List 23. dar i Tečaj XXVI. tni šk in aro Vf 4 I ' ft H \ ■■ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Ljubljani sredo junija 1868. žival Gospodarske stvari. Smerekin kukec (knaver) in pomočki zoper njega. Poslovenjeno po spisu gosp. J. Vokavn-a. *) Skoraj povsod, kodar drevesa rastejo se ne zvali kot dovršen ali popoln keber. Kadar se iz je ôrvu ali gosenici, in se jajca izmuzne, podoben se nah aj a imenuje larva. Ta je nekaj sloka, debela, zamazano-bela, imá rujavo glavo, nog pa nima. Larva se zapřede ravno tako, kakor druge gosenice, v meh, ki se imenuje zapredek (Puppe). Iz tega zapredka, ki je tudi uiaj pvsuu^ tvuužvi uicvcoa xaisicju, ow umuc*jbele barvo, so le pride dovršen keber, w je, sikuijiu kteri se pravi skorjin kukec (Borkenkàfer). kukec. Metulji tudi iz takih mehov ali zapredkov iz- to je skorjin y vsakem drevesu pa nima enake lastnosti, torej imamo hajajo. Toraj živi kukec najpred v jajcu, potem kot vec plemen te živali. Rajši se zdržuje v hojevjem kakor črv ali larva, po tem v mehu ali v zapredku in slednjič kot keber. Njegove podobe so tedaj štiri: jajce, črv listnatém drevji in le malokteri v obojem drevji. Eni kukci se plodijo kar v starih, drugi pa v obojih dre- zapredek in keber. Sprememba iz podobe v po-vesih. Nekteri kvarijo kar skorjo, drugi rovajo v lesu, dobo se pravi prepodobovanje. Kot keber in črv si drugi imajo svoja gnjezda med skorjo in lesom v liči i. ško niše. taka > to j e; v • y • V y _ ziveža ísče > ukec y ki v ličji svoje gnjezdo delà, je naj- torej v teh podobah na drevesih škodo delà; v jajcu in zapredku počiva. Jajce, crv in zapre- jivejši. Ličje je za drevesno življenje najpotreb- dek so zmirom pod skorjo, keber pa skozi njo na Skoz ličje se sok, iz kterega se drevo redi, pre- svetio prihaja. . / - . \ V Kadar je keber zimo přeživil, začenja meseca malega travna (aprila) ali v začetku maja poletavati; dre- Ako v listje, ter iz listja nazaj v veje m deblo, in ako se to pretakanje ustavi y skisa m drevo začne hirati in sušiti se. spridi se sok y potem vesa vrta večidel takrat, kadar bukev poganja Najškodljivejši skorjin kukec je tišti, ki se navadno se ta žival v velikem številu zaplodi, mnogo kebrov po- v smereki nahaja, to je: smerekin kukec ali zimi v larvah ali zapredkih ostane knaver, kakor ga sèm ter tjè imenujejo. On je naj- 2 / y tako hujši sovražnik tega drevesa. Dolg je kake lillij ima maji ali še da pozno v akoravno se med veče kukce šteje. Štiri zobe pozno drevesa napada. meseca rožnika (junija) rojiti začnejo. Na hribih, kjer je pozna toplota, tudi kukec kot keber na koncu vsake perutnice Mlad ima rumeno, star y rujavo ali pa zeló črno barvo, ktera se tudi preminja, ako je dolgo časa na zraku, to je: zunaj skorje. Ta kukec pa tudi druga drevesa, posebno bor, napada. Ako se v boru najde, ne smé se za borovega kukca vzeti, kteri je mnogo veči, ter pogostoma pod skorjo ležečih borov in malokdaj v smereki biva. Smerekin kukec si za svoje gnjezdo izbira skoraj zmirom debela debla, na kterih si luknje vrta tam, ki veče veje nastajajo; takrat se zavrta tudi v jer slabe veje, kadar se v velikem številu razplodi. Posebno rad ima posekana ali bolna debla, pa se ne ogiblje tudi zdravih dreves, izmed kterih novo posekana naj rajši ima. Izmed stoječih dreves se najrajši podá v tista ktera imajo bolne korenine. Neposekanih in posušenih dreves se ne loti, ako so s skorjo pokrita ; tudi štori mu ne teknejo prav. Včasi se nahaja v drvih, gor- v ki so na sežnje (klaftre) zložena, pa večidel njih polenih, kjer nerazkalane kose bolj čisla kakor razkalane. Topli in suhi kraji so mu prijetniši, nego senčnati in mokrotni y torej se rajši drži v visokih ali v nego v nizkih krajih, torej si tudi išče v trebeži takem prostoru, kjer se drva sekajo, proti solncu obr-nj enega roba, in v hribih južno za vetrom ležeče strani. Skorjin kukec med tište živali spada, ktere se imenujejo kebri ali hrošči, kajti ima podobo kebra. On Pridjana podoba je en kos skorj ) Dobili smo po prijaznosti gosp. Yokavn-a tudi podobo kukca navrtana prva luknj y v kteri Je od a. Vred v kterem si on in ona napravita votlino Ta luknja sega v ličj ? tej vot lini se on in ona parita ali pojata, toraj jo imenujemo pojališče. Od te votline si predereta gori in doli 2—6 palcev dolgo pot, to je: glavni predor. Ta pot ali ta predor ima 2—4 luknjice c., to je: odduške. Ona na obeh stranéh jajca nanaša, ki so bela, kakor mleko. Nanese pa 30—50—100 jajec. Vsako jajce leží v svoji jamici, in je s črvojedino pokrito. Predno vsa jajca znese, že se iz pťvih jajec crvi ali larve valijo. Crvi izjedaj o na stranéh glavnega pre-dora vsaki za sebe zvite predore skozi ličje, s kterim se redijo. Ti stranski predori so v začetku ozki, ker črv iz prvega malo hrane potřebuje, toraj malo ličja povžije. Sčasoma črv izrašča, širji postaja in več ličja povžije; torej so stranski predori po malem širji, in končajo v okroglaste votline d., kjer se crvi zapredajo. Kadar kebri iz svojih zapredkov izlezejo, prevrtajo si skozi skorjo luknje, da izletijo in rojijo. Ako ne bi v istem letu valili, ne izletijo, temuč si izjedaj o okoli svoje votline nepravilne ali neredne predore. Skušen člověk bode na s k o rj i spoznal, ali je kukec še le pod skorjo zlezel, ali pa so že njegovi mladi izleteli. Ako bode na skorji kar eno luknjico videl, bode mislil, da je to prva kukčeva luknja, skozi ktero je še le vlezel. Ako pa skorjo malo ostrže in najde 3—5 luknjic, ktere so od zgorej na vdol v ravni pedenj dolgi črti ali vrsti, takrat si misli, da je v njej glavni predor gotov, in da so se že morebiti crvi zapredli. Ako pa vidi mnogo luknjic, ktere so neredno ali nepravilno razdeljene, ko da bi kdo s šreteljni (debelimi Nr. 7—8) v skorjo vstřelil, takrat so mladi kukci izleteli. Prepodobovanje kukca je odvisno od kraja in vremena, in traja (trpi) 8—10—12 tednov. Njegov zaplodek utegne meseca rožnika (junija) ali vsaj malega srpana (julija) goden postati. V toplem vremenu mladi kukec še tudi utegne jajca znesti, pa njegov zaplodek tisto leto do godnosti ne doraste, in pozimi pod skorjo ostane. Ta žival se silno pomnožuje, na nekterih drevesih se je že do 20.000 kukčevih parov našlo. V skorji 12 palcev dolgi in toliko široki se je naštelo 1200 črvov ali zapredkov. Hudo se je razširjal od leta 1781. do 1783. po hostah nemških dežel, posebno v pogorji, ki se imenuje „Harzgebirge", kjer se je njegovo število v posušenih drevesih na 2.000.000 cenilo ; ravno tisti čas se je smerečje