letos pri velikem oltarju. Novo sliko Brezmadežne nam je oskrbe! neki domači slikarski rokodelec, da se izrazimo po umetniško. Ljudje pravijo, da ie slika prav lepa, Čeprav ni umetriško draga, se nikoli ni bila naša cerkev tako lepo okrašena za šmarnice kot letos. Pa tudi obisk je bi! izredno velik. — Na binkoštno nedeljo je 34 prvoobhajan-cev pristopilo k mizi Gospodovi. Otroci so bili dobro postrežem v cerkvenem domu, k čemur je prispevala vsa župnija s prostovoljnimi prispevki. Več revnih otrok je dobilo za to priliko novo obleko a'i obutev. Popoldne je bil v cerkvi sprejem v Marijin vrtec, nato pa v dvorani akademija za prvoobhajance, ki jo je priredila s šolsko mladino tukajšnja gdč. učiteljica Anica Drobničeva. — Procesija sv. Reš. Telesa se je vršila kljub deževnemu vremenu v najlepšem redu. V velikem številu se je procesije udeležilo tudi vojaštvo. Tako je prišla do izraza lepa povezanost civilnega prebivalstva in vojaštva pri verski manifestaciji. . Limbarska gora pri Moravčah. Na vprašanja, kdaj bo pri sv. Valentinu na Limbarski gori cer- 76 Gospod Volodijovskl Novoviejski -jih ie še izpraševal o poteh, po katerih bi bito najlaže dospeti do postajališča, potem, kako stoje šotori, slednjič pa je začel poizvedovati o tem. za kar mu je najbolj šlo. »AH so kakšne ženske v šotoru?« je vprašal. Lipki so »trepetali za lastno kožo. Tisti izmed njih, ki so prej služili v Hreptjovu. so natanko vedeli, da je bil Novoviejski bral ene teh žensk in zaročenec druge, razumeli so torej, kakšna be-snost ga bo morala zgrabiti, ko izve vso resnico. Ta besnost se lahko izdivja najprej nad njimi, zato so so začeli obotavljati. Toda Lušnja je takoj rekei: »Gospod poveljnik, pasjim bratom ogrejemo podplate, pa bodo govorili!« »Porini jim noge v žerjavico!« je rekel Novoviejski. »Usmili se!« je zaklical Eljaševič, star hrept-jovski Lipek, »povem vse, kar so gledale moje oči.. .< Lušnja se je ozrl na poveljnika, aH ne ukaže kljub tej izjavi izvrSiti grožnjo, toda ta je odmahnil z roko in rekel Eljaševiču: »Govori, kaj si videl?« »Mi smo nedolžni, gospod!« je odgovoril Elja-Sevič, »mi smo šli za poveljnikom. Naš murža J<5 podaril sestro vaše milosti gospodu Aduroviču, ki jo je imel v šotoru. Jaz Bem jo videl na Kučun-kaurah, kako je hodila z vedri po vodo in sem p pomagal vzdigovati, ker je bil« noseča...« »Gorjel« je šepnil Novoviejski. »Drugo gospodično pa je imel naš murža sam v Šotoru. Mi ie nismo tako pogosto videli, . ioda večkrat smo slišali, kako je kričala, ker jo je murža, čeprav jo je imel za naslado, vendarle vsak dan z bičem pretepal in z nogami suval...« Novoviejskemu so se začele tresti ustnice. Eljaševič je komaj slišal vprašanje: »Kje sta sedaj oni,« »Prodani v Slambul.« »Komu?« »Murža sam ne ve za gotovo. Prišlo ie povelie od padišaha, da ne sme biti žensk v taboru. Vsi so jih prodajali na bazarju, pa ju je prodal tudi murža.« Poizvedovanja je bilo konec in pri cgnju je zavladala tišina. Le nekaj časa sem je fs vlekel vroč južni veter in stresal drenove veje, hi so vedno močneje šumele. Postalo je soparno. .Na obzorju se je prikazalo nekaj oblakov, ki so bili v sredi temni, na robeh pa so se bakreno s«air.kall. Novoviejski je krenil od ognja proč in Sel, kakor bi se mu bledlo, ne da bi se zavelnl, tam gre. Slednjič se je vrgel z obrazom na zemljo in ga začel praskati z nohti, nato si grizti_ lastne roke in hropsti, kakor bi umiral. Krč mu je stresal ogromno telo in ležal je tako cele ure. Dra-gonci bo ga gledali od daieč, pa tudi Lušnja se mu ni smel približati. Zato pa je grozoviti stražmoister, potem ko jo opazil, da se poveljnik ne bo jezil, če ne prizanese Lipkom, naravnost iz prirojene krutosti jim zamašil usta z ruševino, da bi preprečil vpitje, in jih poklal kakor vole. Prizanese! je samo Eljaševiču, ker je mislil, da bo potreben kot vodnik. Ko je opravil svoj posel, je odvlekel še drgetajoča trupla od ognja in jih položil v vrsto, sam pa je šeL da bi pogledal za poveljnikom, »Ce bi tudi zblaznel,« je zamrmral sam prj sebi, »tistega tam moramo tudi tako dobiti!« Prešlo je poldne, prav tako popoladnske ure —- in dan se je začel nagibati proti zahodu Toda tisti spočetka majhni oblaki so že zagrnili skoraj vse nebo in postajali vedno gostejši '"n temnejši, ne da bi izgubili listi bakreni blesk na robeh. Njihove ogromne kepe so se obračale kakor mlinski kamni neokretno okoli lastnih osi. lez.le potem in pritiskale druga na drugo in potiskajoč se med seboj navzdol se valile v gostih kopah liiže in nize proti zemlji. Veter je včasih udaril kakor roparski ptič s krilom, sklanjal dren in svib do zemlje, zgrabil kup listja in ga besno raznese!; včasih je prenehal, kakor bi se v zemljo vdrl. In v teh trenutkih tišine je bilo slišati v motajočih se oblakih nekako zlovražje bobnenje. Bičanje, šumenje: človek bi dejal, da se zbirajo v njih krdela gromov, se urejajo za bitko — in zamolklo renčeč v sebi netijo besnost in srd, preden planejo iz njih m udarijo na otrplo zemljo. , , ___. »Vihar, vihar se bliža!« so šepetali dragonei med seboj. ... . , .. Vihar se je bližal. Vedno bolj se je temnilo. V tem je na vzhodu, od Dnjestra, zagrmelo in grom se je začel valiti po nebu s strahovitim bučanjem tja proti Prutu; tam je za trenutek umolknil, toda zabučal je znova in bobne! na bu-džiačke stepe in slednjič je začelo grmeti po vsem obzorju naokoli. Prve velike deževne kaplje so padle na po- tem"trenutku se je pojavil pred dragoncl No?oviejskl. , »Na konje!