PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /->	r,A ..
Abb. postale I gruppo	- |j0D3 40 lil*
Leto XXn. St. 271 (6558)
TRST, četrtek, 24. novembra 1966
RAZPRAVA V POSLANSKI KOMISIJI ZA JAVNA DELA
NESPREMENJENO STANJE NA PODROČJU PADOVE DELTE
Odobren zakonski predlog o predpisih za razna dela v tržaškem pristanišču
Confagricoltura^ trdi, da so vladne olajšave za oškodovano kmetijstvo praktično neizvedljive - Taviani o ukrepih za zaščito prebivalstva Pohvala požrtvovalnosti gasilcev in mladincev
RIM, 23. — Komisija za javna dela pri poslanski zbornici je davi odobrila na zakonodajni stopnji zakonski predlog poslancev Belcija in Bologne (oba KD iz Trsta), ki vsebuje posebne predpise za določitev del, | katera bo treba opraviti v tržaškem pristanišču s finančnimi sredstvi, ki jih predvideva za-*on od 27. oktobra 1965.
.Besedilo so odobrili z nekateri spremembami, ki so bile jesene in sprejete v prvotno besedilo. Poročilo o zakonskem Predlogu je podal poslanec Gua-hento, ki je rekel, da se strinja ? predlogom. Poudaril je, da trža-
I	o pristanišče še ni klasificirano :er da so sedaj pred parlamentom se drugi ukrepi, ki se nanašajo na "reditev in okrepitev pristanišča samega. To se bo doseglo tudi z u-“tanovitvijo posebne pristaniške titanove. Poročevalec je končal svoj eovor z ugotovitvijo, da je treba eoiociti izdatke za posamezna dela •er predati ministrstvu za javna eela nalogo, da poskrbi za nakup "sprav. Javna skladišča v Trstu pa P°do upravljala mehanična sredstva '"naprave.
Poslanka Marija Bernetič, ki je posegla v razpravo, se je pritožila,
U m .organskega načrta za uredi-y pristanišč ter da obstaja tež-v*£. S° Posegih predvsem v korist J"klh monopolov. Dejala Je. da ,* morali nakazati več sredstev " tržaško pristanišče, da bi ga Krepili, in pri tem omenila tudi »*WYne Posledice dejstva, da pri--anisče še ni klasificirano. Poslan-Bernetičeva je zaključila svoj «ovor z željo, da bi opravili v pristanišču nova dela, da bi postalo funkcoinalno, pri čemer je tre-,a upoštevati njegovo važnost ne dr.Za krajevno, marveč tudi za vse-rzavno gospodarstvo in za poveza-s» aPodonavjem. Zahtevala je, naj čim prej ustanovi pristaniška u-“ "nova. Izjavila je, da bodo komu-isti ugodno glasovali za predlog
stL.Zuek'a želJo’ da bi Pfi tem ‘‘ejeli tudi ukrepe, potrebne za "novo pristanišča.
Podtajnik javnih del De Cocol
II	ai,iiin Hlinili,|„||llllllltmlll1l|l|||||||)||||||||||||||
Brownovi pogovori 'i (iromikom
Moskva, 23. — Britanski zuna-minister Brovvn je prišel da-®s iz Leningrada v Moskvo. Na
6tBStajl ga Je spreiel zunanji mini-er Gromiko. Eno uro pozneje sta romiko in Brovvn imela prvi poji''01'' PoP°ldne sta se ponovno se-ala in pogovor sta nadaljevala v«čer na skupni večerji. Jutri bo rowna sprejel predsednik vlade "■osigin m Brovvn bo nato odpoto-al v London.
. * * * * v britanskih krogih pravijo, da e Brown med jutranjim pogovo-'0th, ki je trajal dve uri, poudaril, a je potrebno storiti vse za k >nec °jne v Vietnamu. Gromiko pa je Poudaril potrebo sporazuma o nesenju jedrskega orožja. O tem sta tovorila tudi popoldne.
. Pripominjajo, da je Brovvn predla' Gromiku, naj bi sklicali kon-čfenco ameriških, sovjetskih in ""gleških znanstvenikov, na kateri 1 razpravljali o primernih sred-lvih za ugotavljanje podzemeljskih 'brskih eksplozij, toda Gromiko je eaVrnil ta predlog.
je izjavil, da se strinja s pripombami poročevalca ter je prepustil komisiji izbiro napovedanih spre-minjevalnih predlogov.
Zatem so odobrili člen 1 z naslednjim besedilom, katerega je predlagal poročevalec:
Med pristaniška dela, ki jih bodo financirali iz sklada, o katerem govori člen 1 I. odstavka zakona štev. 1200 od 27. oktobra 1965 in za katera bodo porabili skupno dve milijardi in pol lir, spadajo: razširitev pristaniškega prostora na obrežju Traiana ter zgraditev poslopja za carino; zgraditev ploščadi za razmeščanje avtooistern; ureditev dohodne ceste v prosti pristan za mineralno olje pri Sv. Soboti; ureditev vkrcevalnega pomola v lesnem pristanišču v Skednju; ureditev raznih naprav in storitev; dodelitev mehaničnih sredstev za dviganje, prevoz in manipulacijo blaga (samogibni žerjavi, traktorji itd.); plavajoči žerjavi z nosilnostjo do 40 ton.
Preden so odobrili drugi člen, so posegli v razpravo poslanci Raffae-le Franco, Corrado Terranova, Marija Bernetič in Forti, poročevalec Guariento in podtajnik De Cocci.
Zatem je komisija odobrila člen 2, ki se glasi:
Dela, omenjena v prejšnjem členu, se bodo opravila v izključno breme države. Ministrstvo javnih del bo poskrbelo za naprave, ki so omenjene v prvem delu. Te naprave bodo upravljala Javna skladišča v Trstu.
Niso pa odobrili popravka, ki ga je predložil komunist Raffaele Franco, po katerem naj bi pred dobavo omenjenih naprav vprašali za mnenje gospodarske ustanove in sindikalne organizacije tržaških pristaniških delavcev. Zatem je sledilo tajno glasovanje o zakonskem predlogu, ki je bil sprejet. Zatem so poslali zakonski osnutek takoj drugi veji parlamenta.
M. D.
RIM, 23. — Zelo ostro kritiko vladnih davčnih olajšav za poplav-ljence vsebuje današnje poročilo Confagricolture. V poročilu je rečeno namreč, da so davčne olajšave, ki jih vsebuje zakonski odlok štev. 976 od 18. novembra 1966 v večini primerov praktično neizvedljive. «Clen 9 zakona od 21.7.1960 štev. 739, na katerega se sklicuje omenjeni zakonski odlok, določa za izvajanje izgubo najmanj 50 odst. redne proizvodnje zemljišča zaradi hudih atmosferskih nesreč: v sedanjem primeru pa ni šlo za izgubo redne proizvodnje, temveč za uničenje premičnin in nepremičnin posameznih kmetij in zaradi tega gre za zmanjšanje produkcijske sposobnosti, ki se bo pokazala v veliki meri šele v prihodnjih letih,)) je rečeno v sporočilu, ki dodaja «Sicer je res, da na podlagi veljavnih zakonov oškodovana kmetija lahko vloži posamezno prošnjo, toda dokazati mora izgubo najmanj dveh tretjin redne proizvodnje (ne pa samo 50 odsvi^da bi bila oproščena državnega oavka (ne pa tudi vseh dodatnih občinskih in pokrajinskih davkov).«
Predsednik vlade Moro je danes z guvernerjem Banca dTtalla razpravljal o vprašanjih dajanja kreditov poplavljenim podjetjem. Navzoč je bil tudi minister Colombo, ki je objavil v nekem tedniku odgovore na vprašanja v zvezi z vlad-, nimi ukrepi. Povedal je, da je odobrenih na podlagi teh ukrepov 650
do 700 milijard lir. Rekel Je tudi, da nasprotuje razpisu vsedržavnega posojila, ker bi tako posojilo onemogočilo finančno razpoložljivost za vso dobo, ki je potrebna za praktično izvajanje del in to ne bi bilo v skladu «s potrebami našega gospodarstva«.
O finančnih ukrepih je govoril tudi minister Reale, ki je dejal, da mora vlada levega centra pokazati tokrat vso svojo sposobnost. O posledicah poplav so razpravljali danes tudi v vodstvu KPI. V Florenci pa so demokristjani ustanovili ((Stalni odbor za koordinacijo pobud« v deželnem merilu. Tudi minister Preti je napisal v zvezi s finančnimi ukrepi poseben članek, v katerem polemizira s kritikami republikanskega voditelja La Malfe.
V poslanski zbornici so razpravljali tudi danes o petletnem načrtu, toda med razpravo so govorili tudi o povodnji: predstavnik vlade je moral odgovarjati na vprašanja nekaterih poslancev v zvezi z odškodnino poplavljencem v pokrajini Tra. pani ter dejal, da olajšave, ki veljajo za letošnje poplavljence ne morejo veljati za lanske.
Danes so se sestale tudi skoraj
vse poslanske komisije. Notranji minister Taviani je zaključil razpravo o proračunu njegovega ministrstva v komisiji za notranje zadeve. Povedal je med drugim, da je vlada včeraj predložila l.ov zakonski predlog glede zaščite prebivalstva. Nato je pohvalil požrtvovalnost gasilcev, mladincev, skavtov, delavcev, študentov, srednješolcev itd. ter poudaril, da nimajo prav tisti, ki današnjo mladino kritizirajo. Zanimiva je tudi Taviani-jeva izjava, da bi tisti mladinci, ki nočejo služiti vojaškega roka s puško v roki, lahko obvezno služili v zaščiti prebivalstva ter bi se na ta način to vprašanje rešilo.
V	komisiji za industrijo pa je zaključil diskusijo o proračunu minister Andreotti, ki je polemiziral z Giolittijem.
V	senatu je govoril minister za zdravstvo Mariotti o zakonu za u-pravno preureditev ustanove za matere in otroke. Priznal je, da novi zakon še ni v skladu z ustavo, kar so poudarili tudi senatorji leve opozicije. Senatorji so komemorirali umrlega socialističnega senatorja Giacoma Picchiottija (PSI), znanega doslednega antifašističnega borca.
Dež, razburkano morje in mraz še bolj ovirajo utrjevanje nasipov
Porušilo se je več hiš, mnogo pa jih je močno poškodovanih - Nevaren zemeljski usad v Forni Avoltri - Neurje in poplave v Rimu
ROVIGO, 23. — Stanje na področju Padove delte je nespremenjeno. V presledkih dežuje in začel je pihati tudi sever. Morje je razburkano in temperatura je močno padla. Popravljanje nasipa pri Scardovari se nadaljuje brez prestanka. Danes so začeli postavljati jekleno o-grodje na notranjem delu nasi-
pa. Računajo, da bo delo končano še ta teden. Takoj nato bodo začeli čistiti zemljo s posebnimi napravami. Po mnenju tehnikov bo razpoka popolnoma zadelana še pred koncem meseca.
Končalo se je tudi delo za utrditev nasipa Gerlin. Tudi severno od poplavljenega področja med levim bregom Po di Pila in desnim bregom Po di Maestra brez prestanka utrjujejo nasipe, ki so bili tu močno poškodovani.
Na poplavljenem področju otoka Donzella je voda vedno enako visoka. Zaradi valov, ki jih povzročata veter in razburkano morje, se je porušilo nekaj hiš, več drugih pa je bilo hudo poškodovanih. Ljudje, ki so zapustili poplavljena področja, so se zbrali v raznih zbirnih središčih. Ljudje so zelo navezani na to zemljo. Vendar je 16 poplav v manj kakor 15 letih pripravilo številne prebivalce, da so dokončno zapustili to področje. Skoraj vsak dan odpotuje kaka družina
z vse-
.....................................
RAZPRAVA 0 KITAJSKEM PREDSTAVNIŠTVU V OZN
Kanada predlaga priznanje pekinške in formoške vlade
Sedež v varnostnem svetu naj bi prevzela pekinška vlada, dočim bi imela Formo-za samo sedež v skupščini - Jugoslovanski predstavnik poudaril univerzalnost OZN
znova poudarili, da bi vsak poskus, | naprave sedem kilometrov jugoza-varnostnemu svetu odvzeti izključ-1 hodno od Hajfonga. Poleg tega so
NEW YORK, 23. — Kanadski zunanji minister Paul Martin je zahteval danes, naj bo pekinška vlada takoj sprejeta v OZN in naj zavzame stalni sedež Kitajske v varnostnem svetu. Formoška vlada pa bi ohranila le sedež v skupščini kot «formoška vlada«.
Martin je izjavil, da se kanadska vlada ni mogla pridružiti italijanskemu predlogu za ustanovitev študijske komisije, ker ta predlog ((predstavlja premajhen korak naprej« in «ne gre dovolj naprej glede nakazovanja smeri, ki bi jo morala skupščina zavzeti v korist Združenih narodov«.
Paul Martin je izjavil, da brez udeležbe pekinške vlade ni moč do. seči trajnih važnih rešitev, ki so danes potrebne. Dodal je, da nobeno od dveh stališč (ameriško, češ da «je treba ravnati, kakor da kitajske republike ne bi bilo«, in nasprotno, da bi bilo treba izključiti formoško vlado in ((zapreti oči enemu delu stvarnosti kitajskega položaja«) ne nudi racionalne rešitve.
Predstavniki Poljske, Alžirije, Romunije in Zambije so zavrnili kanadski predlog o dveh kitajskih predstavništvih v OZN. Prav tako so zavrnili italijanski predlog o Imeno-vanju študijske komisije, ker ne nakazuje nobene rešitve ter samo zavlačuje zadevo.
Jugoslovanski predstavnik je v svojem govoru poudaril nujnost univerzalnosti OZN, ki naj temelji na politični realnosti. Poudaril je pravico Pekinga, da zavzame v OZN mesto, ki je določeno Kitajsid.
Glasovanje o raznih resolucijah bo v začetku prihodnjega tedna.
Francija in Sovjetska zveza sta
Hajfonga. Poleg tega so no pristojnost glede pooblaščanja I bombardirala ceste in železnice med
finanp.irnnia mirovnih nrturnoi.i ' T-Jtmrvit.m in vitninim
financiranja mirovnih operacij OZN, pomenil spodkopavati ugled varnostnega sveta. Po mnenju teh dveh držav pripada v skladu z listino OZN ta pravica izključno var. nostnemu svetu.
To sta sinoči poudarila francoski in sovjetski predstavnik v posebnem političnem odboru OZN, kjer razpravljajo o resolucijah Irske in Kanade glede financiranja mirovnih operacij OZN. Kanadska resolucija predlaga, naj bi priznali glavni skupščini pravico, da odloča o ustanovitvi in financiranju mirovnih operacij. Irska resolucija pa predlaga, naj bi pet stalnih članov varnostnega sveta plačalo 70 odstot. kov stroškov za mirovne operacije.
Francoski in sovjetski delegat sta zavrnila obe resoluciji. Vendar pa je sovjetski delegat izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena prispevati k financiranju mirovnih 0-peracij na podlagi listine OZN. Tudi francoski delegat se je skliceval na strogo spoštovanje listine OZN.
I,l,|iiiiiiiiiiiiiinijiiiiiiiiiiiiiiiiff iiiiiiiiiiitiiiiiii1KiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiMMiiiiiiaiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiMi(iiiiiiiiriiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiii»i>iiiiiMiiiiiiiinii>vi
POGAJANJA ZA REŠITEV VLADNE KRIZE V BONNU
Demokristjani se nagibajo k novi koaliciji z liberalci
Strauss pa zagovarja «veliko koalicijo s socialnimi demokrati - Nov sestanek Brandta z Abrasimovom
BONN, 23. — Demokristjanski in "beralni predstavniki so imeli da-"es^v Bonnu nov sestanek. Danes s° še posebej govorili o gospodarjih in finančnih zadevah. Voditelj jttiokristjanske parlamentarne sku-("ne Rasner je nocoj izjavil, da sta jjanki «blizu sestave vlade*, ker ?ta dosegli »obširen sporazum o u-jepih gospodarskega značaja*. Do-je, da se bosta delegaciji obeh yrank ponovno sestali v petek poldne in po njegovem mnenju bo Prihodnji teden lahko sestavljena "ova koalicija.
.Kandidat za novega kanclerja jesinger je nocoj izrazil upanje, jp bo v kratkem rešena vladna Ktiza. Predsednik liberalne stranke Pa je izjavil, da so se stališča o-strank, kar se tiče gospodarjih in finančnih vprašanj, zbližala da so sklenili ustanoviti ožji od-:°r, ki naj še dalje prouči ta vpra-Sa"ja. Jutri bodo govorili o zunanji politiki in o varnosti.
Jutri se bodo znova sestali predstavniki demokristjanov in socialah demokratov. List «Bayern Ku-rier», ki je glasilo bavarske krščan-
sko socialne zveze, piše, da bi bila najboljša rešitev vladne krize v Bonnu »velika koalicija* med demokristjani in socialnimi demokrati. List pravi, da so volivci na podlagi bavarskih volitev potrdili zaupanje v demokristjansko stranko. Socialdemokrati pa so po svoji številčni važnosti na drugem mestu in «ne morejo upati nič dobrega od svoje sistematične opozicije*. Liberalci pa niso po mnenju Straussa še premagali svojih notranjih razprtij in zaradi tega ne morejo prispevati k reševanju važnih vprašanj.
Voditelj bavarske krščansko socialne stranke Josef Strauss je izjavil, da bi morali v Zahodni Nemčiji znova dovoliti komunistično stranko, «ker je bolje videti celo ledeno goro kakor pa samo tisti del, ki moli iz vode*. Po njegovem mnenju pa bi morali strogo nadzorovati zborovanja, za katera bi moralo biti prej izdano dovoljenje.
Zatem je Strauss izjavil, da ne bi smeli precenjevati važnosti neonacistične stranke in da po njego-
vem ni umestno postaviti jo izven zakona, ker «bo kmalu sama izginila, takoj ko bomo vnesli nekatere narodne poudarke v našo politiko*.
Sovjetski poslanik v Vzhodni Nemčiji Pjotr Abrasimov se je sinoči sestal z zahodnoberlinskim županom Brandtom. Brandt je povabil Abrasimova na večerjo v zahodni Berlin in s tem vrnil obisk Abrasimova od 1?. oktobra. Abrasimov je prišel s svojo ženo in s funkcionarjem svojega poslaništva ter s tolmačem. Brandt pa je povabil tudi berlinskega senatorja za zvezne zadeve Schuetza, načelnika tiskovnega urada in švedskega generalnega konzula, ki je poskrbel za stike med Brandtom in Abrasimovom.
Kakor je znano, je bonska vlada svoj čas izjavila, da so prepogosti sestanki med Brandtom in sovjetskim diplomatom »neumestni*. Berlinski listi ne dajejo danes sestanku nobenega poudarka, temveč samo registrirajo na prvih straneh ta dogodek.
Pred reorganizacijo zvezne uprave v SFRJ
Preiskava proti sodelavcem M. Mihajlova
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — V zvezni skupščini se bo v kratkem pričela razprava o predlogu za reorganizacijo zvezne uprave. Čeprav predlogi še niso dokončno izdelani, kaže, da bodo vsebovali nekatere novosti v organizaciji nekaterih resorjev. Da bi se resorji šolstva, kulture, zdravstva in nekateri drugi osvobodili vpliva uprave, se predlaga, naj se organizirajo kot sveti s samoupravnimi pooblastili a ne kot tajništva zveznega izvršnega sveta. Nekateri člani komisije pripravljajo predloge, da bi za delovna mesta v organih uprave razpisali javne natečaje. Predvideva se, da bo z novo organizacijo zvezne uprave prišlo do pomembnih kadrovskih sprememb in zmanjšanja zveznega aparata.
Na podlagi odloka okrožnega jav. nega tožilstva Beograda se je pričela preiskava proti Seiku Leonidu, arhitektu iz Beograda, Rističu Pre-dragu, arhitektu iz Beograda, Ivi-nu Danjelu, asistentu fakultete iz Zagreba, Batiniču Marjanu, nameščencu iz Zagreba, dr. Franji 2enj-ku, asistentu fakultete iz Zagreba, ki so priprti, in proti beograjskemu advokatu Baroviču Jovanu in arhitektu Mašču Slobodanu iz Beo. grada, ki nista priprta. Preiskava se je začela zaradi suma, da so imenovani zagrešili kazenska dejanja združevanja proti narodu in državi (člen 117) in sovražne propagande (člen 118 kazenskega zakonika).
B. B.
Posredovanje Nove Zelandije zaradi Vietnama
SAJGON, 23. — Ker se je vreme nekoliko izboljšalo, so ameriška letala danes znova v večjem obsegu bombardirala Severni Vietnam. Med drugim so bombardirala raketne
Hanojem in Kitajsko. Skupno so izvršila 59 bombnih napadov.
Hanojska vlada je poslala včeraj mednarodni nadzorstveni komisiji izjavo, s katero obtožuje Američane, da s svojim bombardiranjem pobijajo starce, ženske in otroke ter delajo druga grozodejstva. V sporočilu je rečeno, da so ameriški vojaki obesili nekega starca na vejo drevesa in nato streljali vanj kakor v tarčo. Poleg tega so ameriški vojaki nekega starca živega zažgali.
Novozelandski predsednik vlade je izjavil, da je pisal osebna pisma voditeljem petih držav Common-wealtha v prizadevanju, da bi se začela pogajanja za mir v Vietnamu. Pisal je voditeljem Indije, Cejlona, Jamaike, Nigerije in Kenije. Dodal je, da je imel «nekaj uspeha«, s tem da Je prepričal voditelje, da so poizvedovali v Hanoju. «Vem, da imajo stike s Severnim Vietnamom, in upam, da bo to učinkovalo. Začetni odgovor na mojo pobudo je bil spodbuden,« je dodal predsednik.
Ameriški pisatelj John Steinbeck bo postal s prihodnjim mesecem dopisnik dnevnika «Newsdy» iz Vietnama in jugovzhodne Azije. Ta dnevnik je razširjen v newyorškem predmestju «Long Island«.
mi svojimi stvarmi v Piemont ali Lombardijo.
CORTINA D’AMPEZZO, 23. — V prvih jutranjih urah je mraz oviral nadaljevanje dela v dolomitskih dolinah. Nekaj dni je temperatura stalno pod ničlo; ponoči kaže termometer tudi pet do šest stopinj pod ničlo. Predvsem skušajo popraviti ceste in zagotoviti reden potek zimske turistične sezone, ker je turizem za mnoge kraje edini vir dohodkov. Pričakujejo, da bodo sprejeli nekatere zahteve belun-skega pokrajinskega sveta, med katerimi je tudi zahteva, naj ENEL izprazne nekatere bazene, med katerimi je bazen ob jezu Pontesi na področju Zoldana.
VIDEM, 23. — Kljub poslabšanemu vremenu (na mnogih področjih že več dni sneži) se nadaljuje popravljanje cest in čiščenje vasi. Na področju Tolmeča je vas Esemon še vedno prazna, ker jo ogroža velik zemeljski usad. Danes je začelo v Kamiji znova deževati. Skupino hiš v Forni Avoltri ogroža velik zemeljski usad, ki drsi z bližnje gore. Drugi zemeljski usad pa drsi proti cesti, ki pelje od Forni Avoltri v Sappado.
V Latisani se nadaljuje čiščenje blata s cest in iz hiš. Začelo se je osuševanje področja Bevazzana proti Lignanu. Južno od Ogleja so začeli popravljati škode, ki jo je prizadejalo morje. Na področju blizu morja črpajo z velikimi črpalkami vodo, ki je poplavila obširne predele. Oglejski župan je sporočil, da je bilo deset hiš tako močno poškodovanih, da niso več uporabne za stanovanje.
FIRENCE, 23. — V Firencah dežuje že več ur. V številnih predelih mesta se nadaljuje čiščenje trgovin in kleti ter pritličnih prostorov. Ponekod utrjujejo pročelja hiš, ki so nevarno razpokana. Posebne skupine, ki so prišle iz Bologne, pa čistijo greznice, iz katerih še vedno vre blato po ulicah.
Po prvi približni statistiki je povodenj prizadejala samo v mestu šest tisoč trgovcev, v pokrajini pa štiri tisoč. Skoda na tem sektorju znaša približno 40 milijard lir. V mestu in pokrajini je bilo poškodovanih 500 industrijskih objektov.
RIM, 23. — Davi je bilo v Rimu veliko neurje. Že 20 ur neprestano dežuje. Na več krajih mesta so bile ulice poplavljene. V nekaterih krajih je bila voda visoka pol metra ter je poplavila trgovine in stanovanja v pritličju. V Ulici Portuense pa se je udrla zemlja in nastala je velika jama. Vihar je v Ulici Laurentini podrl več dreves.
Reka Tibera je močno narastla. Ob 13.45 je bila njena gladina 7 metrov 80 cm, ob 19.30 pa kar 8 metrov in 40 cm. Vendar pa je varnostna raven reke do 14 metrov. V Orte pa je Tibera dosegla raven le nekaj centimetrov pod varnostno ravnijo.
Zvečer so javili, da še vedno dežuje in da imajo gasilci polno dela. V kraju Prima Porta so morali izprazniti deset stanovanj, ker jih je voda poplavila. Prefekt je odredil zasego sto stanovanj, ki so last avtonomnega zavoda ljudskih hiš v kraju Trullo, ker jih bodo dodelili sto družinam iz Prima Por. ta. Tu bodo namreč morali porušiti številna stanovanja, da lahko 1 utrdijo nasipe vode Marrane.