v Saksoniji in Svabiji od istega sovražnika uničevalo. (Kon. prih.) Državne stvari. Govor gospoda dr. L. Tomana ob obravnavi kupčijske in colne zaveze med Avstrijo in združenimi nemškimi colnimi deželami v dunajski zbornici poslancev 11. maja. (Konec.) „Zdaj pa še poglejmo, kako nam odbor posamezne točke te kupčijske zaveze priporoča. On to pogodbo najpoprej po debelem obdeluje, potem pa tako-le modruje : „Znižanje, ktero nam colna združba v novi tarifi ponuja, je do malega ma-lovredno." — To je resnica, al tisto znižanje, ktero mi unim dovoljujemo, je pa velike pomembe, in tako mora biti po oaborovih načelih, ktera pa sem jaz spodbil. Dalje mora odbor tudi sam priznati, da še za avstrijska vina ni bilo mogoče cola toliko znižati, da bi nam bilo mogoče s Francozi natecati se in prodajati ga v tuje dežele. Ves dobiček, kteri se nam v tem obziru iz te kupčijske pogodbe obeta, pojde le v dežele ogerske. Dalje nam obeta odbor, da bode za prihodnje čase col stanoviten, kakor ga bomo zdaj ustanovili. Oj, moja gospoda, kakošna neki bode ta stanovitnost? — Pogodba , ki smo jo 1865. leta sklenili, je padla na hučanje in grmenje topov pri Sadovi že 1866. leta, in če bomo tudi še zanaprej — kakor bom pozneje razložil — pota gladili, kakor smo jih nesreči pri Sadovi gladili, in bomo za sprejem kupčij skih pogodeb take razloge navajali, kakor je stanovitnost tarife, ktera bi imela do 1877. leta trajati, potem se lahko zgodi in se bo brž ko ne tudi zgodilo, da bo stanovitnost te tarife ravno tak konec imela kakor una, ki je bila ustanovljena 1865. leta! Nadalje modruje odbor tako-le: „Važen vzrok spre-jeti to pogodbo je ta, da se bo brezno, ki nas politiško loči, kolikor je mogoče, po tesni zvezi na-rodno-gospodarskih interesov zasulo." — Da, moja gospoda, brezno, ki nas politiško loči! Kako nam ta beseda velikánsko doni na naša ušesa ! Pa ne vem, ali posebno tačas, kadar gré za naše blago? — Kaj pa je vendar to „brezno, ki nas politiško loči?" Moja gospoda, politiško brezno, ki nas po udarcu, kterega smo dobili pri JSadovi od colno-združenih nemških dežel, od Prusije loči, ne more nikakor manjše biti kakor je dandanes. Sicer pa le to rečem : če bi šio za to, da se to brezno dá le zasuti s tem, da mi svoje blagó, svoje premoženje va-nj pomečemo in se tako Nemcem pot v naše dežele naravna: ta čas, moja gospoda, ne bode vseh avstrijskih narodov volja, udeležiti se tega delà, ker jih ni misel, da bi iz tega vzroka sami sebe zatrli. Njim je dobro znano, da je Avstrija deloma ravno po colnih z Nemčijo storjenih pogodbah v nesrečo prišla, njim je zoano, da je Avstrija ravno zato v nesrečo zabředla, ker se je zmiraj z nemško politiko pecala, nemškim bratom naklanjala take dobičke, kteri so pripomogli, da je poslednjič Prusija na čelo Nemčiji stopila. (Pravo! na desnici.) Da bi se politiško brezno napolnilo, ki nas od Nemčije loči, to je beseda, ki ne najde od-meva v srcu našem, in če vi (levičarji) hoćete svoje blago v to brezno potrebusati, — Bog vam daj srečo; naš patriotizem se temu upira. Nam je znano, da za nas tukaj ni nikakoršnega dobička, preti nam le gotova zguba. Tako politiko prištevam jez tištim rečém, ktere smo včasih utopije (domišlije) ali kaj druzega tacega Jmenovali. Se nadalje pravi odborovo poročilo: „Ta pogodba se kakor ceiota že zato priporoča, ker je ves njen namen tak, kakoršen je navadno namen držav tacih, ktere bi se rade v narodno-gospodarskem obziru tesno zedi-nile." — No tako, moja gospoda, jez berem iz teh besed nekaj, Česar kakor Avstrijanec ne maram brati, in čemur bi tudi nikakor ne mogel pritrditi, da bi se mi in uni kdaj v národno-gospodarskih rečéh tesno zve-zali. Le zvežimo se v eno colsko celoto z Nemčijo, pa v kratkem bomo imeli nepriliko ali saj priliko na ne-kem drugem zboru — v Berolinu — adreso do ptujega kralja prevdarjati, ter bomo svete delali, kaj nam je še v drugih politiških, edinost zade vaj očih okoliščinah početi. To pa, moja gospoda, se mora le na gomili, na razvalinah Avstrije zgoditi; jez pa Avstrijo še zmeraj med žive štejem, in kakor odkritosrčen avstrijsk domoljub moram očitno protestovati zoper tako početje. (Pravo! na desnici.) V neki dalji točki je moral odbor sam spoznati, da bo ta pogodba nam škodljiva ter pravi: „Nektere reči v tarifi so žalibog, res take, da ne zadostujejo mnogim pravičnim željam, in res je, da bo posebno naša domača železninska, mašinska in tkavska obrtnija morala vso svojo moč napeti, ako se bo hotela s tujo konkurencijo poskušati. Se vé da to vrednost cele po- 181 godbe zmanjšuje, popolnoma je pa vendar ne vniči." tržiš ča > in da bo našo domačo obrtnijo vseh o vir Odbor sam mora spoznati, da sta železnina in tka- oprostila; zato nas vetuj emo, da se pričujoča pogodbo nina dva prevažna obrtnijska oddelka, in da imata iz sprejme" I I il I te pogodbe tako malo pomoči pričakovati, da je njih Iz tega je jasno kot beli dan, da odboru gré za poguba gotova, da konkurencijo s to prusko obrtnijo vpeljavo proste kupčije. Moja gospoda! tudi jaz pri- znata poskušati brez up a kacega vspeha. Poslednjic odbor še pravi: „Plačilo za vožnjo skozi znavam načelo proste kupčije tem, kar sem zdaj govoril 9 a ne brez , bote rekli: „Ti se pogoja Po poganjas kako deželo se tudi prihodnjic kakor poprej nikakor- le za kupčijsko var stvo." Al recite, kar vam je drago; šino ne bo odrajtovalo. a Moja gospoda! ta točka je laz stojim na avstrij skem štalu, ki nam kaže Francoze 9 silno važna. Po takem ni dovolj, da bi nemška colna in Angleže preteklih let in poprejšnjih stoletij za izgled združba kupčijo z domačimi izdelki le na naših doma- ker so naše sedanje kupčijske razmere še zmiraj fran- se mora tudi ondi zgoditi, cozkim in angležkim v nekdanjih Časih podobne. In čih trgih izpođrila, temuč to kamor nemška obrtnija dozdaj še ni poti imela ali pa to je živa moja želja, da bijtudi mi po istih načelih ga je imela le toliko, kolikor jej pogodbi sklenjeni 1865. leta, tedaj tudi v Moldavi in obrtnijske višave prišli, na kteri zdaj uni stojijo. Kdor pa že danes pravi: „proč z vsemi zavirami juli ^/vlll 1juuu1ui («11 ^fw tv j \J dJJL y c4 juliv^j /jvjj y um KJ X wuui julii 4 o 11 u liav^vuii^ îe bilo to dovoljeno po kakor so nekdaj Angleži in Francozi ravnali, do tište Valahiji in še drugod nas mora spodjesti. Ne tedaj samo domá, ampak tudi v tujih deželah hočete toraj obrtnije in kupčije," kdor že danes to za načelo naši vničiti naša trgovišča? Svojo roko po podonavskih deželah stegniti, to je cilj in konec