« je kriknil z grmečim glasom. In komaj je preteklo toliko časa, koliKor ga je treba, da se zmoli kratek očenaš, je ie odrinil na čelu sto petdesetih jezdecev. Ko ie pruahal "z gaja, se je združi! pri čredi z drugo polovico svojih ljudi, ki je pazila na poljano, da U nobeden izmed konjarjev skrili jje ittekel v tabor. Dragonci so v trenutku zdirjah okoli črede, zagnali divji, tatarskim konjarjem lastni krik in krenili naprej, pode« pred seboj pobesnelo krdelo. Stražmojster je držal EljaŠeviča na vrvi in mu kričal na uho, hote« prevpiti butanje groma: »Vodi, pasja vera, toda naravnost, sicer dobiB "0i Med''tem so=e oblaki pri valili tako rijko. da so se skoraj dotikali zemlje. Nenadoma je buhmlo kakor vroč sopuh iz peči in zadivjal je besen orkan. V kratkem je slepeča svetloba raztrgan temo: udarila je strela, za njo druga, tretja, v • zraku se je razSMl vonj po žveplu in zopet« le kveni romarski shod, sporočamo, da se bo vršil običajni vsakoletni romarski shod tudi letos na nedeljo pred kresom. Letos bo padla ta nedelja na dan 23. junija. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer v soboto bo ob 7 pridiga, nato pete h-tanije V nedeljo zjutraj bodo sv. maže ob pol a, pol 6 in ob 15. Ob pol 6 in ob 15 s pridigo. Oba dneva bodo na razpolago spovedniki za prejem sv zakramentov. Cerkev sv. Valentini je stara in dobro obiskovana božja pol, kamor prihajajo romarji iz vse Slovenije, ki stoji na lepi Limbarski gori, od koder je obširen in krasen razgled. Zveza z avtobusi je ugodna, posebno na progi Ljubljana-Celje, postajališča so: Krašnja, Spodnje Loke in Blagovica. Najbližje je iz Sp. Lok, vas, ki lezi ob vznožju Limbarske gore. Odtod je do vrha 40 minut pešhoje- Železniški postaji, s katerih vodi najbližja peipot, sta Kresnice ali jevnica. Z obeh je enako daleč — dve in pol ure. Romarje in turiste viludno vabimo. ' Javorje pri Litiji. V četrtek 29. maja smo pokopali Marijo Mandelj »Peračevo mamo«, ki je dosegla 71 iet starosti. Bila je velika dobrotnica revežev in so jo daleč na okoli poznali. Bila je tudi globoko verna žena in zgled mnogim današnjim materam. Naj ji bo Bog bogat plačnik. Preostalim pa naše sožalje! Studenec pri Sevnici. Po dolgi bolezni je zapustila svet najstarejša faranka v starosti o trikrat na teden, v dežju, blatu, snegu, vročini in zimi. Skozi 23 let nam je nosil iz daljne iitijske poste našega »Domoljuba«! In sedaj, ko odhaja od nas, mu vsi »Domoljubov« bralci želimo v novem položaju vso srečo, zadovoljnost in zdravje. Bog ga živi! — V nedeljo 2. junija je bila v naši fari slovesnost prvega svetega obhajila. Dobrni«"«' Obhajali smo sv. misijon od 5.—12. maja, vodili so ga gg. iz kongregacije sv. Vincen-cija Pavelskega. Udeležba je llila stoodstotna. — V nedeljo 2. junija smo imeli prvo sv. obhajilo. Po končani slovesnosti so naši malčki uprizorili akademijo v društveni dvorani s petjem, telovadbo in deklamaeijanii v čast prvoobbajancem in materam. Maribor dobi radijsko postajo Sedaj je le gotovo, da bo radijska postaja v Mariboru v najkrajJem času postala dejstvo. Prosvetna zveza v Ljubljani kot vrhovna organizacija naših prosvetnih društev ima pogodbo z ministrstvom pošte in telegrafa z dne 22 julija H>39 glede radijske postaje v Ljubljani in v tej pogodbi je zabeleženo, ria se ustanovi radijska postaja v Mariboru. Za tn postajo so dobili zelo primerno zemljišče na Teznem tik Maribora. Prosvetna zveza je te dni vložila na mestno občino mariborsko, oz. njen gradbeni odbor prošnjo za odobritev načrtov radijske posije v Mariboru. Naše bralce bodo gotovo zanimale podrobnosti te postaje. Glavna zgradba za radijsko oddajno postajo bo meriia v tlorisu 23 krat 28 in pol m. Poleg iega bodo na omenjenih parcelah zgradili tudi prostore za radijsko aparaturo, nadalje transformator, stanovanjske prostore za nameščence radijske postaje, pisarniške prostore, klet ter prostor za mali pomožni radijski studio. Najvišja električna sila bo znašala 30 kw, v antenah pa 5 kw. V celotno zgradim bo napel'sna visoka električna napetost 10.000 voltov. Električna sila bo napeljana od mestn. elek'ričnega podjetja. Zgrajena bo tudi telefonska zveza z Mariborom iu naravnost z Ljubljano. Stolp relejske postaje bo visok 112 m, ter bo močno zasidran proti morebitnim vremenskim nesrečan, oddaljen bo 100 in od ostalih naprav. Posta;? bo upostavljens na veliki tezenski ra-rani in bo tudi primerno oddaljena od železniških naprav. Načrte za postajo je izdelal inž, Stojan Globočnik iz Ljubljane. Gradbeni odbor mestne občine mariborske je načrte odobril. Tako se je vendarle uresničila dolgoletna želja Mariliora in okolice, da dobi naša obdravska slovenska prestolnica potrebno radijsko postajo. S to ustanovitvijo je naša Prosvetna zveza tudi I>okazala, da ima res zanimanje na narodni in splošni napredek našega severnega slovenskega ozemlja. Akademija se je posrečila, tako da ni nobeno oko ostalo »uho. Tudi očetom so.se solze) svetile v očeh. Zahvaliti se moramo našemu učiteljstvu, ki gre z roko v roki z duhovnima gospodoma, za blagor naših malih v dušnem in telesnem oziru. >V|1 '"■V5 Sv. Lovrene na Pohorju. Odšel je od „ kaplan Ivan. Voda na novo službeno meslo v Li tomer. Vneto jo delovai v naših društvih *i«8I kot duhovni vodja vseh mladinskih organizaril Naj bi seme njegovih