SINDIKALNE AKCIJE V ITALIJI
Rudarji bodo stavkali Pogajanja v kemijski stroki
0 reformi birokracije - Confindustria kritizira sedanjo ureditev socialnega zavarovanja
RIM, 23.
Danes so se nadalje- katerem pravi, da stane sistem so-
vala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kemijske stroke. Zju-
traj sta se obe stranki sporazumeli glede odpravnine za delavce. Odslej bodo dobivali delavci odpravnino v višini 7 dni plače za vsako leto dela. To velja za delavce, ki so zaposleni do 5 let. Delavci, ki so v podjetju že od 15 do 18 let, dobe 13 dni plače za vsako leto odpravnine. Za druge starostne dobe ostane odpravnina nespreme-menjena.
Na popoldanski seji je odposlanstvo industrijcev dalo nov predlog za proizvodne nagrade, o čemer so že razpravljali včeraj. Industrije! so začeli z delavci pogajanja na tej podlagi.
V Rimu so se sestala vsedržavna tajništva FILIE-CGIL, Feder-estrattive-CISL in UIL-MEC ter razpravljale o stavkovni pripravljenosti v rudarstvu. Tajništva so ugotovila, da ni nobenih sprememb
v negativnem stališču industrijcev, ter so sklenila, da bodo pozvala delavce k nadaljnji sindikalni akciji. Hkrati so sklicali v Rimu sestanek pokrajinskih tajnikov za petek, 25. t. m., da se pomenijo o podrobnostih stavke.
Vsedržavni agitacijski odbor inženirjev in arhitektov je v zvezi z vestjo, da bodo v parlamentu pohiteli z razpravo o zakonskem načrtu o mejah pristojnosti zemljemercev, sklenil, da bodo začeli inženirji in arhitekti stavkovno gibanje. Odbor opozarja, da se bo stroka borila z vsemi svojimi silami za zaščito poklicnih interesov in tu-di za zagotovitev varnosti gradenj. Inženirji in arhitekti pozivajo parlament, naj prouči vprašanje globalno, upoštevajoč tudi splošno šolsko reformo in norme, ki veljajo v drugih državah evropskega skupnega tržišča.
Minister Bertinelli je sporočil, da se bodo prihodnji teden sestale sindikalne organizacije ter razpravljale o reformi birokracije. Pri tem je nakazal stališče vlade. Rekel je, da meni, da se bližamo zaključni fazi dela za reformo javne uprave. Ko so zadnjič sindikati in vlada izmenjali dokumente v zvezi s sporazumom, ki so ga dosegli pred meseci, so se sporazumeli, da pripravijo večletni načrt reforme javne uprave in preureditev kariere državnih uradnikov in plač. Pri uradu za reformo se bodo takoj sestali predstavniki sindikatov s kvalificiranimi predstavniki zakladnega in proračunskega ministrstva.
Minister je dejal, da upa, da bo delo naglo napredovalo, kajti iz predloženih dokumentov je razvidna obojestranska volja vlade in sindikatov, da se čimprej izvede reforma državne uprave.
Predsednik Confindustrie dr. Angelo Costa je objavil danes v reviji «Libera Iniziativa« članek, v
...1...."■"■'■'"■"■"■lili................■■■■.ulili..........
Zmeda med «rdetimi gardisti
Mladi »rdeči gardisti* na trgu «Vzhod je rdeč* v Pekingu. V ozadju tribuna,
cetung in Lin Piao
na kateri sta Mao-
PEKING, 23. — Nov znak velike zmede v vrstah »rdečih gardistov* je članek v današnji številki glasila ene struje tega gibanja «Vzhod je rdeč*, članek poziva vse mlade »revolucionarje*, naj »uničijo glavni štab rdečih gardistov v šolah in na univerzah prestolnice, ki so postali »realistični* organizmi* (s tem izrazom označujejo ((reakcionarne* elemente). Iz članka izhaja, da so v Pekingu tri poveljstva »rdečih gardistov*. List pravi, da je drugo poveljstvo sledilo «buržoazni in reakcionarni liniji*.	«
»Rdeči gardisti« pekinške univer-
ze so objavili danes dolgo brošuro, s katero zahtevajo zamenjavo predsednika republike Liu šao čija in glavnega tajnika stranke Teng Hsiao Pinga ter jamstvo, da ti dve iseb-nosti ne bosta v prihodnosti znova pridobili političnega vpliva.
V brošuri se trdi, da je Liu Sao či že več let voditelj skupine, ki se v partiji upira Maocetungu, Teng Hsiao Ping pa je njegov glavni pomagač. Kot dokaz omenja brošura odstavke iz govorov obeh državnikov na sedmem kongresu KP Kitajske leta 1945 in na osmem kongresu leta 1956. Brošura pravi,
da je Liu šao či dvomil o tezi Mao-cetunga, da na Kitajskem predstavljajo kmetje podlago revolucije. Teng pa «je širil škodljivi strup Hruščova«, ker je odobril revizionistične sklepe 20. kongresa KP SZ leta 1956.
Dopisniki japonskih listov iz Pekinga poročajo, da je bil včeraj v Pekingu močan spopad med «rde čimi gardisti« in oboroženimi delavci. Skupina «rdečih gardistov« je skušala vdreti v neko nvarno, kar so delavci preprečili. Pretep je trajal več ur, pri čemer je bilo 50 ranjenih.
cialnega zavarovanja v Italiji mnogo. Po njegovem mnenju je tvegano naložiti državi celotno breme socialnega zavarovanja. Zatem o-menja glavne smeri, po katerih naj bi prišlo do reforme socialnega zavarovanja, zlasti pa bolezenskega. Delavci naj bi v primeru lažjih bolezni nekaj prispevali za plačilo zdravil. Dr. Costa je tudi rekel, da bi bilo treba revidirati pokojninski sistem, tako da bi se izboljšale pokojnine ter da bi spremenili tudi način družinskih doklad, ki povzroča sedaj razne diskriminacije. Costa je rekel, da je že predlagal sindikatom skupno proučitev vprašanja, da bi se znižali izdatki za zavarovanje, ki so sedaj v breme bodisi delodajalcev kakor delavcev. Toda sindikati niso doslej žal odgovorili na njegov predlog. Po njegovem mnenju ne bi smela biti zavarovalna bremena višja od tega, kolikor delavci dejansko dobijo. Dr. Costa pa se ne strinja s tem, da bi združili razne zavarovalne ustanove v eno samo, češ da bi potem znašal proračun te ustanove skoraj enako kakor državni proračun in bi bilo še več nepravilnosti.
Umrl je pesnik Grigor Vitez
ZAGREB, 23. — V Zagrebu Je danes v 56. letu starosti umrl ugledni hrvaški književnik Grigor Vitez. Poleg pesmi in pravljic za otroke, od katerih so bile mnoge prevedene na vse Jugoslovanske* in na mnoge tuje jezike, je Vitez prevedel številna dela slovenskih (Zupančič, Levstik), ruskih in francoskih pisateljev.
Confagricoltura je objavila včeraj ostro kritiko vladnega zakonskega odloka o davčnih olajšavah za poplavljence: trdi namreč, da teh olajšav v večini primerov kmetije ne bodo mogle uživati, ker bi morale dokazati, da je njihova proizvodnja znižana za 50 odst., česar pa ne morejo storiti, ker se bo škoda pri proizvodnji pokazala šele v prihodnjih letih. Sicer pa se v poplavljenih področjih nadaljuje popravljanje škode, zaradi slabega vremena, ki zlasti v dolomitskih dolinah nadaljevanje dela otežkoča. Iz Florence poročajo, da je povodenj prizadejala samo v mestu 6000 trgovcev, v pokrajini pa 4000 ter da je skupno oškodovanih 500 industrijskih objektov. Na področju delte reke Pad pa se je včeraj porušilo še nekaj hiš.
* * *
V	Evropi je še vedno v ospredju kriza zahodnonemške vlade in kandidat za novega kanclerja Kiesin-ger je sinoči izrazil upanje, da bo v kratkem rešena. Potem ko so se predvčerajšnjim zbližala stališča socialdemokratov in liberalcev, ki so ustanovili celo »ožji odbor*, so podouen «odbor» ustanovili tudi de-mokristjani in liberalci po včerajšnjih razgovorih ter poudarili, da sta obe stranki dosegli «obširen sporazum o ukrepih gospodarskega značaja*.
V	Parizu pa so vnovič načeli krizo atlantskega pakta z razgovori o prihodnjem sodelovanju med vojaškimi silami NATO in Francije. V Pentagonu izjavljajo, da ne bodo mogli umakuiti do 1. aprila prihodnjega leta, kakor zahtevajo Francozi. Doslej so ZDA umaknile iz Francije od 70.000 ameriških vo-jakov, funkcionarjev ter članov njihovih družin okrog 26.000.
Svetovna javnost se zanima tudi za razgovore, ki jih je imel z Gro-mikom britanski zunanji minister Brown v Moskvi. V britanskih krogih pravijo, da je Brown predlagal, naj bi sklicali konferenco sovjetskih. ameriških in angleških znanstvenikov za ugotavljanje podzemeljskih jedrskih eksplozij, toda baje je Gromiko ta predlog zavrnil.
V	OZN pa je bila včeraj ugotovljena ponovna skladna akcija med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki sta zavrnili dve resoluciji — kanadsko in irsko — glede financiranja mirovnih operacij OZN. Delegat SZ je poudaril, da je njegova vlada pripravljena financirati mirovne o-peracije samo na podlagi listine OZN, kar je izjavil tudi delegat Francije.
V	Vietnamu je hanojska vlada obtožila Američane, da s svojim bombardiranjem, ki se je včeraj ponovno začelo v večjem obsegu, pobijajo starce, ženske in otrijke ter povzročajo druga grozodejstva, kot n. pr. da so obesili nekega starca na vejo in nato vanj streljali, nekega drugega starca pa so ameriški vojaki živega sežgali.
V	Pekingu so «rdeči gardisti* včeraj zahtevali v posebni brošuri zamenjavo predsednika republike in glavnega tajnika KP Kitajske* češ da se upirata Maocetungu.
P09. KONGRESU BOLGARSKE KP
Bolgarija na pragu velikih družbenih sprememb
Vedno bolj je občutiti potrebo po demokratizaciji gospodarskega sistema in po iniciativi delovnih ljudi
Na devetem kongresu Bolgarske komunistične partije, ki se je začel v Sofiji 14. t.m. In zaključil 19 (prejšnjo soboto) je največ pozornosti vzbudilo vprašanje prihodnjega gospodarskega razvoja države. Taka usmeritev Je prihajala do Izraza tudi v referatu prvega sekretarja Todora Živkova, ki je označil kot najpomembnejše petletne perspektive ter graditev novega sistema in vodenja gospodarstva. Kot Je znano. Je kongres ponovno izvolil Živkova za prvega sekretarja centralnega komiteja Bolgarske komunistične partije.
Na zadnjem kongresu, ki je bil leta 1982, so bile sprejete osnovne smernice dvajsetletnega razvoja Bolgarije (do leta 1980), konec minulega leta pa je bila končana prva razvojna stopnja na tej dolgi poti. Deveti kongres pa Je imel nalogo dati smernice za naslednji petletni načrt, ki naj bi veljal do leta 1970.
Izpolnitev zadnjega petletnega načrta so ocenili kot zelo uspešno. V tem obdobju se je narodni dohodek povečal za 38 odstotkov. Precejšen napredek Je pokazala zlasti industrijska proizvodnja, saj je povečala svoj obseg za 74 odst. Zlasti dobre rezultate so dosegli energetika, metalurgija in strojništvo — proizvodne veje, ki so prej zelo zaostale. Lani so na primer proizvedli 10,2 milijarde kilovatnih ur električne energije (dvakrat več kot leta 1960), 26 milijonov ton premoga, približno 600 ton jekla, 70 tisoč ton barvastih kovin (baker in svinec), v primerjavi z letom 1960 pa se Je v strojništvu proizvodnja povečala približno 2,3-krat. Izhodišče za kmetijstvo je bilo na nižji ravni, tako da Je bilo povečanje proizvodnje na tem področju manjše — 3,2 odstotka na leto, vendar so bili doseženi zelo dobri rezultati in rekordni pridelki. Letošnja žetev pšenice je znašala v povprečju za vso državo 27.8 stota na hektar. V tem obdobju so namenili večjo skrb kot prej razvoju lahke industrije proizvodom za široko potrošnjo.
To Je zelo na kratko osnova, ki Jo predvideva naslednji petletni načrt. Le ta nedvomno ni majhna In omogoča, da bi na številnih področjih gospodarstva zdaj še hitreje in zanesljiveje napredovali. Sedanja ravfcn pa zahteva med drugim številne spremembe v značaji! razvoja, spremembe v načinu gospodarjenja. Prej je nerazvitost države zahtevala težišče na ekstenzivnem gospodarjenju, na poveča”'u števila zaposlenih. V takem iszvoju, ki Je začel naglo delovati, pa so premalo skrbeli za učinkovitost investicij, za kar največjo izkoriščenost kapacitet in za hitrejše povečanje produktivnosti dela. Bolgarija zaostaja za razvojem drugih socialističnih držav glede povečanja produktivnosti dela, čeprav izhaja z nižje ravni, ki Ji omogoča, vsaj na začetku močan tempo sprememb. Vse to zahteva kar najmočnejše intenziviranje gospodarstva, modernizacijo vseh oblik proizvodnje, zmanjšanje proizvodnih stroškov, boljšo uporabo sedanjih zmogljivosti. V odvisnosti od tega je tudi druga naloga, zastavljena gospodarstvu: da zboljša kvaliteto proizvodnje. V zadnjih letih so za to storili precej, ln to Je pripomoglo k temu, da •o prodrli na mednarodni trg, vendar pa to ne zadovoljuje ambicij bolgarskega gospodarstva. Prav go-tovo se ne more zadovoljiti z doseženim tudi zato, ker predvideva kar najbolj široko vključitev v mednarodno delitev dela, zlasti Se s socialističnimi državami, v okviru SEV. pa tudi z vsemi drugimi partnerji.
Te kvalitetne spremembe pa mo-rajo potekati hkrati s hitrim razvojem in ne smejo zmanjšati planiranega tempa, že v prihodnjem obdobju Je pričakovati — kot to nakazuje projekt direktiv o petletnem načrtu — optimalno rast gospodarstva. V številkah pomeni to, da se mora povečati narodni dohodek do leta 1970 za približno 50 odst., industrijska proizvodnja za približno 70 odst., kmetijska pa za 30 odst. Energetika, metalurgija, kemijska industrija in izdelovanje strojev imajo ponovno osrednje mesto. Računajo na letno proizvodnjo 21 milijard kilovatnih ur, 40 milijonov ton premoga, 2,1 milijona ton Jekla (nadaljnja graditev kombinata Kremlkovci), 2,5-krat večjo proizvodnjo strojništva in trikratno povečanje proizvodnje kemične industrije (rafinerija nafte s 5 milijoni ton). Do konca petletnega načrta mora industrija pomembno povečati produktivnost dela ter sodelovati z več kot 60 odst., pri oblikovanju narodnega dohodka. Nad 70 odst. njenega povečanja proizvodnje naj bi omogočila povečana produktivnost dela. Intenzivnejšo proizvodnjo Je pričakovati tudi v kmetijstvu. Povečalo bo uporabo tehnike, kemičnih sredstev in prešlo povsod, kjer Je to mogoče na Industrijski način dela.
Za izpolnitev tako obsežnih gospodarskih programov bodo predvidoma dvakrat več investirali kot v minulem petletnem obdobju.
Danes postaja tudi zmerom bolj Jasno, da tako gibanje proizvajalnih sil ni mogoče, če se bistveno ne spremenijo tudi družbeni odnosi. Na področju ekonomike so s temi spremembami nekako že začeli. Plenum centralnega komiteja — bil Je letos v aprilu - Je postavil temelje novemu sistemu vodenja gospodarstva, in to mora prevladati v naslednjih letih. Dosedanji sistem Je postal ovira za raz-
voj, z njim ni mogoče reševati zmerom bolj zapletenih in odgovornejših nalog gospodarstva. To še zlasti poudarja referat, ko se zavzema za hitrejše ln dosledno izvajanje novih ukrepov. Predvsem Je poudarjeno večje spoštovanje ekonomskih zakonov, uvajanje gospodarskega računa, ukinitev čezmernega centralizma v načrtovanju, širša ln primernejša uporaba materialnih stimulansov pri nagrajevanju, večja samostojnost podjetij ter sodelovanje delavcev pri upravljanju. Ta proces se je začel že prej, pred aprilskim plenumom, toda samo za nekaj podjetij, ki so poslovala eksperimentalno. Poskus Je pokazal velike prednosti novega pred starim. Na kongresu Je bilo na primer rečeno, da so podjetja, ki so sprejela nov sistem, povečala proizvodnjo v prvih šestih mesecih letos za 16,6 odstotka, produktivnost dela za 15,3 odst. (druga za 6,3 odst.), sklade pa skoraj dvakrat več kot druge gospodarske organizacije. Navzlic temu, da so uspehi očitno ugodni, pa še vedno ni vseh možnosti, da bi celotno gospodarstvo v krajšem času prešlo na nov način poslovanja.
V takih razmerah se gleda drugače tudi na razvijanje demokratizma v gospodarskih dejavnosti | ln na sodelovanje delavcev pri upravljanju proizvodnje. V okviru posameznih gospodarskih' vej so bila ustanovljena ali pa jih zdaj ustanavljajo državna gospodarska združenja, ki združujejo podjetja, njihovi organi pa bodo upravljali proizvodnjo kolektivno. To upravljanje bo imelo povsem ekonomski značaj, združenja pa ni mogoče enačiti z administrativnim organom. Podjetja, ki so vključena v združenja, morajo Imeti visoko stopnjo samostojnosti. Novi procesi demokratizacije bi znatno povečali tudi pravice delavcev pri upravljanju podjetja, in sicer prek proizvodnih komitejev.
Prehod na novi sistem upravljanja gospodarstva ter vnašanje novih elementov v gospodarjenje, lahko sproži — kot je to rečeno v direktivah — tudi neke negativne pojave. Ni potrebno, da zmanjša na minimum centralno državno načrtovanje, financiranje ln kreditiranje, zlasti pa še centralno razdelitev kapitalnih vlaganj ter deviz, urejanje cen ter kontrolo oblikovanja cen, kontrolo oblikovanja dohodkov, kvkliteto proizvodov, koordinacijo gospodarjenja,
rasti pomembni gospodarsko-orga-nizacijska vloga države ter njena kulturnovzgojna funkcija.
Boj za nove odnose v gospodarstvu bo našel svoj odsev tudi v drugih družbenih področjih. V naslednjem obdobju bo potrebno razvoj socialistične demokracije povsod pospešiti. Zahteva 6e večja vloga ljudske skupščine, njena kontrola nad delom centralnih organov in državnih organov. Večjo samostojnost bi morali imeti tudi okrožni in občinski predstavniški organi. Slednji bi dobili pomembnejšo gospodarsko in finančno samostojnost in bi lahko učinkoviteje reševali vsakdanje življenjske probleme državljanov.
Vse te spremembe, ki jih Je za zdaj najbolj občutiti na ekonomskem torišču, bodo zahtevale tudi velike spremembe v sedanji zakonodaji. Kako velik pomen pripisujejo novim procesom, kažejo tudi zahteve na kongresu, da je treba kar najbolj hitro pripraviti novo ustavo Ljudske republike Bolgarije, ki naj vsebuje vse te težnje.
VAŠA VASILJEVIČ
Sorodniki Johna Kennedyja na grobu umorjenega predsednika ZDA ob 3. obletnici njegove smrti. V ZDA traja še vedno ostra polemika glede umestnosti, da se uvede ponovno preiskava o krvavem
dogodku v Dallasu
m m i
i c fi?*
^ fjlfibhu ^
V GALERIJI «STUDI0 D ARTE MODERNA*
Danes zaključek razstave Klavdija Palčiča v Rimu
RIM, 23. — Jutri se v rimski umetnostni galeriji «SK 13 — studio d’arte modema v Ul. Mar-gutta 13 zaključi slikarska razstava našega mladega tržaškega slovenskega umetnika Klavdija Palčiča. Razstava je trajala od 12. t. m.
Klavdij Palčič, ki je letos razstavljal s skupino «Raccordo 6» tudi v Benetkah, se je rimskemu občinstvu in umetnostni kritiki predstavil z izborom svojih novejših del, ki predstavljajo zadnjo razvojno fazo njegovega umetnostnega izražanja s pomočjo pretežno kovinskih materialov in tridimenzionalnih oblik, ki naj bi v njegovi idejni zasnovi predstavlja-
«IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIOIIIIIIIIIII,MI,,ll,l,l,Ill,,ll,ll,llllllll,ll,|l|lllllll||||IIIIII|lllllI|||l|11|l||llll,,lllmll|IIJ1|llII|IIIII,III,llll,l,lll,|||l,llll|,11|,|,,,|?||||(|1|,||||1|||(|||||||||li|||||||||||||||||||||||1||||1|||1(In|u(||(||||(|||(|1||||||||I|(I||||||i|||(1||1|||,|||II|||||||I|||||||||||||||||||||||||||I|||||,
NACISTIČNI ZDRAVNIK BOHNE PRED SODNIKI
Nacisti so umorili 200.000 slaboumnežev
Nečloveški naeistični načrt je predvidel fizično likvidacijo vseh «odvečnih ust» - Sterilizacija mešancev
POGODBA MED FIAT IN SOVJETSKO ZVEZO
FRANKFURT. 23. - Bivši nacistični funkcionar dr. Gerhard Boh-ne je podal nekaj izjav, ki nazorno pričajo o strahotah, ki so se dogajale v nacističnih taboriščih in v tako imenovanih zdravstvenih domovih. Dr. Bohne, ki je obtožen, da je sodeloval pri umoru 15 tisoč slaboumnih ljudi (katere je on imenoval «tisti nesrečneži v norišnicah*) je izjavil, da so te nesrečnike umorili z injekcijami strupenih Snovi," zato'dA bi jih «rešili trplje-
'irjsr "	-------
itd. Zato sttLJŠ Jjpitih okoliščina!* Bohtje, ki je sedaj star 64 let, je
Tragedija v Porto Tolie ob izlivu Pada v morje: priletna ženska rešuje svoje bomo Imetje
IIHIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHtlltltllllllllilllKHIlHHItlUIIIIIMIIIIimillllllllllllllllllllllllllllimiUlllimillll
POSKUSI DVEH AMERIŠKIH UČENJAKOV
Življenje se je porodilo iz zelo hudega strupa?
Po najnovejši teoriji je življenje nastalo iz vodikovega dankalija
prišel v Nemčijo iz Argentine, ker so ga tamkajšnje oblasti izročile nemškim zaradi zločinov, ki jfh je zagrešil med vojno, v skladu z nacističnim načrtom evtanazije, se pravi fizične likvidacije oseb, ki so trpele za raznimi duševnimi in telesnimi hibami.
Svoje izjave je dr. Bohne podal kot priča na nekem procesu proti trem zdravnikom, ki so obtoženi, da so sodelovali pri umoru tisočev h.plnikpv, Bohne je.,pjcij5iwl. M. je delal kot pravni svetovalec v okviru načrta evtanazije v Hitlerjevem uradu ter je povedal, da so ta načrt finansirali iz skladov nacistične stranke.
Na obravnavi je prišlo na dan tudi, da so hitlerjevci, takoj potem ko so vzeli oblast v svoje roke, sterilizirali okoli tisoč mešancev, ki so se rodili v Nemčiji po prvi svetovni vojni v krajih, ki jih je zasedla francoska vojska. Dr. Bohne, ki je zvedel za te podrobnosti, ko je delal v omenjenem uradu, je dejal, da niti prebivalstvo in niti starši otrok niso protestirali proti postopku sterilizacije.
Po Bohneje. - mnenju so nacistični voditelji računali na podobno pasivnost prebivalstva tudi pri izvajanju načrta evtanazije. Ta načrt je predvideval usmrtitev več kot 200.000 oseb. Nacistom je šlo
Smrtno s« jc ponesrečil agent prometne policije
CAMPOBASSO, 23. - Neki agent prometne policije, ki se je s svojim tovarišem vračal z motorjem na policijsko postajo, je na nekem ovinku trčil v qvto, ki ga je upravljal neapeljski industrijec Luigi Guada-gna Policist je bil pri priči mrtev. Tudi industrijec Guadagna ji) njegov svak, 'dilhovnik Angelo Sanzč, sta bila ranjena. V trenutku nesreče je močno deževalo.
Ob Volgi velikan avtomobilske industrije
Novo mesto, ki bo štelo 200.000 prebivalcev, se bo v doglednem času strnilo z mestom Togliatti
MOSKVA, 23. - V stepi blizu mesta Togliatti so v polnem teku dela za zgradnjo «Velikana ob Volgi*. Gre za gradnjo velike tovarne avtomobilov na podlagi sporazuma med italijansko tovarno avtomobilov Fiat in sovjetskim ministrstvom za zunanjo trgovino.
V svoji včerajšnji številki moskovski list «Izvestja» poroča o napredovanju del. Vsak dan prihajajo od vsepovsod ljudje, ki se žele zaposliti pri gradnji tega objekta. Do sedaj je že več kot 300 inženirjev zaprosilo, da bi jih sprejeli v službo. Tisoči delavcev pa čakajo, 'da Jih pokličejo na delovna mesta. Že sedaj pa dela na gradbišču več kot 2000 delavčev,' ki so zaposleni predvsem pri delih za gradnjo temeljev in za polaganje električnih
kablov, ki bodo napajali z električno energijo velikansko gradbišče.