pruske obrtnije in obrtniji stavi 9 pogubo ta po mojih mislih domačo pridnost v žene. Ko bi bil odbor nasvetoval politike ? in če se mi tudi poročevalec ali pa še kdo vlada pogodbe sklene s takimi državami ; v naj nasa ktere so bo, za drug zastran tega nasmehuje, naj , kar sem rekel, je tako resnično, da ni treba, da bi tišti, ki to previdi, ravno na vélikem kup- wu ov ivuv Tiquai jJV^uuMV/ oi\iv>uvy o luiAiuii ui £jcki v ami y v rvbuxu OKJ to mi je malo našemu blagu dozdaj še vrata zaprta, tedaj bi bil tudi mar ; to pa jez take nasvete z oběma rokama objel. Mi smo nesrečnih pogodeb že sklenili dosti. čijskem stolu kakega prestolnega mesta sedel. Saj ven- današnja pogodba je spředena iz tistega lakna kakor dar ni težka reč spoznati, da je nevarno naši kupčiji, pogodba iz leta 1865. Leta 1865. se nam je reklo z niste UMti 111 U 1 W U^/VtíllU VI ^ V* j V uvy v w«. če nas izpodrinejo tuj ci s svojim blagom ne na do- ministerskih stolov: ,,če te pogodbe ne sprej mete mačih JUUUi liit/J KJ bUJVl O ií V U jlUi WlHjjUUJ UV iV li« UV~. Ui4Ull9tVI.Oam OIU1VY . „V»vs VVI J^U^UUUV JJLV/ V-J lOJ Kj l/V, UlObĐ temuč tudi še na naših trgih v tujih deželah, nikdar kos s Francozi in Angleži take pogodbe skle- kterih dozdaj Prusom in drugim Nemcem ni bila pot odprta. niti 9 da bi se vam dobički naklonili, ktere ste Franco- ska in Angleška Prusiji dovolili; ako pa s Prusijo to lah Ko to govorim, mislim na naše trge v tistih deže- pogodbo naredite, je gotovo, da tudi Avstrija onih do- 'î nn amiaI/v i kl a lr f at%1 *yi 1 hi jjjjj i Kl nlr att rl a1 ar/ir» n waci^a v\ a ff ^Po ann 4-a/1 n n a i a rl n 1 n nrk ki so v obrtniji zaostale, in s kterimi mi JCVi. OKJ V UUl VUIJI ŮWiUODMUy , l" » ttiviiUi» KJX i že davno imeli kupčijske zaveze iskati, kakor . _ J° Je Prusija z nami storiti iskala. Namesto tega pa smo bičkov deležna postane." Tačas tedaj se je delala za- veza s Prusom, da bi se s prusko in z združenih držav pomočjo nam nove koncesije dovolili; danes pa se nam delali pogodbe z državami, ktere so nas iskale in bi z istih ministerskih stolov moleduje in pravi: „ker ste nas rade ob naš dobiček in še celó v škodo pripravile, med 1865. in 1866. letom z Angležem in Francozom storili, morate naslednjo po 2. členu Se ta dobiček nam odbor ponuja v _ v ces da bo do- kupčijske pogodbe voljeno nam na zemlji colne združbe in unim v naših aprilske zaveze, ktere bi prav za prav že več ne imelo deželah kako obrtnijo ali rokodelstvo početi. Da pojde biti, tudi z nemško colsko združbo tudi kupčijsko po-morebiti kak Avstrijan na Nemško in bo ondi skušal godbo skleniti, v kteri ste dolžni nemški colni združbi z Nemci meriti se, to je mogoče; da bi se pa kaj ta- brez nasprotnih dobičkov vse to dovoliti, kar ste Fran-kega pogosto zgodilo, to je malo verjetno. Pa tudi to cozu in Angležu obljubili. To je tišti preljubi kolobar, v kterem se zmiraj motovilimo, ki je pa nam poguba ni gotovo, ali Avstrijan na Nemško toliko denarjev in ._____________v--------- spretnosti ponese, kakor utegne tega Nemec v naše de- in zatiranje naših obrtnijskih 9 reči. žele prinesti. Pa vsega tega se jaz vendar ne ustrašim Ne sklepajmo škodljivih pogodeb, kakoršne so tudi in morem. to rečem, da za kaj tacega dobička spoznati ne že drugi narodi sklenili, na pr. portugalska država 1703. leta z angleško. Portugalija je po njej postala skladišče Tudi postava za varstvo obrazcev in mark ni do- angleške obrtnije, in je prišla tudi politiško pod an- gnana, kakor poročilo samo naznanja. Sploh pa je znano, gleško palico. Strah me obhaja, da danes sklepamo da se Prusi pri mnogih obrtnijah prav radi naših mark pogodbo enako uni, ki jo je francozka država 1786. in obrazcev poslužujejo, posebno pa pri tistem obrtnij- leta z angležko naredila. Nje následek je bil: splošna skem oddelku, kteremu po novi zavezi največa nevar- revščina na Francozkem, poguba obrtnije francozke nost žuga, to je, pri železnini. ? m Se ta „veliki" dobiček vidi odbor v tej zvezi, da vse to je podajalo roko preveč znanému strašnému puntu! Groza me je, da ne bi tudi mi danes take za-bojo na tujem naši konzuli in konzuli združenih colnih veze narejali, kakoršno je sklenila 1815. leta severna držav in državic avstrijskim državljanom in unim iz Amerika na angleške skušnjave z ravno to državo. združenih colnih dežel na strani stali. Tù In pa se kaj pa je bil následek te pogodbe? Trgovci so šli na praša: kdo bo konzule plačeval, morebiti bojo Sak- kant, za 200 milijonov dolarjev se je vsako leto blaga sonci ali Bavarci ali druge nemške državice tam doli v več vpeljal o kakor_ izp elj alo, zemlja je zgubila daljni Avstraliji in drugod svoje konzule imele? Meni polovico svoje cene. Pa Amerika ni živela tje v en se "dozdeva tako, da dobička v tej reči ni na naši, dan brez vsega računa, Amerika je spet stopila na svoje junaške noge, otresla je angležki jarm, in da-siravno je vseh ampak ravno na nasprotni strani. To so dobički, ktere nam odbor v svojem sporo- ona najprostejša država na svetu, in resrjicno v čilu našteva. Kar mene zadene, moram odkrito reči, razmerah velikánská, je vendar spet „colno varstvo" da jaz nobenega njihovih dobičkov ne morem za dobi- zapisala na svojo zastavo. ček spoznati. Da-siravno pa je taka, vendar odbor svoje poročilo tako-le sklepa: „Ker potrdimo vodilo, kterega Na posled, moja gospoda ? rečem še to: če vi tudi vsi za to pogodbo glasujete, jez sam glasujem na- ker so se avstrijska colna politika morala poprijeti, bile poglavitne točke kupčijske pogodbe z Angleži spre- sproti. a (Pravo! na desnici.) jete, in goče, ker upamo, da bo vlada, kolikor jej bode mo- že znan skrbela za to , da se nam odprejo nova dobra pogodba. Žalostni sklep zbornice poslancev je našim bralcem po većini glasov je bila sprejeta nesrečna Tri nove medverske postave oklicane 25. maja se v poglavitnih stvaréh glasijo tako-le Zakonska postava. Cesarski patent od 8. oktobra 1856. leta, kteri se skličuje na patent od 5. novembra 1855. leta (konkor- dat) je preklican. Namesti preklicanih teh postav postanejo zdaj veljavne tudi za katoličane v 2. poglavji obcnega državljanskega zakonika od j unija 1811. zarad zakonskih pravic ustanovljene in vse druge pozneje dane in pred patentom 8. oktobra 1856. leta veljavne postave, kolikor jih ta nova postava ne pre-menja. Tako ukazuje 1. oddelek te postave oddelek te postave pravi: Kadar duhovnik, kteremu gré pravica, zaročence oklicevati, odrece oklic ali noče sprejeti zagotovila v zakon iz vzrokov, ki niso