besed padlo v rodovitni zemljo in obrodilo obilen sad, ne pa usahnilo i,, pohorskem granitu. Želimo mu na novem mestu obilo blajfošlovo pri ilelu. Na njegovo mesto io prišel g. Alojzij vrbnjak. ' Skocjan pri Mokro, noju. Smrt ima pri na» celo bogato iet«, Umirajo ljudie, ki so ii tako potrebni svojim družinam. Smrt je po. kosila v tem letu „,. slednje bolj znane ose-be: Rupar Jožefo , Telčič, mater obč. odbornika Alojzija, Go-renca Franca, čevljar, »kega mojstra iz Skoc jana; Kirarja Janeza, malega posestnika i Bučke; Cvelbarja Matijo, posestnika iz Za. meikega; Pungrčiča Alojzija k Skocjena; Komljanca Janez* iz Zloganja; Lindiča Jožeta k Slančvrha; Vin-tarja Janeza *. Drušč; Trkaja Matijo iz Stare vasi; Andrejčiča Martina, posestnika in gostilničarja iz Sfcocjana. — V začetku maja pa je v bolnišnici v Ljubljani na posledicah operacije umrla Dane Frančiška, žen a posestnika in mlinarja iz Zioganja. Dolgoletno bolezen si je želela odpraviti, p,i je ila v bolnišnico pogumno in v trdnem pričakovanju, da se bo popolnoma zdrava vrnila. Operacija s« j« sicer posrečila, toda srce je oj»ia!o Mt so jo mrtvo pripeljali domov, o&oder je bil na pokopališče v jko-cjanu pogreb kot se malo kdaj vidi na deželi. Bila je dobra žena, mati iti gospodinja. Pri vseh zelo priljubljena. Njen mož in vsa njena družina ter sorodstvo so ostali v veliki žalosti. Pokojnici pa bodi Bo( milostljiv sodnik. Naj tudi od na« sprejmejo izraz* iskrenega sočutvovanja. n Katoliško prosvetno droštvo Sv. Frančišek I K) priredilo 2!. julija t. 1. tomlHilo s sledečimi lepimi dobitki: ti !0 kub. metrov lesa; 2) spalnico; 5) nov voz; 4) moško kolo; 5) žensko kolo; 6) moška obleka; 7) 200 litrov jabolč-nika; 8) vreča moke; 9) ženska obleka; 10) ena Ovca. Poleg teh še več sto manjših dobitkov. stemnilo. Strah je spreietel krdelo. Konji, ki so jih gnali od zadaj divji kriki dragoncev, so drveli z razprtimi nozdrvi in vihraiočo grivo, ne da bi se v diru dotikali zemlje, grom ni prenehal niti za trenutek, veter je tulil, oni pa so jih gnali brezumno v tej vihri, v tem mraku, sredi bučania, od kalerega se je zdelo, da zemlja j>oka, sami gnani od viharja in maščevanja, podobni v tej samotni stepi strašnemu kolu volkodlakov ali hudobnih duhov. Prostor je bežal pred njimi. Tudi vodnika niso potrebovali, ker je čreda hitela naravnost v taborišče Lipkov, ki je bilo bl=že in bliže. Toda preden so prihiteli tja, se je vihar razdivjal, kakor bi bila nebo in zemlja zbesnela. Celo obzorje je vzplamtelo v živem ognju, pri čigar blesku so že od daleč zagledali na stepi stoječe šotore. Zemlja se je tresla od bučanja groma; zdelo se je, da se kope oblakov vsak trenutek utrgajo in zvalijo na zemljo, in res so se odprle njih zatvornice in potoki dežja so začeli zalivati stepo. Deževni za-stor je zagrni! svet tako, da ni bilo na nekaj korakov ničesar videti, a z zemlje, razpaljene od sončne vročine, se je takoj dvignila gosta sopara. 8e trenutek in že bo v taborišču čreda, z njo vred pa tudi dragonci. Toda krdelo se je pred šotori samimi v divjem strahu razletelo na obe strani. Tedaj se je iz tri sto prsi izvil strašen krik, tri sto sabelj ie zamigljalo v ognju bliskov in dragonci so udari« Da šotore. Lipkl so pred nalivom videli v svetlobi bliskov čredo, ki je divjala proti njim, toda nikomur ni prišlo na misel, kako strašni konjarji jo pode. faamo čudili so se in vznemirjali, zakaj dirja ardelo tako naravnost proti šotorom; zato so za-da b| konje ostrašili. Sam Azija Tuhaj-i ?• l i I? liekollko odmaknil platneno krilo in Kljub dežju stopit na plan s srdom v gvojem groznem obrazu. Toda prav v tem trenutku se je krdelo razpršilo in sredi pramenov dežja in sopar so se 6* \ prikazale neke črne strašne postave, mnogokrat številnejše od konjarjev, in zagrmel je strašen krik: »Bij, koljilt In že ni bilo nobenega časa več, kaj ukreniti; še pomisliti ni bilo več mogoče, kaj se je zgodilo, dS, še prestrašiti se ni bilo več mogoče. Človeški orkan, bolj strašen in bolj besen od viharja, je planil nad taborišče. Preden je Tuhaj-bejevič utegnil napraviti en sam korak, da bi se umaknil v šotor, ga je nekaka nadčloveška sila dvignila od zemlje; nenadoma je začutil, da ga stiska nekakšen strašen objem, da se mu od tega objema krivijo kosti, mu pokajo rebra; čez trenutek je zagleda! kakor v megli obraz, mimo kalerega bi bi! rajši videl satanovega — in je omedlel. Med tem pa se je začela bitka ali bolje grozovito klanje. Vihar, tema, neznano število napadalcev, nenadni napad in razpršitev konj, vse to je povzročilo, da se Lipki skoraj sploh niso branili. Zgrabil jih je naravnost blazen strah. Nihče ni vedel, kam naj beži, kje naj išče zavetja. Mnogo jih ni imelo pri sebi orožja, mnoge je presenetil napp.l v spanju — zato so se omamljeni, zblazneli od strahu zgrinjali v goste trume, se gnetli, prevračali, teptati. Tlačile in podirale so jih konjske prsi, sekale sablje, mečkala kopita. Vihar ne lomi, ne uničuje in ne pustoši tako mladega gozda, volkovi se ne zagrizejo tako v čredo omamljenih ovac, kakor so jih mandrali in sekali dragonci. Na eni strani zmešanost, na drugi besnost in maščevanje so dopolnili velikost poraza. Potoki krvi so se pomešali z dežjem. Lipkom se je zdelo, da se nebo podira nanje, da se zemlja odpira pod njihovimi nogami. Bucanje groma, treskanje strel, šum dežja, tema, groza viharja so s strašnimi odmevi spremljali