Dopisnik «Izvestij» pravi v svojem poročilu, da bo tovarna zgrajena iz betona, jekla in stekla. Investicijska sredstva, ki jih bodo u-porabili pri gradnji, so enaka onim, ki so jih svoj čas porabili pri gradnji velike hidrocentrale Lenin na Volgi. Vendar pa bo nova tovarna rentabilnejša, saj se bodo investicijski stroški amortizirali dvakrat hitreje.
Moskovski časopis pravi nadalje,
li: prvi uklenitev človeka v njegov lastni proizvod, drugi pa nekakšne embrionalne jajčaste ob like kot simbol začetka življenja.
Palčič hoče s temi svojimi zadnjimi deli vzbuditi v gledalcu občutek grozeče nevarnosti, ki visi nad človeštvom v obliki kovinske materije (atomske bombe). V tem smislu je njegova umetnost idejno angažirana (kar je sicer že od vsega začetka), oblikovno Pa odraža umetnikovo izrazito moderno samobitnost, kateri je tuf vsak konformizem.
Zlobec, Menart in Kosmač v Italiji
BEOGRAD, 23. — Zastopniki Društva slovenskih književnikov Ciril Zlobec, Janez Menart in Ciril Kosmač, so danes odpoto vali v Italijo, kjer bodo v Rimu in Milanu imeli dva literarna večera. Obisk spada v okvir iz" menjave, za katero so se dogo-vorili Komisija za kulturne stike z inozemstvom, Društvo s'0-venskih književnikov in «Casa di Cultura» v Rimu.
Sovjetski generali
nastopajo v filmu
MOSKVA, — Kakor pile KLiteratumafa gazetas, bo maršal Sovjetske zveze Grigori) zukov, branilec Moskve in zmagovalec v Berlinu igral samega sebe v Ulmu «Ničesar izpustiti, nič dodati»-
Film, ki so ga montirali te dni-je posvečen 25-letnici nemškega-poraza pod Moskvo. Maršal 2u-kov, ki ga je bil Stalin poklical z leningrajske fronte, je imel v obrambi Moskve odločilno vlogo kot komandant Zahodne fronte.
V filmu bosta nastopila še druga dva sovjetska maršala, Ivan Konjev in Konstantin Rokosovski-Sovjetska pisatelja Konstantin
da bodo glavne stavbe npve, tovar-_ ,„,§ji&o.noe in Evgenij Voribijev sta ne zavzemale okoli 80 ha zemljišča, pripravila
fliiiiAaiaiiatiAifiiMiaiiiMMMtiiiaiiiaiaigiiiiiiaiiiiiiiiiiiviiiiapaagtaatKiiiiiaitaBtgiiiiiiMiMiiiirtiiaiiiiigaainigai^itiaiifg«
LETALSKA NESREČA V BLIŽINI flPENfl
Osemindvajset oseb je izgubilo življenje
Med ponesrečenci je baje tudi visok angleški politični funkcionar
ADEN, 23. — Sinoči je približno 30 miličnikov, med njimi dva teže,
s-jss. zs&nut	l met rsssss .tus
bil izdan leta 1939 in na njegovi	P?1™8.10 ,z me8t.8 Melfah kamenja, s psovkami in žalitvam)
podlagi so umorili slaboumne bol- I	JJ' blI° name- ( športnikov, funkcionarjev in sodni-
nike, ki niso moglJ opravljati kake	nhal. *	°.,pa je , ?.^e v : ka pokazali svojo nedostojnost ter
ga koristnega dela. vse tiste, ki so t	„G1*snlk angleškega priporoča upravi nogometnega klu-
« preživel, pet .li več let v k»- K T „ mhjf Sl'Sk™ Z 1 b« *•**■* *	ent,Blčne
kem zdravstvenem domu, vse slabo- ;L	.e..,. p.otmlw>v n ------- —"	”----- " ■
umne kriminalce in ncehe c	! Posadke osta! PH Življenju.
umne kriminalce in osebe s tujim državljanstvom.
ST. LOUIS (Missouri), 23. -Dva
kemika menita, da se je človeško življenje porodilo iz nekega zelo hudega strupa, in sicer iz vodikove ga ciankalija. Učenjaka Clifford N. Matthews in Robert E. Moser, ki ne delata pri družbi »Monsanto*, sta povedala, kako sta prišla do tega zaključka. Učenjaka sta se lotila preiskav, predpostavljajoč, da je bila zemeljska atmosfera v začet ku mešanica metana in amoniaka To mešanico so skozi dolga razdob ja »bombardirali* ultravioletni žar ki in druga izžarevanja. Zato sta Matthevvs in Moser zmešala v posodi metan in amoniak ter sta to mešanico bombardirala z električnim tokom 24 ur. Po opravljenem
na sta nato pridobila trdo snov, ka-
teri sta primešala vodo. Iz te mešanice je nastala pena v kateri so bile številne molekule beljakovin, ki so vsebovale tudi aminske kisli-
Po mnenju obeh učenjakov je Zemljo nekoč pokrivala podobna pe na in iz te pene se je porodila or ganizacija raznih komponent v enocelični strukturi, ki je bila sposob na živeti in se razmnoževati. Mat thews in Moser sta izjavila, da se ne strinjata s tistimi, ki menijo, da so se aminske kisline pojavile pred beljakovinami. Nadalje trdi-
Zimski šport v tridentinski pokrajini
TRIDENT, 23.	— Tridentinska
pokrajinska turistična ustanova Je sporočila, da je po nedavnih poplavah stanje v vseh zimskih šport, nih središčih že popolnoma normalno. Odgovorni faktorji delajo s polno paro, da bi gostoljubno sprejeli goste že ob začetku sezone, in sicer na dan praznika sv. Ambroža.
V	sedanjih pogojih se lahko pride do skoraj vseh zimskih središč po normalnih poteh. Izjemoma Je promet še nemogoč po državni cesti med kraji Lamom In Prlmiero. Na državni cesti v Valsugani pa so morali pripraviti obvoz zaradi poškodb na cesti sami.
V	nekaterih krajih so že začele delovati žičnice in hotelske usta-
Srečno naključje je rešilo tri osebe
DESIO (Milan), 23. — Samo srečno naključje je preprečilo smrt treh oseb v nekem stanovanju v Desiu. Dvanajstletni Salvatore Palombo se je pravkar vrnil iz šole domov, ko je našel svojo babico Concetto Ca-stagnola nezavestno v stanovanju. V bližnji sobici pa sta ležali na postelji dve dečkovi sestrici, ki sta bili tudi v nezavesti.
Deček je takoj poklical sosede na pomoč. Ti so takoj odprli okna in
Po zadnjih vesteh je bilo na letalu 25 potnikov, povečini arabske narodnosti. Med žrtvami pa je tudi neki angleški politični funkcionar, za katerega pa se še ne ve, kako se piše. Družba Aden Airways je prekinila polete vseh svojih letal (5 »DC-3* in 2 »Visconta*) za 24 ur. Med žrtvami je tudi šejk Mohamed Ben Saeed, ki je bil tajnik vahidskega sultana.
Na letalu so bili trije člani posadke. Prva vest o nesreči je prišla včeraj popoldne iz nekega vojaškega opazovališča. Pozneje so poslali na kraj nesreče letalo RAF, ki je odkrilo razbitine letala ter je potem iskalo še nekaj časa morebitne preživele potnike. Ko se je znočilo, so morali prekiniti ogledovanje področja.
ukrepe proti tistim članom kluba, ki so s svojim nešportnim obnašanjem na igrišču zakrivili izgrede.
V bližini pa gradijo cementarno, ki bo proizvajala letno 1 milijon in
100.000	m3 cementa.	'
Sovjetski list pravi na kraju, da so že začeli graditi v bližini bodoče tovarne stanovanjska naselja. O-koli tega velikana sovjetske industrije bo namreč zraslo mesto, ki bo štelo 200.000 - prebivalcev. Prej ali slej pa se bo to mesto spojilo z mestom Togliatti ter tako preraslo v eno izmed najlepših mest ob Volgi.
Neznani tatovi v italijanskem konzulatu
ŽENEVA, 23. — Neznani tatovi so prejšnjo noč obiskali prostore italijanskega konzulata v Bernu. Neznanci so vlomili v konzulat skozi visoko okno ter ukradli razne predmete ter okoli 10.000 švicarskih frankov. Pri iskanju denarja so o-pustošili štiri urade, razbili predale ter vrgli na tla papirje in dokumente. švicarska policija preiskuje ta primer, kakor tudi neko drugo tatvino, ki so jo isto noč zagrešili neznanci v neki knjigoveznici, ki je v bližini konzulata. Ne izključujejo namreč, da ne bi isti tatovi zagrešili obe tatvini.
Odložen rok za predložitev popevk
RIM, 23. — ATA sporoča, da so odložili rok za predložitev pesmi, ki jih bodo izvajali na 17. festivalu italijanske popevke v Sanremu, do 24. ure 30. novembra.
S tem sklepom so organizatorji ugodili zahtevam založniških družb in podjetij, ki izdelujejo plošče.
Niški odbor SZ obsoja napad na «Dinamo»
NIŠ, 23. — Izvršni odbor občinskega odbora socialistične zveze je na današnjem sestanku odločno obsodil izgred, ki ga je povzročila skupina pristašev nogometnega kluba Radnički po nedeljski tekmi z Dinamom, ki se je končala z zmago Zagrebčanov 1:0. Energična in-
ta, da je	postopek, ki sta ga upora	poklicali rešilni avto,	ki je prepe- i	tervencija miličnikov	je preprečila
bila pri	proizvodnji beljakovin, u	Ijal žensko in deklici	v bolnišnico, j	nameravani napad s	kamenjem na
poskusu sta našla v posodi vodikov '	porabljiv	za proizvodnjo sintetične	Zdi se, da je nesrečo	povzročila o- j	sodnika in na igralce	Dinama. Med
ciankalij v plinskem stanju. Iz pli- hrane.	i kvara na plinski peči.	izgredi pa je bilo poškodovanih nad
Igralki Grazielli Granata se obeta lepa bodočnost:	po laskavem
uspehu, ki ga je žela s filmom «Skoraj popoln zločin«, bo sedaj nastopila v Blasettijevem filmu: «La ragazza del bersagliere*
. .._____ in uredila scenarij za
film, ki bo obsegal pogovore med tremi maršali, odlomke dokumentarnih filmov iz tistega časa in prizore, nedavno posnete na krojih takratnih bitk.
Velik uspeh razstave G. Morandija
BOLOGNA, 23.	- Razstava
Giorgia Morandija, ki jo je prire-dila v dvoranah palače tArchi-ginnasio» bolonjska Ustanova za kulturne in umetniške prireditve, je žela velik uspeh. Do sedaj le obiskalo razstavo čez 20.000 Uu' di. Med obiskovalci so bile številne osebnosti, tuje in italijanske, ki delujejo na področju kulture in umetnosti. Uprava razstave je poskrbela za vodiče, k* so vodili večje skupine pri og'e’ du. Razveseljivo je dejstvo, da so si razstavo ogledali številut dijaki in študenti.
Obračun škode
zaradi poplave v Benetkah
Ravnateljstvo beneškega tiieno-la je sporočilo, da poplava, ki je prizadela Benetke 4. novembra, ni povzročila nobene škodf na umetninah, ki so jih razstavili ob priliki 33. mednarodne u-metniške razstave. Uprava skrbi, da se te umetnine redno odpošljejo njihovim lastnikom.	K
Hudo škodo pa je utrpela Palača «dnema al Lido*, kjer le voda zalila vse pritlične prostore. Poplava je prizadela kino dvorani tPasinetti» in tZorzi*-Poškodovane so bile nadalje razne naprave ter še posebej električna napeljava in naprave za čiščenje zraka. Tehniki menijo-da znaša skupna škoda okoli D milijonov lir.
Zaradi poplave so bili uničeni tudi razni rekviziti g'asbenego festivala in gledališča, ki so jm hranili v palači aCinema al Li do* ter v skladiščih S. Giobbe in v gledališču «La Fenice*.
itimiiiif .......................11,1
Zadušil se je z zobno protezo
NEAPELJ, 23. - Giuseppe Sab' batino, star 26 let, je v spanj1} požrl zobno protezo ter Je ufflrI za srčno kapjo. Nesrečnega Sab-batina je pripeljal v bolnišnico nj®‘ gov oče. Kljub takojšnji zdravnišk* pomoči pa je nesrečnež izdihnil P° nekaj urah.
Čudne piramide na Lunini površini
PASADENA, 23. - Učenjaki P«' sadenskega središča, ki sprejem® slike Lunine površine, ki jih n# Zemljo pošilja satelit »Lunar Orb*' ter 2», poročajo, da so opazili, da se na eni izmed zadnjih slik, ■* zadeva površino približno 200 krat 150 metrov, pojavljajo čudne vzbo-kline, ki so podobne piramidam-Pri tleh so te široke okoli 15 metrov ter visoke od 12 do 20 metrov. Učenjaki so pristavili, da gre za naravno izoblikovanje Lunine povf-J šine.
Cluittiin \fauclv'ib:
Doživljaj v Chicagu
'Razočaran sem. že stf.it tednov sedim v Chicagu, pa še nisem, do živel niti enega gangsterskega napada niti nisem zašel v najbolj nedolžno racijo. Kaj, za vraga, naj sploh pripovedujem, ko bom spet doma v Londonu?»
George Wipmaker, sin lastnika podjetja Wipmaker & sin, trgovine s čajem na veliko, je čemerno pogledal svojega ameriškega prijatelja. «Pojutrišnjem se odpeljem nazaj v Anglijo,* je nadaljeval, ^dotlej pa bi želel karkoli doživeti, saj me razumeš. Bodi tako prijateljski in mi omogoči, da bom videl vsaj delček tistega v Chicagu, kar je spravilo to mesto na tako slab glas!»
«Ti si sploh norec!* je zarenčal Doug Lesteji «Mi smo srečni, če ne vidimo gangsterjev, če nas ne napadajo in če nam ostanejo prihranjene racije in podobne neprijetnosti. Ti pa hočeš zdrveti tej tolpi naravnost v naročje! George, zrel si za norišnico!»
t Mogoče,* je zagodrnjal George Wipmaker, doda o tem po vsej verjetnosti ne bo treba tebi odločati. Kratko in jasno: kam bova šla?»
Doug Lesleg se je vdal. «Torej dobro, če vsekakor želiš, te bom odpeljal v beznico. Tam se sicer
24. XI. 1906 -1966
Na današnji dan pred šestdesetimi leti je v Gorici /a vedno utihnil slovenski pesnik SIMON GREGORČIČ, «goriški slavček*. Toda med slovenskim ljudstvom bodo večno živele njegove pesmi, ki so že davno postale nepogrešljiv del tega ljudstva.
ne sestajajo veliki gangsterji, vendar boš videl množico mož, ki živijo zgolj od goljufije.
•»■Goljufi,* je zamrmral George, *kako nezanimivo!* Njegovo razočaranje se je še povečalo, ko sta prišla v beznico. «To je vse? Takšnih beznic imamo v Londonu nešteto! In to naj bi bili goljufi? Vsi so vendar videti povsem nedolžni.'i
Nekaj časa sta sedela s komolci uprtimi ob mizo in opazovala, kako so neznanci kartali.
*Ali je mogoče kupiti karte?i> je vprašal Geoige svojega ameriškega prijatelja.
tKarte? Kakšne karte?*
dgralne karte, seveda! Poskusil bom nekajkrat igrati s temi dečki!*
«Ti si zares ponorel, George!*
*To sem danes že slišal. Torej, ali se tu dobijo nove igralne karte ali ne?*
Gostilničar je prinesel deset zavitkov popolnoma novih kart in George jih je strokovnjaško pregledal, ali niso kakorkoli zaznamovane. «V redu,* je prikimal in prosil gostilničarja, naj mu priskrbi soigralce za igro.
Dva med navzočimi sta bila takoj pripravljena sesti z Georgeom za mizo. Doug Lesleg se je držal nekoliko v ozadju, ker je slutil, da bo George izgubil, kar je bilo še najbolj verjetno, ali pa bo dobil in ga bosta soigralca zato pretepla.
Prvo igro je George zares izgubil. Odštel je sedem dolarjev v bankovcih na mizo in segel zatem v žep svojega suknjiča.
«Trenutek, prosim,* je dejal. «Nadaljevali bomo s temi kartami!*
«Kaj naj to pomeni?* sta planila neznanca.
*Nič hudega, jaz sem le nekoliko praznoveren, veste zato načelno nikoli ne igram dveh iger z istimi kartami. Gotovo nimate ničesar proti temu. Te karte sem kupil pri gostilničarju. Torej, prosim!*
Kazalo je, da bosta udeleženca nekaj oavrnila. Vendar sta storila to le tako, kakor da sla globoko zajela sapo, zatem pa sta se	skrivaj	spogledala	s priprtimi
očmi.
Drugo igro je dobil George. Tretjo je izgubil. Naslednje tri je dobil.
Za vsako igro je vzel nove karte.
Nato je spet izgubil igro.
Potem pa je imel kar naprej srečo. Po vsaki igri je hlastno vtaknil dobljeni denar v žep. V mislih je	skrivaj	računal,	koliko	je že
priigral; po njegovi oceni je bilo že	štiristo	dolarjev.	Prav	čedna
vsotica, zlasti če upoštevamo, da jo je priigral od poklicnih kvartopircev v	Chicagu.
Za deset iger je bil George s svojimi kupljenimi kartami preskrbljen. Za enajsto in dvanajsto igro je znova kupil nove karte pri gostilničarju. Potem pa je nenadoma prenehal igrati.
Oba soigralca sta bila s tem sklepom očitno zadovoljna. Plačala sta svoj zapitek in molče za-pustda beznico.
Ko sta stopila skozi vrata, se je George približal svojemu prijatelju, ki je še vedno dokaj nezaupljivo gledal predse.
«Ne delaj vendar takšnega obraza, Doug! Ali veš, koliko sem dobil? Nekaj manj kakor štiristo dolarjev bo. Preštejva na hitro, koliko je v resnici!*
Segel je v žep svojega suknjiča in osupnil... Razburjeno se je začel otipavati in preobračati žepe...
George je zaklel in zamrmral: «Denarja ni! Čeki, drobiž...!* Še enkrat je pretipal svoj suknjič. «In moje zlate cigaretne doze tudi ni!*
Dough Lesleg se je škodoželjno nasmehnil, zatem pa si je z mirni i dostojanstvom prižgal cigareto.
«Neznansko sem vesel,* je dejal posmehljivo, «da te Chicago naposled le ni razočaral! Zdaj boš imel vsaj kaj pripovedovati, ko boš spet doma!*
—	Ben, Jakec, kaku si se kej odloču za volitve. Si si zbrou kašno stranko?
—	Znaš, namalo sm ga polomu. Sm si mislu:	«svet
gre naprej; zmiram se kej novga zgodi jn ni rečeno, de moreš volet zmiram anga. Bejži namalo poslušat te volilne sho de, de boš slišau kej reče aden, kej reče drugi. Taku boš bol zastopu situacjo jn se boš odloču, de bo prou.* Jn taku sm šou.
— Jn pole?
— Ja, je govoru aden. Forte lepu je povedau. Vse je lepu razložu jn prkazau, de glih njegova stranka se przadeva za pravico jn poštenje jn za delouce jn kantirje jn vse sorte. Jn de če če-mo, de bo kej bulše, de nam ne ostane drugo, koker de volemo glih njega. Ne znaš, kaku sm biu kontent. Videš, vre pr prvem shodi sm preči zastopu, kej morem volet. Sm jemu prou srečo.
— Jn pole?
— E, znaš kaku je; namalo sm biu radoveden, kej pravejo drugi, ke se ne toučejo za pravico. Jn taku sm šou še na an drugi shod. Jn ti rečem — dobro, de sm šou. Zatu ke ta drugi mi je povedau, de tisto ke je govoru ta prvi, so same bale. De tisti samo gledajo na svoj garžet, de jem ni neč mar za ludstvo, de so glih uani krivi vsega slabga jn de na shodeh jemajo ledi samo za norca. Pole, ke mi je vse tu povedau, sm si mislu: e, ta je ta pravi! Ma vselih sm šou še na tretji shod. Jn znaš kej sm tle zvedu? De taku ta prvi, ku ta drugi so sami trapolerji, de samo lepu govorijo jn de če čemo bet pametni, dejmo volet njega. Ti rečem, zdej sm biu
vre namalo zmešan. Jn za se zbrihtat sm šou še na an shod. Jn tle so mi pej povedali, de so vsi drugi prašiče jn de dejmo se anbot spametet jn volet njeh. Jn pole sm šou poslušat še naprej jn ti rečem, de zdej ne zastopem več neč. Jn sm bol zabit, koker sm biu prej.
y Se neč ne čudem. Če si tolko shodov poslušan! Znaš kej ti rečem jest: Deni tolko ce-gelcov — za vsako stranko anga — u an klebuk. Dobro premešaj, zapri oči jn pole vzemi ven an cegelc. Jn tisto voli!
— Ja, ku ideja ni slabo. Ma morbet se bom odloču brez tega.
— E, videš, taku je ta svet. Anbot so se borili za volivno pravico jn zdej jemamo pej votivno dolžnost. Jn taku prou moreš jet.
— Jn pole je glih taku, koker za vsako reč, ke prou moreš naredet. Denmo reč — vidi sveti zakon. Dokler jemaš ano mulo, ke hodeš ž njo okuli, je vse lepu jn prou. Ma pole, kadar si u zakoni, pole pej prou »moreš spounjavat tiste zakonske doužnosti. Jn kadar je «mus», pole ti pride pruti jn rajše ješčeš kej, kamer ni mus. Je taku, a!
— Jemaš prou! Kej češ. smo vre taku narjeni, de nismo nikoli kontenti. Narprej si ano reč želimo jn pole kadar res dobimo, pole nam je pej žou.
— Znaš, tu je glih taku koker sez jedačo, Dokler si lačen, si forte želiš, de bi kej jeu. Ma kadar se naješ, ti ni prou neč mari, de be kej jeu. Ti pride prou pruti. Jn se še čudes, če se kašen lementcl, de je lačen. Smo taku narjeni, a!
- E, ja!
Že čez nekaj dni bo izšel
JADRANSKI KOLEDAR
za leto 1967
s številnimi zanimivimi članki, razpravami, študijami in izčrpno dokumentacijo o prizadevanjih naše narodne skupnosti za dosego vseh narodnostnih pravic, s številnimi spominskimi sestavki iz naše narodne preteklosti, z leposlovnimi spisi, praktičnim in zabavnim branjem itd.
Koledarju bo priloženih letos kar pet zelo zanimivih in koristnih knjig:
s. Kneipp: «moje zdravuenje z vodo*
je priročnik, ki mora biti na polici v vsaki hiši
Dr. I. žitnik: «RftK - BOLEZEN NAŠIH DNI*
nam daje navodila in nasvete za preventivno zdravljenje raka
J. Trdina: «BAJKE>
ilustrirana mladinska knjiga
A. P. Čehov: «DV0B0J» - roman
V. in ». Bebler: OTROCI ZEMLJE IN MORJA*
- potopis
Celotna zbirka stane SAMO 1.200.- LIR
Število knjig je omejeno, zato pohi\te z naročilom pri naših poverjenikih in v knjigarnah.
JADRANSKI KOLEDAR 1967 S PRILOŽENIMI KNJIGAMI MOHORJEVE IN PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
...........................................................................................................................miiiimiimiiiiiimiiiiiiimimiiiimiiiMiiiiiiiimiumimnmiiimimimiiiiiiimiHmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuuMiiiiiiiimiuiiiiiiimiimiiiiiiii
Moda za moške in krzna (za ženske)
Pred dnevi se je zaključila v Sanremu modna revija moških oblačil, na kateri so razstavljali svoje modele ne samo italijanski, temveč tudi modni ustvarjalci drugih držav. Revolucionarnih novosti v moški modi ta modna re-rija ni pokazala ter so se zato uveljavile tendence, ki so jih že prejšnje modne revije v Sanremu pokazale in sicer: dolgi jopi či z ozkimi ramtni in prilegajoči se v pasu ter zmerno široke hlačnice. Več novih idej je bilo v izbiri barv in pa tkanin, iz kate rih so bila oblačila izdelana. Prevladovale so mehke volnene tka nine iz čiste volne, nad katerimi so navdušeni tako italijanski kot tudi drugi krojači, ker pravijo, da so oblačila, napravljena iz teh tkanin ne samo zelo praktična temveč tudi izredno topla ter jih je mogoče krojiti z večjo lah koto. Med barvami so na prvem mestu rjava, zelena in modra; medtem ko je siva barva iz zadnjih modnih kolekcij skorajda izginila. Umerjenost barv in krojev je bilo zaslediti tudi v srajcah, plaščih in športnih oblačilih, medtem ko so bile izredno bogate tako v vzorcih, kot v barvah kravate. ki dopolnjujejo elegantna in športna moška oblačila. Glede čevljev so si bili vsi razstavljavci edini, da je treba vztrajati pri udobnih in širokih oblikah čev ljev, ki so primerni za vse prilož nosti. Tudi večerni čevlji sledi jo tej modi ter so tako povsem izginili iz modnih kolekcij vsi čevlji, ki bi vsaj malo spominjali na nekdaj tako priljubljene »špičake*. Moda volnenih puloverjev, srajc, jopičev in šalov se je dokončno uveljavila tudi v moški garderobi in tako je bilo prikazanih na modni reviji v Sanremu veliko število izredno lepih puloverjev za šport in službo ter veliko srajc prav tako iz volne ali iz volnenih tkanin.