ali zadržki po državni postavi, tedaj se smeta zaročenca svoji cesarski okrajni (kantonski) gosposki, v mestih, ktera imajo svojo lastno občinsko postavo, « županu podati, da ju okliče ali sprejme njuno slovesno zagotovilo v zakon. — To pravico imata zaro- tedaj če s duhovnikovim pisanim spričalom čenca ali z dvema v tistem uradnem okraji stanuj očima dostojnima pričama dokažeta, da tega ni hotel storiti duhovnik. rritožbe zoper razsodbo okrajne politične gosposke se delajo pri c. k. deželni vladi, zoper razsodbo Oklic te pa pri c. kr. ministerstvu notranjih oprav zakona dovrší gosposka s tem, da dotično oznanilo javno nabije na tablo, kakor druga svoja naznanila, ali da zapové, da se to zgodi pri občinskem predstojniku v čegar občini stanuj eta zaročenca. Ta oklic mora nabit ostati skozi tri tedne, predno ima skleniti se zakonska zaveza. Iz važnih vzrokov sme c. kr. deželna go- sposka prikrajšati ta obrok, v sili pa celó do voliti se opusti oklic. ) _ _ da dokazani smrtni^nevarnosti sme to storiti tudi okrajna gosposka, ako zaročenca s prisego otrdita, da njima ni znan noben zakonski zadržek. lovesno izrečenje privoljenja v zakon se mora zgoditi pred predstojnikom političine gospóske ali pred njegovim namestnikom vpričo dveh prie in prisežnega zapis-nikarja. Dotični zapisnik morata podpisati zaročenca priči in oba uradnika. O razdružbi in razvezi zakona } veljajo določila občnega državljanskega zakonika, Ie da politična gosposka izvršuje opravila, ki se ondi duhovniku izročujejo. — Po tej postavi poročena smeta pozneje dati tudi blagosloviti svoj zakon od duhovnega pastirja iste vere, ktere je on ali ona. 3. oddelek te postave določuje, da bodo o zakonskih zadevah tudi katoliških kristijanov sodile iste s v e-tovne sodnije, ki so bile za ta posel odločene pred januarjem 1857. leta, to je, pred ustanovljenjem duhovskih sodnij. : *1 i ' ' oddelek te postave naznanja določila, kako je ravnati z zakoni, po dosedanji postavi sklenjenimi in z zakoni, ki se sklenejo, predno se nova postava vpelje v življenje. oddelek naroča ministerstvu ukazi vpelje novo postavo. ) da s pnmernimi IL Postava o razmeri med cerkvijo in solo. . Najviše vodstvo in nadzorništvo vseh šol in odgojilnic gré državi, ktera bode ta posel izvrševala po postavnih gosposkah. država, dežela ali srenja, se morajo sprejeti vsi državljani ktere koli vere. 4. Vsaka cerkev ali verska družba sme šole ustanavljati in vzdrževati samo za svoje vernike. Te šole (4. §.) smejo pa obiskovati tudi dru governiki. Za učenike verskega nauka se smejo postaviti le tisti, ktere je dotično versko predstojništvo spoznalo za sposobne. Učne bukve ljudskih, srednjih in učiteljskih soi potrjuje le postavno vodstvo in nadzorništvo. Verske bukve se smejo potrditi še versko predstojništvo dopustilo. potem ) ko jih je dotično Dohodki normalnega in šolskega zavoda, kakor tudi drugih ustanov se rabijo za šolske namene brez ozira na verske razmere, ako ni dokazano, da so bili določno namenjeni tem ali tem vernikom. Najviše vladno vodstvo in nadzorništvo vsega uka in vse odgoje je náučno ministerstvo. vsaki deželi se nad ljudske in uči- 10. telj s ke šole postavi: deželni svèt kot najviši deželni šolski urad y okrajni šolski svèt za vsak šolski okraj krajni šolski svèt za vsako šolsko občino. Deželo v šolske okraje razdeli posebna deželna Vsa opravila dosedanjih šolskih uradov du- . določenih) dobé v 10. íme- postava. 11. hovskih in svetovnih (izvzemši v v roke šolski sve tje (svetovalstva) novani. i2. mtt/ĚlĚĚĚÍKĚÍÍÍIIĚĚÍÍ^É^^^ deželni poglavar ali njegov namestnik, se pokličejo udje političine deželne vlade, deželnega odbora, duli o vniki in učitelji. Okrajni in krajni svèt sestaví posebna deželna postava. Deželna postava določi, k a k o se ima se- deželni svet, kteremu predseduje c. k. 13. „ staviti in uravnati deželni, okrajni in krajni svèt, deželna postava imenovanim trem svetom odmeri in omeji podrečje. 14. Določila zadobé svojo veljavo z zato dnevom razglašene te postave, to je 25. maja t. jenjaj o vse dosedaj veljavne postave tej postavi nasprotne. . Náučnemu ministru naroča izpeljavo te po- 15. stave. III. Postava o medverskih razmerah I. ozir vere otrók. Zakonski otroci so vere svojih starišev. mešanih zakonih so dečki očetove, hčere pa materine vere. Vendar pa smejo zakonski pred zakonom ali po sklenjenem zakonu pogoditi se, da se ima ali ravno nasproti temu goditi ali da so vsi otroci očetove ali ma- terine vere. Nezakonski otroci so materine vere. Zunaj omenjenih določil ima on, komur gré pravica od-gojevati otroka, tudi pravico določiti, ktere vere ima biti otrok. dokler g. Otroku se ne smé vera spremeniti, w^i sam tega prostovoljno ne stori. Le stariši, kterim gré pravica, otrokom določiti vero, smejo to storiti pri otro-cih, ki še niso dopolnili sedmega leta. II. ozir spremenjenja vere. Po dopolnjenem 14. letu sme vsakdo prostovoljno spremeniti svojo vero. Da pa je ta pre- 1/ _ % a a mm A . . m m mm m Ver ski nauk in verske vaje v ljudskih stop veljaven, mora ga oglasiti politični gospóski ? m in srednjih šolah vodi in oskrbuje dotična cerkev v ta naznaniti ga dotičnemu dušnému pastirju zapuščene AJLL Ol VUUJ1U OWiau V VUi IU \J01\1 UUJU VA W LLVjLICk VJ vš J. iJt \j \ ^ V lOi JJL Ck Là CL JLL1 li M. gC« uvwiuuumw, v* uuiawiiau j/wwuííj w, «m-^^wvu^w nauk drugih šolskih predmetov pa se n e s m e vtikati cerkve. Zarad pristopa v novo cerkev ali versko družbo nobena cerkev ali verska družba. mora spremenjavec osebno oglasiti se šole, ktere je ustanovila ali jih vzdržuje predstojniku. Preklicana je postava ; ■pri dotičnem vsled ktere on 183 odstopi od kršćanstva, zgubi dedovalno pravico ostava, po kteri se zločinstva krivega stori on ristijana skuša odvrniti 7 od 1Q . » k! krščanstva ali ki troši nauke, krščanski veri nasprotne. III. ozir davšćin in del. pokazuje, da mu je duh skroz i skroz bio praktičan za naš narod. Slog mu je gladak i naravan." Jaz bi přistavil še to. Malokteri prozaik naš mu vredno na strani gledé na jasnost i křepkost stojí njegovega govora; nič ni na pol pri njem, beseda mu Družniki ktere koli vere } so, verske ali dobrodelne je možata določna. stavki naprave druzih cerkev dolžni podpirati le takrat, kadar patronatom, ali kadar ta dolžnost sklenjena z rečnim , njegovi so, melodični, med sabo v pravih razmerah tak, kdor je sam v živo prepričan od tega rekel bi, nekako Tako ! kar i se opira na zásobno pravo, z javnimi pismi dokazano ali kadar je vknjižena v zemljiščine