klanje, Dragonski konji, ki jih je prav tako prevzel silen strah, so pobesneli in se divje zaganjali v gosto množieo ljudi, jo razrivali, lomili In metali po vrsti na tla. Slednjič so začele manjšo tolpe bežati, bile so pa tako zmešane, da se niso več spoznale, kje so, in so bežale po bojišču okoli namestu naravnost predse — udarile često druga ob drugo kakor dva nasprotna si vala, sc btle in prevračale med seboj in šle pod ineč. Naposled so ostanke popolnoma razpršili, razgrnili in preganjali ter jih pri tem na begu brez usmiljenja sekali, tie da bi koga živega zajeli, dokler jih niso trobente iz taborišča peklirale od zasledovanja nazaj. Nikdar ni bil napad bolj nepričakovan, pa tudi ne poraz strašnejši. Tri sto ljudi je razgnalo na vse štiri strani sveta blizu dva tisoč izborno konjenice, ki je po svoji spietnosti neskončno na.lkriljevala navadne čambule. Večji del le konjenice je ležal pobit sredi rdečih mlakuž, ki sta jih tvorila dež in kri. Razpršeni ostanki so si v temi rešili življenje in bežali na slepo peš, ne da bi vedeli, ali ne hite znova pod nož. Zmagovalcem sta pomagala vihnr in mrak, kakor bi se srd božji bojeval na njihovi strani proti izdajalcem. 2e se je popolnoma močilo, ko je odrinil Novoviejski na čelu dragoncev nasaj proti mejam ljutio-vlade. Med mladim poročnikom in stražmojstroin Lušnjo je šel tatarski konj, na čigar hrbtu je Hal z vrvmi zvezan poveljnik vseh Lipkov Azija '1 tiha jbejevič nezavesten in s polomljenimi rebri, toda živ. Onadva pa sta se vsak trenutek ozirala nanj tako pazljivo in skrbno, kakor bi peljala zaklad ia bi se bala, da ga ne zgubita. Vihar je začel pojnjevatl; po nebu so se se podile grmade oblakov, toda v presledkih med njimi so svetile zvezde, ki so odsevale v vodi jezerc, nastalih po nalivu na stepi. V daljavi, proti mejam ljudovlade, je še od časa do časa bučal grom. XLIX. Lipkovski ubežniki go sporočili poraz bialo-groilski ordi, njeni hitri sli pa so ponesli vest v Orduibamajun, to je v cesarsko taborišče, kjer j* napravila nenavaden vtis. Gospodu Novoviejskemu se prav za prav ni bilo treba preveč urno umikati s svojim plenom pro» ljudovladi, kajti ne samo v prvem trenutku, ampak Konec stavke stavbincev Gradbeno delavstvo v naši banovini Šteje nad 10.000 delavcev. To delavstvo je po brezuspešnih večmesečnih pogajanjih h> po brezuspešnem posredovanju banske uprave stopilo v stavko, da izvojuje svoje upravičene zahteve. Stavka se je razširila na vse večje kraje v Sloveniji in je tak« stavkalo vsega skupaj dne 1. junija 6320 stavbincev. Zaradi tež/kih razmer, v katerih danes živimo, se je baaska uprava zelo prizadevala, da bi se delavstvo čim prej vrnilo sa tlelo in da bi podjetniki več ali manj ustregli njihovim zahtevam. Ko so bila vsa prizadevanja brezuspešna, je g. ban na osnovi prošnje treh strokovnih organizacij, in sicer: Zveze združenih delavcev, Narodne strokovne zveze in Jugoslovanske strokovne zveze poslal sprtima strankama poseben poziv za sklenitev sporazuma. Iz komunikeja banske uprave, ki f»a je časopisje objavilo preteklo nedeljo, je očitno, da je marksistična organizacija j^roii koristim delavstva igrala sa časa stavke popolnoma neprimerno vlogo. Zlasti je značilno, da je odklonila podpis na prošnjo ostalih organizacij, s katero bo g. bana prosile te za nova pogajanja oziroma za uradno določeno plačilno lestvica Posebno mučno je vplivalo na ostale organizacije to zato, ker je prej tudi marksistična organizacija že dala soglasen pristanek na tako vlogo. Bilo je očividno, da ima interes na tem, da se stavka zavleče, čeprav je delavstvo že komaj čakalo, da se doseže sporazum z delodajalci ln da se more vrniti na delo. V stavkovnem odboru so zato na račun marksistov s strani zastopnikov drugih organizacij padle zelo ostre besede. Bile so .brez dvoma upravičene. Banska uprava pa je tudi brez podpisa marksistične organizacije takoj vaela v pre- tres vlogo ostalih organizacij in je sklenila, da mora biti stavka čim prej zaključena. Ta odločnost je bila razvidna tudi že. iz objavljenega sporočila banske uprave i dne 2. junija. Banska uprava je zastopnikom delodajalcev in delojemalcem naslednji dati poslala poziv, da naj do drugega dne, to je do ponedeljka 3. junija ob 10 dopoldne sklenejo kolektivno pogodba Določila je za razpravo knjižnim v banski palači. Ce bi sprti stranki tudi tedaj ne prišli do sporazuma, bi brez dvoma gosp. ban uporabil svojo zakonito pravico* da na osnovi odstavka 2. člena 14. uredbe o določanju minimalnih mezd sam za vse stavbinslfo delavstvo določi mezde. Po izjavah delodajalcev, ki so jih delno objavili tudi nekateri časopisi, je bilo pričakovati, da se podjetniki pogajanj ne bodo udeležili in da bo do takega predpisa tudi prišlo. V ponedeljek nekaj pred 10 so prišli na pogajanja najprej zastopniki organizacij, šele na ponoven poziv pa so se odzvali tudi delodajalci. Začela so se pogajanja, ki so,trajala .do 3 popoldne in so končno prinesla sporazum ter seveda obenem zaključek stavke. Bistvena določila tega sporazuma tvori dodatek k že obstoječi kolektivni pogodbi, so tale: Gradbeno delavstvo pri privatnih in ba-novinskih javnih delih ter pri tistih državnih javnih delih, ki so bila prevzeta po 1. maju, prejme takoj povišico 0.75 din na uro, s 30. avgustom pa še nadaljnjih 0.25 Din na u.o. Pri državnih javnih delih, ki so bila prevzeta pred 1. majem 1940, pa se delastvu