V Mogliano Veneto pri Trevisu
ČETRTEK, 24. NOVEMBRA 1966
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila 7.30 Jutranja glasba -
11.30	Šopek slovenskih pesmi -11.45 Trije glasovi, trije slogi -12.00 Za smeh in dobro voljo -
12.30	Za vsakogar nekaj - 13.30
Glasba po željah - 17.00 Igra ansambel Carla Pacchiorija - 17.20 Italijanščina po radiu 17.35 Glasba za vaš transistornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve 13.30 Ljubica Marič: Pes: mi prostora (1958)	19.00 Pisani
balončki 19.30 Najnovejsi uspehi 20.00 Šport 20.35 «To pojde na vaš račun*, radijska igra -21.35 Jazzov kotiček 22.00 Harmonija zvokov in glasov - 22.40 Slovenski solisti - 23.00 Glasba za lahko noč.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja_ stran
13.15 Mali ansambli iz naše dežele 13.30 Tržaška rapsodija -13.50 Simfonični koncert.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 10.35 Glasbeni intermezzo • 11.30 Današnji pevci - 12.00 in
13.00	Glasba po željah - 13.40 Simf. portret Irvinga Berlina -
14.00	Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta - 15.45 Slovenske narodne - 16.20 Vasja Ocvirk: «Glas vesti* - 17.40 Ital. narodne pesmi 18.00 Prenos RL 19.00 Ansambel Weekend - 19.30 Prenos RL 22.15 Ritmi - 22.35 Nočni motivi • 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav - 9.00
Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija -10.30 Šola - 11.00 Popevke - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Earl Hines igra na klavir - 16.00 Spored za najmlajše - 17.10 Jazz - 17.35 Orkester VVerner Miiller - 18.50 Spored z onstran Atlantika - 19.20 Delovna Italija - 19.30 Vrtiljak pesmi - 20.20 Nove pesmi - 22.15 Koncert kvartetr Borodin.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Toročila - 7.35 Jutranja glasba -8.25 Poje Ornella Vanoni - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi 10.35 Glasbeno-govorni spored - 12.00 Romantično potovanje - 14.05 Pevci - 14.45 Nove plošče - 15.15 Kolesa in motorji -15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 17.00 Neapeljski festival - 17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.45 B. Cicognani: «Sna-ha» - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci 20.00 Filmske in gledališke novosti - 20.30 Grška lahka glasba - 21.00 Nove nemške plošče - 21.40 Srečanje z opero.
III. program
18.30 Georg Philipp Telemann: Koncert - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 Muzio Clementi: Koncert - 21.25 Poje Ray Charles - 22.15 Znan-t .vena oddaja - 22.45 Glasba danes.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Bori, bori, temni bori... 9.25 «Iz slavonske ravni* - 10.15 Z našimi pevci v Puccinijevih operah -11.00
Turistični napotki za tuje goste -
11.15	Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri - 12.05 »Dobri znanci* in ansambel Rudija Bardorferja -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po-'judne skladbe iz starih časov -
13.15	Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Evropska glasbena središča nekdaj in danes
15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Lahka glasba - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Turistična oddaja -
18.00	Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Vladarji kot operni liki
-	18,45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice • 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
-	21.00 Literarni večer: Sto let slovenske lirike - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Ludwig van Beethoven - 23.0; Plesna glasba.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.30 Dnevnik 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno 19.15 Narodi in dežele: Burma 19.45 Športne vesti in ital. kronike
-	20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna 22.00 Glasbena prireditev - 23.00 Dnevnik.
U. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 «Gli uomi-ni della prateria* — TV igra --2.05 Kulturne aktualnosti.
Jug. televizija
9.40. 14.50 m 16.10 TV v šoli -
11.00	Angleščina - 11.30 in 17.20 Glasbeni pouk - 16.35 Delo v elektrarni - 17.35 Poročila - 17.40 Zdru-ženje radovednežev — za otroke • 18.25 Obzornik . 18.45 človek, znanost lij proizvodnja - 19.10 Glasba za vas 19.40 TV prospekt - 20.00 Dnevnik ■ 20.30 Rezerviran čas • 2115 Ekran na ekranu - 22.15 Dnevnik.
pa je bila pretekle dni revija krznenih oblačil za letošnjo zimo. Deset najpomembnejših italijanskih modnih hiš od Biki, Marucel-li, Pucci, pa do Antonelli, Baroc-co in Veneziani je prikazalo kar 76 modelov raznih krznenih plaščev, jopičev ter večernih oblačil in klobukov. Omenjena modna revija je pokazala, da so se modni ustvarjalci visoke italijanske mode odločili, da bo astrahan, o-ziroma «perzijaner» glavno krzno letošnje mode Med raznimi vrstami tega dragocenega krzna so se italijanski modni ustvarjalci odločili za kože mladih južnoafriških ovac, ki slovijo po vsem svetu po svoji mehkobi ter izredno majhni teži. Iz teh kož v različnih barvah — v tradicionalni črni, nato v sivi in celo v jekleno beli barvi — so bili izdelani plašči, jopice, ovratniki, večerna krila, kostumi in seveda klobučki in kape. Poleg teh dragocenih krznenih oblačil, so na reviji prikazali vrsto cenejših krzen, ki so letos zopet zelo v modi in sicer lisičja in celo zajčja krzna; iz teh so bili izdelani ne samo ovratniki in drugi krzneni okraski, temveč celo nlašči in to v razn’h barvah. Kupci, predvsem ameriški, so bili nad temi izredno navdušeni ter so vrsto modelov že pokunili, kar pomeni, da se bo moda živo barvnih krznenih oblačil kmalu uveljavila, če ne nri nas, pa pri mladih Američankah, ki se morda še bolj kot mi držijo načela, da se je treba pri garderobi izogniti monotonosti ter napraviti zimski čas vsa.i z barvami bolj znosen in bolj vesel.
Ali res?
Da, prav zares! Cez rtekai dni
V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
otroška
predstava
OBUTI
MAČEK
DELOVANJE SLOVENSKIH JAMARJEV
Preiskali so 222 novih jam kljub zelo mokremu poletju
Posebna zanimivost: nova Pološka jama pri Tolminu
Če govorimo o jamarjih, tedaj navadno takoj mislimo tudi na kras, zlasti če gre za naše, tržaške jamarje. Pa tudi jamarji onstran meje, v Sloveniji, imajo bogato področje delovanja prav na Krasu. Vendar pa jame niso absolutna domena krasa in tako najdemo združenja jamarjev marsikje. Mogoče pa je za jamarje res težko kje tako bogato področje kot v Sloveniji. In tako je seveda tudi njihovo delovanje precejšnje, čeprav materialna sredstva niso vedno na voljo v taki količini, kot bi si oni želeli. Nedavno smo brali kratko poročilo o njihovem delovanju izpod peresa Pavla Kunaverja (pri njegovih 77 letih bi ga mogoče imenovali nei storja slovenskih jamarjev).
Naši jamarji se le poredkoma sestajajo in še takrat kje sredi narave — piše o slovenskih jamarjih Pavle Kunaver in nadaljuje: Zadnjikrat poleti so se sestali v jamarskem taboru v Rakovem Škocjanu, eno izmed zadnjih nedelj pa bi se morali sestati na visokem Vojskem nad Idrijo. Ker avtobus ni mogel tja gor zaradi 30 cm visokega snega, so ostali v rudarski Idriji. Kaj vse so povedali ob nekakem obračunu za leto 1966?
V tem letu so preiskali kar 222 novih jam. Največ so storili jamarji iz Ljubljane, ki so raziskali 38 novih ter dopolnili raziskave in ponovno obiskali 82 starih jam.
Slede jim klubi Železničar, Črnomelj, Postojna in Idrija s 23 do 31 novimi jamami. Vsi drugi klubi so se prav tako trudili: po svojih močeh in številčnosti članstva so odkrili primerno število novih jam v našem votlikavem Krasu. Če na primer klub Rakek ni odkril več kakor tri nove jame, pa je bil tembolj zaposlen v svojem ogromnem podzemeljskem sistemu Zeljških jam na vzhodni strani Rakovega Škocjana.
Silovite množine vode v letošnjem mokrem poletju so ovirale delo v orjaškem podzemskem sistemu Najdene jame, kjer iz Unca nastaja skrivnostna Ljubljanica. Idrijčani pa so imeli dovolj opravka z ogromno Pološko jamo.
Jamarji, ki so se sešli na jamarskem taboru v Rakovem Škocjanu, se pač niso sončili. Vrhunec uspeha, izrednega poguma in orientacijske sposobnosti so nekateri teh požrtvovalnih ljudi pokazali, ko so preplavali dva sifo-

HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite zelo trezni, ko stopite v poslovno zvezo z nekim svojim tekmecem. Zelo zanimivo in presenetljivo sre-č&njč
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden trenutek za kakršenkoli korak, ki naj bi privedel do pomiritve med sodelavci. Ne opirajte se preveč na svojo fantazijo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite nadvse oprezni v zvezi s ponudbo, ki bi vam utegnila preprečiti normalno poslovanje. Okrepite svoje živce.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne navdušujte se preveč nad načrti, ki še vise v zraku. Poglobili boste neko prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodne perspektive za bodočnost, vendar se nanje pripravite, kot je potrebno. V družini bo prišlo do manjšega prepira.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V vseh poslovnih pogajanjih, ki se jih boste udeležili, ne govorite preveč, pač pa bolj poslušajte. Energično se morate postaviti po robu temu, da bi vas kdo žalil.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dan bo uspešen, če se v svojem
delu ne boste opirali na čustva Lotite se člmprej reševanja nekega družinskega vprašanja, ki ni tako težavno, kakršno se kaže.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V zvezi z neko svojo zelo pomembno pobudo, boste imeli zelo sijajno zamisel. Ne zanašajte se preveč na one, ki jih sicer zelo upoštevate.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Če želite, da bi vas nekateri sposobni ljudje cenili, spremenite svoje delovne metode. Oseba, ki jo ljubite bo končno le priznala vaše žrtve.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prenehajte z delom in si privoščite nekaj počitka. Bodite skrajno previdni tako v svojih besedah kot dejanjih, ker je pač vzdušje dokaj napeto.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne kažite prevelike oblastnosti v odnosu do svojih sodelavcev. Skušajte premagati osebne antipatije v prid splošne koristi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če boste danes v zadostni meri odločni, se boste z lahkoto otresli vseh nevšečnosti. Ustvarile se bodo ugodnejše možnosti, da se pobotate z drago osebo.
Skupina hananastih stalaktitov, ki se zraščajo v sigovo kopo. Kosta-njeviška .jama na Dolenjskem. V ospredju starosta slovenskih jamarjev prof. Kunaver. — Slika je lz Z. štev. tekočega letnika Proteusa; tu objavlja Ivan Gams članek Kaj določuje kapniku obliko. Isti avtor je za prvo številko revije napisal članek Zakaj rastejo kapniki in kako hitro. Pri tej priložnosti ponovno opozarjamo na revijo Proteus zlasti profesorje in vse tiste, ki jih zanima naravoslovje.
na. Sifoni so kraji, kjer je podzemeljska jama do stropa zalita z vodo. Črna tema tudi v vodi — za njo pa onstran sifona morda nadaljevanje podzemeljske jame.
Neznano dolg je tak, z vodo napolnjeni podzemeljski rov, v katerega strle razne ovire: ostre skale, sigasti pomoli idr. In vendar so najpogumnejši preplavali 10 m dolgi podzemski sifon med Pivko jamo in Črno jamo! Z angleškimi tovariši preplavali v Veliki Karlovici sifon, ki je bil 15 m dolg in dvakrat prekinjen s skalami visečimi globoko v rov. Tako so odkrili 300 m nove jame. Raziskani podzemeljski jamski sistem Velike in Male Karlovice med Cerkniškim jezerom in Rakovim Škocjanom meri zdaj že 16 tisoč 500 m. Novi, z angleškimi jamarji odkriti rov so imenovali Angleški rov.
Posebno zanimivo je bilo poročilo o novi Pološki jami pri Tolminu. Z besedami ni mogoče opisati tega čudovitega jamskega labirinta v gorah ;:a Tolminom, zato so ga poročevalci ponazorili z velikim, dokaj točnim načrtom, ki so ga dovršili jamarji iz Idrije in drugi po mnogih in dolgotrajnih merjenjih. Načrt je jamarje same presenetil, ker je pokazal vso razsežnost (5200 m) doslej raziskane jame, predvsem pa njen labirint treh glavnih in nekaj vmesnih galerij, ki se razprostirajo druga nad drugo v skupni višinski razliki 225 m. Jama, ki ni do konca raziskana, sega gotovo še globoko v gorovje; je pa tudi prava gorska podzemeljska jama, ki jo odlikuje izredna iznranost in čistota. Jamar, ki so mu takoj ob začetku obvezali ranjeno roko, je prišel po dolgotrajnem raziskovanju in plazenju po jami še s čisto obvezo na površje. Iz običajnih vodnih jam prihajajo jamarji pokriti s skorjo jamske gline.
Pološka jama je naša 3000. jama, pred petimi leti smo praznovali odkritje jame štev. 2000. Od Od leta 1910 do tedaj so naši jamarji odkrili 2000, v zadnjih petih letih pa tisoč! In najnovejše: v višini 1900 m so začeli raziskovati jamo na Mangrtu. Doslej so prišli že 800 m daleč, a tam se začne jama nagibati in vodi kdo ve kam.
Tako čaka pogumno jamarsko družbo ogromno dela v ne dokončno raziskanih sistemih Najdene jame, Poloske in Mangrt-ske jame. Pri te™ pa so vsi klubi potožili, da so se podpore hudo skrčile ali pa celo usahnile. Življenjsko pomembna raziskovalna in znanstvena oprema, kakor so žičnate lestvice, zanesljive vrvi, svetilke, gumasti čolni, obleka, o-rilni aparati in drugo — vse hitr„ propada zaradi intenzivne rabe v izredno težavnih podze-m 'jskih razmerah. Zlasti reševalna služba potrebuje prvovrstno opremo... Z rahlo zavistjo so poslušali poročilo, da uživajo jamarji naše zahodne sosede o-gromno podporo: na leto 9 milijonov lir za ra iskovanje podzemeljskih jam v Julijski krajini in štiri milijone lir za izdelavo tozadevnega katastra.
Z »Novicami* obvešča društvo svoje elane o novih dosežkih in društvenih zadevah, »Naše jame* pod veščim uredništvom dr. V. Bohinca, ki je hkrati tudi predsednik jamarskega kluba Ljubljana, pa prinašajo strokovne članke o odkritjih v našem podzemlju, in to tudi v tujih jezikih.
Globoko pod zemeljskim površjem, skrito očem množice, poteka težko in zanimivo delo slovenskih speleologov; to delo je zelo pomembno za znanost, turizem in gospodarstvo, nič manj pa za vzgojo pogumnih in požrtvovalnih ljudi.
Tako zaključuje Pavle Kunaver poročilo.
V	OBČINSKI CAIERUI
V	de Casilistrovih slikah ni nemira sodobnosti
Ugo de Casilister razstavlja dobro zaokroženo zbirko oljnatih pokrajin, tihožitij in dve na poseben način narejeni grafiki. Razkazuje nam jih v občinski galeriji. Bo pa že nekaj let od tega, odkar je imel svojo poslednjo razstavo v Rossonijevi galeriji. Je to pač umetnik, ki ni nikdar preveč rad nastopal v iavnosti, vsaj kot slikar ne. Starejšim Tržačanom bo namreč Ugo de Casilister gotovo bolj znan kot pianist, ki je prirejal uspele koncerte doma in v tujini. Danes ko je prekoračil že osemdeseto leto življenja, je o njih ostal le spomin v porumenelih časopisnih izrezih z njih laskavimi ocenami. Ni pa tako s slikanjem, ki ga še vedno privlačuje.
V	likovni umetnosti in v glasbi se je izpopolnil na Dunaju, kamor ga je napotil njegov učitelj, znani tržaški slikar Scomparini. To je bilo v času secesijskega obnavljanja slikarstva, ki pa ni pustilo sledov v njegovih slikah. Mladi de Casilister, je že tedaj vse preveč sledil ustavljenim zakonom lepote. Po vsem, kar smo povedali, je naravno, da v sedaj pokazanih slikah ni nemira sodobnosti. V njih se še vedno zrcali pesniško nastrojenje idiličnih polj s košatim drevjem, odsevi sonca na stavbah in ljudeh njegove dobe. Čeprav obsega nastanek teh slik časovni razpon, ki gre prek zadnjega desetletja, bi jih pa lahko pomaknili še mnogo delj nazaj, med slike naših starih slikarjev, ki so se izučili na severu. Ako je imel Casilister na zadnji razstavi še dokaj olj s sončnih španskih in portugalskih obal, so sedaj tu le slike devinskih skal in tamkajšnje cerkvice. Prizori narave, ki so pri srcu slikarju, pa so iz pastirskega življenja; lepo izdelano znamenje ob poti z ovcami, pa spet pastirček z drobnico na gozdni jasi, ki jo prečkajo sence hrastov, slike z govedom na paši in pri poljskem delu, kjer se kmet trudi z nakladanjem in razkladanjem pridelkov. Posebno dobro podaja spravljanje sena na svisli z odsevi luči popoldanskega sonca v poltemi senc poslopij. Pa še mostič prek potoka in čoln ob plitvem nabrežju. Poleg odlično naslikane skalnate pokrajine z ruševinami menimo najti najboljša Casilistrova dela v thožitjih s sadjem, ki je sveže sočno izoblikovano ter v cvetlični vejici s prosojno rumenkastimi lističi.
MILKO BAMBIČ
«Crna knjiga* o uporabi strupov v Južnem Vietnamu
Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta je objavila drugi zvezek «črne knjige*, ki vsebuje podatke o tem, kako ameriške enote v Vietnamu uporabljajo strupene pline in druge strupene snovi. V knjigi piše, da so ameriške enote v letih 1961 do 1965 s kemičnimi sredstvi uničile več kot 1,5 milijona hektarov posevkov, ranile 167.549 ljudi in ubile 589 ljudi.
Tu niso všteti tisoči, ki so umrli pozneje za posledicami zastrupitve. S strupenimi plini so ubili ali ranili na sto in sto ljudi, še več pa z napalm in fosfornimi bombami.
Knjiga navaja poročilo sajgon-skega dopisnika časopisa *New York Timesa*. Dopisnik je 9. septembra 1966 pisal, da je od začetka letošnjega leta ameriško letalstvo razpršilo nad Južnim Vietnamom 5 milijonov litrov kemičnih strupov. Knjiga ima naslov «Oni so okrutnejši, kot je bil Hitler*. V njej piše, da je uporaba kemičnih sredstev ameriških napadalcev v Južnem Vietnamu na podlagi haaških konvencij iz let 1819 in 1907, washingtonskega sporazuma iz leta 1922, ženevske konvencije iz leta 1925 in drugih mednarodnih sporazumov očitno vojni zločin in zločin proti človečnosti.
Leta 1965 so Američani raztrosili strupene pline na treh petinah južnovietnamskega ozemlja, pozimi in spomladi leta 1965—-66 pa so uporabljali bojne strupe na vsem ozemlju iužno od 17. vzporednika.
V knjigi piše, da je južnoviet-namski osvobodilni Rdeči križ a-naliziral strupene pline in ugotovil. da uporabljajo Američani med drugim dinitrofenol, dinitro-ortokrezol, kalcijev cianamid, ar-zenov trioksid in druge arzenove spojine ter različne alkalne elemente. Med strupenimi plini so Američani uporabljali tudi tiste, ki povzročajo solzenje, dušitve, ohromitev, vnetje dihalnih organov itd. Nekateri izmed teh so v večjih koncentracijah smrtni. Poleg teh, piše v knjigi, so Američani uporabljali še druge strupene pline, kot na primer <BZ», «YX» in »LSD 25».
(TANJUG)
— ?
Vreme včeraj: najviSja temperatura 11.2, najnižja 7, ob 19. uri 8; vlaga 77 odst., zračni tlak 1014.6 pada, veter 12 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, padavine 4 mm, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj.
Tržaški dnevnik
JUTRI OB 22 UR/ SE ZAKLJUČI KAMPANJA
Danes in jutri zadnji govori s tržaških volilnih tribun
Danes Andreotti za KD, jutri Longo za KPl, Tanassi za PSU in Basso za PSIUP ■ Podpredsednik poslanske zbornite Rossi (PSU) v kinu «Nazionale »
Danes, ČETRTEK, 24. novembra
Janez
Sonce vzide ob 7.16 In zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.11. Luna vzide ob 14.50 in zatone ob 3.11 Jutri, PETEK, 25. novembra
Katarina
Volilna kampanja je prišla v za ključno fazo. Zborovanja se bodo namreč zaključila jutri ob 22. uri ko bodo končno prenehali krožiti po mestu zvočniki in pozivati volivce naj glasujejo za to ali ono stranko. Toda danes in jutri bo kampanja dosegla svoj vrh s prihodom številnih vodilnih osebnosti iz osrednjih strankarskih vodstev in z nastopom vseh najvidnejših domačih političnih predstavnikov.
Za komunistično partijo bo jutri ob 19,30 zaključil kampanjo generalni sekretar posl. Luigi Longo, ki bo govoril v kinu Nazionale. Na istem zborovanju, kateremu bo predsedoval sekretar tržaške federacije Šema, bo v slovenščini govoril Dolfi Wilhelm, predvajali pa bodo tudi film «Nebo in zemlja«.
Za socialiste proletarske enotnosti (PSIUP) bo zaključil kampanjo Le-lio Basso na Trgu Goldoni ob 17. uri, za združene socialiste pa Tanassi. Za misine bo grmel Micne-lini, za liberalce pa Malagodi, ki bo govoril že danes. Prav tako bo danes v kinu «Grattacielo» za KD govoril minister za industrijo in trgovino Giulio Andreotti, ki si bo v dopoldanskih urah po obisku na žunanstvu ogledal naprave '(terminala« za naftovod Trst - Avstrija -Bavarska in se nato skozi nov predor pod Dolgo krono podal k Orehu.
Za združeno socialistično stranko PSI-PSDI je sinoči v kinu «Nazio-nale« govoril podpredsednik poslan, ske zbornice Paolo Rossi, ki je velik del svojega govora posvetil polemiki s komunisti, omalovaževanju Sovjetske zveze in ostalih komunističnih držav in hvalil Ameriko. Glede odnosov s Krščansko demokracijo pa je podpredsednik poslanske zbornice dejal, da ni mogoče govoriti o takojšnji socialistični alternativi, ki pa je ni mogoče izključiti v bodočih 10-15 letih.
Ko je govoril o tržaških vprašanjih je izjavil, da preživlja danes Trst krizo, ki jo je težko prikrivati. Zato je danes vprašanje Trsta vprašanje celotne države. Mesto, je nadaljeval poslanec Rossi, ki je izgubilo svoje zaledje, mora ponovno postati pristanišče podonavskih držav, Avstrije in Češkoslovaške.
Pri tem je dejal, da nima smisla biti v sporu z Avstrijo in da je treba zato demokratično rešiti vprašanje nemške manjšine v Gornjem Poadižju. Treba je imeti širše poglede, je poudaril Rossi, kot je nacionalizem in še posebno v Trstu.
Pripomniti pa moramo, da se ko araciji je pa na vrsti-, civilni po-
OBČINSKA UPRAVA V LETIH 1962-66
Poročilo odbornika Gaspara o delu odborništva za osebje
Število osebja je v zadnjih štirih letih ostalo bistveno nespremenjeno kljub odprtju novih uradov - Mehanizacija poslovanja
je omenjal nemško manjšino, ni dotaknil vprašanja slovenske manjšine v Italiji. Nato je še dejal, da ni mogoče niti misliti, da ne' bi imeli stikov z Avstrijo in Češkoslovaško in tudi z Jugoslavijo.
Pred zaključkom pa je podpredsednik poslanske zbornice izrazil željo, naj tržaški časniki napišejo, da združena socialistična stranka ne bo nikoli obnovila Ljudske fronte. Ce pa obstajajo še nekatere povezave s KPI v javnih upravah, bodo te postopoma odpravljene.
Za združene socialiste so včeraj govorili tudi Pierandrei, Balzano, Varin, Cesare, Lonza, Kalin, Hreščak, Volk, Catanzaro in Ghersi.
Vrsto zborovanj so imeli komunisti. Dosedanja svetovalka in kandidatka za občinski svet Jole Burjo je govorila na Borznem trgu in naprtila KD in njenim zaveznikom tako v krajevnem kot v vladnem merilu vso odgovornost za sklepe CIPE in poudarila pomen delavskih borb, ki so dosegle višek 8. oktobra in po zaslugi katerih je bila sindikatom ohranjena možnost za nadaljnje razgovore z vladnimi predstavniki. Volitve 27. t. m. morajo potrditi, da mesto odklanja perspektive gospodarskega propadanja, ki jih odpirajo sklepi CIPE. Dario Supancich pa se je v svojem govoru na Trsteniku obračal predvsem na mlade volivce, ki bodo tokrat prvič glasovali.	|
Za PSIUP je Francesco Franco poudaril, da vladni ukrepi hudo prizadevajo zaposlenost tržaških delavcev in jih pozval, naj glasuje proti levemu centru. Martone je pripisoval odgovornost za težak gospodarski položaj KD in združe nim socialistom, kritiziral pa je tu di vladne ukrepe za poplavljence Slovenska skupnost je imela včeraj shode v Devinu, Nabrežini, na Proseku, Kontovelu, v Bazovici in v Gročani. Govorili so dr. Rafko Dolhar, dr. Teofil Simčič, Drago Stoka, Franc Mljač in Zorko Jurjevič.