knjige. Noben duhovni pastir ne more od drugovernikov zahtevati taks, štole, ali kaj takega, razun če je vsled njihove prošnje To tudi veljá o do- pise govori, i ki ima v resnici talent, trdno voljo i za vse lepo unemljivo srce, brez kterega je zastonj čakati korist nega vspeha. Vrh tega je bil Vrtovec učen mož, ka kor pričajo vsi njegovi spisi, i čeravno se ni odiikoval kakovo opravilo imel ž njimi neskih in delih za šole. Če pa imajo verniki raznih verskih družeb skupaj eno šolo, morajo vsi brez raz-ločka plačevati za šolske stroške, izvzemši stroške za verski nauk, te vsaka verska družba sama plačuje. Nikdo ni siljen otrok pošiljati v drugoversko šolo. -Vse pravice (razun imenovanih) doneske od drugover- z grmečimi slava- i živioklici, ljubil je svojo domovino ne samo na videz 7 ampak resnično i goreče ter jo po slavil z lepimi deli, kar je brez dvombe še več; nasi ljubj operniki ne prašajo golj kajt po plodném rodo 1JU.UJ1, ma>i v je lotii Vrt marvec po knjigah i hasnovitih zavodih. Da se v onih časih tako težkih je tudi slavno izdelal 7 to daj nalog, ktere 7 cerkovnike, organiste m nikov zahtevati za duhovnike učitelje, za verske, učne in dobrodelne naprave nehajo. IV. ozir pogrebov. veco vrednost „Grde nizok zabor njegovemu delovanj se Nobena verska družba ne sme braniti drugoverni- i žarovito fantazij pravi ruska pri slovica, — tam' vsjakoj pereskočit hočeť." Cerkvena slo venščina je namreč stala že tedaj na precej visoki sto pisal sè svojo učenostj prnji lahko bi bil Vrt samo kom dostojnega pokopa na svojem pokopališču: če žavnišo pot je nastopii pisa nih Je ogovorov, **) znans tvei toda te-knjige ima na njem rodovina umrlega drugoverca rodbinski po domače. AU ni to hvalevredna predrznost, ali ne m če drugoverna družba nima svojega poko- sluuj iu *jj vi* u^v . v pališča v dotični občini. V. ozir nedelj in praznikov. Nikdo ni siljen zdržati se delà ob nedeljah in praznikih tuje verske družbe. Ob nedeljah vendar se mora med službo božjo ustaviti vsako ne silno potrebno javno mora čuti ti vse faktorje lepih zmožnosti v sebi, kdor se loti tako težkega delà. Radi cenimo vrednost kacega učenjaka po tem, ali je domovini korišten, ne samo po njegovih zmožnostih. To tudi po pravici. Ta korist utegne pa biti dvojna : ponos i omika. Marsikrat moramo slišati: „Kaj boste vi praznikih ktere cerkve koli mora se med odrežemo delo. glavno službo božjo blizo veže božje opustiti vse saj še tega nimate če imamo, kako se hitro kar v/ui caruju . „Lagauv uiatg , irnauiu xiiiamu , i vrstno !" Zopernik omolkne i ta zavest vzročuj brate imamo imamo, i L14JVS V \s£J\J KJVJMJJ U Uj^UOUiti V OV y £VC%JL To veljá tudi o navadnih sloves- moti službo božjo. nih obhodih (procesijah) na trgih, ulicah ali cestah, po kterih gré obhod. Nobeni verski družbi se ne more braniti zvonjenje tište dni, o ^kterih druge verske družbe ktere obiskujejo otroci celó iz- to 7 čemur je ime ponos, to je tista blag suženj brez nje Saj ni vse eno čut v nas ki je » j ali nas kdo spoštuj ali zaničuje! Kolikokrat sem zoperniku posvětil, ko prepovedujejo zvonjenje Sole trdil 7 da česa nimamo. Ko mi je slavno namestništvo 7 raznih ver, morajo se tako uravnati, da je tudi manj-ščini mogoče, spolnovati verske svoje dolžnosti. Ta postava veljá od dné svojega razglašenja. * 77 Xàrodiie stvari den Naj povem, kaj se mi je enkrat pripetilo z njegovimi Ogovori". Učil sem kot gimnazijalec ob počitnicah v Oze-janu v družini vse častí vrednega g. A. Žbuelca. Nekega dne se pogovarjam na dvorišču z delavkami, ki so ravno sirk lu-ščile, ter je poprašujem o tem in unem. Čudile so se mi, da, rojen Goričan (nekteri mislijo, da je vsakdo Lah, ki je zagledal v Gorici beli svet) govorim čisto slovenščino. Smejé jim rečem, kaj bi ne, saj je moj oče trd Krajnec iz Lašč, moja mati pa iz Kobarida, kjer niso kar si bodi; zraven sem se pa učil maternega jezika, pa tudi oče so mi dali marsiktero , zaušnico, ako sem nevedoma izustil furlansko besedo. Na to Cloveku dobro dé, ko moža, ki je vse hvale vre- vzamem Vrtovčeve ogovore, ki sem je ravno prebiral, ter Glas iz Primorja z ozirom na govor J. Vrtovčev Spisal Fr. Zakrajšek. i vidi dostojno poslavljenega. Tako je govoril začnem dekiamovati strašni popis o sodnjem dnevu. Se nisem Vrtovec zadnjič v Poddragi svojemu slavnému so- bil pri kraji, kar začne mlada delavka na ves glas jokati se. rodniku ali imenjaku Mat iju Vrtovcu lep govor v Ni bilo drugače, moral sem jenjati; a deklina se ni dala uto- Naj resnico povem, jako me je razveselilo i lažiti, čeravno smo jej vsi prigovarjali ter jo tolažili. Takrat spomin gotovo vse bralce „Novic" čitati spominico na čast možu 7 cvetoča devojka ležala je 8 dni pozneje na parah ! Ne ki je Slovencem v prozi to, kar jim je v poeziji Ko- vem kaka bolezen se je je bila polastila, ki jo je tako precej seski. Dobro znani literat J. Macun piše o Vrtovcu treščila v grob; imela je revica žalostěn predčutek pri mojem tako-le: „M. Vrtovec, bivši župnik u ipavskoj dolini, prebiranji. , — Imel sem kot student navado , pogovarjati se s umro je 1851. Vec je dosta rano napisao „vinoreju" kranjskimi romarji in vozniki. Marsikaj sem izvedel o tem ali iliti plodjenje loze; zatim je sliedila kano najbolje i iz- unem književnem veljaku, osobito zanimala me je kaka poseb- ■ 1 • 1 t . • • 1 1 •• U ft «tll 1 • . «. . « m -m • > ne je mačka imela mlade, ki so bile pa prešle. Prec kjer 31 prežalo na to. Da je Vrtovec tudi veliko veliko kořistil bo mi menda treba praviti, saj se je, hvala Bogu, slo- jih je mačka priljubila kot svoje mladice; doji jih že vensko kmetijstvo povzdignilo, odkar je naš slavni pi- 10 dni. Hotela jih je satelj učiti začel. „Novicam" pa gré čast, ki Vrtovčev spoznale i spodbadale že starčeka stopil z znanstvenimi spisi na polje slovstveno. prenesti, kakor delà so y talent da je s svojimi Ako svoje korifeje častimo, sami sebe častimo. Neslovenec sodi po tem, kar vidi tirjati od njega, t saj tudi pa so že prevelike. Starka jim naznani svoj prihod z mijavkanjem, one jo pozdravljajo z lahkim lajanjem. Radovedni smo, kako se bo ta družinica obnašala pozneje ne moremo da bi videl, česar ne vidi. Črnomelj 28. maja znano, porodila se je našem mestu, kakor je národna čitalnica, že dolgo dolgo Bodimo toraj pravični, i kakor sem rekel, sebični, zaželena. Odbor je slovesno otvorjenje za 3. dan t. m. ter postavimo visokim zaslugam tega vrlega moža kak odloČil. Al ni se dalo pri najboljši volji izpolniti, česar spominek bodi-si s knjigo ali s