povišajo mezde za 1 din na uro šele s početkom 30. avgusta. Do takrat ostanejo plačila, kakor jih predvideva dosedanja kolektivna; pogodba. Sporazum je bii tako dosežen. Treba je zopet poudariti, da je banska uprava za njegovo dosego e svojim prizadevanjem tudi na tudi naslednja dva dneva ga ni nihče preganjal. Sultan je bil tako osupel, da r.i vedel, ka] bi počel. Začasno je poslal biaiogrodske in dobruške čam-bule da bi ugotovili, kakšne vojne čete so v okolici. Ti so šli neradi, ker so se bali za lastno kožo. Med tem je ki ja Um od ust do ust, rasla in poročala slednjič o znatnem porazu. Prebivalce globoke Azije ali Afrike, ki niso šli doslej še nikoli na vojno proti Lehfstanu, ki pa so slišali U pripovedovanj o strašni konjenici nevernikov, je prešinil strah ob misli, da so ie v stiku s tem sovrstnikom, ki ne čaka nanjo n« svojem ozemlju, ampak jib išče v samem padišnhoven: vladtrstvu. Prav tako nista vedela sam veliki vezir in .bodoče sonce vojne', kajmakan Črni Mustafa, kaj bi mislila o tem napadu. Ka kakšen način je ta ljudovlada, ki so imeli o njeni slabosti kar najnatančnejša poročila, nenadoma nastopila napadalno, te uganke ni znala rešiti noben* turška glava, zadosti je bilo, da se jo izkazal pohod odslej manj trden in manj podoben lahkemu iriumfu. Sultan je na vojnem posvetu sprejel vezirja in tudi kajmakana s groznim obličjem. »Zapeljala sta me,< je govoril, »Lahi ne morejo biti tako slabotni, ko nas pa tukaj iščejo. Pravila sta, da Sobieski ne bo Kamenca branil, a glej, gotovo je on s celo vojsko pred nami.. .« Vezir in kajmakan sta skušala gospodu dopovedati, da je bila to morda kakšna rajzbojniška tolpa, ki ni stala pod nobenim vojaškim poveljstvom, toda spričo najdenih mušket in vrvic, s katerimi je bila povezana dragonska obleka, sama nista tega verjela. Nedavni, brezmejno predrzni, a vendar zmagoviti pohod Sobieskega na Ukrajino je dopuščal domnevo, da se je grozni poveljnik tudi »edaj rajši odločil, da sovražnika preseneti. »On nima vojaštva,« je dejal veUki vezir kaj-makanu po odhoda • posvetovanja, »toda v njem biva lev, ki ne pozna strehu; Če je zbral vsaj nekaj tisočev in je tukaj, pojdemo v krvi do HoŽitna.« „ »Rad bi se z njim pomeril,« je rekel mladi Kara Mustafa. »Naj bi tedaj Bog odvrnil od tebe nesrečo!« je odgovoril veliki vezir. Polagoma pa so se bialogrodski in dobruški čambuli prepričali ne samo, da ni nobene večje vojske, ampak tudi, da ni sploh nobenega vojaštva v btiižtni. Namesto tega ao odkrili sledove oddelka, ki je štel okoli tri sto konj in se urno pomikal proti Dnjestru. Ordiuci, ki jim je bila usoda Lipkov pred očmi, ga iz strahu pred zasedo niso preganjali. Napad na Lipke je zbujal osuplost in ostal nepojasnjen, poiagonia pa se je vračal mir v Ordui-hamajun — in padišahova vojska je znova začela pohod, podoben povodnji. Med tem se je Novoviejski brezskrbno vračal s svojim živim plenom proti Kaškovu. Vračal se je urno, toda izkušeni četniki so že drugi dan spoznali, da niso preganjani, zato so šli ktjub naglici tako, da niso preveč utrudili konj. Azija je jahat neprestano med Novoviejskim in Lušnjo, z vrvmi privezan na konjski hrbet. Ker je imel dve rebri zlomljeni in je zelo oslabel — odprle so se mu namreč tudi rane v obrazu, ki mu jih jč bila zadala Baša, zaradi borbe z Novoviejskim in potem zaradi jahanja s povešeno glavo — 36 je grozoviti stražmojster trudil, da ne bi umrl, preden pridejo do Raškova, in tako uničil maščevanje. Mladi Tatar pa je hotel umreti, ker je vedel, kaj ga čaka. Najprej je sklenil umoriti se z gladom in ni hotel sprejeti hrane, toda Lušnju mu je z nožem odpiral stisnjene zobe in s silo vlival v usta Žganje in moldavsko vino, ki je bil vanj nasul v prah strt prepečenec. Kadar so krmili, mu je tudi z vodo oblival obraz, da bi se rane v očesu in nosu, na katere so med ježo v rojih sedale muhe in obadi, ne začele gniti in ne bi prezgodaj umorile nesrečnega junaka. Novoviejski ni po poti spregovoril besede z njim; samo enkrat na začetku poti, ko je Azija obetal, da vrne Zošo in Evko, če mu d A svobodo in življenje, mu je poročnik »Lažeš, pes! Prodal si obe v Stambul trgovcu, ki ju tam na bazarju proda naprej.« tej r^pravj, jpuiogp doprinesla. Delavstvo je Sporizum sprejelo a veseljem ia se je 4. junija povsod vrnilo na delo. Ko je tako zakljnčena več kot polletna borba za pravične zahteve stavbincev, je tj-ts-ba poudariti, da jo Čas neizpodbi"no dokazal, da je bila taktika strokovne organizacije Zveze združenih delavcev ves čas te dolgotrajne borbe edino pravilna. Takoj spočetka se je zavzemala za skupen nastop vsega delavstva pod vodstvom Delavske zbornice. Ostale organizacije so spočetka skupen nastop, odklanjale, odklanjale so tudi vodstvo Delavske zbornice. Same zase so vložile podjetnikom ločeno zahtevo po novi kolektivni pogodbi. Pokazale so tako brez potrebe ueenotnost v delavskih vrstah. Toda ZZD od svojega stališča ai odnehala in tako je končno prišlo do skupnega nastopa in tudi de vodilne vloge Delavske zbornice v tem tarifnem pokretu do časa, dokler delavstvo ni stopilo v stavka Za časa stavke j« vodstvo ZZD s svojim treznim gledanjem na položaj proti stališču marksistov ves čas delalo na tem, da bi se stavka čiin prej uspešno zaključila. Ž številnimi posredovanji na merodajnih mestih je vse. storila, da bi se delavstvu čim prej omogočila, vrnitev na delo pod novimi boljšimi plačilnimi pogoji. Skupno z JSZ in NSZ brez marksistov je od oblasti dosegla nova posredovanja in ponovna nova pogajanja ter tako tudi končen uspeh. Pravilnost 4e taktike so končno potrdili tudi marksisti, ki so se udeležili pogajanj, za katere niso marali prositi in so doseženi sporazum celo prvi podpisali, nato pa je njihov zastopnik hitro skočil na kolo, da je na dvorišču Delavske zbornice zbrano delavstvo prvi obvestB e- doseženi zmagi delavstva. Kdor je poslušal poročilo tega zastopnika temu delavstvu, je nehote in moral dobili vtis, kakor da so vprav marksisti oziroma njihova organizacija imeli edino zaslugo za te ponov- ii .....................i m iinninii|i mi ii i n im im IIIJIIM i In takoj bo mu postavili pred oči Kliaševiča, ki mu js vpričo vseh ponovil: »Tako je. effendi, prodal si jo, sam ne vej komu, in Adurovič je prodal junakovo sestro, čeprav je bila ie z njim noseča ...« Po teh besedah se je Aziji za trenutek zdelo, da ga Novoviejski na mestu zdrobi v svojih strašnih rokah. Zato je sklenil, potem ko je že izgubil vsako nado, pripraviti mladega velikana do tega, da bi vzkipel srd v njem in bi ga ubil ter mu tako prihranil muke, ki ga čakajo. Ker pa je jahal Novo-viejgki, ki ga ni hotel spustiti izpred oči, tik njega, se je začel strahovito in nesramno bahati z vsem, kar je bil storiL Pravil je, kako je zaklal starega Novoviejskega, kako je imel Zošo Bosko v šotoru, kako se je naslajal z njeno nedolžnostjo, kako jo je slednjič pretepal z bičem in suval z nogami. Novoviejskemu je tekel pot v gostih kapljah po bledem obličju; poslušal je, ni imel moči, ni imel volje, da bi jezdil proč. Posluša* je napeto, roke so mu drhtele, telo so mu pretresali krči, toda obvladal se je in ga ni ubiL Sicer pa Je Azija s tem. da je trpinčil sovražnika, trpinčil tudi sam sebe. Njegova lastna pripovedovanja so mu namreč stavila pred oči njegovo sedanjo nesrečo. Saj je še pred nedavnim časom zapovedoval, živel v razkošju in bil ljubljenec mladega kajmakana, zdaj pa je jahal, privezan na konjski hrbet, pri živem telesu hrana muham, v strašno smrti Najlažje mu je bilo zdaj, kadar je od bolečin, ran in utrujenosti omedlel. To se je dogajalo vedno češče, tako da se je Lušnja začel bati, da ga m privede živega. Toda jahali so noč in dan, dali konjem samo toliko počitka, kolikor je bilo neobhodno potreba — in Baškov je bil vedno bliže. Bogata duša tatarska pa le ni hotela zapustiti zrnt-cvarjenega tele«a. Zato pa ss Je nahajal poslednje dni v neprestani vročici, včasih pa se je pogrezml V težek spanec. i (Dalje.) Zahteve naših sadjarjev Sadjarji ic vrtnarji so sestavili na tvoji redni letni skupščini da« 2. junij« t L nastopa« resolu-cijei • t. Določbe lovskega zakona naj se tako spremene: a) da bo mogel občinski odbor v onih občinah, kjer je sadjarstvo gospodarska panoga, odrediti, da s« mora zajec iztrebiti; ^trebiti ga mora lovski zakupnik; b) d* bo sadjarjem v ostalih krajih zagotovljeno pgvračilo dejanske Škode brez posebnih stroikov in strogih formalnosti; c) da pri spremembi lovskega zakona sodelujejo zastopniki kmetijskih zbornic in sadjarskih druitev; č) da se za predsednike odškodninskih razsodišč postavljajo lamo osebe, ki so tudi praktični sadiarji. Vlado prosimo, da našo zahtevo upošteva, javne korporaclje in vsa druga javnost pa naj nas podpre v tej upravičeni zahtevi. 2. Kr. bansk« uprava naj podvzame potreba« ukrepe, da se bo banovinska naredha o čiščenju sadnega drevja ia zatiranju sadnih škodljivcev z dne 7. januarja 1939 povsod strogo izvajala. Zanemarjeni sadovnjaki so gnezdišča Številnih zaje-davcev, ki stalno ogrožajo oskrbovane nasade, zato naj te proti zanikrnežem v naredbi določene sankcije tudi izvajajo. 3. Obvezno škropljenje proti San Josč-kaparju bo rodilo željen uspeh le tedaj, če se bo izvajalo v okuženih okoliših v vseh nasadih brez izjeme. Ker pa so pokončevalna sredstva in drevesne Jkro-pilke sorazmerno drage, si jih manjši in srednje veiiki posestniki zaradi občutne denarne stiske pri najboljši volji ne morejo nabaviti, je neizogibno potrebno, da priskočita prizadetim kmetovalcem na pomoč država in banovina z izdatnimi denarnimi podporami. Škropljenje opravijo pod strokovnim vodstvom posestniki sami. Prosimo kraljevsko bansko upravo, da odredi litopatološki pregled sadovnjakov v vseh okrajih ter izda v primeru okužbe potrebne ukrepe. 4. Če namerava oblast saditi obcestne nasade, naj v ta namen podeli kmetovalcem drevje brezplačno. To drevje bodo kmetovalci oskrbovali sami po navodilih oblasti. Drevje jn,pridelek naj bo last kmeta, na čigar zemljišču raste. '5. Občutna ovira za dobičkanosnejšl razvoj sadhe trgovine je pomanjkanje primernih sadnih shramb (sadnih skladišč) pri naših kmetovalcih. Z ureditvijo sadnih skladišč aa zadružni osnovi bi se stroški za producenta znatno znižali in sadje bi bilo mogoč« prodajati iudi pozimi, ko j« navadno ugodnejša konjunktura kakor jesnei. Taka skladišča bi bila najuspešnejši regulator cen na domačih in tuiih tržiščih in bi bila velikega pomena za po-vičanje konzuma — prvenstveno namiznih jabolk. Dala bi uspešno orožje v tekmi z inozemskim, zlasti z ameriškim blagom, ki si osvaja jugoslovanska tržišča proti koocu zime tem lažje in uspešneje, ker domačega biaga v tem času primanjkuje. Merodaj-no oblasti prosimo, da nudijo našim sadjarskim podružnicam ia zadrugam izdatno denarno pomoč za gradnjo zadružnih sadnih skladišč. Ponavljamo ponovno našo zahtevo, da se zgradita v Mariboru kot v najvažnejšem jabolčnem središču v državi, kakor tudi v Ljubljani, čimprej centralni skladišči s hranilnimi napravami. Taka skladišča bodo do-' našala ogromne koristi našim sadjarjem in izvoznikom, služila bosta pa tudi potrebam tranzitnega prometa s sadjem v druge država. 