Dr. Dolhar je poudaril, da smo tržaški Slovenci odločeni, da ohranimo svojo narodnost. To nam narekuje naša vest, naša tradicija pa tudi naše koristi. V času fašističnega terorja smo za ohranitev narodnosti žrtvovali svoje osebne koristi, tvegali preganjanje, zapore, konfinacije, nekateri celo smrtne obsodbe. Tisoči naših sinov so žrtvovali življenje, da bi mi lahko ostali Slovenci. To Je bila naša junaška epopeja. V miru in demokraciji je pa na vrsti c civilni
gum, ki pomeni: govori slovensko, delaj v slovenskih organizacijah, žrtvuj nekaj za slovensko narodno skupnost. Nato je dr. Dolhar govoril o gospodarskih problemih, ki tarejo na splošno slovensko manjšino, zlasti Slovence na področju nabrežinske občine.
Drago Stoka je govoril o problemih, ki zadevajo kmečko, študentovsko mladino, jih analiziral ter pri tem poudaril, da je nujno potrebno dati mladini vero v jutrišnji dan. V ta namen je treba najprej odpraviti razprtije in sovraštva med nami zamejskimi Slovenci.
Z Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj sprejel ob 11.30 dr. Ro-satija, ravnatelja inštituta za socialno skrbstvo, ob 16.30 goriškega kvestorja dr. Guido, ob 17. uri pa arh. Mattiussija, glavnega ravnatelja inštituta za razvoj socialnih gradenj - ISES za našo deželo.
Akcija
za poplavljence
Rdeči križ je v okviru svoje akcije za pomoč poplavljencem do včeraj ob 18.30 zbral skupno 7.664.080 lir, na sedežu RAI v Trstu pa so včeraj do iste ure zbrali doslej 24 milijonov 920.265 lir. V teku včerajšnjega dne je bilo na tržaški pošti 14 nakazil na tekoči račun pri predsedstvu vlade. Skupno je bilo doslej na ta račun nakazanih v Trstu 2.227.500 lir.
Sedež RAI za zbiranje sredstev je odprt vsak dan od 8. do 20. ure v Ul. Giustiniano 4.
Kmetijski konzorcij v Trstu je dal na razpolago občinam v naši deželi, ki so bila prizadeta zaradi poplav, živež (sladkor, olje, moka, testenine, riž) za vrednost 1 milijon lir. Prispevek je bil že izročen.
Včeraj dopoldne so predstavniki gledališča Verdi Izročili izrednemu komisarju ECA v Latisani znesek 552.959 lir, ki predstavlja izkupiček koncerta, prirejenega v ta namen, župan dr. Franzil pa je na včerajšnji seji občinskega odbora sporočil, da se bo poseben avtomobil tržaške mestne čistoče, ki služi za čiščenje kanalizacij, iz Latlsane, kjer je bil v pomoč tamkajšnji občini, podal na prošnjo tamkajšnje občine, v Firence, župan dr. Franzil je tudi prečital tekst zahvalne brzojavke, s katero se je firenški župan Bergel lini zahvalil tržaški občini za pošiljko zdravil in za Izraze solidarnosti.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vljudno vabi člane in prijatelje na
proslavo ob 20-letnici obnovitve društva
ki bo 25. novembra 1966 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma, z naslednjim sporedom:
—	Otvoritveni govor predsednice SPDT, dr. Sonje Mašere in nagrajevanje zmagovalcev natečaja ((Planine v besedi in sliki;
—	Branje nagrajenih literarnih prispevokv:
Igor Tuta: Ite missa est (Razmišljanje z gorske poti) Marko Kravos: Kraški večer, Gora, V snegu. Skozi gozd (pesmi);
—	Predvajanje prvonagrajenega filma «20-letnica SPD Gorica«, snemal prof. Slavko Rebec;
—	Filibert Benedetič: Iz beležnice;
—	Marija Mijot: Planinska jesen;
—	Predvajanje filma ((Pomurske slike«, snemal Drago Pahor;
—	Boris Pahor: Planinska groteska.
Istočasno bo društvo razstavilo nekaj slik iz svojega delovanja v povojnih letih.
Stavka kovinarjev zasebnih podjetij
Danes bo zopet 24-urna stavka kovinarjev zasebnih podjetij, ki niso podpisala delovne pogodbe, sklenjene med sindikati in Confapi v Rimu. Med drugimi stavkajo delavci v ladjedelnici Giuliano in Stablli-
mentl Meccanlci Triestini.
......................................................mn....n..........................................
Občinski odbornik Gasparo je včeraj v palači Costanzi podal poročilo o delovanju svojega resorja za osebje v razdobju 1962-66. Odbornik Gasparo je dejal, da je bila v tem razdobju stalna skrb občinske uprave biti kos vedno novim problemom, ne da bi pri tem povišala število svojih nameščencev. Zaradi tega je bilo treba delovanje reorganizirati in mehanizirati tako, da se je zmanjšalo število osebja zlasti v nespecializiranih kategorijah, i-stočasno pa ustanoviti nove službe in izpopolniti organik ali pa razširiti službe, ki se morejo prilagoditi razvoju mesta. Od septembra
*
MIRKO SUBAN
Danes ob 10. bomo spremili na zadnji poti pok. Mirka Subana. znanega gostilničarja in zavednega Slovenca od Sv. Ivana. Z njegovo smrtjo smo izgubili rojaka, ki se je s svojo marljivostjo in strokovno sposobnostjo močno uveljavil in si pridobil ugled tako med slovenskim, kakor tudi med italijanskim prebivalstvom našega mesta. Svoj gostinski obrat, ki je star te nad 100 let, pa je pokojni Mirko Su-ban s pomočjo svoje soproge Tončke roj. Stefin (tudi iz znane družine gostilničarjev iz Postojne) kvalitetno tako dvignil, da ga ne poznajo in cenijo samo v Trstu, ampak tudi v drugih italijanskih pokrajinah in inozemstvu.
Mirko Suban si ni pridobil toliko prijateljev in znancev samo kot sposoben in marljiv gostilničar, ampak tudi zaradi svojega dobrega značaja, prisrčnosti, požrtvovalnosti in srčne dobrine. Marsikomu je rad pomagal v stiski. Večkrat je šlo trdo in so bile težave, toda njegovi gostje in prijatelji tega niso niti opazili. V krvi je imel kot podedovan čut gostoljubnosti, pravi gostinec. Delal in skrbel je za družino in za gostinski obrat, za goste. Do zadnjega. Tam je bil doma in tam se je počutil najbolje v krogu svoje družine, v svojem lokalu med gosti. Za to ni imel nobene strokovne šole, ampak domačo, vsakodnevno šolo in prakso že iz otroških let in veliko veselja ter nagnenje za gostinstvo, že nad 100 let prehaja gostilna Suban od roda do roda. Mirko Suban jo je vodil nad 40 let in je leta 1964 prejel za to zlato kolajno od tržaške trgovinske zbornice. Od ustanovitve le bil član Slovenskega gospodarskega združenja in je sodeloval s svojimi koristnimi nasveti zlasti glede gostinstva.
Hudo prizadetim vdovi, sinu, hčer. ki, bratu in drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Dragemu pokojniku, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu pa naj bo lahka zemlja.
1962 do oktobra 1966 je število nameščencev ostalo bistveno nespremenjeno (2878 — 2887), čeprav je občina ustanovila nove urade (za promet, za regulacijski načrt, za sekcijo za gospodarstvo in delo pri glavnem tajništvu) in izpopolnila stalež mestnih stražnikov z 79 novimi stražniki, okrepila otroške vrtce z namestitvijo ene ravnateljice, treh učiteljic in kakih 10 delavk, o-krepila službo mestne čistoče s 100 novimi pometači in čeprav se prav zdaj ustanavlja socialna služba z namestitvijo štirih asistentov razpuščene ustanove EAAS, ki se bodo pridružili dvema prejšnjima. Očitno je, da se je okrepitev povečala na tistih sektorjih, katerih važnost narašča. Po drugi strani pa je bilo poskrbljeno tudi za notranjo preureditev v upravni karieri spremljajoč tudi tukaj globalno zmanjšanje osebja s povečano specializacijo, na pr. s povečanjem števila strojepisk.
Pri najemanju delavskega osebja na vpoklic je bil uveden sistem ob jektivnega vrednotenja na osnovi naslednjih kriterijev: določitev «a priori» točk na osnovi naprej določenih elementov — z dostavo vprašalne pole vsem prosilcem, da bi dobili potrebne elemente — z o-premljanjem vsake prošnje s točkami (prošenj v razdobju od 1. 1. 1965 do 31. 3. 1966 je bilo okrog 1200), z ustanovitvijo prednostne lestvice na osnovi točk, ki jih je o-dobrila odborova komisija, z dokumentacijo potrebnih spričeval v primerih namestitve.
V	teh letih so se tudi prejemki občinskih nameščencev prilagodili potrebam in ugledu njihove funkcije z raztegnitvijo doklad, ki jih je dala država svojemu osebju in končno z združitvijo doklad s plačo. I-ste ugodnosti so bile priznane tudi upokojencem, pri čemer se razmerje med dohodki in izdatki ni bistveno spremenilo. Sicer pa bo mogoče občinski proračun urediti le postopno z upokojitvami in z ukrepi, kot na primer s takimi, kot ga je sprejela občinska uprava s predhodno upokojitvijo mestnih stražnikov in delavskega osebja z odgovarjajočo dopolnitvijo pokojnine.
V	normalno stanje so se povrnile tudi razmere v socialnem skrbstvu s prehodom vsega osebja od INPS na CPDEL.
Znaten je bil tudi napor za prilagoditev pravnih norm pravilnika potrebam večje učinkovitosti služb, boljše selekcije vodilnega persona-la in za zmanjšanje delovnega urnika delavcev od 8 na 7 ur, kar je bilo že izvedeno v precejšnjem številu zasebnih dejavnosti. Ves ta napor za izboljšanje pogojgv pa tudi za produktivnost osebja je bil izvršen s sodelovanjem sindikatov in s posvetovanjem z voditelji posameznih oddelkov.
MED 100.000 TRŽAŠKIMI DRUŽINAMI
Javna anketa podjetja Acegat o prevoznih potrebah meščanov
Prvi namen ankete je, ugotoviti glavne smeri prometnih tokov
Kakor je sporočil predsednik občinskega podjetja dr. Luigi Stasi, bo Acegat organiziral javno anketo o mestnem prometu. Podatki, ki jih bodo nabrali s to anketo, bodo služili za ureditev prometne službe, pravilno uporabo filobusov, avtobusov in tramvajev, okrepitev prog itd. Pri tem ne gre za morebitno premestitev postajališč ali malenkostnih sprememb voznih re. dov, pač pa za poznanje potreb meščanov. Ugotoviti je treba, v katerem razdobju meščani potrebujejo za prevoz javna, ali privatna prevozna sredstva, kakšni vzroki vplivajo na zvišanje, oziroma zmanjšanje števila potnikov, v katere kraje se meščani največ vozijo itd.
Vse te informacije bodo dobili na posebnih obrazcih, ki jih bo uprava Acegata izročila na dom približno 100.000 družinam. Na teh anketnih polah bo sedem vprašanj, in sicer o vrsti prometnega vozila, ki ga družina običajno uporablja (avto, tramvaj, avtobus itd.), v katerih urah uporablja javno prevozno sredstvo, kam se vozi in zakaj (služba, nakup, obisk šole itd.), poklic, sestava družine in zahteve njenih članov glede prevoza. Na vprašalni poli bo vsaka družina tudi lahko omenila pomanjkljivosti pri prevozih z javnimi prevoznimi sredstvi.
Eden izmed glavnih namenov ankete je ugotovitev glavnih smeri prometa. Zaradi tega so celotno občino razdelili na 24 področij, približno kakor so mestni sektorji (Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Lo-njer, Opčine, Katinara, Sv. Jakob Itd.).
Na sodišču sestanek predsednikov volišč
Včeraj ob 11. uri so se v dvorani porotnega sodišča sestali predsedniki volišč, katerim je svetnik prizivnega sodišča Malacrea obrazložil razne formalnosti in zakonske predpise o vodenju volišč.
V	soboto podpis listine o konzorciju za suhi dok
V	soboto bodo javne ustanove, ki so dale za to pobudo, podpisale ustanovno listino konzorcija za zgraditev suhega doka v Trstu. To je prvi korak za novo bistveno javno delo v tržaškem pristanišču. Suhi dok bo lahko sprejemal ladje do 200.000 ton nosilnosti. Poleg tega je v načrtu tudi postaja za razpli-njevanje in izplakovanje petrolejskih cistern, ki bo na kraju bivše ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Tudi to delo spada v vrsto ukrepov,
ki jih Je pred kratkim odobril CIPE. Skupno bosta stala zidani dok in postaja za razplinjevanje okrog 10 milijard lir. 80 odstotkov tega izdatka bi morala kriti država. Pre. ostalo vsoto bodo prispevali dežela in druge javne ustanove.
Ustanovitev odbora za center povrtnine in sadja v Trstu
V Rimu so ustanovili odbor, ki bo poskrbel za uresničenje središča za povrtnino in sadje v Trstu. V odboru so med drugimi predsednik Shell Guiccardi, predsednik Fiat Valletta, predsednik Finsider Ma-nuelli, predsednik Finmare Rosini, predsednik Fincantieri Tupini ter brodarja Canelli in Cotta. Tržaški
Lloyd zastopa v odboru inž. Bartoli, predsednik trgovinske zbornice Caldassi, predsednik središča za go.
spodarski razvoj komtur Padoa in predsednik Assicurazioni Generali Baroncini.
Štipendije za študente s poplavljenih področij
Tržaška univerza je razpisala natečaj za dodelitev 10 štipendij za brezplačno hrano m stanovanje za akademsko leto 1966-1967 za pet študentov in pet študentk, ki obiskujejo katerikoli semester ali fakulteto, ki bivajo na poplavljenih področjih in katerih družine so utrpele škodo.
Prošnje se morajo vložiti na posebnih obrazcih univerzitetne ((opere«, naslovljene na rektorja, ter bodo morale dospeti v urad za šolsko pomoč do 12. decembra letos. Prošnji je treba dodati naslednje dokumente: potrdilo o vpisu na univerzo za leto 1966-67, družinski list in potrdilo davčnega urada, potrdilo o stalnem bivališču pristojne občine, zdravstveno potrdilo, ua nima prosilec nalezljivih bolezni, dve fotografiji v velikosti, ki velja za izkaznice. Prošnje ne morejo vložiti študentje, ki so že več kot leto dni v zamudi s študijem (fuori corso), ali ki so bili lansko leto disciplinsko kaznovani.
Odvzem vozniškega dovoljenja
Z odlokom prefekture so včeraj takoj odvzeli vozniško dovoljenje za dobo dveh let avtomobilistu Olivu Deliseju, ki je predvčerajšnjim zvečer na vogalu Ul. Buonar-roti in Rossetti povzročil prometno nesrečo in se nato oddaljil, ne da bi priskočil na pomoč ponesrečenemu skuteristu Edoardu Svetini.
................................um........
SEJA PRVE DEŽELNE KOMISIJE
V razpravi o proračunu za 1967 odgovor poročevalca in odbornika
Za razne ukrepe za oblažitev posledic naravnih nesreč so v dveh proračunih določili nad 7 milijard in pol
Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom svetovalca Cociannija sestala prva stalna deželna komisija in nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku deželnega proračuna za leto 1967.
Na zadnji seji se je končala splošna razprava, včeraj pa sta poročevalec Mizzau ter deželni odbor, nik za finance Tripani odgovorila diskutantom. Svetovalec Mizzau je v odgovoru na nekatere opombe svetovalcev dejal, da se je deželni odbor pri izdelavi proračuna pri ločevanju med socialnimi in gospo, darskimi posegi držal klasifikacije, po kateri so se ravnali v vsedržavnem razvojnem načrtu. Kar se tiče izseljevanja, je poročevalec dejal, da se to vprašanje ne more rešiti s podpornimi posegi, marveč z ustvaritvijo novih delovnih mest. Glede očitka togosti proračuna je Mizzau dejal, da je proračun toliko elastičen, kolikor je pač mogel biti.
Mizzau je tudi zavrnil očitek pomanjkanja politične linije v proračunu Glede poplav je dejal, da je država prevzela breme, da obnovi porušene naprave, deželi pa pripa-
da pri tem dopolnilna naloga. Ko je govoril o raznih zadevah, kot so krajevne uprave, melioracijska dela, podpora mali zemljiški posesti itd., je poročevalec zavračal tezo, po kateri naj bi bila dežela samo nekak delilec denarja, saj se ravna pri tem po točnih izbirah.
Odbornik za finance Tripani je dal nekatera tehnična pojasnila o proračnu ter o upravnih izdatkih. Zatem je Tripani zavrnil očitek, da ni odbor pokazal občutljivosti za poplavljence in rekel, da se ne smejo upoštevati le takojšnji ukre. pi, marveč tudi vsi ukrepi, ki so določeni s posebnimi deželnimi zakoni. Ti ukrepi se nanašajo na kmetijstvo in javna dela, na obnovo industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij ter na podpore. Zatem je navedel razne podatke. V obeh proračunih so določili v te namene 7 milijard in 570 milijonov lir.
Na sestanku so komunisti predložili dve resoluciji: o eni bodo razpravljali v svetu, drugo, ki si je tikala zasnove proračuna, pa so zavrnili. Komisija se bo zopet sestala danes ob 9.30.
iiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiim
V	PRVI DEŽELNI KOMISIJI
Resolucija komunistov v enakopravnosti slovenske manjšine
V	prvi razširjeni komisiji deželnega sveta, ki razpravlja o proračunu za leto 1967 je, da smo že pisali, odv. Skerk omenil nekatere slovenske potrebe in zahteve glede kulturnih zadev. Komunisti dr. ši-škovič, Pellegrini, Bacicchi in dr. Bosari pa so predložili 21. t. m. re. solucijo, o kateri bodo tudi razpravljali v proračunski debati.
Resolucija se glasi:
((Deželni svet je proučil položaj, v katerem živi slovenska manjšina zaradi pomanjkanja točnih predpisov, s katerimi bi se uresničile u-stavne norme o pravni in dejanski enakopravnosti državljanov slovenskega jezika kot skupine in kot posameznikov na vseh toriščih, ki so odvisna od države in od javnih ustanov.
Svet ugotavlja, da se ni člen 3 posebnega deželnega statuta praktično uveljavil razen v omejenih primerih in ob omejenih prilikah, in še to se je zgodilo skoraj vedno, ko je šlo za pravice posameznikov in ne za pravice skupnosti kot take.
Ker se spoštovanje posamičnih iin skupinskih pravic francoske in nemške narodnostne skupnosti, če. prav ne utegne biti popolno, močneje in hitreje uveljavlja ter je bolj tesno prilagojeno demokratičnim načelom in ker obstaja nedoumljivo popoln razkorak v pojmovanju in obnašanju nasproti državljanom slovenske narodnosti v pokrajinah Trst, Gorica in Videm ter se ne spoštujejo niti ustavne določbe, ki ne nakazujejo nobenih ozemeljskih meja glede enakopravnosti državljanov
poziva
deželni svet deželni odbor, da poskrbi za sredstva in instrumente, s katerimi bi odpomogel temu nedopustnemu položaju sporazumno z vlado ali s posredovanjem pri njej. Nadalje poziva odbor, naj se pozanima, da se določijo pristojnosti ki pritičejo na tem torišču deželi na podlagi členov 3, 4 5 6 in točke 3 člena 7, tako da bo lahko čimbolj jasno delovala. Končno naj se pojasnijo izključne pristojnosti države, tako da tudi država na podlagi tega da pobudo za vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni, da se uresničijo ustavne norme o ena-kopravnosti državljanov slovenske narodnosti kot skupine in kot po-samezmkov.
DANAŠNJA ZBOROVANJA
Prekinitev toka v dolinski občini
ENEL v Tr3tu sporoča, da bo v petek, 25. t.m. zaradi nujnih del na vodu visoke napetosti prekinjena dobava električnega toka na vsem področju dolinske občine od 7. do 9. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, smrti in poroke
Dne 23. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Maria Vodopivec vd. Pertot, 61-letni Vladimir Suban, 84-letna Francesca Funicich vd. Malusi, 68-letni Marcello Fortuna, 55-<letna Maria Dragan, 78-letni Antonio Marassi, 88-letni Giuseppe Bassa, 64-letnl Giuseppe Molinari, 75-letna Maria Plaser vd, Medos, 68-letnl Brunone Pieri, 48-letni Stefano Hrovatin, 2 dni stari Silvio Sabadin, 7»-letna Lucia Zulaani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul dellTstria 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN ' (Od 19.3» do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plz. zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-m, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
KPI: ob 10.30 na Trgu Peruglno (Jole Burlo), ob 11. na Trgu sv. Antona (Semilli), ob 11. na Trgu Garibaldi (Calabria), ob 11. v Miljah (Jurisevic), ob 12. v Ul. Gros-sich (Supancich), ob 15.30 na Kon-konelu - občinske hiše (Jole Burlo), ob 16.30 v Ul. Acqua - zasilne hiše (Jole Burlo), ob 17. na Trgu Cavana (Giuseppe Burlo), ob 18. na Trgu Stare mitnice (inž. Cuffaro), ob 20. v Ricmanjih (Kapelj in Lo-vriha), sledi film «Trst, 8. oktobra«, ob 20. v Miljah v dvorani Verdi (Calabria), ob 20. v krožku «Pečar» (inž. Cuffaro), ob 20. v Prosvetnem domu na Opčinah (Vidah, VVilhelm) in dva dokumen-tarja.
Slovenska skupnost: ob 18. v Pre-benegu, ob 18. v Trebčah, ob 18.30 v Ul. Flavia (Benussi), ob 19. v Dolini, ob 19. pri Sv. Ani, ob 19.30 pri Domju, ob 19,30 na Krmenki, ob 20. v šednju, ob 20. v Zabrežcu.
PSI-PSDI: ob 10. na Trgu Ponte-rosso (Catanzaro), ob 10.30 v Ul. T. Romano (Pierandrei), ob 11. na Trgu V Veneto (Catanzaro), ob 12. na Trgu Riborgo (Pierandrei), ob 16. v Ul. delle Cave 20 (Varin), ob 16. v Ribiškem naselju - Milje (Lonza), ob 17. na Trgu Garibaldi (Bal. zano), ob 16.30 na Senenem trgu (Apih), ob 17. na Trgu Goldoni (Boniciolli-Cesare), ob 17.30 na Trgu Gioberti (Hreščak-Apih), ob
18.15	v Lonjerju (Pahor), ob 18.45 na Katinari (Pahor).
PSIUP: ob 10. na Trgu Cavana (dr. Pincherle), ob 10.30 na Trgu Marconi - Milje (Martone), ob 11. pri ribarnici (dr. Pincherle), ob
12.15	pri Total - Zavije (Franco),
ob 12.15 Felszegy - Milje (Martone), ob 15. na Trgu sv. Antona (Mon-falcon), ob 16. v Skednju (Martone), ob 17. v Istrski ul. (Franco), ob 18. na Trgu Garibaldi (Martone), oh 18.30 na Trgu Marconi -Mjlje (Franco in Pincherle), oh 19. na Trgu Riborgo (Monfalcon), ob 10. v Nabrežini - županstvo (Pen-tich), ob 11. na Opčinah (Pentich), ob 12. v Bazovici (Pentich), ob 15. v Saležu (Pentich), ob 16. v Veli kem Repnu (Pentich), ob 16.30 v Malem Repnu (Pentich), ob 17. na Colu (Pentich), ob 18. v Slivnem (Pentich).	------------
Izreden uspeh predstave za študente v Slovenskem gledališču
Včerajšnja predstava Slovenskega gledališča (Mrožek: Streap-tease in Čarobna noč) v Mali dvorani Kulturnega doma je zabeležila kar nepričakovano velik obisk. Mirno lahko trdimo, da tolikšnega obiska še ni bila deležna nobena predstava v tej dvorani. Ker je bila predstava za študentovski abonma, ji je prisostvovala skoraj sama mladina, vendar je bilo tudi nekaj starejših oseb.
Očitno je bilo, da je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo obema enodejankama. Obenem je nezadrža-no reagiralo na vsako besedo in situacijo, ki je lahko imela tudi svojo komično plat, in tako tudi smeha ni manjkalo. Tako po prvem delu kakor na koncu predstave je bilo mnogo ploskanja, ki je jasno pričalo, da je bila predstava spre jeta z velikim zadovoljstvom.
GledaMšča
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
«Slrip-lease»
in «Carobna nov» v SG
SG uprizori v nedeljo dne 27. t.m. ob 16. uri (za nedeljski abonma) Mrožkovi enodejanki «Strip-tease» in «Carobno noč«. Izvajajo člani SG Stane Starešinič, Alojz Milič in Lidija Kozlovičeva. Režija Branko Gombač Scena inž. Mitja Race. Vstopnice so naprodaj vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Predstava je v mali dvorani.