kamnom. Njegova pa ni delavni naš odbor kriv, ampak druge okoliščine. ljubezen je segala čez Nanos i Ljubelj, pisal je za vse Odbor je namreč sklenil, da se grajščinske sobe o Slovence. Po mojem mnenji je Vrtovec spominka na dolenjem traktu v najem vzamejo. Predno se je pa to vsako stran vreden, ker zapustil nam je krasno zapu- dovršiti ščino, izvrstna delà ne za zabavo ali kratek čas, ampak znanstvena, praktično-koristna delà. 17 let smo tako moglo, delali so se pogoji pismeno z gosp Sla- dovičem, kteri v hrvaškem Zagorji biva, pa dovršili so ne bilo bi menda odveČ, ako se ki rekoč molcali o njem; tudi tega moža enkrat spomnimo, nijo vzbujal človečnost i narodno zavest prava dika nam Slovencem! se se nam prve dni t. m. y ko Je S la do vic osebno je z zivo y i ki je ljubez- Zdaj je pogodba gotova; mi imamo pro- zares přišel. storne lepe sobe za pošteno plačilo, poleg tega pa brez plače dovolil dvorano za igre, plese itd. rabiti. Naj bi segnile te ponižne besede do tistih j morejo v tej stvari!*) (Dostavek vredništva ki kaj Tudi „Novice" prikladajo Hvala mu! — Že se čitalnica naša tako pridno obiskuje da je veselje. Že v tem kratkem času smo se radovali Gospá Hudovernikova je prav veliko k veselju s svojim priljudnim obnašanjem večkrat z besedo, petjem itd. domorodnemu temu glasu svoj glas ter prisrčno prosijo, pripomogla^ pa tudi naše vrle mestjanke so jo prijazno junija pride gosp. Kastelec naj bi se U XXX ti UV III Vi ^ iMIV;ti KJ f VJ ^ v V A J/ X X KJ X VS «X V J/* \JhJ+J } ^ 1 A V 1X1 VJ ^ A v4> y tVIU JL kak rodoljub, kteremu je znano življenje V r- podpirale. Slava jim i iz Kandije za gostilničarja le sem; potem se bode če- to v če v o, brez odloga lotil življenj episa njegovega, ali kdor ima kako podobo njegovo, naj bi jo poslal dalje več o našem narodnem gibanji slišalo. Kedaj bo „Matici" naši, da se porabi ob svojem času. Iz Trebovelj na štaj.-kranjski meji t. m. proti večeru so vlovili ravno pri Trbovski postaji brega in okusnega; al žalibog, da ni kupca, čeravno v Savi vtopljenca, in ga v sredo v Trbovljah pokopali, mu je cena vedno niža. Želeli bi ga v novce spra- pa slovesno otvorjenje čitalnice, ni še gotovo, vendar brž ko ne prihodnji mesec. — Vreme je nenavadno toplo ; polja in vinogradi lep pridelek obetajo. Mili Bog UI |^nas samo o b vari neviht! Lanska vina so se prašila, 26. dné zopet so čista poslala. Veliko vina še imamo prav do- da kupca čeravno Utegnil je že kakih 8 dni v vodi ležati; ugibljejo pa, viti, ker plačilo davkov nam že trka na duri. Gorenci da je bil iz litijske okolice doma, kajti obleka ga pridite po-nj; prepričani smo, da boste zadovoljni; ceste je razodevala za takega. Bil je v kratkih jirhnicah, na so tudi dobre. Jan. Kolbezen. nogah dolge pa nazaj zavihane škornje, čez ktere so spodnje platnene hlače visele m na sebi Je imel crn Iz Poddrage na Ipavskem 24. maja. — Dopisnik iz Poddrage toži v 19. listu „Novic", da se meni neza- žametni lajbelc s cinastimi debelimi gumbi. Nekteri služena hvala prepeva zarad zaslug pri mislijo, da je ribil in iz malega čolnička se preveznil naši in utonil. Iz Bučke 24. maja K. ** čitalnici. *) Rad pritrdim, đa pri tej reči res nimam nobenih posebnih zaslug; zakaj pa da sem se do Čitalnice neutralno budi narodna zavest in se vedrijo megle národnega Da tudi pri nas zadržal, ne morem in nočem na véliki zvon obešati. Kar pa 7> Morgenpost-o" zadeva, prav čudno se mi zdi spanja, lahko se prepričamo pri odrastli mladini. Pojmi da pisatelj to samo meni v greh šteje, med tem, ko > v „Slovenec", „Slovan", ?? možé m jih imenuje iskrene domo- zaveda se narodnih pravic, ki narodu grejo pred Bogom ljube, kteri tudi take liste čitajo, kakor jez. Pozabil je in pred ljudmi! — Nedavno mi je prinesel kmet poziv prislovice naše: „kar tebi ni drago, ne stori druzemu!" ravnopravnost", niso jej temni ; istem spisu hvali _ ljube, kteri iz krškega urada. Cudé Se mi tOŽi, u<* jc uoftu J v ivvucnuu ic tu oc JJI ioiav ijciiii . c*rvu je tu ju jj o, uj c; ii j c , ua nemškem njemu nerazumljivem jeziku pridjana sodniška Slovenec nima pravega rodoljubnega duhá, če bere da Je tisku v Konečno le to še pristavljam : ako je to znamenje da *) Konečno še to. Že davno me slov. pesem ni tako ove- „Morgenpost", „Presse" in enake liste zraven drugih narodnih slovanskih, federalističnih itd. listov selila, kakor žalostnica Iv. Vrtovčeva. Na videz ponizna pes- narodna nobena slovenska čitalnica! tedaj ni mica je popolna pesniška celota, kajti samodsebna je, obsto- Na Učitelj poddraški. * Ker je v 21. listu dopisnik „iz Poddrage" sam to za- jeca iz lepih okvircev , ter ima nekaj grškega na sebi. veselje pogreša se v njej ona čutolovna sentimentalnost, ki jo imenujemo po vsej pravici bolezen. Nehote sem se sporni- devo preklical in pošteno poravnal, ni vredništvo za potrebno njal plastične mirnosti v Schiller-jevi pesmi: „Hectors Ab- spoznalo rešene stvari še enkrat ponavljati. Izpustili smo tudi schied." Naj bi pesnik nikakor ne zanemaril talenta, ki mu to, kar se g. dopisniku iz Poddrage v 19. listu krivo pod- ga je Bog očividno podařil! Po eni sami kitici se pesnik lahko tikuje, kajti on ni nikjer z nobeno besedico omenil učiteljskih zadev, ampak skozi in skozi ostal le na narodnem ki polji, obžalovaje le to, da pri potrjenih „lepih zmožnostihu sodi. Pis. ** Prošnja se bode spolnila po pripravnih knjigah Vam jih pošljemo Vred se pogreša pravi narodni ,,duh. u Vred. 185 Mirnapec 31. maja. — Slaba letina se nam je iz- prva kazala spomladi; pozneje pa je ugodno vreme vse dobro poravnalo. Tudi vinogradi nam, ako nas Bog nesreče obvaruje, obetajo prav bogato trgatev. Tudi murbe so se prav dobro obnesle, le žalibog! da se ljudstvo tukaj za svilorejo malo zmeni. Zatoraj zaslu-žijo tem bolj pohvalo posamni, ki se ž njo ukvarjajo. Prav marljivo se sè svilorejo že več let pecá Janez Po všé, posestnik Podborštom, četrt ure od vélike ceste, in vsako leto so se mu črviči prav dobro obnesli. Posebno lepe pa ima letos, in sicer prav zgodnje: 1. maja so začeli že jesti, in zdaj se že začenjajo zavijati. Tudi France Rus, posestnik v Mirnipeči, ima veliko murbovih drevesec zasajenih in letos dovolj črvičev. Da bi jih le še drugih več posnemalo! Iz Podgadovca blizo Dola 21. maja. — Željno pričakovani most čez Bistrico med Dolom in Beričevem je dodelan in dokončan. Z združeno močjo se vse naredi. Veliko let je bila govorica o tem mostu, al vse je bilo zastonj, ker naše prejšnje županstvo je vedno kuhalo pa nič skuhalo, se