6. Nadprodukciji zelenjave v Sloveniji, posebno v Ljubljani in okolici, je treba posvečati posebno painjo in začeti akcijo v dveh smereh. Prvič, da se začne propaganda za povečanje konzuma zelenjave med delavskim in kmečkim ljudstvom in drugič, da se izposluje na mero-damih mestih pospeševanje in organizacija izvoza zelenjave iz Slovenije v iužne. nnulmn nrimnnL« ilenjav« iz Slovenije v južne, posebno primorske na pogajanja in tudi za doseženi sporazum. Delavstvo bo kljub temu kmalu zvedelo v celoti za čisto resnico in tudi za »velike zašit^ marksistov za srečen izid preživete stavke. Stavka je srečno končana. Ce bi šlo po volji in taktiki marksistov, bi bila brez dvoma na ogromno škodo vsega gradbenega delavstva zlomljena. Hvala Bogu, da se taktika marksistov nI mogla uveljaviti in da do take nesreče ni prišlo. B» kraje ob č.sn, ko j« tam primanjkuje Omogoči na, ,« tudi izvoz v inozemstvo. Vse to naj s. dos.ž« z ustanovitvijo posebnih zadrug. Ureditev tržnih razmer po naših mestih in trgih j« nujna, da s« tako pospešuje in olajša domači konzum z.lenjav« m Spričo dejstva, da j« sadnih sašilaio Izr.dno malo, j« storiti vse, da s« bo neugodno stani« v korist sušenja sadja predrugačilo.. Zato j« nujna naloga državnih in banovinskih oblasti, da gradnjo sadnih sušilnic z izdatnimi podporami omogočijo in vsestransko pospešujejo. Isto velja tudi za brezalkoholno sadno produkcijo, ki je U znanih razlogov prav v naših krajih potrebna čim v«čj« moralne in gmotne podpore od strani oblasti. 8. Sadne sušilnic« naj s« spopolnljo in oskrbijo » potrebnim inventarjem za domačo predelavo sadja. (Kotli za kuhanj« marmelade, lupilniki za sadje, stilizatorji za napravljanje sladosoka.) 9. Po vaseh naj se prirejajo tečaji o vlaganju ln pakovanjo sadja ter tečaji za vkuhavanje sadja in izdelavo sladosoka. tO. Podružnicam S VI) naj oblasti dovolijo trošarine prost sladkor za vkuhavanje sadja, kakor ga dobivajo vinogradniki za slajenj« mošta ln čebelarji za krmljenje čebel. 11. Industrijska podjetja naj opozor* »vo|« delavstvo, da ne bo delalo škode sadjarjem. 12. SVD naj po možnosti poskuša dobiti v pregled razne nasvete in navodila, ki se objavljajo r raznih listih o sadjarstvu in vrtnarstvu te jih po potrebi popravi. Če te to n« da doseči, naj objavi napake v našem listu, da hoda naši člani opozorjeni na pogrešna navodila. 13. Glede obiranja sadja izdani predpisi naj »e strogo izvajajo, da ne bo nezrelo sadje kvarilo cene drugemu sadju. 14. Kr. banska uprava naj organizira potujoče tečaje o sajenju in čiščenju ter precepljevanju drevja in p obiranju in shranjevanju sadja. 15. Za pospeševanje sadjarstva naj nastavi dva potovalna učitelja za sadjarstvo. 16. Privileg. izvozniška družba Gaj čimprej im*-nuje vsaj dva svoja delegata za pospeševanje sadjarstva, in sicer enega za Dolenjsko in enega za Belo Krajine. 17. V s vrho poglobitve pouka o sadjarstvu in vrtnarstvu ter pouka o zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin, naj se nastavijo posebni sadjarski in vrtnarski strokovnjaki. 18. Da bo mogoč« širiti res zdrava io rodovitne sadne sorte, naj vsaka podružnica komisijsko določi drevesa, od katerih se sme jemati cepič«. Taka drevesa naj se vidno označijo. 19. Za logaški okraj naj s« določi v ,jd„,m izboru odlično domačo jabolko »sevko«, ki io tjujejo tudi v sosednih krajih italij«. p*~ 20. Organizira naj s« dobava capičev hrušk, ki so dobr« za sušenje. ' 21. Naj s« ponovno uda »Sadni Izbor« v bt« sedi in sliki. 22. Prepove na) st prodaja raznih ekstrakiov za napravljanje umetnega sadjevca. Ti ekstmktl kvarijo cen« sadjevcu in so tudi siccr brez vsak« vrednosti xa človeško prehrano. 23. Prepove naj sa kuhanj« žganja iz kuplj«, nega sadja (fig, rozin io slično). Posebne zahteve drevesničarjev Drevesnlčarskl odsek pa je sestavil še na« slednjo resolucijo: l . Sadni naraščaj ae mora vzgajati po določenih io enotnih smernicah, ki jih predpiše kau-gka uprava v sporazumu z drevesničarji za vsa drevesnice. 2. PredplSe naj se pravilen način prodaje, kontrolira strokovno in fitopatološko vse enkrat pripravljene ln odobrene drevesnice brez poaebns prijave. Priznani io morda obvezni organizaciji se prizna sodelovanje pri kontroli in pravica, dt sme po sklepu izvršiti io tudi ločeno od urada« kontrole In o tem poročati. S. Nastavi naj se poseben referent za vzgojo sadnega naraščaja, ki poseduje potrebno znanj« in prakso, in ki vodi ter kontrolira vse drevesnice, javne iu privatne ter usmerja vzijojo laka, da je v prid sadjarstvu. Kontrola mora biti stroga, toda vzgojna. 4. V načelu nimamo drevesničarji nič proti javnim dreveahlcsm, Želimo, da ostanejo in plemenito tekmujejo. Vsekakor se pa ne da tajiti, da 80 prav javne drevesnice povzročale v preteklem desetletju pri prodaji sadnega naraščaja dura-ping, ki je porazno vplival na privatno podjetnost, da je ta danes močno opnšala in grozi pomanjkanje dobrega sadnega naraščaja. Zahtevamo, da se preneha / dosedanjo prakso podpor in dotacij, ki so omogočale neprimerno nizke cene, dales pod vzgojnimi gtrolki. Vsaka javna drevesnica mora biti vzor v vseh oz!rili, tudi glede reutabilitete. Vrednim in potrebnim kmetijskim sadjarjem, »lasti v primeru nezgod, naj se daje čimveč podpor za uakup sadnega naraščaja, ki se izplača oni javni drevesnici, kjer bo doiičaik drevesca prejel. Ka ta način bodo podporo prejemali res vredni In potrebni in bo .otipljiva, dočim je do danes imel korist od znižanih cen vsak, tudi nepotrebni. Izjava ameriškega predsednika Charlottesvile, 11. juuija. AA. Predsednik Roosevelt je imel govor, v katerem je v glavnem dejal: Narod ia viada Zedinjenih držav sta z največjim in najresnejšim nemirom izvedel« za odločitev italijanske vlade, udeležiti se sovražnosti, ki sedaj besaiio v Evropi Ameriške republike se nahajajo na strani onih narodov, ki so v borbi z bogovi sovraštva. Zcdinjene države bodo nastopile v dveh smereh. Mi bomo dali onim, je dejal Roosevelt, ki se upirajo sili, večja materialna sredstva našega naroda, istočasno pa bomo pospešili uporabo teh sredstev, da bi tudi sami v obeh Amerikah razpolagali s pripravljenim moštvom, ki bi lahko odgovorili nalogi, ki bi morda lahko uastala v primeri izredne j>otrebe. Vsa pota, ki vodijo k ustvaritvi teh ciljev morajo biti zavarovana pred obstrukcijo. Mi ne bomo popustili v svojem tempu in ne bomo krenili g svojega pota. Znaki so taki, da se zahteva predvsem vsa hitrost. Roosevelt je naio pozval Amerikance, naj prevzamejo žrtve in naj se z vsemi silami posvetijo delu. Obrazložil je napore ameriške vlade, da bi Italijo spravila s smeri vojne. Na-glasil je, da je predložil in izjavil svojo pripravljenost. zahtevati od ostalih zainteresiranih uPl-T' ?'esto izpolnitev vsakega sporazuma, ki bi bil sklenjen glede preureditve odnošajev kar je zahetvala Italija, ako Italija odstopi od vstopa v vojno. Na žalost, je dejal Roosevelt, vodja italijanske vlade ni bil pripravljen (.prejeti predloženo pro- cedure. Rooseveit je tudi naglasil, da je poskušala ameriška vlada sodelovati t, italijansko vlado za izvedbo stabilnejšega reda na svetu. Ta red naj bi obsegal zmanjšanje oborožitve in libe-ralnejši mednarodni gospodarski režim. Navzlio temu se jo italijanska vlada izjavila za ono, kar j® imenovala »svobodo morja< ter stopila na stran Nemčije. Na ta način je Italija pokazala, da na spoštuje praviš in varnosti drugih narodov ter življenja prebivalcev onih drlav, ki jih je nep<£ sredno ogrozila razširitev vojnega spopada. Ob koncu svojega govora je Roosevelt izjavil sledeče; Italija je tudi dokazala, da ni pripravljena na miroljuben način uresničiti svojih teženj. Glede sta* nja ameriških izolacionistov je Roosevelt dejal: Nekateri izmed njih očividno gojijo še vedno upanje, da si mi lahko neovirano dovolimo, da /usnjene države postanejo osamljen otok na svetu, nad katerim naj bi vladala filozofija sile. ta* otok bi mogel postati sen onih, ki še govore m, glasujejo kot izolacionisti. Tak otok predstavlja sen naroda brez svobode, naroda v ječi okovanega in lačnega, ki ga hranijo skozi ograjo bre«* srčnih ln oholih gospodarjev drugih kontinentov. Naravno je, da se mi sprašujemo, je dejal Koose-velt, kako bi mogli preprečiti, da bi državljani naše države prispeli v tako ječo. V pripravljenem besedilu svojega govora i» Roosevelt zapisal še tale stavek: Na današnji dan. 10. junija 1940, je roka, « je drSala bodalo, zarila t® bodalo v hrbet svojega soseda. Kolodvorski misijon V nedeljo, dne 5. maja, je bil v Ljubljani občni zbor Kolodvorskega misijona, katerega se med drugimi udeležili zastopnik bana inšpektor Sedlar, zastopnik ljubljanskega župana dr. Kodre, gospa banova dr. Natlačer.ova jn drugi. Predsednica KM gospa dr. Oolijeva je vse navzoče prisrčno pozdravila in poudarila pomen te človekoljubne organizacije, nato pa je ga. Golobova poročala za odsek za zavetišč^ in posredovalnico. V zavetišču je letos prenočilo 805 prenočevalk, med katerimi je bilo 20 mater z 31 otroki. Po narodnosti so bile: štiri Hrvatice, ena Madžarka, ena Romun-kar, ena Turkinja in dve Nemki. Po poklicu je bilo največ služkinj, potem so pa bile §e učiteljice, uradnice, dijakinje, redovnice, zaseb-nice, kmečke delavke, obrtnice in trgovke. Najmlajša prenočevalka je bila stara devet dni, najstarejša pa 85 let. Plačanih nočnin je bilo 2167, neplačanih pa 780. Po posredovanju KM je dobilo službo 110 deklet. Neštetokrat pridejo v zavetišče dekleta t dežele, nepoučene in neizkuSene, brot vseh »fedstev, misleč, da bodo takoj dobfle službe. Tbm Je treba dati poleg brezplačna aiaaovenj* tu4i,fyezp!a&io hrano, dokler rne doba skiibe Zanimivo je, da se ne obračajo po pomoč h KM samo ženske, ampak tudi moški. Vse tiste zadeve, ki se ne dajo z enim pogledom razbrati iz voznega reda in v naglici doumeti, je treba hitrih in točnih pojasnil. Takih pojasnil je bilo 6185. Nasvetov služkinjam za službe takoj na kolodvoru je bilo 149. Nešteviliii so drugi primeri najrazličnejše pomoči kot: spremstvo do tramvaja, opis potov, spremstvo v mesto, pričakovanje prijavljenih potnic, med katerimi je bil najavljen enkrat tudi devetletni deček iz Pariza, ki se je pripeljal kar sam, pomoč materam z dojenčki, pouki služkinjam glede nevarnosti na službo, nasveti za uveljavljenje pravic ln vršitev poselskega •■eda, pomoč bolnikom pri prihodu vlaka, nasveti tujcem za ceneno prenočišče, tolažiti je treba časih tudi take, ki pridejo na kolodvor ČaJ