VERDI
«Pelleas et Melisande»
Pri Dlagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo pred stavo Debussyjeve opere «Pelleas et Melisande«, ki bo v soboto, 26. t.m. ob 20,30. V operi, ki bo izvajana v Izvirnem jeziku, bodo peli: Nlcolet-ta Pa n ni in Lajos Kosma (protagonista) ter Elena Baggiore <Yniold), An na Reynolds (Genevieve), Andrč Jonqueres (Golaud), Lorenzo Gaeta-ni tArkeil) in Teodoro Rovetta (zdravnik)
Scenska oprema s festivala Dveh svetov v Spoletu. Režija Giancarlo Menotti. Orkester In zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli, di. rlgent Serge Baudo.
Prva predstava je za red A v parterju in ložah ter' za red C na balkonih im galerijah.
Ljudska prosveta
Danes ob 15.30 v prosvetnem društvu Ivan Cankar telovadba za otroke. Prosimo za točnost.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19, ure v Ul. Geppa 9.
GLASBENA MATICA
PRIREDI V NEDELJO,
4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU
VOKALNI
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Sodelujejo:
Orkester G M
dirigent Oskar Kjuder Moški pevski zbor p.d. Prosek-Kontovel
dirigent Ignacij Ota Solista:
Fedora Ferluga (klavir) Viktor Stoka (tenor)
Nazionale 22.00 «Um uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrtgnac. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Le calde bambole dl Hong Kong» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «SSS — slcarlo servlzlo specialen Technicolor.
Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Četrti teden.
Grattacielo 22.00 »Fahrenheit 451» Technicolor. Julie Christie. Oskar Werner.
Ritz (Ul. San Francesco 10) 16.00 «Mlssione speciale Lady Chaplin* Technicolor. Ken Clark, Daniela Bianchi.
Alabarda 16.00 «11 papavero e anche un fiore« Technicolor. Yul Bryn-ner, Marcello Mastroiannl, Nadia Tiller.
Filodrammatico 16,30 «G!och! dl not-te« Ingrid Thulin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16,00 «20.000 Ieghe sotto I mari» Technicolor. James Mason, Kirk Douglas,
Aurora 15.30 «La caccla«.
Garibaldi 16.00 »Agente spaziale K 1» Technicolor. George Nader. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capttol 15.30 «Nevada Smith« Tech-nicolor. Steve Mac Queen, Suzan-ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom.
lmpero 16,30 «Libido» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16 00 «Un’idea per un delit-to« Jeff Hunter, Anne Francis. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.30 «Detectives sto-ry» Technicolor. Paul Nevvman, Lauren Bacall. Pamela Tlffin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 »Bandido« Technicolor. R. Mitchum, Uršula Thies
Astra 16.30 «1 gladiator!«.
Abbazia 16.00 «01traggio al pudore« Jcques Perrin. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Skedenj 16.00 «La fuga«.
Elettrodomestiei — Brusini —
•	PRALNI STROJI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
TRST — UL. BATTIST1 20
SAK JADRAN vabi
vse stare, manj stare ln nove bajte, fižole, In... bruce na
brucovanje
ki bo v soboto, 26. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu.
Mali oglasi
KRZNA vseh vrst, elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali ln kute ter okraski in klobuki. Izredno nizke cene. Pelllccerla CERVO, Ul XX Settembre. 16.
URARNA in zlatarna Plson, Via Ta-
rabocchia l — prodaja zlato 18 kara-tov-čistlna (titolo) 750.
ŠTUDENTKA Jezikov daje privatne lekcije iz nemščine in angleščine Naslov na upravi lista, Ulica S Francesco 20.
Darovi in prispevki
Ob bridki izgubi drage prijateljice Fride Baretto daruje Mila Godina 1000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Mirka Subana daruje Danilo Godina 1000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Mirka Subana daruje družina Kolarič 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega Friderika Žnidarčiča daruje Silvana K osmi n a 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Friderika Žnidarčiča darujeta Anton Mo-žetič in žena 1000 lir za Dijaško matico.
SOŽALJE
Slovensko gospodarsko združenje izreka oh smrti svojega ustanovitelja in dolgoletnega zvestega sodelavca Mirka Subana svojcem globoko sožalje
ZAHVALA
Ginjeni spričo tolikšnih izrazov sočustvovanja ob smrti naše drage
Fride Baretto
iz srca zahvaljujemo vsem, ki kakor koli žalovali z nami.
DRUŽINA
Primaria Impresa Zimolo
Športno društvo Sokol iz Nabrežine
vabi vse, ki so sodelovali pri 9. Slovenskih športnih igrah, da se udeležijo družabnega večera, ki bo v dvorani «lgo Gruden« v Nabrežini v soboto, 26. t.m. ob 20.30.
• * *
* Pri tajništvu Mednarodnega združenja Columbus, inštituta za kulturo in pomoč, v Drevoredu 20. septembra 24.11. sprejemajo vsak dan od in. do 12. ter od 18. do 20. ure vpise za Jezikovne in kulturne tečaje, ki jih združenje prireja vsako leto. V šolskem letu 1966-67 bodo poleg tečajev angleščine, francoščine in nemščine, pripravljalni kulturni tečaji za srednješolsko diplomo ter za geometre in računovodje. Poleg tega bo tudi tečaj stenografije po Mescbimijevi metodi. Tečaj bo obsegal 15 lekcij. Podrobnejše informacije daje tajništvo Columbus tudi po telefonu št. 96.339.
Smučarski izlet na Lokve
Potovalni urad Aurora priredi v soboto, 26. in v nedelja 27. novembra dvodnevni smučarski Izlet z avtobusom na Lokve pri Novi Gorici.
Vpisovanje samo do jutri zvečer pri potovalnem uradu Aurora, Ulica Cicerone 4, telefon 29-243.
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ GORJUP
4 J!?gr®b, nepozabnega pokojnika bo jutri, 25. t.m. ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Na pokojnikovo željo naj se namesto cvetja daruie v dobrodelne namene.
Žalujoči:	žena Lojzka, sin Sergej,
hčerki Maja in Neva ter svakinja Dora Prosek, 24. novembra 1966.
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih ln srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage in dobre žene in matere
ERNE HLAVATY
se srčno zahvaljujemo številnim darovalcem vencev cvetla n Pr (Pvk0v. v, dobrodelne namene, vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so nam izrekli soža-Ije, generalnemu kozulatu SFRJ, ki je omogočil prevoz pokojnice v njeno domovino, prebivalstvu Opčin, ki se Je v tako velikem številu in tako iskreno poslovilo od pokojnice in vsem, ki so nam kakor koli bili ob strani ter sočustvovali z nami v dneh naše žalosti.
___posebno toplo se zahvaljujem° zdravnikoma dr. Milanu
?rof' DomruJu. ki sta več let požrtvovalno zdravila pokojnico ter vsem zdravnikom in sestram Inštituta na Golidi11 in še zlasti dr. Paulinovim, ki so nudili pokojnici veliko zdravstveno In moralno pomoč.
DR. HLAVATT Z OTROKI
Trst, 24. novembra 1966
ZAHVAL a
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega	J
IVANA GIUSTIJA
..o™P04SelSav. zax?vala. uPravl Primorskega dnevnika, prijateljem iz Nabrežine in vsem darovalcem cvetja.
Družini Giusti in Negro Nabrežina, 24. novembra 1966
ZAKLJUČEN PROCES O PONAREJENIH MENICAH IN GOLJUFIJAH
Od sedmih zaprtih obtožencev bosta samo dva ostala v zaporu
Cral obsojen na 4 leta m 6 mesecev zapora, Raiani pa na 2 leti in 7 mesecev, toda obema so kazen delno pomilostili - Petim obtoženkam so kazen amnestirali
Sinodi ob 22.30 je predsednik kazenskega sodišča dr. Lugnani, potem ko se je s prisednlma sodnikoma zadržal v posvetovalnici dolgih enajst ur in pol, vsem prisotnim obtoženkam in obtožencem prečita! razsodbo sodišča v zvezi z afe-Jo o ponarejenih menicah in goljufijah. Vse, razen štiri obtožence, ki Jih je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, ali ker niso zagrešile dejanje, je sodišče spoznalo za krive ter jih obsodilo na fazne kazni, ki gredo od najmanj * mesecev do največ 4 let pa 6 mesecev zapora ter na plačilo glob od
40.000	do največ 255.000 lir. Sodišče Je nato, na podlagi dekreta Predsednika Republike z dne 4.6.1966 Podelilo amnestijo vsem obtožencem in od sedmih, ki so do včeraj Pni v zaporu, so takoj izpustili na svobodo Bonifaciovo, Tercellijevo, oadinijevo, Ferrarovo In Bugliovaz-4ijevo. Sodšiče je Crala obsodilo na ■ ieta, 6 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo liO.000 lir globe, od te-®a mu je pomilostilo 2 leti zapora m globo, Ralanija pa je obsodilo na 2 leti in 7 mesecev zapora ter Plačilo 255.000 lir globe ter mu pomilostilo eno leto zapora in globo, pn sedmih zaprtih obtožencev sta torej ostala v zaporu samo Cral m Raiani, medtem ko je sodišče odredilo takojšnjo izpustitev na svobodo petih žensk, ki so vse te dni skupaj z Raianijem in Cralom pod nadzorstvom karabinjerjev prihaja-le iz zapora v sodno dvorano.
Ni treba omeniti, da je sodišče strogo kaznovalo vse obtožene žen-ske, ki so ravnale tako lahkomiselno in s ponarejenimi podpisi podpisovale menice ter na velkio goljufale, vse obtoženke pa so imele SreSo, ker so jim sodniki zaradi Amnestije pomilostili kazni in glo-“e- Ko Je predsednik dr. Lugnani končal z branjem obsodbe, je bilo slišati v dvorani posamezne vzklike zahvale. Prav zaradi tega se je Predsedniku sodišča zdelo potrebno opozoriti vse prisotne obtoženke, da je sodišče izreklo stroge kazni in da bi morale vse v zapor, če ne bi bila v veljavi pomilostitev.
Ko je glavna obtoženka tega procesa Bonlfaciova slišala, da je pro-je skoraj omedlela in morala ie sesti na zatožno klop, da ni Radia. Sicer je popolnoma razumljivo, da se ji je tedaj odvalil velik kamen, še posebno po dolgem, napetem in negotovem čakanju.
Vzdušje v sodni palači je bilo včeraj že od Jutra zelo napeto in •tapeto se je večala od ure do ure, Pfoti večeru pa od minute do minute.
Končal se je tako dolgotrajni Proces, ki Je nekaj tednov zanimal Javno mnenje, razburjal duhove in kvaril živce. Končan je proces, pri katerem je bilo govora o električnih strojih, oblekah, krznih, zlatu ter o ogromnem številu ponarejenih menic, ponarejenih podpisov, stečajev in podobno, da se je poštenemu človeku kar vrtelo v glavi, Re Je samo pomislil, kako so i5bto-senke in obtoženci' na veliko kršllf «akon.
Zdravniška potrdila v volilne namene
Zdravniška potrdila v volilne najine izdajajo brezplačno pokrajinski zdravnik, zdravstveni inšpektor ln občinski zdravniki.
Volivci, ki zaradi fizičnih napak Pe morejo glasovati sami (slepi, urez rok, mrtvoudni in podobno) Phajo pravico do zdravniškega preseda vsak dan v občinskih ambulantah do 26. t.m. in sicer od 8. do *■ ure zjutraj. Tisti, ki ne morejo 'apustit.i doma, lahko zahtevajo 'Pravniški pregled na domu.
Prav tako se izdajajo zdravniška Pbtrdila tudi tistim volivcem, ki si-Per lahko glasujejo lastnoročno, jCbdar pa jih mora nekdo spremljati do volilne kabine. V tem pri-Jh?ru jim pritiče namreč prednost Pri glasovanju.
Na dan pred volitvami, se pravi
26.
8 (prej Ul. Cavana 18).
V naslednjih dveh dneh, 27. (od 7. do 22. ure) in 28. (od 7. do 14. ure) bodo potrdila izdajali za meščane s področja mesta in predmestja na oddelku za zdravstvo in higieno, a za prebivalstvo zgornje okolice v občinskih ambulantah.
Večurni razredi slovenskega trgovskega tehničnega zavoda
V šolski zakonodaji je predvidena možnost, da se pri industrijskih m trgovskih tehničnih zavodih ustanovijo posebni razredi z večernim poukom. Ti razredi so namenjeni tistim delavcem in uradnikom, ki so čez dan zaposleni v službi, a bi vseeno radi dosegli srednješolsko izobrazbo.
Pravno imajo ti razredi enako ve Ijavo kot redni razredi z dopoldan skim poukom. Tudi učni načrt je skoraj enak. Celotni tečaj traja šest let in je razdeljen na dve stopnji: v prvih dveh razredih še zlasti utrjuje in dopolnjuje splošna kultu-
ra, v nadaljnjih štirih razredih pa prevladuje vse bolj strokovna izobrazba. Po šestem razredu smejo dijaki teh razredov opraviti strokovni usposobljenostni izpit (maturo) kot vsi drugi redni dijaki.
Za vpis v te razrede je potrebno spričevalo nižje gimnazije ali strokovne šole ali nove enotne srednje šole, kakor za vse redne razrede; poleg tega pa so potrebni še sledeči pogoji:
1.	Da je prosilec dopolnil vsaj 16. leto starosti;
2.	da ima delovno knjižico;
3.	da je čez dan zaposlen v službi; to mora dokazati s potrdilom na kolkovanem papirju; v potrdilu mora biti navedeno, kje je zaposlen, v kakšni stroki in v kakšnem delu.
Tudi pri Državnem trgovskem teh ničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu bi smeli vpeljali take večerne razrede, če bi se prijavilo dovolj prosilcev. Zato vabimo vse tiste, ki imajo navedene pogoje in bi radi obiskovali tak strokovni pouk v večernih urah, naj se do konca tega meseca (novembra) zglasijo pri tajništvu tega zavoda. Tu bodo dobili vsa potrebna navodila.	Ravnateljstvo
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l||l„,ll|UH„l|„llllll,m,milll„|imi||||||||||||||||||||||||
HUDA NESREČA NA TRBISKI CESTI
V predoru pod Montebelom 4 ranjeni v prevrnjenem avtu
Nesrečo sta povzročila prevelika hitrost in moker asfalt - Za enega izmed ranjencev pridržana prognoza
Na trblški cesti pred vhodom v predor pod Montebelom se je včeraj popoldne ob 13. uri pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so se ranile štiri osebe, od katerih ena hudo.
Ob tisti uri je s Katinare proti Trstu 49-letni merilec lesa Giovan-ni Ghersenti iz Istrske ulice 14 vozil fiat 850 TS 85086, v katerem so se peljali 65-letni šofer Antonio Albi iz Ul. D’Alviano 19, 56-letni šofer Antonio Mandrussani iz Ul. Pola 8 in 32-letni merilec lesa Ser-gio Curci iz Ul. Baiamonti 14. Gher-santl je baje navzdol po trbiški cesti privozil s precejšnjo naglico, na velikem ovinku pred predorom pa je avto zdrsel po mokrem asfaltu in zavozil na skrajni desni rob, kjer je z desnimi kolesi zadel v rob pločnika. Zaradi sunka je avtomobil vrglo na sredo cestišča, kjer se je zavrtel okrog svoje osi in že v notranjosti predora prevrnil. Avto Je nato s kolesi navzgor drsel še nekaj metrov naprej.
Prvi avtomobilisti, ki so privo-vili mimo, so priskočili na pomoč ponesrečencem ter poklicali rešilni avto RK. Vse štiri potnike so odpeljali v bolnišnico, kjer so Al-bija nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri karambolu si je prebil lobanjo na levi strani, si preščipnil levi uhelj in poškodoval oko. Vsi ostali so imeli še srečo. Mandrussaniju niso dali niti zdravniške pomoči, Curci je zadobll lažji šok in bo okreval v dveh, treh dneh, samo Ghersenti se je huje poškodoval. Zlomil si je levo ključnico ln se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 20 do 30 dni.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, ki so tudi poskrbeli za odstranitev močno razbitega avta.
Delo kemijskega oddelka v oktobru
V mesecu oktobru je kemijski . novembra, bodo izdajali zdrav- oddelek tržaškega pokrajinskega la-'ska potrdila tudi pri oddelku za borat.orija opravil 208 pregledov in ‘dravstvo in higieno v Ul. Torino analiz, od katerih jih je bilo 187

rDCT vialp XX Settemhre IB 'tpl 96016
NABREŽINA (cpntpri
SESLJAN (center)
n.M t //v simiR\i okra s.m 1'Ri.n mn
Predvaja danes, 24. t. m. ob 18. uri avanturistični Cinemascope barvni film:
LA LANCIA CHE CCCIDE
(SULICA, KI UBIJE)
igrajo: SPENCER TRACY, JEANE PETERS, RICHARD WID-MARK in ROBERT W AGNER
UR ARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
COKSO GARIBALDI 3 - I’EL. 96782 (Ob avtobusni postaji na r«lESIE - TRST	Trgu Barrlera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje Zlati ln srebrni okraski za vsako priložnost Zlato. 18-karatno po Konkurenčni ceni.
Zlato. 22-Karatno v ploščicah za zobe.
■JUGOSLOVANSKI KUPO	IMAJO IZREDNE POPUSTE.
Govorimo vse jugoslovanske jezike.
kemijskih in 21 mikroskopskih.
Kemijski laboratorij je vršil stalno nadzorovanje nad vodo, ki jo dovajata mestu štivanski in nabre-žinski vodovod. Kljub slabemu vre. menu in močnim padavinam, ki so povzročile kalno vodo, je bilo stanje iz zdravstvenega stališča vedno zadovoljivo. Na zahtevo luškega poveljstva pa je laboratorij analiziral vzorce vode iz rezervoarjev neke vojne ladje.
Veliko več opravka je imel laboratorij na področju prehrambenih proizvodov. Medtem ko je bilo stanje pri mlečnih izdelkih popolnoma zadovoljivo, so pri peki kruha ugotovili nekaj pomanjkljivosti. V treh primerih so vzorci vsebovali več vode, kot je dovoljeno. Pri pregledu raznih vrst slaščic so našli pri nekem vzorcu prepečenca primes svinjske masti in loja, kar ni 'bilo označeno na ovitku. V tem primeru so oblasti javile kršitelja sodišču. Dva vzorca testenin pa nista odgovarjala veljavnim predpisom.
Na področju pijač dva vzorca vina nista bila v skladu s predpisi. Pri dveh vzorcih malinovca pa so ugotovili pomanjkanje predpisane količine sadnega soka.
Laboratorij je sodeloval tudi s carinskimi oblastmi pri uvozu živil iz inozemstva. Pokrajinski organi so obiskali v oktobru 6 občin ter so opravili 305 pregledov.
Seja deželnega odbora
Deželni odbor je na svojem zadnjem sestanku odobril nekatere sklepe o posegih v zvezi z nedavnimi naravnimi nesrečami. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija so odobrili izdatek 600 milijonov lir, ki ga je določilo ministrstvo za kmetijstvo v prid deželi na podlagi zakona št. 739 od 21.7.1960. Ta denar bodo porabili v korist oškodovanim kmečkim posestvom za obnovo in popravilo kmečkih poslopij, za nakup živine ter za ureditev polj, ki so utrpela škodo zaradi poplav.
Na deželi razprava o javnih delih
Včeraj popoldne se Je pod predsedstvom dr. Berzantija sestala skupina deželnih odbornikov za u-veljavljenje državnega zakona v prid zaostalim področjem. Po tem zakonu ima dežela važne naloge. Sestanka so se udeležili podpredsednik Giacometti ter odborniki Ma-sutto, Marpillero, Dal Mas, Stopper in Leschiuttija. Med drugim, so razpravljali o posegih za dokončanje javnih del v gorskih občinah, o določitvi okolišev za uveljavljenje u-krepov, ki jih predvideva omenjeni zakon njim v prid ter o javnih delih sploh. O vsem tem je odbornik za načrtovanje Stopper predložil Izčrpno študijo. Po razpravi je odbor poveril uradu za načrtovanje in posebni študijski skupini nalogo, naj določi program del In mejo okolišev.
S kolesa je padla
Na Krmemcl na križišču pokrajinske ceste proti Dolini je včeraj zjutraj 52-letna gospodinja Ljudmila Smotlak por. Smotlak Iz Mač-kovelj 92 padla s kolesa in se pobila po glavi.
Smotlakova je privozila iz Mačko-velj do višine gradbišča naftovoda «SNAM», tam pa je sredi cestišča ležal kamen. Smotlakova ni opazila ovire zadela s prednjim kolesom v kamen, izgubila ravnotežje in padla. Ponesrečenko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrološki oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh.
PRIJATELJSKA POMOČ IZ LJUBLJANE
Pošiljka 4766 kg mesa za potrebe prizadetega prebivalstva v Firencah
Solidarnostna pisma predstavnika mestnega sveta iz Ljubljane florentinskemu županu in podjetij Agrokombinat Emona ter Gruda florentinskemu prebivalstvu
Kmetijsko podjetje Agrokombinnt lz Ljubljane je skupno s podjetjem Gruda odpremilo pošiljko 4766 kg mesa lastnega pridelka in prvovrstne kakovosti za pomoč poplavljen-cem v Firencah. Pošiljka je s posebnim tovornjakom prispela včeraj na mejni blok pri Rdeči hiši ter so jo danes zjutraj po odpravi carinskih formalnosti odpremili dalje v Firence, kjer jo bodo izročili jutri podjetju Centro cooperativo čarni, s katerim sta obe ljubljanski podjetji že več let v dobrih poslovnih stikih. Centro cami bo potem poskrbel, da bodo blago prejeli najoo. trebnejši prebivalci v Firencah. Pošiljko spremlja predstavnik Emone dr. Viktor Damjan, ki nam je povedal, da je sklep za pomoč sprejel delavski svet obeh ljubljanskih podjetij na predlog njunih direktorjev inž. Hrušovarja Zmaga in Leva Pahorja.
S pošiljko so poslali direktorju podjetja v Firencah dr. Querciju spremno pismo, v katerem jim izražajo svojo solidarnost ter željo, da bi si prebivalci Firenc čimprej odpomogli od hude nesreče, ki jih je tako zelo prizadela.
Drugo pismo je poslal podpied-sednik mestnega sveta Iz Ljubljane florentinskemu županu prof. Bar-gellu. V njem mu še enkrat izraža sožalje mestne občine Ljubljana zaradi hude nesreče, ki je tako priza-dela njegovo mesto in vse prebivalstvo, ter ga prosi, naj prejme to pomoč kot skromen prispevek za olajšanje potreb prizadetega prebivalstva in kot znak solidarnosti v tej nesreči.
Kot rečeno sta podjetji Agrokombinat Emona in Gruda že več let v dobrih poslovnih stikih s podjetjem CC iz Firenc ter so v medsebojnem blagovnem prometu dosegli že poldrugo milijardo lir letno. Prav spričo tako tesnega sodelovanja sta delavska sveta obeh podjetij čutila
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci "od 16. do' 13." lettC'...
Vpisovanje v Ul.- Ascoli 1 pri SKGZ.
potrebo, da na otipljiv način poka-1 pokojnine«. Poslanec dalje vprašu-
žejo svojo solidarnost in prijateljstvo s prebivalstvom Firenc.
Volilna propaganda za izvolitev novih občinskih mož v Ronkah se vedno hitreje približuje koncu. Danes je četrtek, predzadnji dan, ki ga imajo stranke na voljo za javno volilno kampanjo, se pravi za sestanke na javnih prostorih; potem preostaneta še dva, sobota in nedelja, ki se ju stranke ponavadi poslužujejo za prepričevanje posameznikov.
Vse doslej je v glavnem potekalo delo posameznih strank za prepričevanje ljudi v dokaj umirjeni obliki. Prirejala so javna zborovanja, sestanke, razdeljevali so letake ln programe. Zavoljo slabega vremena, ki je značilno za zadnje tedne, so bila zborovanja in sestanki povečini v zaprtih prostorih, v gostilnah, kinematografih. Udeležba je bila posebno zadovoljiva na shodih levičarskih strank.
Pripadniki slovenske skupnosti v tem delu Laškega se kar aktivno udeležujejo volilnih priprav. Obiskujejo shode in razdeljujejo pro-ii iiii iiiii iiii iiii-iiiiin n m n hi milili iii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n um milili mil iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiimiii nuni im im,iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiui
Poslanec Franco (KPI) supcrlikvidaciji»
o «
Poslanec KPI Raffaele Franco je včeraj predložil zakladnemu ministru vprašanje, da bi zvedel, «če mu je znan odmev, ki ga je v go-riški pokrajini imela izredna «su-perlikvidacija« 189 milijonov lir, ki jo je dobil bivši glavni ravnatelj krajevne hranilnice dr. Giusto Mon-tena ob svoji upokojitvi in ki jo je omogočil sistem kapitalizacije
je če le res, da je bil dr. Montena tudi ponovno nastavljen kot «svet-nik« za nadaljnji dve leti z mesečno plačo 300.000 lir za 17 mesecev letno. Končno vprašuje poslanec Franco če ne bi bilo oportuno spremeniti pravilnik, ki dopušča takšne pokojnine
Z vespe je padel
Sinoči okrog 20. ure je padel z vespe v Ul. Carducci v Gorici 46-letni raznašalec časopisov Pietro Lorenzoni, ki stanuje v Ul. Leoni 45. V bolnišnici so mu ugotovili udarec na glavo ter praske po obrazu. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
OB VOLITVAH V RONKAH
Potrebna je strpnost!