vedno pričkalo, da bi se most delal, pa vendar ga ni naredilo — zdaj se je pa naš „bauernministerium", kakor ga poprejšnji odborniki imenujejo, poprijelo tega delà, in glejte! — v kratkem Času je bil most dovršen. Zdaj se dosti očitno vidi, koliko več veljá župan mimo „burger maj str a", ako se ne ustraši truda in s krepko roko poprime tega, kar je treba. Toraj hvala, komur hvala gré! Posebna hvala Jožetu Jerovšeku in Prancetu Grotu iz Beričevega za nj un trud in skrb, da sta les skupaj spravila, za delo pav vsi soseski pod vodstvom našega župana Franc Simenca, da se je tako v na-glosti delo dovršilo, da si člověk še misliti ni mogel, da je to mogoče, ker ima most dolžine 39 sežnjev. To ni majhna reč, ker je bilo še druzega delà dokaj. Zdaj je pozabíjen ves trud in hvaležni smo vsaki dan možem in soseski, da imamo most. — Letina pri nas, hvala Bogú, dobro obeta, ako kakošna huda ura ne pride čez naše polje. Jabelka so zeló cvele, hruške po malem. Sadja ne bo primanjkovalo , ker ga vsako leto več sadijo ; ker se nam Podgadovcem tudi sadne drevesnice dobro obnašaj o, zato se bo pa lahko za naprej še več drevesec žlahnega plemena koj pri rokah imelo. Z gosp. J. P. drevesnico gre slabo ; težko se bode tedaj spolnilo, kar se je v „Novicah" bralo, da bode od svojega pičlega pridelka zemljišče dal učencem za praktični poduk. Zavolj tega, da svojo učiteljsko plačo o sv. Nikolu spre-jema, morem pa povedati, da se je 17. t. m. spričalo, da je plačilo pošteno do malih krajcarjev sprejel. Podgado vec. Iz Borovnice. — Naj nam je dovoljeno, očitno pohvaliti izvrstnega domačega mojstra Miho Petr ovčica, bivajočega na Vrhniki. Izdelal je za borovniško cerkev turnsko uro, ktera kaj natančno kazaje čas na dva zvona četrtke ponavlja, na dva pa ure bije. Lično in dobro delo samo mojstra hvali in smemo ga z dobro vestjo občinstvu priporočati tem več, ker imenovani mojster je v ceni zmeren. Iz Ljubljane. — Přetekli petek je mestni zbor potrdil nove volitve. — Včeraj nas je prečastiti gosp. profesor Gre uter, državni poslanec, ki ga tudi bralci ,.Novic" kot nepre-strašenega branitelja večnega prava in ljudskega blagostanja poznajo, na poti iz Postojne, kamor se je bin-koštni poodeljek z našim domoljubnim gosp. grofom Barbom podal, v Ljubljani obiskal. Vsi smo bili srčno veseli izvrstnega možá, kogar cenijo tudi politični nasprotniki njegovi, pa tudi on je bil vesel, da je videl lepo našo deželo in našel udanih mu prijateljev. Iz Ljubljane. Vabilo. ■'[ ' , ; ' Tako imenovana nemška stranka v Ljubljani (po deželi naši je ni, ker kopíca Nemcev brez draživcev v miru živi z narodom našim) je visocemu c. kr. ministerstvu izročila spisek, kterega zagovarja v 147. in 148. listu dunaj ska stara „Presse". Njena pisarija je polna rabulističnih (zvijaških) fráz in grđih psovk na národové voditelje in obžaljive dogodbe na Ježici de-monstrativnega maj skega potovanja se brez podlage na sodnjo preiskavo spre vračaj o tako, kakor da bi se že znalo, kaj in kako je bilo. V glasovitem tem spisku ta stranka prav jasno in prav odločno svoje na-mére odkriva, da v „stari nemški državi" hočejo edino nemški gospodovati in nemško kulturo uganjati, slovenski narod pa vkljub njegovim pravicam ponemčiti. Privrženci te stranke, to je, njeni kolovodje se po tem takem zvirajo kakor očitni šuntarji zoper ustavno ravnopravnost slovenskega naroda, kajti ne duha ne sluha ni v celem tem „Pressinem" sestavku, da na Kranjskem biva narod slovenski, čegar pravice se morajo spoštovati. Ta narod, komur gré moralična in pravna dolžnost skrbeti za ohranjenje in spopolnovanje svoje osebnosti in blagostanja, zahteva od ustavne vlade javno rabo svojega jezika v svoji domačiji, ker on mu je na-taj lj ivi pogoj za to, da narod živi in se čedalje bolj omikuje, — pri vsem tem pa ne ovira Nemcev, da go-vorijo svoj jezik in se omikujejo po svoje. In ker narod po svojih rodoljubih na postavni poti zahteva pravice iste, ki jih v ustavni državi vživati mora vsak narod, na toi čuje se — čemur je „Pres-sini" sestavek živa priča — aa so omenj ene nezgode na Ježici slovenski časniki, šole, prižnice, „Sokol", čitalnice, po kaplanih in „Sokolih" zapeljani kmetje krivi; - trdi se predrzno, da naša dežela je „dežela nemške države", čemur priča je izid poslednjih volitev mestnih odbornikov, ker kažejo, da nemštvo, ki ga zahtevajo nekteri meščani, je želja cele dežele; — ni jih sram, prizadevanja narodnjakov, ki se za ustavno ravnopravnost in veljavo našega jezika na postavni poti poga-njajo, psovati kot spletke in nateke zoper ustavo, — jih krivičiti podpihovanja in udeleštva pocetij , ki se „organiziran komplot" imenuje, — skušene prijatelje naroda našega imenovati zapeljivce ljudstva, strupeni svoj jezik in to prav brutalno brusiti nad njimi, oskrunje-vati jih z obrekami, da so sovražniki ustave, same sebe pa kot svobodo ljube svetu razglašati. Tako je početi e liberalcev, kteri pod mernik hočejo staviti luč narodnih pravic, ki so po državnih temeljnih postavah in po potrjenji Njih Veličanstva cesarja zagotovljene vsem narodom avstrij skim! Namesti pravičnim biti narodu našemu, namesti se držati izrečenega pravila ministerstva dr. Giskre, da „v Avstriji vsak vedeti mora, da res prejme, kar mu po pravici gré", sleparijo nasprotni agitatorji nevedne sè svojimi brezvestnimi (perfidnimi) izmišljami in skušajo po nepostavnih ovinkih vlisičiti si za pravico to, kar je krivica narodu! V tacih neprenesljivih okoliščinah, ktere so gnju-soba tudi vsacemu poštenemu Nemcu, kteri družim pri-vošči, kar je njemu pravo, je neobhodna potreba, da se ustanovi po izvedenih domoljubih društvo, čegar cilj in konec bode varovati in izvrševati ustavne národové pravice, — na postavni poti odvraćati nakane in napade na ustavno našo pravo ter se v ta namen posluže vati po ustavi nam zago-to vije nih pripomočkov, in vsacemu, ki se zaveda narodnih pravic, biti na pomoč, da nikjer in nikoli, kadar gré za ustavno ravnopravnost, ne zgreši prave poti. 186 vars t ta namen tedaj, da se ustanoví s t tavnih moljubi bližnj m dalj dnih p se vabij za do- dežele naše, kteri dandanes da bode po pravilu „vsacemu svoje" na slovenski zemlji enkrat konec ostudnému nemškutarskemu prepiru. vsled očitnega „Pressinega" programa čutijo preživo potrebo tacega društva: naj blagovoljno oznanijo gosp. mestnemu odborniku in posest Novičar iz domaćih in ptujib dežel. dr. J niku y lz Dunaja. — V zbornici poslancev 26. maja je minister bogočastja in nauka naznanil, da je Njih Veli- ClUCZiU Ah t. v i u 14 , luooiiucuiu yuuuiuiau iu ^uouou- da jih je volja pristopiti temu društvu, ki bode to dělalo na postavno-ustavni poti in čegar orožje čanstvo potr dílo 3 medvérske postave (glej stran 182. (das Recht) v mejah te- današnjega lista), zarad kterih je v državnem zboru in bode edino samo P meljnih državnih post Kadar se oglas več zunaj njega bilo toliko hrupa. Zbornica poslancev domoljubov v pristop, se bode po družbeni postavi pred- molčé sprejela ministrovo sporočilo ; tudi Dunaj ni bil pisana pot nastopila, da se ustanovi to društvo Casi razsvitljen in nobene druge demonstracije ni bilo ker so resni m d protniki naši nas sami morajo, da se vse to se je neki zabranilo od više straní. — Umri je tište dni tudi oče verskega edikta dr. Miihlfeld, ki toraj osnova lojalno tako društvo, kteremu geslo bode na- P na podslombi ustavni m domolj ub ni doživel cesarjeve potrdbe. Kaj poreče Rim postávám, ki so razrušile konkordat novim ni se znano. Stara dunajska Presse u - Kjiaia, uuuajoi*<* itooc je V SVOjem «t. *** 148. listu přinesla take ogromne pošasti, da se morajo 147. m Zbornica gosposka je pred binkoštnimi prazniki postavo o kontroli državnega dolgá, postavo zarad rešiti na drugi 7 ne časnikarski poti i, ua se rnuraju —— ~---- - i----~ © ~ . ^ ^«x«^ Kakor slišimo soil ln c°lao kupčijsko pogodbo z nemškim # MÍ Vi #1 m m m * _ društvo „Sokolovo" toži „Presso", drugo pot pa bi mír se da colnim društvom sprejela v vsem tako, kakor je zbor- povrnil deželo našo naznanja „ Vabilo" v n*ca poslancev sklenila postavo zarad žganja je današniem našem listu. Bivši minister Be Ikre di ki se v ______ _ _ __ ________ _ premenila v dveh točkah. Tedaj je tudi zbornica go- Pressinem" pamfletu imenuje prvi začetnik (dia- spôska se udala ogerski sili, kakor je knez Jablanovski o\j v ,,JL x cooiucai uauiuvjíu iiu^uuj^/ ^/a v * u«vvvuia ^«tt* bolus rotae) vsega, kar se „nepo volj nega godí nekterim y in baron Doblhoff se je pri tej razpravi skazal ) liberalcem ljubljanskim", se bode že sam zagovarjal ako se briga za te „hochstbesteuerte." Kar pa „Presse", ktera „Sokolce" snesti hoče, omenja otistem profesorji ki je zdaj „sektionsrath" ministerski, da ga je „tero- rekel kaj nevednega fiziologa, češ, da živinska sol ne služi temu, da bi se živina pitala, ampak le za to, da živina y bolje prebavlja!! Po takem ostanejo kmetovalci za zdaj brez živinske soli. da v en rog trobi ž njimi", rizem" narodnjakov sílil, «« » „V CU IVg W1WW4 « IJjllll* , jej rečemo le to, da pride še čas, ko se bode po lastno- Danes se snide zopet zbornica poslancev m ročnih pismih kameleonovih dokazalo, kdo seje sílil a ne, kdo je siljen bil, in da oni „sektionsrath" pri-stopivši društvu „južnega Sokola" je v nekem shodu njegovem ponosno rekel : „zdaj sokol šeleima kljun!" Laibacherici" pa na njen epistelj, v kterem ravná po svojem dobroznanem rokodelstvu, da s vij a „Novičine" spise po svoji meri, ne odgovorjamo začnó se prevažne finančně obravnave, o kterih se je v zbornici in zunaj nje že prevdarjalo silo veliko in kterega prevdarjanja konec bode : ali državni bankrot ali pa visoki davki ; kakor se dosihmal kaže, bode večina za prvo, ako spet se v trenutku ne vrže zbornica na drugo misel. Državni zbor prestane neki 15. dné t. m. do jeseni in deželni zbori se začnó 15. avgusta. nič druzega, kakor to, da jo vprašamo : kako je to, da je brž prihitéla z razsodbo c. kr. graške nadsodnije o sokolovi pravdi na dan, o razsodbi iste nadsodnije pa, o kteri je bil župan dr. Costa prav čisto nedolžen spoznan, „ljubeznjiva Laibacherica", čeravno je ta raz-sodba že pred bila v Ljubljani, ni črhnila ne bese- dice ne? Ogerska. V ogerskem državnem zboru 28. maja je minister Andrassy naznanil, da je pruska vlada 24. maja o colni in kupčijski pogodbi dovolila v to, da se cesar naš ne imenuje več „cesar avstrijski" samo, ampak „cesar avstrijski in kralj ogerski", cesarstvo naše ne več „Avstrija", red bila v Liiubliani, ni črhnila ne Dese- tr0""" 'v V ' ^v 0 u WJ ? 7 amPak ť^^J1"« ^J"* e vé, da tako naznanilo bi ne bilo voda na veličanstva". Temu imenu je po zahtevah ogerskega državne pokrajine Njih njen mlin ! Včerajšnja „Laibacherica" je naznanila f da Je neka „deputacija Ljubljančanov" (zakaj skriva imena teh poslancev?) nesla „adreso" ministerstvu na Dunaj. Ker ti „poslanci" niso poslanci niti mestnega zbora ljublj. niti deželnega zbora kranjskega, pričakujemo od pravoljubja ministerskega saj to, da se njih „adresa" po principu „audiatur et altera pars" razodene legalnim ministerstva pritrdil Bismark, zato so gromoviti eljen-klici odmevali po ogerskem zboru na gomili sta-ročastnega imena „Avstrija. ' Kako zoperno je Magjarom slišati 0 postavi zarad ravnopravnosti pod ogersko krono živečih narodov, kazalo se je spet 22. maja v ogerskem zboru, ko mu je slovanski poslanec Dobrzanszky izročil peticijo ogerskih Slovencev. našim poslancem, ki so v državnem zboru na Dunaji in kteri poznajo naše mestne in deželne razmere bolje, kakor jih sukati hoče kakoršen koli „Partheima- nover." Listnica vredništva. Gosp. A..D. v B: Škoda za ves trud zamorca umivati; tuđi P. ne bo bel, dokler je vreme tako, Milodari za ubogo vdovo Erženovo Brez imena 10 gold. — Gosp. P. E. iz P. 2 gold. v 1 Naši poslanci bodo ministru povedali, kako strupeno je ona stranka v deželnih zborih zatirala ravnopravnost narodu našemu v šoli itd. in kdo je po B. Kuhar l gold. — Gosp. dr. Srnec 1 gold takem kriv nemira; oni mu bodo povedali, da je laž, kar ta stranka blodi 0 pešanji kupčijstva ljubljanskega; naj se le število trgovce v od leta 1848. primeri s šte- vilom od 1868. leta; — oni mu bojo povedali, da žitna trgovina in špedicija ste onemogle, kar se je železnica Gosp. Žitna cena v Ljubljani 30. maja 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl 4 fl. 30. banaske 6 fl. 70. tursice 3 fl. 50. sorsice y P' rzi v Trst odprla, in da po tem so ubožali mnogi delavni Krakovčanje in Trnovčanje, kterih pa se nobeden izmed 3 fl. ječmena 2 fl. 80. ovsa 2 fl. 10 prosa 3 fl. 30. Krompir 1 fl. 80. ajde 3 fl. 60. To in se Pressinih" ljudskih osrečevalcev ni usmilil. več druzega resničnega bodo ministru povedali naši postavni poslanci, da se vidi, čegavo je pravo in Kursi na Dunaji 2. junija 5% metaliki 56 fl. 80 kr. Narodno posojilo 62 fl. 50 kr Ažijo srebra 114 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 55 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik* — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.