V OKVIRU ZELENEGA NAČRTA
Okrog 80 milijonov prispevkov kmetom za izboljševalna dela
Zaključeno cepljenje proti slinavki . Zakasnela setev pšenice - Tekmovanje mladih kmetovalcev
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Gorici je začelo izplačevati državne prispevke za izboljšanje kmetijskih zemljišč tistim kmetovalcem, ki so izvedli določene izboljšave, kot jih predvideva zeleni načrt za dosego takega prispevka. Pomoč bodo prejeli na osnovi prošnje, ki so jo svoj čas predložili v ta namen. Na Goriškem nameravajo izplačati za podpore iz tega naslova okrog 80 milijonov lir, po predhodnem pregledu opravljenih del, ki pridejo v poštev kot izboljševanje. Zaradi take kontrole se bo izplačevanje nekoliko zavleklo, ven. dar računajo, da ga bodo zaključili še pred koncem tekočega leta, se pravi tekom prihodnjega meseca.
Med teni so tudi zaključili z obveznim cepljenjem goveje živine proti elinaVkifn parkljevki po vsej pokrajini. Cepili so okrog 16 tisoč glav govedi, kolikor znaša stalež
MlimUllllMIHMIIIMIIIIIIIIIHIHIIIItlllHIinilllllUIHIIIIHimillHIIIIIIIIUIIIMIIIIlMHIHIMHIIHIIIIMIIIHIIIIIIIII
ŠE NEKAJ 0 SEJI OBČINSKEGA SVETA
Dolgoročen načrt izgradnje športnih objektov v Gorici
Predlogi svetovalcev o obliki posojila za nakup poslopja, v katerem je sedež občinske glasbene šole
V nadaljevanju seje občinskega sveta v Gorici, ki je bila v svojem prvem delu posvečena obravnavi stanja v goriški livarni SAFOG, so svetovalci najprej poslušali predlog odbornika za finance De Simona, da bi občina najela 34 milijonov Ur v gotovih za nakup poslopja v Ul. Oberdank, v katerem Je občinska glasbena šola. Ob predlogu ae je razvila živahna razprava, zakaj svetovalci raznih skupin, so bili mnenja, da bi morali nabaviti posojilo delno v gotovini, delno pa v obliki zemljiških kartel, vsekakor pa na način, ki bi bil ugodnejši od predlaganega. Nekateri svetovalci so bili nadalje mnenja, naj bi posojilo najela sama glasbena šola. Sprva je kazalo, da je sklep nujno potrebno odobriti zavoljo pripravljenosti lastnika hiše, da svojo nepremičnino hitro proda, potem pa se je izkazalo, da je njegov rok za prodajo zapadel že spomladi in da še vedno ni drugega ponudnika kot samo goriška občina. Ob koncu diskusije so se sporazumeli, da najamejo najbolj ugodno posojilo.
Sledilo je glasovanje o vrsti sklepov, ki jih je zavoljo nujnosti sprejel občinski odbor. Nekateri svetovalci so sodili, da takšen način ni najbolj primeren, ker bi marsikateri sklep občinskega odbora mogh sprejeti na seji občinskega sveta, ki je zasedal ravno v času odobritve sklepa.
Tako so prišli do vrste ukrepov, ki zadevajo izgradnjo športnih objektov. O njih Je poročal občinski odbornik za šport Agati. Občinska uprava je v skladu z deželnim zakonom vložila vrsto prošenj za deželni prispevek, ki naj bi znašal 75 odst. in ki naj skupno z občinskimi sredstvi dovoljeval Izgradnjo naslednjih objektov; športnega parka na Rojcah (212 milijonov), telovadnice v Ločniku (38 milijonov), telovadnice pri šoli v Drevoredu 20. septembra (40 mil.), telovadnice pri šoli v Drevoredu Virgilio (31 mil.), telovadnice pri osnovni šoli
KI MO MM* PROSEK
predvaja danes, 24. t. m. ob 19.30 uri dramatični VVarner Bros film;
IL MURO DEI DOLLARI
(ZID DOLARJEV)
Igrajo:	SUZANNE PLESCHETTE, TY HARDIN, PALPH MEE-
KER in SIMON OAKLAND
v Standrežu (37 mil.), drsališča v dolinici Koma (10 mil.), otroška Igrišča v Ločniku (3,5 milijona) in v dolini Koma (3,5 mil.), ograditev igrišča pri Madonnini (2 mil.), izgradnjo košarkarskega igrišča v Ul. Orzoni (4 mil.), v Ločniku (4 mil.), razširitev Igrišča na Rojcah (31.5 mil ), izgradnjo kotalkališča v Ločniku (10 mil.) in telovadnice na občinskem zemljišču v Ul. Faiti (141 mil ). Ob koncu je občinski odbor sklenil nakazati 10 milijonov za izgradnjo pokritega kopališča v Drevoredu XX. septembra. Vsekakor gre za obsežen načrt športnih objektov, predvidenih v regulacijskem načrtu, katerih izgradnja je odvisna od pripravljenosti dežele, predvsem pa od njenih denarnih zmogljivosti. Občinska uprava je Izdelala prednostno lestvico, po kateri bodo prišla dela na vrsto. Ker gre za milijardne zneske, bodo načrt postopoma uresničevali, vsekakor v razdobju več let.
živine na Goriškem. Obenem so ugotovili, da je zdravstveno stanje živine pri nas še kar dobro. Pokrajinski veterinar pa je že pripravil vse potrebno za ukrepe proti jetiki in brucelozi. Pri tem pregledu bodo odstranili obolelo živino, ki jo bodo zaklali in prizadeti živinorejci bodo dobili primerno odškodnino po ocenitvi posebne komisije, ki so jo imenovali v ta namen.
Jesenska setev ozimnega žita se je letos precej zavlekla. Ob koncu prejšnjega meseca so strokovnjaki izračunali, da je bilo posejane komaj 10 od sto za pšenico namenjene površine. Ko smo prejšnji teden imeU nekaj sončnih dni, so kmetje sicer pohiteli, da bi nadoknadili zamujeno; žal pa j^tp. .trajalo,premalo- časa in deževno- vreme -zopet močno zavira normalen potek jesenske setve, ki je bfta lani in druga leta ob tem času že zaključena.
Posebna komisija strokovnjakov, v kateri so poleg drugih tudi predstavniki pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, pregleduje te dni po klubih 3P rezultate natečaja ((štiriperesna deteljica« v katerem ijk-mujejo mladi tekmovalci s posameznih kmetijskih področij naše pokrajine. Prvih pet na lestvici bo komisija ponovno izprašala in kon-troUrala v ponedeljek 28. t. m. in izmed njih določila zmagovalca, ki bo prejel posebno nagrado.
Trčenje treh vozil vendar brez ranjenih
Včeraj nekaj po 10. uri je hotela 39-letna Ana Cotič iz Sovodenj, Ul. Monte Maggiore 5, ki je imela parkiran svoj avto fiat 500 D v bližini avto kluba v Ul. Roma, odpeljati v smeri proti županstvu. Vtem ko se je s svojim vozilom skušala vključiti v promet, pa je privozil mimo s tovornjakom fiat 750 35-letni Ardeno Oos iz Fojda. Ker je Cos šele v zadnjem trenutku opazil namero Cotičeve, je naglo pritisnil na zavore, da bi preprečil trčenje. To pa je imelo za posledico, da je od zadaj zadel v njegovo vozilo s poltovornjakom fiat 600, last podjetja Comolli, 37-letni Pietro Stacul iz Gorice, Ul. Svevo 8. Na srečo pri trčenju ni bilo človeških žrtev in tudi materialna škoda na treh vozilih ni bila velika. Se najbolj je bil prizadet poltovornjak fiat 600, ki ima
Kolesar z odprtim dežnikom podrl žensko
Kolesar z odprtim dežnikom v roki je včeraj popoldne v Ul. Aqui-leia povozil 22-letno Eleno Carli, por. Sambo iz Foljana, ki je v Gorici zaposlena pri podjetju La Ce-go v Ul. Duca d’Aosta. Sambo je na prehodu za pešce šla čez cesto ter jo je na vsem lepem podrl kolesar 29-letni Bruno Štrukelj, zidar iz Vrtojbe 282, ki je na obisku pri svoji sestri Olgi Bemardis, bivajoči v Podgori. Štrukelj Je držal v roki odprt dežnik, da bi se ubranil dežja, te ni videl ženske, ki je s pločnika stopila na cesto. Podrl jo je na-tla ter ji-povzročil odrgnine za levi nogi. Odpeljali so jo v go-riško civilno bolnišnico, kjer so Ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v nekaj dneh.
pagandni material. Ker šteje naša skupnost v tej občini precej čez 100 družin, morda tudi okoli 200, je nadvse koristno, da se aktivno vključujejo v stranke ter po svojih najboljših močeh pripomorejo ne le k obravnavanju in reševanju splošnih gospodarskih, upravnih in drugih vprašanj, ki se pojavljajo v tej tako pomembni občini, ampak da imajo istočasno stalno pred očmi tudi narodnostne potrebe svoje skupnosti. Nujno potrebno je, da razmišljajo, kako bi na najboljši način povezali številne pripadnike slovenskih družin ter ustvarili pogoje, da bi šli v svojem delovanju dalje od same aktivnosti pevskega zbora. Zakaj ne bi razmišljali, kako bi v občinski knjižnici, ki že deluje, odprli še slovenski odsek, kako bi ustvarili pogoje za odprtje slovenskega otroškega vrtca, skratka, kako bi v sedanjih razmerah, ki so zavoljo demokratičnejših odnosov ugodnejše za naš živelj, še bolj učvrstili našo prisotnost v Laškem. Takšnega cilja pa ne bo r..o-goče doseči drugače kot s čimvačjo medsebojno strpnostjo, ki ne sme izginiti niti takrat, ko gre za izpri-čevanje svoje politične in strankarske pripadnosti. Sedanja nevihta, ki bo šla kmalu mimo, nam ne sme odvzeti sposobnosti in moči, da bomo po njej mogli složno nadaljevati svoje prosvetno delo ter razmišljati o vseh ukrepih, ki bi nam dali še večjega poleta v korist utrjevanja našega življa ob samem stičišču Krasa in Furlanske nižine.
G.
Pavle Merku predava danes v Gorici o glasbi
Znani tržaški glasbenik in skladatelj Pavle Merku bo danes, v četrtek zvečer ob IS.15 uri predaval v krožku za svobodo kulture v Gorici, Ul. Dante. Govoril bo o temi: ^Skladatelj in sodobna glasba».
Predavanje obeta biti zanimivo predvsem zato ker bo Merkii, ki je znana osebnost na glasbenem m na kulturnem področju v Trstu na splošno, ob tej priliki prikazal svoje odnose do sodobne glasbe in lvo. jo oceno o njej. Njegova sodba je vsekakor vredna upoštevanja, saj si je Merku s številnimi deli ustvaril sloves uglednega skladatelja.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
....................................................
VESTI IZ STEVERJANA
Občinski svet bo v torek razpravljal o proračunu
Seji lahko prisostvujejo vsi občani, ki se zanimajo za delo občinske uprave
Steverjanski župan Klanjšček je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki bo v torek 29. t. m. zvečer ob 20. uri.
Glavna točka dnevnega reda je proračun občinske uprave za prihodnje leto, pri katerem bo prav gotovo potrebna diskusija o posameznih postavkah tako pri dohodkih, kot pri stroških. Spremeniti bodo morali tudi nekatere postav Ke v računu za občinski vodovod. Dalje bodo imenovali tudi preglednike občinskih obračunov in določiti bodo morali tudi županovo nagrado za njegovo delo, ki mu po zakonu pritiče. Ob koncu se bodo pri točki razno pogovorili tudi o drugih občinskih problemih in zadevah, ki niso izrecno navedene na dnevnem redu.
Kot običajno je seja Javna in se je lahko udeleži kdorkoli. Zato hi bilo priporočljivo, da bi se zlasti občani zanimali za delo občinskih
mož in prišli pogledat, kako uprav-ljajo njihove občinske zadeve.
pokvarjen prednji del vozila.
.............................................■iiiiiimui.nun.umni.uiuiuniu.uiuuiui
SEM IN TJA MED NOVIMI TRGOVSKIMI LOKALI
V Novi Gorici so že jasno vidni obrisi novega trgovskega središča
V razdalji nekaj stotin metrov je nanizana vrsta najrazličnejših trgovskih lokalov - Priprave na bližnjo bodočnost, ko bo Nova Gorica štela 40.000 prebivalcev
V Novi Gorici so že dokaj jasni obrisi trgovskega središča, ki ga gradijo nekako v osrčju samega mesta. Ob stičišču Erjavčevega drevoreda in magistrale so v zadnjem času odprli več novih trgovin, ki odpravljajo pomanjkljivosti v tej službi, obenem pa dajejo novemu mestu več življenja in razgibanosti. Pri tem mislimo na trgovino v pritličnih prostorih stolpnice — trgovino s spominki, keramiko, kristali, preprogami in raznim narodnim blagom In pa trgovino Konus, ki prodaja krzno in krzneno konfekcijo. Prva ima poleg zgornjih prostorov, ki so Izložba in prodajalna hkrati, velike kletne prostore, v katerih hranijo predvsem preproge, Konus pa je prav tako moderno zasnovana prodajalna, izdelana z velikim okusom za funkcionalnost ln lepoto Pri tem moramo omeniti še veliko samopostrežno tr-
govino ljubljanskega podjetja Prehrana, ki je po obsegu ln morda tudi po prometu naj večje trgovsko podjetje v Novi Gorici ter je s svojim pojavom na goriškem tržišču odpravil težave v naraščajočem prometu z Jestvinskim blagom, zanimiv tudi za Inozemske kupce. Vrhu tega bi kazalo omeniti še gradnjo poslopja nove mesnice.
Odpiranje novih trgovskih lokalov spada v okvir prizadevanj go-riških urbanistov, modernih in smelih po Idejah, da bi zadostili današnjim in jutrišnjim potrebam prebivalstva. Nova Gorica ima okoli
10.000	prebivalcev, čez dve desetletji se bo njihovo število zvišalo za približno 30.000, tako da jih bo imela okoli 40.000. Za tolikšno skupnost pa je že potrebno primemo število trgovin, ki bodo morale zadostiti tudi vedno večjim potrebam prebivalstva. Ni izključeno, da bo
do takrat uresničena obojestranska želja po odprtju novega prehoda med Erjavčevim drevoredom in Gabrijelovo ulico, kar bo docela potrdilo pravilnost izbire lokacije sedanjega trgovskega centra v Novi Gorici tudi za potrebe morebitnih potrošnikov z naše strani meje. Tako bo to središče, obdano z zelenjem in potmi, po katerih promet z vozili ne bo mogoč, postalo privlačen kraj za vsakogar, ki bo tjakaj prišel z nakupovalnimi nameni. Na vsakem koraku, bi skorajda lahko rekli, bo pred njim nova trgovina in novi artikli; ne bo mu potrebno prehoditi pol mesta, da bi obšel vse prodajalne ampak sl bo v razdalji nekaj stotin metrov mogel nahitroma ogledati, kaj je naprodaj in kakšne novosti so na tržišču, kar ni brez važnosti, če spoznamo, kolikšno dragocenost predstavlja čas v življenju.
Prometna nesreča v Doberdobu
Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico v Tržiču 26-letnega Jordana Gergoleta iz Doberdoba, Tržaška ul. 15. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni zaradi zloma leve noge. Gergolet je povedal, da se je poškodoval malo prej na cesti v Doberdobu, kjer se Je peljal z motociklom, pa ga je podrl neki avtomobilist s svojim vozilom.
Ciortca
VERDI. 17.30: ((Soldati a cavallo«, John Wayne in VVilliam Holden, ameriški film v barvah.
CORSO. 17.15: «11 sipario strappa-to», Paul Newman in J. Andrews; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30-22.30: «Una storia dl notte«, S. Koscina in F. Leory; italijanski črnobeli film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Delitto ln pieno sole«, A. Delon in M. La-foret; francoski barvni film.
CENTRALE. 16.30: «La settima vit-tima«, H. Telmy m A. Smlrner, nemški film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO. 17—22: «1 terribili ante. nati di James Bond«, S Laurel in O. Hardy.
EXCELSIOR. 16—22: ((Viaggio dl nozze alTitaliana«,
PRINCIPE. 17—22: «AD 3 - opera-zione squalo bianco«, R. Dana, J. Polesello ln F Mulč. Kinema-skope v barvah.
S. MICHELE. 19—22: «Kociss — eroe Indiano«, Jeff Candler. V barvah.
R on ke
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 19—21.30: «Oggi, domani e do-podomanl«, M. Mastroianni, K. Spaak in V. Lisi.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 9,7 stopinje ob 14. uri, najnižja 3,5 stopinje ob 12, uri; povprečne vlage 87 odstotkov, padlo je 1 mm dežja.


MEDNARODNI NOGOMET
DUNAJ, 23. — V povratni tekmi osmine finala turnirja za Mitropa Cup je Austria premagala praško Slavijo 2:0 (2:0). Ker so Avstrijci zmagali tudi v prvi tekmi (2:1), so se uvrstili v nadaljnji del turnirja.
* * *
BUDIMPEŠTA, 23. — V prvi tekmi turnirja za Mitropa Cuip je UJ-pest Dozsa premagal češkoslovaško enajsterico Slovana iz Bratislave 5:1 (2:1).
* • *
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Glasgow Rangers — Borussia 2:1 (1:1)
Bayern Muenchen — Shamrock Rovers 3:2	(2:0)
Everton — Real Zaragoza 1:0 Strauubourg — Slavija Sofija 1:0 (1:0)
• • *
SOFIJA, 23, — V prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov je CSKA premagala poljsko enajsterico Gornik Zabrze 4:0 (2:0).
V VČERAJŠNJIH TEKMAH TURNIRJA ZA MITROPA CUP
V Sarajevu in Zagrebu poraz Cagliarija in Milana Sarajevčani v četrtfinalu turnirja
Sarajevo - Cagliari 3:1
SODNIK — Meyer (Avstrija).
CAGLIARI — Reginato; Martiradonna, Longoni; Tiberi, Vescovi, Longo; Nenč, Cera, Boninsegna, Greatti, Visintin.
SARAJEVO — Sirčo; Fazlagič, Bajič; Jesenkovič, Biogradlič, Mu. zurovič; Prodanovič, šiljkut, Musemič, Prljača, Antič.
SARAJEVO, 23. — Cagliariju, ki je v prvi tekmi zmagal z 2:1, se
MiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiimi
NOGOMET
PO TRETJEM KOLU III. AMATERSKE KATEGORIJE
Primorje in Vesna s prodornimi napadi
Primorcu zmanjkalo izkušnje - Zaradi blatnega igrišča odmor za Brežane
Prejšnjo nedeljo je dež, ki je skoraj poplavil številna igrišča, precej oviral potek III. kola nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije. Precej tekem je odpadlo, druge pa so odigrali v skoraj nemogočih pogojih.
SKUPINA L
V skupini «L» je Vesna v slovenskem derbyju 3. lige premagala Primorca s 4:0. Kriška enajsterica je še enkrat pokazala, da ima svojo moč na polovici igrišča z Re-nerjem in Michelimjem, v napadu pa je ponovno dokazal svojo nevarnost le Zmago Košuta. Obramba ni popolnoma zadovoljila, vendar je treba upoštevati, da je bilo igrišče blatno in da so morali igralci bolj paziti na stabilnost kot na tehniko. Moštvo iz Trebč je svojo moč pokazalo šele v drugem polčasu, ko je bilo večkrat tik pred ciljem. Zal pa priložnosti, prav zaradi pomanjkanja izkušenj, ni znalo in moglo izkoristiti. Se enkrat pa je Primorec dokazal, da razpolaga z nekaterimi mladimi igralci. Naj omenimo samo Stojana Milkoviča in Bogdana Cuka,' ki sta se v nedeljo posebno Izkazala.
Proseška enajsterica Primorja pa Je z zmago s 6:0 nad proseško Li-bertas popolnoma zadovoljila. Primorje je pokazalo lep sistem skupne igre in dobro kondicijo: gotovo v obrambi, odlično, po zaslugi Fragiacoma in Miliča, na sredini igrišča ter z Zužičem in Danevom izredno prodorno v napadu.
Izidi 3. kola
Vesna - Primorec 4:0 Primorje - Lib. Prosek 6:0 Coop - Aurisina (odpovedana zaradi neuporabnega igrišča)
Gretta - Roianese (prekinjena za. radi neuporabnega igrišča)
Lib. Barcolana - G. Viani 1:1 Lestvica'
Vesna	2
Primorje	2
Aurisina	1
Coop	1
Roianese	1
Gretta	1
Lib. Barcolana 2 Lib. Prosek	2
Tecnofer.	10	0	11
Primorec	2 0 0 2 1
Lestvica
Rosandra Zerial	2	2	0	0	6:0	4
Campanelle Fides	2	2	0	0	4:1	4
Flaminio	1	1	0	0	9:0	2
Muggesana B	1	1	0	0	3:0	2
Virtus	1	1	0	0	3:0	2
San Sergio	1	1	0	0	2:1	2
Breg	1	0	0	1	1:3	0
Union	2	0	0	2	1:3	0
S. Anna	2	0	0	2	0:6	0
Don Bosco	2	0	0	2	0:6	0
Esperia	1	0	0	1	0:9	0
				B. R.		
1 1 2 1
SKUPINA M
V skupini «M» je bila enajsterica Brega zaradi neuporabnega igrišča prisiljena na počitek. Union se je še enkrat vrnil domov brez točke, medtem ko je Rosandra Zerial po predvidevanju gladko odpravila Don Bosco.
Izidi 3. kola Rosandra Z. - Don Bosco 3:0 San Sergio - Breg (odpovedana zaradi blatnega igrišča)
Muggesana B - Flaminio (odpovedana zaradi blatnega igrišča) Campanelle F. - Union 1:0 Virtus . SanCAnna 3:0
ni posrečilo, da bi se uvrstil v četrtfinale turnirja za Mitropa Cup. Do polovice drugega dela povratne tekme s Sarajevom je kazalo, da bo prisilil domačine na delitev točk. Kasneje pa ga je Sarajevo z agonizmom in s hitrejšo igro spravil na kolena. Zanimivo je, da so Sarajevčani dosegli zadnji, odločilni gol ne samo ko so igrali brez izključenega Jesenkoviča, temveč ko je bil izven igrišča zaradi lažje poškodbe tudi levo krilo Antič. Brez dvoma je zmagala močnejša enajsterica, ki je več napadala. Igralci Cagliarija so se po prvem golu in tudi po izenačenju le branili in so se prebudili šele proti koncu, ko so zaman navalili na vrata odličnega Sirca.
Tekma sama .je bila zelo dinamična in če izvzamemo incident Jesenkoviča z Boninsegno. za kar je bil Sarajevčan kaznovan z izključitvijo, tudi zelo korektna. Cagliari, čeprav je bil s tem porazom izločen iz prizorišča turnirja za srednjeevropski pokal, je vse eno zadovoljil. Skoraj najslabši pa je bil vratar Reginato, ki ni bil na višini svoje slave, saj mu lahko naprtimo krivdo za dva gola.
Prvi gol dneva je nosil podpis Musemiča, ki ga je dosegel v 24’ p. p. Gostje so šele v 23’ d. p. izenačili z Greattijem, Prljača je sa mo minuto kasneje povedel lastne barve ponovno v vodstvo, Prodanovič pa je v 37’ poskrbel za zadnji odločiini gol, ki je pripomogel Sarajevu nastop v četrtfinalu za Mitropa Cup.
Amarildo nista znala izrabiti, pa čeprav je bilo težje zgrešiti kot zadeti cilja.
Vsekakor zaslužena zmaga Dinama, ki je pokazal boljšo tehniko in kljub nemogočemu igrišču tudi nogomet na visoki ravni, kakršnega še dolgo nismo videli na jugoslovanskih igriščih.
GORIŠKI NOGOMET
Dinamo - Milan 1:0
DINAMO — Skorič; Cvek, Braun; Blaškovič, Jukič, Mesič; Novak, Gračanin, Zambata, Gucmirtl. Rora.
MILAN — Barluzzi; Bacchetta, Schnelllnger; Baveni, Santin, Mad-dč; Mora, Rivera, Sormanl, Amarildo, Fortunato.
SODNIK: Karoli (Madžarska).
ZAGREB, 23. — V prvem nastopu na turnirju za Mitropa Cup je Dinamo zabeležil sicer pičlo, a zasluženo zmago. Tekma, ki so jo igrali na skoraj neuporabnem igrišču in pod dežjem, je bila zelo zanimiva. Zagrebčani so skušali zmagati z večjim izkupičkom, da. bi lahko mirnim srcem nastopili v povratnem srečanju, ki bo 29. t.m. v Milanu. Prav zaradi tega so dali tekmi zelo hiter tempo in se lahko reče, da je Dinamo igral eno svojih najlepših tekem zadnjega časa. Milan se je dobro branil in večkrat tudi prešel v napad, zaradi česar je bil dvoboj, posebno v prvem delu, zelo razgiban. Nogometaše, ki so se zelo potrudili, je občinstvo, zadovoljno nad uspehom Dinama •in igro Milana, večkrat nagradilo s ploskanjem.
Treba pa je pripomniti, da je Dinamo igral skoraj ves drugi polčas, zaradi poškodbe Blassoviča, ki je moral zapustiti igrišče, v desetih. Poleg tega so domačini igrali brez reprezentanta Brnčiča, Milan pa brez Lodettlja, Rosata, Nolet-tija in Trapattonija.
Zagrebčani so posebno v prvem polčasu dobesedno oblegovali vrata Milančanov, ki so se dobro branili. vendar so imeli tudi nekaj sreče na svoji strani. Zambata, ki je v 29’ d.p. dosegel gol, je imel še nekaj odličnih priložnosti, ki jih je banalno zapravil, dvakrat pa je vratnica rešila že premaganega Barluzzija. Tudi Milan je imel nekaj priložnosti, ki jih Sormanl in
ODBOJKA
f« NEDELJSKIH PRVENSTVENIH ZAVRTLJAJ1H
Borovke počivale, borovci
(zaradi okrnjene postave) pOVClŽOIli
Fantje v soboto v gosteh Menegole, dekleta pa v nedeljo v Gorici proti AGI
Italijanska prvenstva v odbojki se vračajo k normalnosti. V nedeljo sta bili odloženi le dve tekmi. V prvi moški ligi ni bilo presenečenj, ker so se vse tekme končale s predvidenim rezultatom. V Trstu je nastopil državni prvak Virtus, ki je premagal Ravalico s 3:1. Tržačani so se dobro borili in odvzeti set je že uspeh. Virtus pa ni zadovoljil. Le v prvem setu so gostje pokazali česa so zmožni ln z bliskovitimi in duhovitimi akcijami povsem onemogočili domačo obrambo. V tem setu smo videli res lepo odbojko, ki jo v
Italiji
lahko predvajajo le tri ali štiri šesterke
Predvidevati je bilo, da bo Sal-varani v Milanu naletela na silovit odpor CSI. To pa se ni zgodilo in domačini so morali še enkrat
imiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiuiJiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
mmm mimiiimiHiimimiiiiiiimiiimmiimimiiiiiiiiimimiiiiimmiiiniiiMiiiiiiiiiiiiimmimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
NAMim TENIS
PREJŠNJO NEDELJO ZANIMIV TURNIR V NARREŽINI
Igralci Sokola zmagovalci med naraščajniki in člani
Za zelenimi mizami še predstavniki Krasa (Zgonik), Skoka (Opčine) in Vesne (Križ)
V nedeljo, 20. t.m. so v dvorani prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini priredili zanimiv namiznoteniški turnir, katerega se je udeležilo kar šest ekip: štiri mladinske in dve članski. Turnir je priredilo š.d. Sokol.
Med mladinci so nastopile štiri ekipe: Vesna iz Križa, Kras lz Zgonika, Skok z Opčin in domači Sokol. Po predvidevanjih so zmagali Nabrežinci, ki so v dveh srečanjih izgubili le eno tekmo, škoda je le, da so morali nekatera srečanja prekiniti še pred koncem, ker se je tekmovanje preveč zavleklo.
Nabrežinci so se predstavili v postavi Cattonar, Franco. Caharija. ki ni dopuščala nobenih presenečenj. Najprej so z izidom 8:1 odpravili Vesno, nato pa so se spoprijeli v finalni tekmi s Krasom, za katerega Je nastopal tudi Walter Kobal, ki se je na IX. Sšl uvrstil na odlično tretje mesto, že v prvi tekmi se je na splošno presenečenje izkazala premoč Nabrežincev. Caharija je namreč v dveh setih (21:19, 21:17) odpravil Kobala. Tolkel je nemogoče nizke žogice, vendar se bo moral naučiti pimpla-nja, če bo hotel doseči boljše rezultate. Ostala dva domačina sta po predvidevanjih osvojila vse tekme. To potrjuje domnevo, da so bili Nabrežinci najmanj favorizirani pri sestavljanju skupin na IX. Sšl, saj sta bila kar dva v skupinah odličnih bratov Bole, ki sta zasedla prvi dve mesti.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Krasa iz Zgonika, ki se je
predstavila v postavi Kobal, Guštin, Nanut. V prvem srečanju so odpravili Opence z izidom 5:1. Ob tem stanju je bilo tekmovanje prekinjeno zaradi pozne ure. čeprav je zmagal dve tekmi, Kobal ni navdušil. Pozna se mu pomanjkanje treninga. Zato pa je bolj navdušil mladi Nanut, ki je kljub svoji majhni postavi rešil nekaj nemogočih točk in se bo lahko razvil v dobrega igralca. Guštin pa je svoje tekme odigral statično in se mu pozna pomanjkanje treninga.
Na tretje mesto se Je uvrstila ekipa z Opčin. Sestavljali so jo Peterlin, Suhadolc in Sanoin, ki »o na IX. Sšl tekmovali za Sokola. Prva dva tudi trenirata odbojko in sta z nabrežinsklm društvom nastopila že v naraščajniškem prvenstvu. Vsi trije so zaigrali dobro, vendar smo opazili, da trenirajo le kratek čas. Lahko trdimo, da med njimi ni velike razlike: Sancin je boljši tolkač, medtem ko se druga dva poslužujeta rajši pimplanja.
Zadnje mesto je zasedla Vesna. Za Križane lahko trdimo, da so tehnično najslabša ekipa, agonistič-no pa so v celoti zadovoljili. Predstavili so se v postavi Bogateč, Co-mino, Tence. Nedvomno je bil najboljši Comino, ki je osvojil dve toč-
šli do dosežka po zaslugi Černeta, ki je prodrl v kazenski prostor in silovito diagonalnost poslal žogo v desni kot. Samo minuto kasneje je Petejan skušal premagati De-iurija, ki se je rešil v kotu, katerega sodnik ni priznal, še nekaj napadov in protinapadov in nato konec igre, ki jo je sodnik precej pokvaril. Tokrat je trenerja Sovo-denjcev Cijaka nadomeščal Jelko Petejan, ki je poslal na igrišče naslednjo postavo:
Ferfolja S., Devetak M., Cotič, Fajt, Devetak R., Marinič, Ferfo-lia A., Petejan, Čandek, Černe in Sfiligoj.
PRO GORIZIA — Deluri, Blason, Brumat, Lorenzon, Tonet, Concillo, Visintin, Dalmasson, Scarabot, Al-mirante, Bale.
Sodil je Modanuttl iz Krmina.
J. V.
ki. Treba pa je pohvaliti vse tri igralce, ki so nastopili šele po mesecu dni treniranja. Pred enim mesecem se je namreč vodstvo š.d. Vesna odločilo, da bo poleg nogometa začelo gojiti tudi druge športe.
Tehnično so bile vse tekme na zelo nizki ravni. Zadovoljilo je edino srečanje med Caharijo (Sokol) in Kobalom (Kras). Agonistično pa je najbolj zadovoljil finale za tretje mesto.
IZIDI
Sokol — Vesna	8:1
Kras — Skok Opčine	5:1
Finale za III. mesto Skok — Vesna	5:2
Finale za I. mesto Sokol — Kras	5:0
Sledilo je srečanje v članski konkurenci med Sokolom in Krasom.
Sokol je premagal manj izkušene Zgoničane z zelo visokim izidom. Nabrežinci so se predstavili v že tradicionalni (»stavi Radovič, Cavo, Stanissa. Ni se jim bilo treba truditi, da so osvojili zmago, saj ni Radovič izgubil niti seta, Stanissa pa le enega.
Kras se je predstavil v postavi Kobal, Simoneta, Kocman. Najboljše je opravil svojo nalogo Kobal, ki pa je bil že utrujen od prejšnjega srečanja med mladincrf. Razočaral pa Je Kocman, ki je od lanskega leta precej nazadoval.
Izid
Sokol — Kras	8:1
r—n
Sovodenj ci klonili s 3:1 Pro Gorizii
Blatno igrišče in nerazumljivi posegi sodnika
Kljub blatnemu igrišču gorlškega stadiona Baiamonti smo v nedeljo vseeno prisostvovali še kar lepi nogometni tekmi med Pro Go-rizio in Sovodnjaml. Samo sojenje je bilo precej čudno, kar je največ vplivalo na sovodenjske nogometaše, ki so bili v glavnem oškodovani. Sodnik je najprej prisod i enajstmetrovko Sovodenjcem, ki jo je goriški vratar Deluri s sijajnim posegom ubranil. Nekaj minut nato je sodnik razveljavil gol Sovo-denjcev. Razloga nihče ne ve. Dve minuti kasneje pa so Goričani s pomočjo sodnika, ki ni videl ali ni hotel videti off-sida Dalmassona, realizirali. Vrsta prekrškov, ki Jih je sodnik zakrivil je še dolga. Naj omenimo samo, da je Petejan sprožil proti koncu tekme zelo nevaren strel, ki ga je vratar s precejšnjo dozo sreče odbil v kot. Sodnik pa kota kljub vsemu ni priznal.
že v 3’ so Goričani nevarno prodrli v kazenski prostor sovodenjske 11-sterice, vendar se je njihova akcija končala brez uspeha. Kmalu nato je prišel odgovor gostov s čan-dekom, ki je na Černetov predložek nevarno prodrl v kazenski prostor, kjer pa se je moral predati Tonetu.
Napadi in protinapadi so se vrstili drug za drugim vse do 16’, ko je sodnik prisodil enajstmetrovko. Prekrška sicer ni bilo: Petejan Je podal Černetu, ki se je premaknil na desno ter si pripravil žogo za strel.
Branilec gostiteljev je pravilno nastopil ter rešil.
Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in je pokazal na belo piko pred vrati, čeme je streljal, Deluri pa je branil. V 25' prvi gol: predložek z desne, vratar Goričanov ni ustavil žoge, ki je prišla do Sfiligoja, ki jo je prisebno spravil v mrežo. Na splošno začudenje sodnik, sicer ni nihče razumel če gre za domnevni off-side ali za kak drug prekršek, gola ni priznal, čez dve minuti so Goričani nevarno prodrli v kazenski prostor, kjer je Dalmasson čakal na žogo v off-sidu. Devetak je dvignil roko v opozorilo sodniku.
Ta je sicer zapiskal, vendar ne zaradi prekrška pač pa realizacijo gola.
V	začetku drugega polčasa sta se obe enajsterici izkazali z lepimi akcijami, ki pa vse do 24’ niso rodile sadov. Tedaj je levi branilec gostov Marinič prešibko podal žogo svojemu vratarju Ferfolji, kar je hitri napadalec gostiteljev izrabil ter dosegel drugi gol dneva. SO' vodenjci so ostro odgovorili s pred-loškom Sfiligoja čandeku, ki pa ni znal zaključiti. V 33’ so Goričani izvedli protinapad, ki se je zaključil z močnim strelom Almlranteja.
Branilec Cotič se je obrnil, da bi se izognil žogi, ki je usmerjena v obraz, pri čemer mu je usnje padlo na roko, kar je sodnik kaznoval z enajstmetrovko, ki jo je Tonet spremenil v gol.
V	48’ pa so tudi Sovodenjci pri-
poraženi z igrišča in to s 3:0. V derbyju zadnjih na lestvici je spet razočarala Minelli, ki je Izgubila tekmo proti novincu v prvi ligi Baby Brummel. Gladki zmagi sta tudi osvojili ekipi La Torre in Ital-sider. Prva je v Modeni odpravila CIAM, druga pa v mestnem genovskem derbyju Italia Navigazione.
Izidi šestega kola:
Virtus — ‘Ravalico (15:6, 5:15, 15:8, 15:7)
Salvarani — ‘CSSI Milano (15:8, 15:9, 15:7)
‘Italsider — Italia Nav.
(15:13, 16:14, 15:10)
La Torre — ‘CIAM (15:10, 15:7, 5:15, 15:3)
•B. Brummel — Minelli
2:1
3:8
3:0
3:1
3:1
‘Rulni — Olimpia LESTVICA				(odložena)	
Virtus	6	6	0	18 2	12
Olimpia	5	5	0	15 1	10
Salvarani	6	4	2	13 6	8
Rulni	3	3	0	9 1	6
Italsider	6	3	3	12 11	6
La Torre	5	2	3	8 10	4
CSI Milano	5	2	3	6 12	4
Italia Nav.	5	2	3	6 13	4
Ravalico	4	1	3	5 9	2
B. Brummel	5		1	4	7 12	2
Minelli	6	0	6	3 18	0
Prihodnje	kolo (26.		in	27. nov.):	
La Torre - Italsider; Virtus - Oiam, Salvarani - Ravalico; Minelli - Rui-ni; Olimpia - CSI Milano; Italia Navigazione - Baby Brummel.
* * *
V prvi ženski ligi je prišlo v nedeljo do spopada na vrhu lestvice. Minelli in Cabassi sta se spoprijel: po večtedenskem skupnem vodstvu V prvem je kazalo, da bo Minelli z lahkoto odpravil nasprotnice, kasneje pa se je izkazalo, da Cabassi, z odlično Santunione, ni podcenjevati. Predvsem v tretjem setu je bil odpor igralk Cabassija zelo oster in Minelli je1 obdržal vodstvo le po zaslugi dobro tolčenih žog Conso-lijeve.
Max Mara Še vedno ne zadovoljuje svojih navijačev. V nedeljo je v Modčnl komaj premagala novinca v prvi ligi Fari. Ta je že vodil z 2:0, ko so državne prvakinje končno zaigrale kot znajo in si po ogorčeni borbi priborile zmago.
Tesni uspeh je tudi zabeležila
šesterka Fari iz Palerma, ki je na domačih tleh premagala Bergamo. Tudi ta tekma je bila zelo napeta. Domačinke so si tako priborile prvo zmago z letošnjem prvenstvu in prepustile zadnje mesto v lestvici goriškemu AGI. Ta je v nedeljo gostoval v Ravenni in zabeležil še en poraz. Tokrat ga je premagala postava Virtusa, ki je letos zelo napredovala in mislimo, da bo odigrala povsem zadovoljivo prvenstvo.
Izidi četrtega kola:
•Minelli — Cabassi	3'-®
(15:4, 15:10, 15:12)
Max Mara — ‘Fari Modena 3:2 (6:15. 7:15, 15:9, 15:12, 15:11) ‘Fari Palermo — Bergamo 3:2 (15:12, 5:15, 10:15, 15:8, 15:10) •Virtus — AGI	3:1
(9:15, 15:5, 15:5, 15:13)
•Bor — UISP Sestese (odložena) LESTVICA
Minelli
Cabassi
Max Mara
Fari Modena
Virtus
Bergamo
Fari Palermo
Sestese
Bor
AGI
4 3 3 2 2 1 1 0 0 0 3
12
9
9
8
6
5
5 14
1	3
2	6 2 9
Prihodnje kolo (27. nov.): Minelli - Virtus Ravenna; AGI - Bor; UISP Sestese - Fari Modena; Max Mara - Bergamo.
* * *
V drugi moški ligi je največje presenečenje pripravila ekipa P®" gnina, ki je v Trstu premagam Bor. Ta rezultat pa je presenečenje le za nevedneže. Bor je namreč v sobotni tekmi nastopil z okrnjeno postavo. Manjkal je namreč Jurkic in vrhu tega se je še poškodoval Orel. Pagnin ni pokazal nič izrednega, izkoristil je le pomanjkljivosti Borove ekipe, ki je zaigrala pod svojimi zmožnostmi.
Drugi tržaški predstavnik Liber-tas je gostoval v Bologni in doz.-vel poraz. Bovoli je gladko zmaga' in le v tretjem setu nekoliko popustil In dovolil Llbertasovim odbojkarjem, da so se mu približan-
Robur pa se Je rehabilitiral P® porazu z Borom. Na domačih tlen Je odpravil Menegolo s 3:1. Tak® postaja borba za drugo mesto zelo zanimiva in napeta. Prvo mesto Je namreč po našem mnenju že oddano radenskemu Casadiu.
Izidi četrtega kola:
•Bovoli — Libertas	3:1
(15:10, 10:15, 18:16,	15:11)	,
Pagnin — ‘Bor
(15:12, 15:2, 7:15, 16:14)	,
•Robur — Menegola	3-1
(15:5, 15:13. 6:15, 15:11)
LESTVICA
Casadio	3	3	0	9	0
Bor	3	2	17	3
Pagnin	3	2	18	5
Robur	32164
Boboli	4	2	2	8	9
Menegola	2	114 5
Gramsci	10 10 3
Cemab	10103
Libertas	20216
Codognato	2	0	2	1	6
Prihodnje kolo (26. In 27. nov.): Casadio - Robur; Libertas - Codognato; Menegola - Bor; Pagnin - Cemab, Gramsci - Bovoli.
f. v.
S sobotnega dvoboja Bora s padovskim Pagninom, ki se je zaključil s prvim spodrsljajem plavih na domačih tleh ■*-	,
KOŠARKA
MILAN, 23. — Italijanski košarkarski prvak, milanski Simmenthah Je sinoči premagal v povratni tek' mi prvega kola turnirja za pokal evropskih prvakov islandsko peterko Knottspyrnufelaga iz Rejkjavi-ka 115:64 (55:24).
Ker so Italijani zmagali tudi v prvem srečanju (90:63), so se uvrstili v drugo kolo. Njihovi prihodnji tekmeci bodo Finci Torpan P®" jata iz Helsinklja.


5:::::::: ::t it::::::::::::::::
W. SOMERSET MAUGHAM
ČUDOVITA ZENSKA
Nagonsko je čutila, da so bile te besede kot nalašč, da se odpravi; gibanje je uskladila z besedami. Z dvignjeno glavo je stopila proti vratom ter jih odprla na stežaj. Moč doživetja je bila v njej tako silna, da je ves čas stopicanja po stopnicah ostala v vlogi pravkaršnjega prizora. Prekinila ga je šele tedaj, ko se je bežfio okrenila k Charlesu, ki ji je sledil.
«Nočem, da bi bila videti pocestnica,« je dejala, ko se je opazovala v ogledalu. «Po drugi strani pa me ne smejo imeti za preveč nedostopno.«
Tiho in po prstih se je spustila po stopnicah, da bi je nihče ne opazil. Prav tako tiho je zaprla za sabo vrata. Bila je nekoliko vznemirjena, a vendar veselo vzhičena; čutila je, da namerava storiti nekaj razmeroma pohujšljivega. Sprehajala se je po Connaught Squaru in prišla na Edgvvare Road. Bilo je okoli pete ure. Po cesti se je pomikala gosta poplava avtobusov, taksijev in tovornjakov; kolesarji so se prebijali po nevarni poti skozi gnečo. Pločniki so bili prenatrpani z ljudmi. Počasi je hodila proti severu. Spočetka je hodila s pogledom, uprtim predse, ne da bi se ozirala na desno ali na levo; kmalu pa je sprevidela, da je taka drža nesmiselna Morala je gledati v ljudi, če je hotela, da bodo ljudje gledali vanjo. Dvakrat ali trikrat je videla po nekaj ljudi, ki so se ustavili ob izložbah, postala je in gledala tudi sama, toda nihče se ni ozrl nanjo. Opazila je moškega, ki ji je
prihajal nasproti, zapičila je vanj oči, toda šel je mimo, ne da bi se mu obraz spremenil. Spomnila se je, da ima morda prestrog izraz. Takoj ji je na ustnah lebdel lahek nasmeh. Kaki trije so mislili, da se smehlja njim, hitro so zmaknili oči. Za enim od njih se je ozrla, ozrl se je tudi on, a ko se je srečal z njenim pogledom, je odhitel naprej. Počutila se je nekoliko osramočena in sklenila je, da se ne bo več ozirala. Sprehajala se je naprej. Velikokrat je slišala, da se londonska množica vede naj lepše na svetu; v tem primeru pa množica ni bila naj vljudne j ša.
«Kaj takega bi se ne moglo pripetiti na ulicah Pariza, Rima ali Berlina,« je premišljevala.
Odločila se je, da bo šla do Marylebone Roada, od tam pa se bo vrnila. Naposled se ji je zdelo preveč ponižujoče, da mora domov, ne da bi jo kdo ogovoril. Korakala je tako počasi, da so jo tu pa tam ljudje prehitevali.
In to jo je močno razburjalo.
«Morala bi poskusiti na Oxford Streetu,« je pripomnila. «Ta bedasta Evie. Edgware Road očitno ni za kaj takega.«
Iznenada ji je začelo srce živahneje utripati. Ujela je bila pogled nekega mladeniča in bila je prepričana, da je v tem pogledu brala pomenljiv migljaj. Ko je odšel mimo, se ji je samo z naporom posrečilo, da se ni ozrla. Trenutek zatem je osupnila, ker je isti moški ponovno šel mimo nje, zadržal korake in zapičil oči v njen obraz. Ko mu je Julija vrgla še en pogled, je hitro izmaknil oči. Zdajci je zaostal, toda ona je dobro čutila, da ji sledi. Torej se ji je posrečilo. Počasi je stopila do izložbe in jo začela ogledovati, prav tako je postal on. Kako se mora obnašati zdaj, je dobro vedela. Pretvarjala se je, kot da se je zamišljeno poglobila v opazovanje izložbenih predmetov, neposredno pred tem, ko se je nameravala odpraviti naprej, pa ga je še enkrat hitro premerila. Bil je razmeroma majhen, videti je bil kak uradnik ali poslovodja v trgovini; oblečen je bil v sivo
obleko in nosil je mehak rjavkast klobuk. Ni bil to moški, ki bi vzbujal pozornost; nikoli si ga ne bi izbrala, vendar, kaj naj stori? Bilo je očitno, da jo skuša nagovoriti. Razen tega je bila že trudna. Radovedna je bila, kaj se bo iz tega izcimilo. Razume se, da ni imela namena iti predaleč, toda žilica ji ni dala miru. Kaj bo storil? Kaj ji bo rekel? To jo je vznemirjalo in zabavalo ter hkrati olajšalo dušo. Spet se je počasi napotila po ulici; vedela je, da ji moški sledi. Srce ji je začelo divje biti. Zadeva je začela postajati prava pustolovščina.
((Radovedna sem, če me bo povabil v kakšen hotel. Dvomim, če se bo upal. Morda v kino. Verjetno. O, to bo zabavno.«
Zdaj mu je odkrito pogledala v obraz in bila mu je tako blizu, da se je nasmehnila. Moški se ji je odkril.
((Gospodična Lambert, kaj ne?«
Zdelo se ji je, da jo je kdo polil z ledeno vodo. Bila je tako silno presenečena, da ni imela niti toliko prisebnosti, da bi temu oporekla.
«Takoj, brž ko sem vas opazil, se mi je dozdevalo, da ste prava, toda ko sem se vrnil in sem bil že prepričan, sem dejal sam pri sebi: če to ni gospodična Lambert, sem jaz Ramsay Macdonald. Prav tedaj ste vi stali pred izložbo in tako se rri je ponudila priložnost, da si vas dobro ogledam. Najbolj me je presenetilo, ko sem vas srečal na Edgwa-re Roadu. če veste, na kaj mislim, se mi je to zdelo zelo smešno.«
Bilo je vse skupaj veliko bolj smešno, kakor pa si je predstavljal. Sicer pa se zadeva ne spremeni, če on ve, kdo je ona. Morala je vedeti, da ne sme dolgo hoditi po Londonu, če ne želi, da bi jo prepoznali. Moški je govoril s cocneyskim naglasom in imel je potlačen obraz, kljub temu se mu je ljubeznivo in prijateljsko smehljala. Ne sme si misliti, da je nedostopna.
((Oprostite, ker sem vas nagovoril, ne da bi se bil takoj
predstavil in tako naprej. Toda nisem hotel zamuditi lep® priložnosti. Ali bi hoteli biti tako ljubeznivi, da bi mi dali svoj avtogram?«
Julija se je skoraj sesedla. Ali jo je zaradi tega zasledoval celih deset minut? No, morebiti je mislil, da bo to najboljši izgovor, da jo nagovori. Torej, nadaljevala bo igr°-
«Zelo rada, toda ne tukaj na ulici. Ljudje bi v naju zijali "
«Da, to je res. No, veste kaj. Jaz sem pravkar popil čaj. Tu za vogalom je lokal. Zakaj ne bi tudi vi popoli čaj?"
Julija je pristala. Ko bo popila čaj, ji bo verjetno predi®' gal, da bi skupaj odšla v kino.
«Prav,» je rekla.
Odšla sta do lokala in sedla k mali mizici.
((Prosim dva čaja, gospodična,« je naročil. «Ali bi kal jedli?« In ko je odklonila: «še eno žemljico z maslom, g0" spodična.«
Julija je zdaj imela priložnost, da si ga je podrobneje ogledala, čeprav majhen in čokat, je bil lepe rasti. Črne lase si je česal gladko nazaj; imel je lepe oči, le zobe je imel pokvarjene in njegova bleda koža je delala vtis nečesa nezdravega. V njegovem vedenju je mio malce preveč drznosti, ki ji ni ugajala, vendar — ali sploh more pričakovati posebnih čednosti od moškega, ki ga je srečala na Edgwyre Roadu?
((Preden se odpraviva naprej, bi opravila še zadevo 1 avtogramom, a? čim prej, tem bolje, to je moje načelo.«
Iz žepa je Izvlekel nalivno pero, iz debele listnice P8 velik list papirja.
«To je eden naših poslovnih papirjev,« je dejal. ({Pr#*‘ zaprav je kar dober za kaj takega.«
Juliji se Je zdelo neumno zavlačevati komedijo, pa n>u je dobrohotno napisala na zadnjo stra. lista svoje ime.
«Vi zbirate avtograme?« ga je vprašala s pomenljivim nasmehom.
(Nadaljevanje sledi)
■ ,	„T _ rjL MONTECCHI 6 II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej,
UREDNiSivu. i .. rna .00 mt celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseCno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za četrtletna Z.Z3U ur, P	g _	telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski MO, flnančno-uprivni 250, osmrtnice 150 Ur. — ldali ogla« 40 Ur beseda - Oglasi tržaške U>
SFRJ: ADli,	J >	goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (Socletk Pubbllcitk ItaUana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst