Naročnina Dnevna Udaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 »ln celoletno 2o »o. upravnlštva St. 232S 'O /e vKopltarlevl ul.Sf.6 * Čekovni : C/ubllana Stev. IOMSO In tO.349 erale. ŠaralevoSt. 7563, Zagreb - Dunal 4. 24.797 Uprava račun: xa Inserdlc. SI. 39.0U. Praga In t IJuba lovmoml НЦ / Ч- : v; > .. , v ' ФШЏ : •, < * • s 11 Paču, Protič, Pašič, Jovanovič — vsi štirje' naj vetji ino/je, ki so I-rojili in vodili usodo kraljevine Srbije v zadnjih desetletjih, so drug za drugim odšli. Včeraj je poslednji podlegel težki bolezni, ki mu je že dve leti preprečevala, da bi se bil aktivno udeleževal javnega življenja. Z Ljubo Jovanovičeni smo izgubili liajmo-drejšega srbskega vodnika, politika, edeolo-gu radii abie stranke in euega največjih državnikov, kar jih je iz-lo iz njenih vrst. Ob njegovem grobu žalujemo tudi mi Slovenci. Ne žalujemo le, da spremljamo bratski srbski narod v njegovi žalosti, žalujemo, ker je umrl tudi velik prijatelj našega naroda. Pokojnemu Ljubi Jovanoviču je plemenito srce ukazovalo, da ustvari mir med zedi-njenimi narodi v novi državi. Zato je bil eden izmed tistih redkih mož, ki so na srbski strani takoj po prevratu z zaničevanjem pobijali tezo osvojitve prečanskih krajev, zato je prepovedoval ljubezen in prijerljivost, zato je zahteval speštovanje narodnih svetinj, ki so jih Slovenci in Hrvatje prinesli s seboj v skupno domovino. Bistro jo veliki pokojnik pregledal vse velike kulturne vrednote nove politične in državniške sile, ki so jih Slovenci in Hrvatje postavili v službo nove kraljevine. Z odločnostjo, ki jo zmore samo mož neomejene avtoritete in bogate izkušnje, je nastopil v radikalni stranki proti strujaui, ki so tedaj inficirane s >strokovnjaškimi nasveti Svetozarja Pribiče-viča uve'javljale napram Hrvatom in Slovencem politiko trde roke, politiko državljanov dvojne vrste in politiko izsiljevanja. Vso sveju osebnost, ves svoj političen prestiž in vso karijero je vrgel veliki pokojnik na tehtnico za sporazum, za pomnjenje, za spravo in slogo med Srhi, Hrvati in Slovenci. Vodil je ta boj ramo ob rami s pokojnim Stojanom Protičem, morda mirnejše in previdnejše kot leta, pa zalo ne manj učinkovito. Leta 1924 je znan njegov odločilni nastop, ko je v radikalni stranki zahteval končni prelom s Svetczarjem Pribičevičem ter zagovarjal zvezo s SLS. Od tedaj je bil v stalnih tesnih stikih s Slovenci in Hrvati, neprestano odstranjeval nesporazume in se pri vsaki priliki toplo zavzemal za nas. Ni zamudil nobene priložnosti, da nam pokaže svojo naklonjenost, zato je vesel obiskoval vse velike narodne prireditve. Omenimo naj samo, da se je udeleži! največjega slovenskega katoliškega shoda in tedaj brez rezerve pred vso državno javnostjo dal izraza svojemu začudenju nad veliko našo narodno organizacijo in močjo, ki se je pri tej slovesnosti manifestirala. Bil je mož poštenjak, poštenjak tudi v politiki. Nepcštene metode je brezobzirno preganjal tako v lastni stranki, v vladi in povsod, kamor je segel njegov vpliv. Sovražil je orlit'ko čaršije in klike ter si s tem nakopal 1 jute nasprotnike. Ta njegova lastnost in Pa za tedanje čase v Belgradu nepojmljiva naklonjenost napram Slovencem in Hrvatom sta 'mi naibolj omaja'a tudi stališče med lastnimi tedaniimi tovariši. Kot mož neuklonljivega Miačfja ni popustil tudi tedaj, ko je politična oportuniteta vodila radikalno stranko v drugih vodah. Bil je pač silen duh. ki ga njegovi tovariši niso точгН dohitevati in mu slediti. Daleč pred njimi je govoril o nujni potrebi zveze s Slovenci in miru s Hrvati in se ni dal omajati tudi, ko ga je ib iz- Koncentracijska vlada ni mogoča Pribičeviča vsi odklanjajo — Radič zgubil mandat, da še sam ni vedel kdaj — Davidovič niti poskusiti ni hotel — Predsednik narodne skupščine išče možnost za delovno vlado r Belgrad, 10. febr. (Tel. »Slov.«) Kij ib temu, da so poskusi Stjepana Radiča in Velje Vukičeviča dovolj razčistili parlamentarni položaj in dokazali, da je sestava koncentracijske vlade nemogoča, vsaj ne v popolni obliki, ker vlada v nekaterih klubih nerazpoloženje proti sodelovanju s Svetczarjem Pribičevičem, vendar se vprašanje sestave koncentracijske vlade ni odstavilo definitivno z dnevnega reda, ker so se vsi parlamentarni klubi principielno izjavili za koncentracijsko vlado. Imamo torej načelen pristanek vseh klubov, na drugi strani pa v praktične n izvajanju nerazpoloženje nekaterih parlamentarnih skupin proti sodelovanju s Pribičevičem in njegovo stranko. Radi tega nerazpoloženja dosedanji poskusi niso imeli uspeha. Da pa bi se položaj ludi v tem pogledu popolnoma razčistil, so se nadaljevala sondiranja tekom dneva. Ne glede na prehodno vlogo Ljube Davidoviča je današnji dan potekel pod vtisom akcije predsednika skupščine dr. Ninka Perica. Kot tolmač razpoloženja skupščine nasproti drugemu ustavnemu činitelju je dr. Peric tekom današnjega dneva stopil v stik /. voditelji vseh parlamentarnih skupin, izvzemši Svetozarja Pribičeviča. Pri tej priliki je preiskoval, kakšne kombinacije so pri sedanjem stanju soloh mogoče: ali pride v poštev koncentracijska vlada, ali koalicija, ali volitve. Glede koncentracije smo že povedali svoje mnenje. Glede koalicije pa, ki bi bila delazmežnu, obstoji po dosedanjih izkušnjah edina možnost, da ostane na upravi države sedanja koalicija z majhnimi osebnimi spremembami. Zanimivi so bili koraki, ki jih je predsednik narodne skupščine storil v tej smeri, da se sedanja vladna koalicija zopet sestavi in tudi formalno prevzame oblast v reke. Kadi bolezni dr. Marin-koviča se je dr. Ninko Pe-ič pogajal z ministroma Kumaniidijeiii in dr. Grgo Angjeluio-vičem, ter se pri njiju informiral o razpoloženju demokratskega kluba glede te možnosti. Ce pa bi ta kombinacija ne bila ustvarijiva, ostane tretja možnost, lo so volitve. Današnji dan je bil sicer poln važnih dogodkov. Predvsem je zanimalo reševanje krize politične kroge in tudi široko javnost. Nenadna smrt državniku 1 jube Jovanoviča je sicer vzbudila veliko zanimanje, vendar pa s« ostali politični dogodki v ospredju. Zlasti sc jc naglašala sijajna zmaga, ki jo je doživel predsednik g. Velja Vukičevič na današnji seji radikalnega kluba. Ta seja, ki ji je prisostvovalo 93 poslancev, pomenja velik poraz vseh tistih, ki so računali г cventuelniin razpadom radikalne stranke. Radičevo pismo, ki je imelo prozoren namen, izzvati v radikalnih krogih nezadovoljstvo, je imelo baš nasproten učinek, in radikalna stranka je danes manifestirala enotnost tako odločno, da so odsdi-dob vsi računi na cepitev radikalne stranke pokopani. Dogodki Preden je odšel v dvor, je Stjepan Radio obiskal Pribičeviča, s katerim sla skupaj odšla iz predsedništva demokratskega kluba, kjer se je sestala eksekutiva odbora takozvane združene demokracije. Takoj ob 10 je Stjepan Radič v neizogibnem spremstvu Pavla Radiča odšel v dvor. Medpotoma je imel s časnikarji sledeč razgovor: »Sedaj grem v dvor.« »Zelo dobro ste razpoloženi.« -Vedno, kadar se sestaja odbor, sem jaz vesel,« je dejal Radič, kaj pa mislite, to ni majhna stvar-: Časnikarji: >Kaj pa mislite, kako se bo končala ta stvar?« Radič: :>Mislini, da sem koncentrac jo dosegel. Mislim, da bom jutri imel gotovo vlado. Morda pa tudi danes.« Časnikarji: >Kdo bo na čelu te vlade?« Radič: »Glavno je, da Vukičevič ne more biti. On je padel, njegov mandat za koncentracijsko vlado se ni posrečil. Ne more se mu dati drug mandat. To je jasno.« Stjepan Radič na dvoru Stjepan Radič je ostal v dvoru skoro do pol 12. Ko je odhajal z dvora, je časnikarjem dejal: »Nj. V. kralj je sedaj pozval k sebi predsednika narodne skupščine. To je vse, kar vam lahko povem.« Časnikarji: »Ali ste vrnili mandat?« »To je vse, kar vam lahko rečem,« jc Radič še enkrat ponovil in odšel na sejo izvršilnega odbora celokupne demokracije. Kakor smo zvedeli, ji^Ujepan Radič nu tej seji o avdienci pri кгУ j^ovedal sledeče: »Kralju sem vse obrazlj/^/un sem mu obenem podal podrobne podati t 'endar pa sem videl, da je kralj zelo aobro informiran in da vse ve iz časopisja. Kralj me je poslušal. Končno mi jc dejal: »Lahko greste. Sedaj bom poklical predsednika skupščine.« Na podlagi tega sc jc v izvršilnem odboru celokupne demokracije razvila živahna razprava o tem, ali ima še Stjepan Radič mandat ali ga nima. Prevladovalo je mnenje, da ga še vedno ima. To mnenie je prevladovalo vse do takrat, dokler ni dobil Davidovič iz dvora poziv, da naj pride takoj v avdicnco. Davidovič v avdienci Predsednik skupščine je bil takoj za Ra-dičcin sprejet v avdicnco in je pri tej priliki predlagal, da naj se ponovno poskusi s sestavo koncentracije z Davidovičcm. Šele sedaj sc je uvidelo, da Stjepan Radič nima več mandata. Tudi Davidovič je ostal zelo dolgo r.a dvoru. Okrog 2 je odhajal z dvora in jc časnikarjem izjavil: »Kralj mi jc ponudil sestavo koncentracijske vlade. Dejal sem, da po sklepu radikalnega kluba ni potrebno delati na tem, kar se nc more izvršiti. Zato sem prosil kralja, da me tega dela obvaruje!« »To sc pravi, gospod predsednik, da ste odklonili mandat?« »Da, odbil sem ga,« je dejal Davidovič. Kralj je nato ponovno sprejel predsednika narodne skupščine Periča, ki je ostal kraljev gost pri kosilu. Ko je ob 5 popoldne odhajal z dvora, je časnikarjem izjavil, da ga bo kralj popoldne ob 6 ponovno sprejel v avdicnco. Seja radikalnega kluba Med tem časom, ko je bil Radič v avdienci, sc je vršila seja radikalnega kluba. V predsedništvu radikalnega klubu sta najprejc dolgo konferirala predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in predsednik vlade Vukičevič. Nato sc je pričela seja radikalnega kluba, kateri jc prisostvovalo 92 poslancev. Seja jc bila zanimiva, ker so na tej seji v glavnem govorili tako zvani pašičevci in podali krepke izjave, da odločno demantirajo vsako misel, da bi oni mogli cepiti radikalni klub. Prvi jc govoril predsednik kluba Vukičevič, ki je dejal: »Sklical sem to sejo, da vas obvestim o pismu, ki sem ga snoči dobil od Stjepana Radiča. Danes sem videl, kar ste videli tudi sami, da je to pismo v listih. Vendar vam ga bom prcčital. (Vzkliki: »Škandal! Sramota!«) Radi karakteristike mentalitetc moram šc dostaviti, da jc bil na kuverti sledeči naslov: »Gospod Vukičevič, predsednik ministrskega sveta v ostavki«, mesto, da bi se naslovilo, kakor sc lo v takšnih prilikah dela, na predsednika kluba. Nato je predsednik či-tal pismo. Padali so ponovni vzkliki: »Škandal! Sramotah) Vukičevič smatra, da je včeraj odgovoril Radiču v imenu vsega' kluba. (Dolgotrajen aplavz. »Tako je!<) Zato smatra, da ni treba dajati ponovnega odgovora, ampak da se prične debata, če kdo želi govoriti. Prvi jc govoril bivši minister za socialno politiko, znani voditelj pašičevccv dr. Milan Simonovič, ki je med ostalm dejal: Ko sem danes zjutraj prcčital izjavo Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča o našem včerajšnjem sestanku, sem začutil takoj vso nevarnost kampanje prot,i radikalni stranki. Jasno je, da se Radič, kakor vsi ostali nasprotniki radikalne stranke, želi vmešavati v naše notranje zadeve, da bi nas razcepil. Smatram za potrebno, ker sem tudi jaz bil za časa preteklih volitev preganjan od predsednika Velje Vukičeviča, da je potrebno enkrat za vselej povedati, da, če smo lahko mi stisnili srce, čuta 3i ckistol & mm\ craosiikana Liubtiana Resliena t. 4 • Sv. Petra i. 39 leel 290f" Ustan 190 rranc ociirh mesar l usl'ana. Podanika cesta 53 (Šolski drevored) Imerirajtev .Slovencu'! Proda aina K.T.O. (H. NlCmon) lluBlitiu. Kopitarie« ul t. Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateliem in znan-CCIMvCIiU cem za izkazano nam sočutje ob priliki prerane smrti našega iskreno ljubljenega strička, velečastitega gospoda Franca Lekse župnika v pok. in čast. občana občine Lučc v Savinjski dolini. Predvsem pa bodi izrečena naša iskrena zahvala velečastit. g. Juriju Mikoliču, župniku v Lučah, ki jc z veliko požrtvovalnostjo preskrbel svojemu predniku tako veličasten pogreb ter se ob odprtem grobu tako ganljivo poslovil od blagega pokojnika. Prisrčna hvala čč. duhovščini, ki je v tako lepem številu prihitela, da počasti svojega tovariša, nadalje oblast, posl. in županu na Polzeli g. Mešiču in velečast. gg. župnikom na Polzeli, ki so ob smrti blagopokojnika stali moji mamici ob strani, gasilskemu društvu v Lučah za častno stražo, pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem lučkim faranom kakor tudi vsem drugim prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako velikem številu, da se še enkrat poslovijo od dragega pokojnika in ga spremijo na zadnji poti. - Vsem in vsakomur naša ponovna najiskrenejša zahvala) V Ljubljani, dne 9. februarja 1928. ZVONKO ŽOLGAR v imenu svofe mamice in ostalih sorodnikov. Sir H. Rider Haggard: 57 Kieopatra, egiptovska кгаПса. Tako je vstala in roko v roki sva odšla iz trste Jzbe, kar smo se znašli pred mogočnimi vrati iz granita, ki so bila spuščena s stropa v spodaj se nahajajoče žlebove. Zopet sem vzel načrt na pomoč, pritisnil z nogo na nek kamen in čakal. Naenkrat se jc ogromna skala sama narahlo vzdignila iz žlebov v živi skali, sam ne vem s pomočjo kakšnega sredstva ali priprave. Odšli smo pod njo dalje in kmalu stali pred drugimi vrati iz granita. Zopet sem pritisnil na neko mesto in vrata so se na stežaj odprla sama po eebi; Čez nekoliko korakov smo našli še tretja vrata, ki so bila še mogočnejša od prvih dveh, skozi katera smo bili prišli. S pomočjo načrta sem butnil ob ta vrara z nogo na gotovo mesto in vrata so se kakor na čarobno besedo počasi pogrezala, dokler ni bil zgornji del v isti višini kakor tla v skali. Skozi nje smo u uspel i v drug hodnik, ki je držal v daljavo kakih štirinajst korakov položno nizdol in nas pripeljal v veliko izbo, tlakano s črnim marmorjem, ki je bila več kot devet komolcev široka in trideset komolcev dolga. V ta marmornata tla je bila pogreznjena ka-uientta rakev iz granita in na njenem [K>krovu je bilo vklesano ime kraljice faraona Monkau-re in njeni naslovi. V tej izbi je bil zrak bolj čist, vendar ne vem, na kakšen način je prihajal tja. »Ali je zaklad tukaj?<- je dahnila Kieopatra. ■>Ne,c sem odgovoril; vhodi za menoj.« in s temi besedami sem odšel proti nekemu hodniku, v katerega smo prišli skozi odprtino v tleh velike izbe. Odprtina je bila po navadi zaprta s kamenilimi pa-dalriimi vrati, vendar je bila sedaj odprta. Plazeč se po tem rovu ali predoru kakih deset korakov smo 'ia Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Kaiel Ceb naposled dospeli do navpičnega rova, ki je bil sedem komolcev globok. Privezal sem si en konec vrvi, ki sem jo bil prinesel seboj, okoli telesa, drugi del pa v obroč v skali in se spustil s svetilko v roki počasi v globino, dokler nisem naposled obstal na poslednjem f)očivališču božanskega Menkau-re. Nato sta onadva potegnila vrv kvišku in evnuh je spustil Kleo-patro, privezano nanio počasi navzdol, kjer sem jo sprejel v svoje naročje. Evnuhu pa sem velel, dasi zoper vso njegovo voljo, ker ga je bi'o strah samemu biti, da naj počaka ob ustju roba, da se vrneva. On se ni bil smel podati na kraj, kamor sva bila midva namenjena. Enajsto poglavje. V grobnici božanskega Menknti-re. — Pisanje na njegovih prsih. — Zaklad. — Stanovalec grobnice. — Beg Hannakisa in Kleopntre iz svetega kraja. Stala sva v majhnj obokani izbi, tlakani in obrobljeni z mogočnimi kosi iz sijenskega granita. Pred nama je stal sarkofag (kamen ita rakev) božanskega Menkau-re, ki je bil v obliki lesene hiše izsekan iz enega samega ogromnega kosa bazalta in počival na sfingi, ki je imela obraz iz zlata. Stala sva in strmela od spoštovanja in groze; tišina in slovesnost tega svetega kraja je naju skoraj strla. Zgoraj nad nama se je dvigala piramida in kipela proti nebu. Midva pu sva bila v osrčju skale, pod temeljem piramide. Bila sva sama z mrtvim, čegar inir in pokoj sva hotela motiti. Noben glas šumečega zraka, nobeno znamenje življenja se ni prikazalo, da bi razvedrilo sfrašno samoto. Ozrl sem se proti sarkofagu. Težki pokrov je bil vzdignjen in je slonel ob njegovi strani, okrog njega pa sc je na debelo nabral prah do'gih stoletij. iPoglej! sem šepnil in pokazal na j»isanje, ki je bilo na steni z barvilom napisano s svetimi znaki starodavnih časov. »Preberi mi, Harmakis,« je odgovorila Kieopatra tiho; »jaz ne znam,« Nato sem bral: »Jaz, Uamzes Mi-amen, sem obiskal to grobnico ob svojem času in v uri sile. Pa dasi je moja sila velika in moje srce drzno, si nisem upal nakopati prokletstva Menkau -re nase. Sodi ti, ki prideš za menoj, in ako je tvoja duša čista in Khem v skrajni stiski, vzemi, kar sem tukaj pustil.« »Kje pa je zaklad?« je šepnila Kieopatra. »Ali je obraz sfinge iz zlata?« »Prav tamle,« sem odgovoril in pokazal proti rakvi. »Pojdi bliže in poglej.« Prijela me je za roko in se približala rakvi. Pokrov je bil odkrit, v globinah kamenite rakve pa je ležala pobarvana rakev faraona. Zlezla sva na sfingo, nato sem odpihal prah z rakve in bral, kar je bilo napisano na pokrovu. Napisano pa je bilo: Faraon Menkau-re, otrok nebes. Faraon Menkau-re, kraljevski sin solnca. Faraon Menkau-re, ki si ležal pod srcem boginje Nut. Nut, tvoja mati, te zavija v čar svojega svetega imena. Ime hojo matere Nut je skrivnost neba. Nut, tvoja mati te jemlje med število bogov. Nut, tvoja mati, dahne po tvojih sovražnikih in jih pojKilnoma uniči. O, faraon Menkau-re, ki živiš na veke I »Kje pa je zaklad?« je vnovič vprašala Kieopatra. »Tukaj je pač truplo božanskega faraona Men-kau-re, ampak niti mesu faraonov ni zlato; ako pa je obraz sfinge iz zlata, knko ga moreva vzeti?« C s Б S J* C * fi 5 i P * re r N S p - « ? t ? T a. iS A e » ff B Z / ~ T C ш J 8 i _ B B < m 8 sr 1 š f f * 3 E? 5 O" !?- Izdajatelj df. 11, buloveu Uredniki Franc TeraeiJ*f> 3£a / / aj/e novega KOLEDAR. Sobota, 11. februarja. Lurška Mati božja, Viktorija, Adolf. — Jutri: Evlalija. Dunajska vremenska napoved za 11. februar: Od časa do časa padavine, milo vreme, v južnih Alpah ponoči zmrznjeno, rastoči vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI. 11. februarja: 1650. je umrl francoski filozof R. Descartes (Cartesius). — 1764. se je rodil francoski pisatelj M. J. Chenier. — 1838. se je rodil slikar Josip Pečar, duhovnik. Bil je trpin, ker je nad 25 let ležal na bolniški postelji. — 1875. je umrl K. F. von Savigny. — 191L je umrl uorvcški slikar Morten-Miiller. — 1912. je umrl angleški kirurg Jos. Lister. * Jubilejno romanje v Lurd, Ars, Рагау le Monial ob priliki sedemdesetletnice prikazovanj Lurškc Matere Božje od 10. do 21. aprila. Odhod iz Ljubljane 10. aprila ob 6. uri zjutraj. Br- zovlak vozi preko Milana, Genove, Ventimiglie, Niče (prenočišče), Marseilles, Lurd, kamor dospe 13. aprila ob 9. uri dopoldan. Odhod iz Lurda 16. aprila preko Lyona, z avtomobilom v Ars, nato v Paiay le Monial, kamor dospe 17. aprila zvečer. Naslednji dan se vrača vlak preko Lyona, Turina, Milana (prenočišče), Benetke (6 urni odmer), Trsta v Ljubljano, kamor dospe 21. aprila ob 0. uri zjutraj. Stroški za hrano, stanovanje, vožnjo znašajo za 111. razred 2900 Din, za II. razred 4000 Din. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. 5 do 1 marca. — II. romanje v Lurd in podučni izlet v Pariz, namenjen zlasti inteligenčnim krogom bo od 4. do 16. julija. Pot vodi tja grede kakor ped št. I. Iz Lurd\ pa v Bordeaux Pariz (tri din odmora), Lisieaux, Strassburg, Miinchen (1 dan in pol) Ljubljana. Stroški za III. razred 3500 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija 1928. Vsak priglašenec naj navede ime, priimek, rojstno leto, stan in bivališče ter vstopno postajo. Slovenci, pridružimo se svetovni proslavi s tem, da se udeležimo jubilejnega romanja v Lurd. k Rok za volitve obratnih zaupnikov podaljšan V smislu čl. 2. navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov bi se morale te volitve izvršiti do konca 31. jan. t. 1. Ker je pa to nemogoče, je podaljšal minister za socialno prlitiko rok za izvedbo volitev do 31. marca 192S. k Važno za invalide. Člen So. finančnega zakona določuje način v plačevanju davkov državnih nameščencev in vpokojenccv. Kei so nekatera davčna oblastva raztegnila ta člen tudi na dohodke invalidov, je izdala direkcija davkov vsem finančnim in državnim oblastem naredbo, da se mora ta člen tako tolmačiti, da se ne tiče oseb, ki dobivajo invalidnino po invalidskem zakonu. Ta navedba je stopila v veljavo 1. januarja 1928 k Predsednik upravnega odbora borze dela v Ljubljani. Gospod minister za socialno politiko je imenoval z odlokom br. 799/iV z dne 25. jan. 1928 okrajnega glavarja g. Pero Popo-viča za predsednika upravnega odbora javne borze dela v Ljubljani. k Minister za socialno politiko jc odobril znesek Din 100.000 za nabavo inventarja novih prostorov Delavske zbornice v Ljubljani. S to svotn mora Delavska zbornica opremiti uradne prrstorc, prosvetni odsek, Delavsko kuhinjo in azil za potujoče delavstvo. k Politični teča;i. V Poljčanah in Makolah sla se vršila dne 8. in 9. t. m. politična tečaja za može in fante, ki sta se izborno obnesla. V Poljčanah sc je zbralo nad 40. v Makolah pa nad 180 naših somišljenikov, ki so pazljivo poslušali predavanja govornikov: obl. poslanca g. dekana Sagaja iz Hoč, ki je razlagal sedanji splošni politični položaj ter oblastnega poslanca g. Ov- čarja, ki je govoril o pomenu in potrebi močne politične, posebno še krajevne organizacije. V Makolah je imel tudi g. Tirš poučno predavanje o našem zadružništvu. Taki tečaji so jako potrebni in važni ter bodo nedvomno pokazali lepe uspehe. k Pevski tečaj pri Sv. Križu na Slatini se radi nepredvidenih zaprek vrši šele marca. Natančnejši datum se bo pravočasno objavil. k Lavtar, računica, srednja stopnja ni še razprodana, kakor se je to naglasilo v časopisju in se obče domneva. Nad 400 izvodov je še ima na razpolago Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. k Stadionske srečke se dobe po deželi pri vseh orlovskih odsekih. Naroče se pa lahko tudi pri akcijskem odboru stadionske loterije v Ljubljani, Ljudski dom. k Na javno prošnjo nekadilca v včerajšnji številki našega lista sporoča »Sveta vojska«, da bo predlog glede znakov za nekadilce vzela v pretres. Kar se pa tiče kajenja v oddelkih za nekadilca, nasvetuje, naj vsak nekadilec zahteva od vsakogar, ki hoče kaditi, naj to opusti. Navadno tako vljudno, po potrebi tudi energično opozorilo, zadostuje. V nasprotnem slučaju je treba zahtevati od službujočega sprevodnika, da napravi red. Če ta ne bi hotel ugoditi, si lahko nekadilec zabeleži številko voza in ev. priče. Direkcija oz. ministrstvo upošteva vsako konkretno pritožbo. Na splošne pritožbe seveda ne more nič ukreniti. Vendar sc lahko ugotavlja, da — z malimi izjemami — kadilci kajenie v takih oddelkih opu-ste. čim tih kdo opozori. Tudi sprevodniki se — kolikor je društvu znano — ravnajo po predpisih. Treba jc pač večkrat opozarjati, ker največ takih prestopkov zakrivi — pozabljivost. * Zdravniško društvo v Mariboru jc na svojem rednem občnem zboru dne 22. jan. izvolilo za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik dr. Fran Jankovič, podpredsednik dr. Ivan Rajšp; odborniki: dr. Ferdo Trenz, dr. Hugon Robič, dr. Mirko černič. dr. Anton Klasinc, dr. Vilko Marin, dr. Kari Ipavec. dr. Alfons Honigmann, dr. Ivan Zorian; namestnika odbornikov dr. Vinko Drasch in dr. Artur Ramšak; preglednika: dr. Ivan Jurečko in dr. Fran Stamol.« k Razpisana inženerska mesta. Prejeli smo: Ponovno sc bere v časopisih oglas železniške uprave, ki poziva mlajše in starejše inženerje v žel. službo. Vsled dejstva, da so posebno stavbeni inženerji pri železnici skrajno slabo plačani, jc tudi odziv temu primeren. Pripravnik ima vsa prva tri leia 1300 Din mesečno, torej toliko ali pa cclo manje, kakor so bili njegovi mesečni izdatki za časa študija. Po lOletni službi ima z vsemi mogočimi mesečnimi dokladatni okrog tri tiscO dinarjev prejemkov. Kar se pa tiče načel-niških inest iu pa cnc direktorske, so te plače sploh pod vsako kritiko. Večna nevarnost redukcije, težave napredovanja, katero ne zasigura zakon ampak politična stranka, greni človeku življenje. Vsled te akadcmično-proletarske mize-rije išče vsak železniški inžener mesta v privatnih podjetjih. Ožja stanovska organizacija, vsled svoje raznovrstne sestave, ni zmožna ščititi stanovskih interesov na merodajnem mestu. Ako bo hotela imeti železn. uprava naraščaj in stalen kader inženerjev, in sicer onih, ki ne bodo vedno na pobegu, bo morala zvišati prejemke vsaj na 70 odstotkov predvojnih, kajti današnji dosegajo komaj 34 odstotkov. Plača tnora biti stalna, ne pa množina doklad, ki je le za slepilo neposve- Kupujte sfodlDsishe srečke! Žrebaire tn nepreklicno dne ZS. marca Naši drsalci — olimpijski tekmovalci v st. Moritzu. Od leve na desuo: inž. Bloudek, gospa Kadruka, Vodišek. čenemu in se med letom spreminjajo ali sploh ukinejo. Voditelji državne uprave bi morali ali bodo morali priti do spoznanja, da je le materi-jelno zasiguran uradnik steber države. k Kinematografi stopijo v stavko. Ker posebna delegacija lastnikov kinematografov ni uspela s svojimi zahtevami v Belgradu, da se znižajo takse na vstopnino, je odbor lastnikov kinematografov sklenil, da se dne 12. marca zapro vsi kinematografi v državi. Odbor je mnenja, da more stavka trajati tudi celo leto, če prej ne bo imela uspeha. Z druge strani pa se zopet čuje, da je težko verjetno, če se bodo na dan 12. marca zaprli vsi kinematografi v državi, čeprav zagotavljajo to vsi lastniki l vso odločnostjo. k Bitka med tihotapci in finančnimi stražniki. Stražnika finančne kontrole iz Mostarja Mirko Sušac in Date Došen sta srečala dva tihotapca, ki sta nosila v nahrbtnikih tobak in sta bila oborožena s puškami. Kakor se je pozneje ugotovilo, sta bila. tihotapca Nikola Pehar in njegov sin Mijo iz Miljkovičev. Na poziv finančne patrulje, naj se ustavita, sta odvrnila: ^Ustavita se vidva!* in naperila puške na finančna stražnika. Finančni stražnik Sušac je spoznal, da se hočeta tihotapca upirati ter je oddal nanju strel, nakar sta oba pobegnila. Stražnika sta ju pričela zasledovati, toda Mijo se je skril za neki zid in odtam pričel streljati na stražnika. Sušac tnu je strele vračal, dočim mu stražnik Došen ni mogel, ker se mu je pokvarila puška. Tihotapcema se je nato pcsrečilo. da sta pobegnila, toda sla bila pozneje izsledena. Zaplenili so jima puški in tobak ter ju prepeljali v mostarske .'zapore. k Pomiloščena ronarja. Kralj je pomilo-stil roparja M lenka in Zakulo, ki sta bila radi napada na poštni avtomobil pri Gračaeu koncem marca 1027 obsojena pred splitsko poroto na smrt. Obema je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno težko ječo. k Slenarski ženin. Na ovadbo neke go-spod'čne je bil v Zagrebu aretiran brezposelni delavec Stjepan Papič, ker ji je pod pre- tvezo, da jo poroči, izvabil večjo vsoto denarja. Papič se je zadnje čase sploh preživljal na račun možitveželjnih žensk, katerim je obljubljal, da jih popelje pred oltar, in se jim izdajal pod napačnim imenom. Ko je izvabil dovolj denarja iz njih, jih je pa zapustil. Oddan je bil na ženitovanjsko potovanje — v zapore. k V amsterdamskih krogih je imela svetovna znamka Mercedes-Benz največji uspeh. Nizozemci prav posebno ljubijo tc vozove. Sloviti »rdeči Jenatzy« jc dejal: Merccdes je najboljši voz sveta, teče dobro in naglo, ko so drugi vozovi že davno med starini železom. Jenatzy je imel prav! Mercedes, na katerem je Jcnatzy pred okroglo 20 leti na Irskem zmagal pri dirki Gor-don Bonnet, teče še danes v Angliji. Tudi Krupp iz Essena je dosegel v Amsterdamu odločilni uspeh s svojim krasnim tovornim vozom, ker sta konstrukcija in material prvovrstna. Mnogo so povpraševali po Kruppevih strojih za pometanje cest, ki so v obratu v vseh velemestih sveta. Ti dve nemški tvrdki sta imeli na mednarodni razstavi v Lipskem krasno izložbo. Najlepše uspehe so dosegli v Amsterdamu tudi svetovnoznani Continental-obroči, o katerih kaj novega povedati bi se reklo nositi vodo v Savo, kakor pravi naš Gorenjec. F. O. W. k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zaslezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da sc žclodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef-grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpečemu človeku ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva sc v vseh lekarnah, drogerijah in spec. tro-ovinah. k Maggi-ieve kocke za govejo juho. Če raztopite Maggi-ievo kocko za govejo juho v četrt litru vrele vode. dobite v trenutku izvrstno govejo juho, ki jo lahko uporabliatc: kot okrepčeval-no juho z jajcem ali brez jajca, za vkuhanje s zdrobom. rižem, testenino, za kuhanje zelenjave, fižola, za pripravljanje omak, hladetin, ragujev. itd. A rkadi j Averčenko: Hišna preiskava Ivan VasUjevič Sic1 listov se je naslonil z laktom na mizo in prisluškoval. »To zvoni pri nas — pravi ženi, ki je že zadremala. Končno vendar! »Pojdi j;m odpret. Ne l>odo mogli čakati na hodniku, ker so vsi premočeni od dežja.c Obraz se mu je zasvetil in prasnil je v radosten smeli: »No! No! Včeraj, že predvčerajšnjim sem pričakoval. Zelo mi je drago. Me jako veseli. Izvolite, prosim, kar v sobo!: Orožniški častnik, ki je šel naprej, je mežikal z očmi, ker mu jc svetloba udarila v oči. Na licu se mu je bralo največje začudenje. »Pardon! Oprostite, zdi se mi, da ne razumete. Radi hišne preiskave smo prišli! Sicilistov se je začel tako smejati, da ga je premagal kašelj. Dejal je: Originalno! Odkrili ste Ameriko! Menda ne mislim, da ste prišli sem na partro preferansa)« Iu veselo 8t- je sukal okrog prišlecev. Dovolile, gosped, površnik... Težko ga slečete. Oh, kako ste premočeni! Takoj vam posvetim. Pazite, prosim, tu je prag!« Orožniški častnik in pobočnik sla se ozrla po sobi Stopila sta naprej ter dejal odloč-uo: »Začnimo torej! Tu je pismeni nalog. >Ne. ne, ne! Ne mislite na to! Tako /. dežja, z mokrimi nogami in takoj na delo! Nič lažjega, kakor da si nakopljele prehlad! Najprej se moramo pred tem zavarovati! Pismeni nalog daste lahko svoji teli. Ali ne bo poštenjak več verjel drugemu poštenjaku tudi brez pisma? Izvolite sesti! Prosim, kako je vaše cenjeno ime in priimek?« Častnik' je skomignil z rameni in gledal pobbčuika, kateri je stal postrani, se izpod brkov smehljal in govoril ter se trudil, da bi mu bile besede čim hladnejše in ostrejše: Ko pa smo službeno poslani, da napravimo . v hiši preiskavo •. .« Sicilistov je začel viti roke: sSaj vem, vem! Ob, moj Bog, ali vam ho preiskava ušla? Ali jaz tega ne vem? £e sam bom pomagal! Pa zakaj bi opustili dobre narodne običaje? Ali ni res? Zdi se mi. da je gospod Nikodeni Ivanovič? Na podlogi vaše kape sem v predsobi prečital vaše ime! Hahaha! Da, da, Li-/očka! To je moja žena! Najboljša žena! Spoznali jo boste, ko vam jo predstavim. L'žočka, daj nam karkoli, da se gospodje častniki ogre-jejo po leni dežu... Ne! Ne! Če mi odb jete, me boste smi lno razžalilik Iz sosednje sobe je prišla zelo lepa žena. Spotoma si je popravljala krasne lase, nasmehnila so je in žmirkajoč z zaspanimi očmi dejala: Moškemu lahko odbijete, ali gospej — fuj! To bi ne !rlo gentlemenskol-r Moja žena Elizabeta Grigorjevna — Ni-j kodem Ivanov ie! Gospod pobočnik... prosim, za vase ime še ne vem.« Po I točni k se je lako vznemiril, ko je videl prihajati lepotico, da je vstal, udaril s petami in svečano javil: Krutilov Valerijan Petrovič!«: »Ah. kaj poveste! Zelo mi je ljubo. Tudi moj sin sc eden imenuje Valerijan. Lucija! Kubar ci, ki je prišla na poziv, je uka-I zala: Odvedi vojake in otroke v kuhinjo. Po- grej piroge, iz kozarcev vzemi kumar in klobase prinravi ... Zdi se nvi, da je tudi še steklenica žganja... Skratka, pobrigaj se zanje, jaz pa bom postregla cenjenim gospodom.:; Orožniški častnik je osupel, odprl usta in začel: ^Oprostite, ali.. .<; Zunaj se zasliši ropot, tekanje, otroški glasovi in v sobo sta priletela dva razposajena dečka od pet do šest let. »Preiskava! Preiskava! Pri nas je preiskava!« Skakala sta po taktu in vpila s takim glasom, kakor da se veselita pirog. Prvi ie capal z bosimi nogami, skočil h častniku in ga prijel za roko: Živijo! Daj, ujekaj me tako na nogi: Hop! ITop! : Oče se .ie opravičeval in kimal z glavo: j *Ah. ti izprijenci! Oprostite, gospod, v Odesi so mi jih popolnoma pokvar li. Preiskave so bile pri meni tudi po dvakrat v lepilu, a za niih ni večjega veselja kakor to. Spoprijateljila sta se z vsemi in prinašali so jima čokolade. igračke.. .<: Videč, da mali steguje roke do njegovih rjavih brk. se je sklonil orožniški častnik in ga poljubil. Drugi je jezdil pobočirkovo koleno, opazoval pj"gov ovratnik in z resnim glasom vprašal: »Koliko zvezd imaš? Ali so snbljii lahko izdere?. V Odesi sem jo sam izdrl Boga mi! Vstcpivša s pladnjem, na katerem je bilo nekoliko steklenic in nekaj jedil, ga je mati pograjala: Kolikokrat sem le učila, da jc bog-nanje greh! Gotovo vam je napoti, gospod, \rz;te ga z noge! sNi mi napoti, prav nič! l'a kako ti ic I ime, miška? No?: Milan. Tu tebi? Pobočnik se je nasmehnil. Jaz sem Valerijan. Sedaj bova prijatelja.« Mati se je gostom smehljala, nalivala konjak v kozarčke in ponujajoč častniku kaviar, govorila: Prosim, prosim, da se segrejete. I Tako nam je neprijetno, da ste se radi nas ! morali mučiti po tem slabem vremenu.« Valeriian! Daj mi kaviara< — je zahte-! val Milan in vlekel za gumbe na potiočniko-vem telovniku. k Uro pozneje si je orožniški častnik, naslonjen z laktom na mizo, prižigal cigaro, katero mu je ponudil Sicilistov in poslušal. Razlika naziranja — ie tolmačil Ivan Vasiljevič — našega in onega nerevolucijo-narnih strank obstoja v glavnem v taktiki. Ra-| di tega naše tnišljeire o terorju...« I Pobočnik je zibal na rokah zaspano dote in trudeč se, da ga ne zbudi, je skuSlov.«) Danes dopoldne jr umrl v svojem stanovanju poslanec NRS Ljuha .fovanovič, zadet od srčne kapi. Srčna kap ga jc zadela že pred leti in je bil na levi strani ohromel. Zdravil se je v kopališčih na Češkem, odkoder se jc vrnil lani meseca septembra navidezno zdrav in dobro razpoložen. POGREB - SOŽALJA. r Belgrad. 10. febr. (Tel. »Slov.«) Vlada je na današnji seji sklenila, da se bo pogreb pokojnega Ljube Jovanoviča vršil na državne stroške. Pogreb se bo vršil jutri ob 2 popoldne. Sklenilo se je, da se pogreba udeleži celokupna vlada. Nu grobu bodo govorili prosvetni jninister Kumanudi, minister za vere Obradovie in en govornik iz vrst radikalnega kluba. — Popoldne ob pol 6 je kralj obiskal pokojnikovo vdovo in ji izrazil svoje iskreno sožalje. istotako je pokojnikova rodbina sprejela sožalja od vseh parlamentarnih klubov. V imenu Jugoslovanskega kluba je osebno izrazil sožaije načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Izraze sožalja je prejela tudi od številnih pokojnikovih prijateljev iz cele naše države. Mariborski občinski svet Včerajšnjo sejo je župan dr. Juvan otvoril ob pol 6. Predlagal je, da se računski pro-vizorij podaljša vsaj za dva meseca, da bi dobil občinski svet dovolj časa za debato. Drugo je bilo na dnevnrm redu posojilo ministrstva za socialno politiko in sicer dva milijona 300 tisoč dinarjev v svrho zidanja delavskih stanovanjskih hišic pri kadetnici na zemljišču, ki se bo kupilo od gospe Staudinger. O tem se je vršila dolga debata. Končno je bil županov predlog prejet. Z delom se bo kmalu pričelo. S tem se l>o mnogo odpomoglo stanovanjski bedi. Brezposelnost se bo zmanjšala, ker bodo delavci dobili delo. Nadalje se bo zidala carinarnica, nova carinska pošta in kolodvorska pošta na Aleksandrovi cesti. Nato je bil kratek odmor. Po odmoru so se vršile volitve v posamezne odseke, ki so se izvršile povsem mirno. Po petnajst članov se jc izvolilo v 2., 8. in 5. odsek, 13 pn v 4. Nato se je seja zaključila. ć Sušak, 10. febr. (Tel. »Slov.«) Vršila se Je seja občinskega sveta- Volili so novega župana, ker jo bilo mesto vsled imenovanja dosedanjega župana Kučiča za velikega župana primorsko-krajiške oblasti izpraznjeno. S 14 glasovi od 23 glasov je bil izvoljen za župana g. Smokvina. lekarnar na Sušaku. f Zagreb, 10. fpbr. (Tel. »Slov.«) Zagrebška policija je aretirala oblastnega poslanca Kamila Horvatina. Aretacija je v zvezi s po- sSLOVKNEC , dne vor od radikalnega kluba še 9. lebrnarja potoni posebne delegacije, ki so jo tvorili gg. Stevan Jankovič, Bogoljub Kujundžič, llija Mihajlovif in Lazu Markovič. Radikalni klub ostane pri svojem odgovoru in ponovno odgovarja: 1. Radikalni poslanski klub sprejema predlog o sestavi koncentracijske vlade. 2. Smatra, Slov.«) Včeraj je bil končan kongres macedonskih organizacij, potem ko so bile sprejete resolucije o notranji organizaciji in o kolonizacij beguncev. V posebni izjavi o devizi »Balkan balkanskim narodom s: je rečeno, da se mora predvsem vrniti Macedonceni prostost, še le potem se lahko govori o balkanski federaciji. Za predsed nika macedonskih organizacij je bil izvoljen Tomišev. Solunsko pristanišče se preuredi v Atene, 10. febr. (Tel. »Slov.<) Komisija za grško prosto cono v solunskem pristanišču je sklenila z grško narodno banko posojilo 15 milijonov drahem za zgraditev skladišč v grški prosti coni. V političnih krogih se nadejajo, da bodo U dopolnilna dela v grški prosti coni dokazala Jugoslaviji, da je posebna jugoslovanska prosta cona v solunskem pristanišču postala nepotrebna. (Poudarjanje besede: grška prosta cona«, ki pomeni protislovje, ker je vse solunsko pristanišče grško, znači, da so s tem mišljeni oni deli pristanišča, katere je zahtevala Jugoslavija za povečanje prvotno ji določenega prostora. Op. ur.) Vojaki bodo v Franciji volili v Pariz, 10. febr. (Tel. »Slov.«) Parlamentarna vojaška komisija je danes sporazumno z vlado sklenila, da se vojaški letnik, ki bi se normalno imel odpustiti meseca maja, odpusti /e koncem aprila, da se bodo vojaki mogli udeležiti parlamentarnih volitev. komunust Štefanov dobil 8 let v Bukarešt, 10. febr. (Tel. Slov- ) Danes jc- bil končan proces proli bolgarskemu komunistu Borisil Stepauovu in njegovim tovarišem. Boris Stepanov je bil obsojen na osem let prisilnega dela, Zuckerlein na 7 let prisilnega dela, obtoženec. Dijur, ki je ubežal v inozemstvo, je bil obsojen na prisilno delo in contumarinm, ostali obtoženci pa so bili oproščeni. Poslanec obsojen na dve leti ječe v Pariz, 10. febr. (Tel. Slov. ) Poslanec Marti, ki so ga aretirali prejšnji teden iu odvedli v Toulon, je bil danes radi protimilita-Hstične propagande in hujskanja k nepokorščini obsojen nu dve leti ječe iu 200(1 frankov denarne kazni. /. Rim, 10. febr. (Tel. Slov.*) Pod naslovom Peklensko življenje Macedoucev v Jugoslaviji.; priobčuje »Popolo d Italia« članek o razmerah v Macedoniji: V Macodonijl gospodari radikalna stranka nad ostalimi s pomočjo krutega policijskega in vojaškega terorja. Vpadi komitašev ji služijo le v to, da lažje opraviči vojaški režim. Slovenci in Hrvati, ki odhajajo v Macedonijo za kazen, imajo najslabša mesta. V obrambi proti komltom se dobro bijejo edino orožniki in narodna milica, med tem ko ne kažejo obmejno vojaške čele, sestavljene iz Slovencev, Hrvatov in Rusov, ni-lake bojevitosti in si varujejo le kožo. Domači element se je vdinjal Srbom, strahu je ostalo prebivalstvo in ga izdaja Srbom, ki ga mučijo v ječi- Macedonci so siti srbskega režima do grla. Najrajši beže v gore ali v Bolgarijo. Intelektualci se ne udejstvujejo več javno, ampak podpirajo le tajne akcije ina-cedonskega odbora. Macedonci se nahajajo v istem gospodarskem stanju kakor pod Turčijo, v političnem oziru pa so še ua slabšem. Berlin, 10. febr. (Tel. Slov. ) Tu se le dni vrši glavna razprava proti 18 letnemu prvošolcu višje srednje šole Pavlu Kninlzu, ki. je obtožen umora svojega prijatelja 18 letnega Giinterja Schel-lerja. Kazprava razkriva strahotno nravno brezčut-nost sedanje mladine in vzgojno nesposobnost staršev. — Krantz in Schcller ter Scbellerjeva 16letna sestra llilda so živeli po svoji volji brez vsakega resnega nadzorstva, dasi otroci meščanskih družin. V njihovi družbi sta bila še 10 letna Eleonora Kutti in 18 letni kuharski vajenec Slefan. Fantje so kot člani Mladonemškega reda nosili pri sebi revolverje. Ti revolverji so neko prepilo, razbrzdano noč začeli pokati in kot žrtvi sla obležala mrtva Štefan in Gtrnther. Gunter je ustrelil Štefana, a Gttnther-ja nato Pavel Krantz. Obtoženec pa trdi, da se je Gttnther, čim je ustrelil Štefana, sam ustrelil, on, Krantz bi pa moral, kakor so se bili zmenili, ustrelili še lliido in samega sebe, za kar pa mu je manjkalo poguma. — Zanimivo je, da je Krantz že preje spisal »pesem«, v kateri je natančno opisal prizor, kakor se je nudil po umoru ono noč. — Romunski parlament ne more delati v Bukarešt. 10. febr. (Tel. Slov.«) Na današnji seji parlamenta je prišlo zopet do divjih hrupnih prizorov. Poslanci vladne strau-ke in opozicije so se obkladali z izrazi, kakor se gotovo še niso slišali v nobenem parlamentu. Škandal se je začel takoj ob otvoritvi seje, ko je minister za javna dela, dr. Lupu, ki je prej pripadal rarodnokmetski stranki, pa jo radi korita zapustil, v zvezi z včerajšnjimi dogodki hotel dati neko izjavo. Voditelj narodnokmetske stranke Maniu inu je zakli-cal: r Izdajalec! Vi se še upate govoriti!« Predsednik je Mania poklical k redu, nakar je opozicija burno zahtevala, da se opomin prekliče. Prišlo je do silno razburljivih prizorov, tako da je predsednik moral sejo prekiniti ter nekatere poslance, ined njimi bivšega ministrskega predsednika Vaj da Vojvoda in poslanca Magyaru izročil disciplinarnemu odboru. Ko se ie seja na novo otvorila, se je prečitalo poročilo disciplinarnega odbora, glasom katerega je Vojvod dobil ukor, Magyaru pa je bil izključen od 30, nadaljnjih deset poslancev pa od 10 do 15 sej- Nato se je Vojvod javil za besedo ter je izjavil, da vlada namenoma izziva škandale, da bi mogla postopati proti opoziciji. Hruič in trušč je postal tako divji, da se je bilo bati, da pride do pretepa. Predsednik je zato ponovno moral prekinili sejo. Po zopetni otvoritvi je Vojvod nadaljeval svoj govor in ostro napadal ministra dr. Lupua. Pristaši njegove stranke so dr. Lupita obsipali s psovkami ler je predsednik neprestano moral opominjati k redu. Vojvod je sam moral miriti pristaše svoje stranke, pri čemer je padla groba romunska psovka, nakar so se škandali zopet ponovili. Predsednik je moral končno Vojvodu odvzeti besedo ler je odgodil sejo ua ponedeljek. Češkoslovaška skrb za ukokolene generale v Praga, 10. februarja. (Tel. Slov.') Parlament je danes sprejel zakon o zvišanju pokojnine starih upokojencev in zakon o zvišanju generalske pokojnine. V tako zvanem generalskem zakonu se nahajata dve važni iz-premenibi: Prva in druga plačilna stopnja se črtala. Najvišja pokojnina generala odgovarja pokojnini lietje stopnje, ki je razdeljena v dva razreda; inerodajen za višino je drugi razred. Najvišja pokojnina, kakor jo prejema n. pr. bivši general Bolim - Ermolli, znaša na leto 38.000 Ive (prej 21.00(1) Dalje je določeno, da se uvede novo disciplinarno postopanje, če se vložijo naknadni ugovori proti generalu, ki jo že bil sprejet v češkoslovaško armado. Predlog, da se generalski zakon sprejme šele potem, če se obenem predloži tudi zakon o invalidih in o starostnem zavarovanju novinarjev, je bil odklonjen s pristavkorn, da ima vlada tak zakon čimprej predložiti. Uvoz v t\SR narašča. v Praga, K), februarja. (Tel. Slov. ) Češkoslovaška zunanja trgovina izkazuje za mesec januar velik porast uvoza, posebno surovin. Uvoz znaša 1318 milijonov Kč, izvoz pa loj l milijonov Kč, aklivuin znaša 233 milijo- Sovraštvo proti Srbom narašča vedno bolj iu imenu tistih, ki se udajajo Srbom, so zapisana v črni kujigi. da bodo dajali odgovor, ko nastopi dan osvete. (Ta izbr.uh sovraštva fašistov do naše države ni prvi, ne zadnji in z istim učinkom kot dosedanji. Očividno je fašistom padlo v oči zaupanje inozemstva, ko smo dobili posojilo.) ž Rim. 10. febr. (Tel. Slov. ) Italijansko časopisje, ki zelo pozorno zasleduje vprašanje angleškega posojila Jugoslaviji, je posnelo komentar londonskega lista -Financial Nevvs:, ki pravi, da je vest o najetju jugoslovanskega posojila v Angliji zelo iznenadila angleške finančne kroge, ker so notranje in zunanje razmere Jugoslavije še neurejene in negotove. Vest o najetju posojila je toliko bolj presenetila angleške finančnike, ker jim ni bilo znano, da bi bil prišel Markovič v London iskat kako posojilo za stabilizacijo dinarja ali gospodarsko obnovo, če se že pospeševanje oboroževanja ne smatra za pospeševanje gospodarske obnove. Značilno za starše je, da jc Hildin in Giintherjot oče, Scheller, takoj naslednji dan po zločinu pripeljal k svoji hčeri, 1i ne imela ene če ne več oddajnih postaj in na tisoče abonentov. Dosedaj se je dodobra posrečil in obnesel le prenos zvoka po etru zadnje dni pa poročajo tudi že o prenosu slik premikajočih se predmetov. 2e pred nekaj leti so radiotehniki uspeli s prenosom slik polom radija; prenesti pa je bilo mogoče le sliko, ki jo je bilo treba naviti na vrteči se valj, odkoder so s pomočjo svetlobnih učinkov prenašali točko za točko na drug valj v prejemnem aparatu. Pri novi iznajdbi pa vse to odpade in bo po izjavi iznaj-ditelja tega prenosa. Angleža Bairda, mo- Poskušalo se je na najrazličnejše načine, da bi se speljala voda v neki kanal, toda zaman. Leta 1919. se je začelo z neobičajnim inženjcrskim delom. Z obale nekega bližnjega potoka so pričeli graditi tunel proti dnu tega kraterskega jezera, da bi se lahko jezerska voda v slučaju erupcije speljala v ta potok in po njem v morje, kjer bi se shladila. Leta 1923. jc sredi najživahnejšcga dela pričel vulkan znova delovali in se je moral načrt zaradi tega nekoliko spremeniti. Delo se energično nadaljuje. Šibe in suženjstvo VVestminsler Gazette«, uradni organ zunanjega in kolonijalnega ministrstva angleškega, poroča, da je sklenil južnoafriški parlament v Rodhezlji vpostaviti suženjstvo za 900 Na polu pola vožnje parnik zafeko. »Pazita, dečka, ravno čezenj zdaj bo šlo!« zakliče Modrijan, za ladjo pohiti, ki se iz njenih dimnikov gost dim vali. ln — flupl že drog s svetilko vred iz tal sfrči. A branjevec Polenta tega nc pusti, da kdo kar meni, tebi nič posest bi laško ukral, pa plane, drog drži junaško. Pripluli srečno so čez morje adrijansko. Seveda v samofrču je veselje velikansko! »Tako tako!« se zadovoljno muza Modrijan, okrene samofrč nad gričasto ravan. Ko zdaj polegne samofrč, gre "/. njim strašanska vlaka. vrv vleče kavelj, pevca Ciguinigo, la dva spakn držita drog, ta zopet policaja, ki vlovi za ribji voz se, ki pa spet voznica ga drži. Približajo se vasi. Zamorcu Cigumigu skače srce v pričakovanju kakor mlado mače: saj v kopeljih slanih ga niikasti žeja silna, a tam, na prvi strehi, blišči napis: Gostilna! — Tedaj odneha drog, gospod Polenta zvrne na tla se, ž njim voznica se pod voz prevrne. Hu! hu! od truda ubogo žensko stresa mraz. ko mrzle ribe trgajo ji vrat, obraz' A samofrča nič ne ustavlja slast po moči. »AF zdaj, ali nikoli!« pevec se odloči, obupno zgrabi diog. ki je na njem svetilko: n ž niim zagrabi kavcij še. omahne drog ko biljka. Pa ni nesreče še dovelj! Bremena oproščeno sidro vrže čez slemena v naddurje Drobirja čevljarja, da takoj razbije šipe. In nuto, oioj, ojoj... Ponosno Pegazus prav nad sredino ladje splava — in potniki hite na krov, kričijo: »Živjo, slava! -A ubogi Cigumigu v dimu kašlja, se duši, iz dima sajast, črn ko zamorec izleli. Tolike sile pa naš samofrč ne zmaga. Kar obstoji, a tudi branjevec omaga, spusti, in drog nakrat se v drugo stran zamaja in bumf! in treski je že ua glavi policaja. »iorjo državljanske vojne na Kitajskem. Slika nam kaže begunce iz province Šantun, ki trpi največ od posledic državljanske vojne-Begunci se podajajo čez pristanišče Daisen v rodovitno Mandžurijo. Njihovo število znaš» že nad en milijon. goče v prejemnem aparatu videti sliko premikajočih se oseb. Ze dolgo je Baird v največji tajnosti delal poskuse ter se pripravljal na praktično preizkušnjo svoje iznajdbe, prenašati slike gibajočih se predmetov brezžičnim potom iz Londona v Newyork. Koncem januarja letos se mu je posrečil prvi prenos, ki ga je dan za dnem izboljševal, in v sredo zvečer se je po poročilih časopisov prenos posrečil v toliko, da so se prav dobro videle konture premikajočih se ljudi pred oddajnim aparatom, le podrobne poteze obrazov še niso tako ločno izražene, da bi bilo mogoče osebo spoznati. Seveda ne bo trajalo dolgo, da bodo odstranili še te otroške bolezni nove konstrukcije in čez nekaj let, če ne preje, bo televizija tako nekaj vsakdanjega, kot je danes radiofonija. Kmalu bodo torej uresničene sanje o tem, da bo mogoče osebo, s katero bomo govorili po telefonu, videti obenem pred seboj na televizorju ali pa, da se bo ljudski shod kje v Angliji videl pri nas obenem, ko se bo vršil. tisoč zamorcev. Sklep je utemeljen z žalostnim propadanjem rudarstva, katerega razcvit ni mogoč brez prisilnega dela. Zamorci ne bodo smeli zapusliti rudnikov in neubogljive hoda kaznovali s šibami. Posebni paragrafi dolo čajo višino teh kazni po številu udarcev. Angleško javno mnenje je sprejelo to poročilo z velikim razburjenjem ter je upati, da bo poskušala vplivali uprava dominijonov na južnoafriško javnost, da se ta sklep ne bi iz. vedel. Newyorška Telefonska družba je pred kratkim konstruirala zvočnik, ki ga je mogoče popolnoma razločno čuti na .razdaljo 1600 m. Po izjavah konstrukterjev ni to kaka nova iznajdba, temveč, le smotrena izraba najnovejših izkustev, ki so si jih tehniki pridobili pri preizkušanju vseh mogočih oblik zvočnikov. Velikanskega pomena bo novo odkritje za zborovnnfn in nodolme nrireditve nn nrostem. Fošistovski gcneralštab. V sredi Mussolini, na njegovi desni (na levi s stališča gledalca) Turati, ki se splošno smatra za Mussolinijevega naslednika. Tunel pod ognjenikom Ognjenik Keloet na otoku Javi periodično bruha in napravi v svoji okolici velika opustošenja. To škodo ne povzroči toliko lava, ampak nekaj povsem drugega: V žrelu tega vulkana je namreč jezero, katero je ob navadnem času mirno, kakor vsako drugo. Za časa erupcije pa raztopljene mase lave ogrejejo jezersko vodo in jo mečejo kilometre daleč. Naravno je, da ta kipeča voda uničuje vse na svojem polu, posebno še, ker izmeče ognjenik iz sebe ogromne množine vode, kakih 260 milijonov kubičnih metrov. — Ti ne hodiš več z malo Doro — «11 >ta se skregala? — Ne, ampak poročila sva se. Ekskralj Ferdinand bolgarski, ki je odpotoval v Brazilijo na raz.vedrilo. \anfiavm* 4i'fl S. N Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakor tudi proti gripi. Prave Panflavin pastilje v gornjem originalnem omotu se dobe v vseli lekarnah. CjuMfana NOČNA SLllŽUA LEKAKEN Drevi imata nočno službo: Sušuik na Marijinem Irgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * * * Q V izlozbi tvrdke Suttner na Mestnem trgu je razstavljen de! dobitkov stadionske loterije in slika vile Stadion . Vsi, ki iščejo sreče, naj si ogledajo prekrasne dobitke. Gotovo bodo potem kupili srečke (po 10 Din), ki se dobijo po vseh ljubljanskih trafikah in pri akcijskem odboru stadionske loterije v Ljudskem domu. Žrebanje bo nepreklicno 25. marca. Zlato poroko obhaja jutri v nedeljo g, Tvan Kaste lic. strojnik pivovarne Union, s svojo soprogo Marijo, rojeno Forluna. Jahalna šota K.»la iahačev iu vozačev >Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani. Ker se je posrečilo dobiti ua razpolago večje število konj ш jo tudi Kolo samo nabavilo v zadnjem času več prvovrstnih jahalnih kon.i. se opozarjajo vsi interesenti, zlasti oni. ki so bili poprej radi pomanjkanja konj žal odbiti, da morejo jahati vsa)- delavnik od pol 4 do pol 7 popoldne v iahalnici oh Bleiweisovi cesti. Poučujejo se st rokovnjaško začetniki kakor tudi boljši jahači v oddelkih in v skakanju čez pri-rodne zapreke, tako dame kakor ludi gospodje. Z lepim pomladanskim vremenom se bo pričelo 7 jahanjem v teren — okolico Ljubljane; ker je p;i pri tem po skušnji vedno več interesentov kakor konj na razpolago, se bodo jemali v obzir v pni vrsti oni jahači, ki so obiskovali Jahalno šolo v jalialnici. Poslužite se torej vsi te redke prilike in gojite ta najlepši viteški šport. Cene znašajo za začetnike na lon'/.: (pol ure1* 15 Din inkluzivno učitelja jahanja, sicer pa jahalna ura za osebo 20 Din. Prijave se sprejemajo med jahalno šolo v ja-halnici. Vsem, ki se zanimajo za jahalni šport, je vstop v jahalnico med poukom ludi kot gledalcem dovoljen. (T Popravljanje razglasov ua magistratni deski. Mestni magistrat ljubljanski je ugotovil, da nekatere osebe popravljajo, oziroma črtajo razglase na mestni deski. Opozarjamo vre ljubljanske prebivalce, da je tako dejanje strogo kaznivo in bodo vsakega, ki ga bodo pri tem zasačili, izročili sodišču. © Budilke pri F. čuden, Prešernova 1- 0 Delikatesa in špecerija Verbič se je preselila v nasprotao hišo v Filipov dvorec, Stritarjeva ulica. 1140 Dr, Dere sp je preselil v Strossmayerjc> o ulico 5. poleg otroške bolnice. Maribor П Važna komisija. Zadnji iorek se je vr-:ilii v območju mariborskega glavnega kolodvora važna komisija med zastopniki mesta, pošte iu carinarnice, tire namreč za ureditev obmejnega kolodvora- Carinarnica ostane, kjer je. Mesto prevzame skladišča, ki so last vojaškega erarja in temu se bomo'prizidali skladiščni prostori na mestne stroške pri Bobovi. Kolodvorska iu carinska pošta se bosta zgladili ob Aleksandrovi cesti na stavbišču, ki je lasi pošte. Ker pošta nima dovolj denarja na razpolago, bo gradila zgoraj omenjeno poštno poslopje občina. Predpriprave za povzdigo Maribora v obmejni kolodvor so v polnem teku. □ Pomenljiv jubilej .mariborske tvrdke. Sredi tega meseca slavi tvrdka za izdelovanje orgel Josip Bradi 50 letnico, ko je vstopil njen lastnik kot učenec k orglarskemu mojstru. Josip Brandl se je rodil 15. avgusta 1865 pri Mo-nakovem na Bavarskem, kjer se je tudi izučil pri prvih mojstrih težkega poklica: izdelovanja orgel. Iz Bavarskega se je preselil 1893 v Maribor, kjer je še danes v lastnem in moderno urejenem podjetju v Strdssmajerjevem drevoredu. Tvrdka Brandl je največja v Jugoslaviji in izdeluje saniu vse, kar je potrebno za zgradbo in ureditev novih orgel. Poleg bogzna koliko glasovirjev in harmonijev je postavil g. Brandl od 1808 do danes 130 novih orgel in to v mejah naše države. Med njegova največja in najmodernejša dela spadajo orgle v mariborski stolni cerkvi, pri frančiškanih in za muzikalno akademijo v Zagrebu. Majnika letošnjega lela bodo postavljene največje Brandlove orgle s 10 registri v božjepotni cerkvi v Bajhenburgu. Pri izdelovanju uačrtov, pri registriranju in uglaševanju pomaga z veščo roko njegova blaga soproga Frančiška. G. Josip Brandl jc oče znane vijolinske virtuo-zinje gospe Fanike Brandl. G. jubilantu, ki je od nekdaj naš vrli in požrtvovalni pristaš, želi tudi jSloveuec še nadaljnji procvit podjetja, ki je največje in najmodernejše te vrste v naši državi! □ Dvajsetletnico obstoja samostojne brivske obrli je obhajal naš vrli iu požrtvovalni pristaš Boštjan Uit iar na Glavnem trgu. G. Ulčar je bil neustrašeni narodni brivec že pod rajno Avstrijo, ko je bilo v Mariboru zelo težko in nevarno za odločnega slovenskega obrtnika. Ulčarju, našemu večletnemu naročniku in zvestemu pristašu, želimo procvit obrti In zlati jubilej! □ Podravska podružnica SPI) v Rušah opozarja v Mariboru bivajoče člane, da lahko plačajo članarino ter izročijo legitimacije pri blagajni podružnice Celjske posojilnice. \le- ksandrova cesta 11. « .......................................... Orlovski odsek v CeHu priredi jutri v nedeljo, 12. februarja ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademik) s pestrim in zanimivim sporedom. Prtdprodaja vstopnic danes v Mohorjevi knjigarni. Cel|e & Umrl je prošlo sredo v Ljubljani g. Viktor Kepa, stotnik v pokoju, bivajoč v Celju. Pokojni je bil član naše politične organizacije in ni svojega mišljenja nikoli zakrival. 0" Celjski tloni^ bivši »Deutsches Haus« je zopet predmet polemike tned >Novo dobo Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sobota, 11. februarja: KANDIDA. Red A. Nedelia, 12. februarja ob 15. uri: 1'EPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. februarja: SODNIK ZALAMEJSKI. Red C. OPERA. Začotek ol» pol 8 zvečer. Sobota, 11. februarja: Zaprto: Nedelja, 12. februarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 13. februarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota. 11. februarja ob 20. uri- MANON Ab. C. Prvič v sezoni. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Znižane cene. — Oh 20. uri GROFICA MARICA. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja. 12. februarja ob 10. uri: VSTAJENJE. Ljudska predstavo. 25% znižane cene. Mariborski Ljudski oder Ob priliki petletnice društvenega obstoja bo priredil Ljudski oder dne 12. februarja ob pol 20. uri v dvorani Zadr. gosp. banke slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Naslednjo nedeljo, to je 10. febr. sc bo pa vršila vprizoritev splošno priljubljene veseloigro >Nebesa na zemlji . Naznanila Ljubljana. Rokodelski doin, Komenskega ulica. Jutri v nedeljo dne 12. febr. gostuje z igro Razbojniki , spisal Friderik Sehiller v 5 dejanjih, orlovski od-eek sv. Jakob, Ljubljana. Vstopnico so dobo v j predprodaji pri g. rferjaku, Sv. Morijami ulica 11, I I. nadstr. Začetek igre je točno ob 7 zvečer. Rokodelski tlom. Pevski zbor v Rokodelskem I donui po gotove mere vzrok velikih uspehov skandinavskih' drsavcev in smučarjev. Samo toplo februarsko solnce more priti Srednjeevropcem na pomoč in more vzeli Skandinavcem nekaj njih prednosti. Zalo so tudi i že tako zgodaj prišli, da se kar moč navadijo na I podnebne razmere v Engadinu. K izvajanju ziirich-Skega Spori -a pripominjamo: Eden največjih zaveznikov skandinavskih smučarjev so tudi lamošuje razdalje. Kilometre in kilometre moraš smučati, preden prideš od hiše do hiše; na smučeh drsijo otroci v šolo, na smučeh nosijo pismonoše pisma v kraje, odda-i Ijene od pošte 50 do HO ktn. In med najboljšimi ! smučarji severa je vse polno pismonošev. Ni čudno. Vremensko poročilo iz Kranjske gore: Sneg. pršič (iS cm, barometer 703. stanovitno, temperatura zjutraj ob 7 —5° C. opoldan na solncu +21° C. Krasni brezoblačni dnevi. Smuka idealna. — V nedeljo dne 12. t. m. so bodo vršile tekme vseh kategorij domačega smuškega odseka (podr. SPD) za prvenstvo Kranjske gore. Start ob 0. L|ub!?anska porota URADNA PONEVERBA. Včerajšnji porotni razpravi je predsedoval višji s. s. АпЧоци. votirala pa sta s. s. Slraser in sodnik Velušček. Državno pravdnišlvo jo zastopal dr. Maslnak, obtoženko Karolino Horakovo pa je branil dr. Vovk. Karolina Horakova, 32 letna bivša namestnica poštne upraviteljice v Mengšu, je bila obtožena, da je zase porabila neki denar v znesku 10OO0 Din, ki je bil nakazan po poštni nakaznici. Obložena jo bila hudodelstva uradne poneverbe. Obtoženka trdi v obrambi, da ni zapravljivkii in ni vdana pijači. Tudi ni res, da bi zalagal:, evojega fanla z denarjem, kot ji očita obtožba, izjavlja: . Nisem bila zadoslno izvežbana za samostojno vodstvo male pošte, ker sem delala le v večjih oddelkih. Bila sem tja prestavljena kazensko. Vsi zneski, ki sem jih vzela ali pa si jih izposodila, so kriti. Imela sem malo plačo ter mnogo obveznosti, posojila pa nisem mogla dobiti. Priča Vid al i, poštarica iz Mengša pove, da je bila od 21. septembra do 10. oktobra na dopustu in so ji poslali Horakovo za namestnico. Izročila ji je vse v redu in je tudi nted dopustom včasih pregledala njeno delo. Razen enega nepokritega čeka, je našla vse v redu. Prečilane so bile nato uradne izpovedi, Id seveda obleženki niso ugodne. Senal je stavil porotnikom eno same vprašanje o uradni poneverbi. Po državnem pravilniku je povzel besedo branitelj, ki ie poudarjal, da obtoženka ni kriva poneverbe, če manjka denar, so lemu v marsičem krive tudi večne službene premestitve, katerih žrtev je bila. Porotniki so edino stavljeno jim vprašanje zanikali z 10 proti 2 glasovoma, nakar je bila Ho rakova oproščena. MLAD TAT. Takoj nato se je vršila razprava proti še ne 20 let staremu Francetu Mamilu. France Marolt, doma iz Bohinjske Bele in pristojen v Ljubno, jo kljub svoji mladosti že prav rutiniran tat. Radi tatvine je bil že dvakrat kaznovan. Včeraj je bil obložen, da je v času od 29. oktobra do 22. decembra lanskega lela izvršil sledeče lalvine: Ukradel je Josipu Zajcu v Ljubljani i/, veže Okrožnega urada na Miklošičevi cesti 500 dinarjev vredno kolo, dalje .je ukradel iz veže čekovnega urada Lovru Kozini 500 Din vredno kolo, mesarju Jožetu Ambrožiču v Žirovnici je ukradel voz s konjem, v skupni vrednosti 8300 Din, nato odpeljal v Novo mesto in vse skupaj prodal 7a 2000 Din. Janku Podgoršku je ukradel 1000 Din vredno kolo. Maroll je v istem času izvršil več vlomov v razne goslilne, in sicer je vlomil v Spodnji šiski v Keršičevo gostilno in odnesel natakarici raznih jestvin v skupni vrednosti 525 Din; v Lescah ie ukradel iz goslilne Marije Renušarjeve večjo množino raznih jestvin, v Radovljici je vlomil v Kiinst-lovo gostilno In odftesel od tam ravno lako veS jestvin in drugih stvari. Usoden je bil zanj vlom, ki ga je izvršil s svojim tovarišem Slrnišo v Figovčevo gostilno dne 22. decembra 1927. Tu si je že nabasal vrečo t raznimi predmeti, ko ga je zasačil stražnik in oba vlomilca aretiral Kakor je ugotovljeno, jo Marolt pokradel raznih predmetov, blaga in jestvin v skupni vrednost' 14.827 Din. Maroll je vse le tatvine priznal. Senat je slavil porotnikom štiri glavna vprašanju ter eno dodatno vprašanje, če presega vrednost ukradenih predmetov lo.ooo Din. Porntniki so vseh pet stavljenih jim vprašani potrdili, nakar je bil Marolt obsojen radi hudodelstva tatvine in goljufijo na iliri lela leikr ječe. Všteje »e mu preiskovalni zapor od 22. decembra 1927. ko ie bil zasačen pri Figovcu in aretiran. gospodarstvo Električna centrala v Hedvodah Kakor je znano, tvornica lesovine v Medvodah, ki je last »Združenih papirnic«, izrablja samo del padca Save, del ostalega naravnega padca Save pa je izkoriščala svoj čas tvornica papirja in lesovine v Vevčah, ki je pa leta 1917 popolnoma pogorela. To dejstvo (neizkoriščanje ondotnega padca Save) pa je nujno klicalo podjetnike k izrabi te vodne sile. Zato se je že pred vojno kranjski deželni odbor jnteresiral za to vodno moč, ki bi jo porabil kot pomoč Završnici. Nadalje je tudi mestna občina ljubljanska, ki kakor znano za svoje potrebe nima dovolj elektrike, resen interesent. Med prvirtii interesenti pa so bile tudi Združene papirrice Vevče, Goričane in Medvode. Podjetje potrebuje za elektrifikacijo obrata v Goričanah. Sedanja tamkajšnja vodna naprava onemogoča popolno izkoriščanje obrata. Nadalje bi električna centrala prišla v poštev kot pomožna pogonska moč v velebrusilnici v Vevčah, kjer je sedaj ua Fužinah električna centrala. — Vodno stanje Ljubljanice pa ic običajno nizko. Poleg tega seveda ta centrala daje tok tudi drugim industrijam in razsvetljavo delu ljubljanske okolice ter ,bL služila za izravnavo tokovne napetosti (za Fužine, Završnico in Kranj). Združene papirnice nameravajo izrabiti cel padec z napravo velikesra jezu nad sedanjim naravnim slapom. Voda bi pričela zastajati že pri Smledniku. S tem bi dobila pri normalni srednji vodi ca 5-0000 Ks. pri visoki pa celo 3000 Ks. Projekt predvideva tri turbine, ki bi lahko izko--istile cel padec vode 11.5 m. V kratkem se bo vršila tozadevna vodo-pravna razprava, ki bo v prvi vrsti obravnavala vprašanje, kateremu projektu gre prednost. Na za'devi jc iiiteresiran tudi oblastni odbor kot naslednik bivšega dež. odbora, saj je lastnik precejšnjega dela sveta na desnem bregu Save, ki bi prišel v poštev. če se novi projekt izvede, kot tnondacijsko polje. Upamo, da bomo v kratkem lahko poročali o odločitvi, ker je elektrifikacija dežele naš najnujnejši problem. !zvoz v FrancHo Iz podatkov tukajšnjega konzulata posnemamo, da je v letu 1027 znašal izvoz iz Slovenije v Francijo 3,913.273 kg, kar pomeni napram prejšnjemu letu znaten napredek. Zaradi padanja franka je padel izvoz v letu 1026 ua najmanjšo količino. S stabilizacijo franka pa se je lani zopet začel dvigati. Kako se je gibal naš izvoz v Francijo v zadnjih petih letih, khžejo naslednji podatki (v tonah): 1923: 8271 1924: 2152 1925: 1538 1926: 913 1927: 3912 Glavni predmeti, ki smo jih v preteklem letu izvažali v Francijo, so bili (v oklepajih podatki za 1926): kalcijev eianamid 2380 ton (—), fižol 557 ton (659), les 552 ton (117). vino belo in rdeče 173 (—), fevosilicij 91 (—-), hmelj 91 (77) Ion, pohištvo 26 (16) ton, jeklo 20 (28) ton. klej 10 (—) ton itd. Iz detajlnih podatkov o posameznih Iro-mesečjih je razvidno, da je zelo narastel v zadnjem četrtletju izvoz lesa 305 ton uapram 98 tonam v tretjem četrtletju lani. V zadnjem četrtletju smo izvažali samo fižol, hmelj, les, pohištvo, kalcijev karbid in ferosilicij v večjih množinah. KONKURZl IN LIKVIDACIJE Koukurzi: Ivini Lup.'*!, trgovec v Ljubljani, Karlovskn cesla; komis. dr. Anion Sluhec, uprav, mase: dr. Albin Suyer; prvi zbor Upnikov '2Г>. febr.; prijaviti do 31. marca; ugotov. narok 21. nprila. — Franc Iiesar, trgovec v Ljubljani, Celovška cesta 81; komis. dr. Anton Lujovic, uprav, mase dr. M. Šubic; prvi zbor upnikov 25. febr.; prijaviti do 31. marca; ugotov. narok 14. aprila. — Živojin Kneževič, Vlne (do 20. febr.); .lulio Singer, trg. s pohištvom, Zagreb (prijaviti do 20. marca). * * * Produkcija piva v Sloveniji. V Sloveniji imamo 4 pivovarne, od katerih so 3 lest delniške družbe pivovarni ./Union« v Ljubljnni f Ljubljana, Maribor in Žalec), četrta pa je v Mariboru in je majhna. V 3 tov. obratih pivovarne »Union« je znašala produkcija v poslovnem letu 1920—1027. ki sc zaključi ■/. 31. avgustom, skupaj 110.0!'0 lit piva in je napram preiSnji narasla za 11%. V prejšnjih letih jq bila produkcija sledeča: . 1023—1024 156.000 hI 1024—1025 125.000 lil 1025—1020 07.000 hI 1020-1027 110.0«) lil Iv tem podatkom pripominjamo, da zn»ša lta-, paciteta teh treh pivovaren letuo okol i235.000 hI. Delniška družba pivovarne Union je zaradi izboljšane prodaje piva v prel. poslovnem letu imela za 1926—1027 čisli dobiček 2,282.000 Din napram 2,108.000 Din v letu 1923—1926. Č'eškoslovaško-jugoslovansko gospodarsko zbli-znujc. Dne 0. t. m. je predaval v Pragi v češkem narodno-gospodurskem društvu ravnatelj praškega velesejma dr. Fr. Žižka o češkoslovaškem gosoo-darskem zbližanju z našo državo. Kljub razvitim političnim in kulturnim zvezani so gospodarske zveze št malo razvite. Podal je nato opis naravnih pogojev jugoslovanskega gospodarstva, sploh gospodarstva ter opozarjal na predstoječa trgovinska pogajanja, ki naj se vodilo v duhu sodelovanja, ne pa gospodarske konkurence. Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic (gradbeni oddelek) v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobnve 5000 komadov tračnih žebl.iev: do 17. I. m. glede dobave 1 kompletnega proslostoie-čega klozeta iz fajančevine: do 20. I. m. glede dobave konopnenih vrvi, 10.000 kg kovaškega koksa, 200 kg travnega seuiena, 1000 kg mavca in 200 komadov ključev za kretnice. — Strojni oddelek lega ravnateljstva pa sprejema do 21. I. ni. ponudbo glede dobave sestavnih delov zaklopniškega kr-milja ter glede dobave 4500 kg k-lcinir^ne sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri oddelkih tega ravnateljstva. — Državni rudnik v Br'-zi sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg tovotue m-sti: do 23. f. m. pn glede dobave 2 motorjev — Oglasi 7. natančnejšimi podatki v zbornici za TOI v Ljubljani. Bor^o Dne 10. februarja 1028. DENAR. Na deviznem tržišču je bilo uant-s.nekaj privatnega blaga: v devizah London in Trst,dočim je ostalo potrebo krila Narodna banka, ki je dajala predvsem Berlin, Curih in 1'uiz. Kurzu i nivo se je malo izpremenil: tako j:1 bil cenejši Amsterdam, •natMje London in Trsi. višje je notiral Pariz, ostali kurzi nefzpremenjeni pri srednjem prometu. B'ago Narodne banke je bilo nadalje v devizah: Budimpešta po 0ОГ..08 (včeraj 995.08) in Bruselj 702.SO (včeraj 792.8C). ikvizni tBčnii iti! liiftl'snsM borz: rinn felRlDZS povpraš. pon. srednji . sr. 9 11 Amsterdam 2''.90 — 22.96 23."3 _ Berlin 1357.00— I36C.0 13-8.5 1358.50 Curih 1093/0— I0№.50 H 195.00 1095.00 Duuu i 81 0.25 - 8f 3.';5 sr 1.75 I 801.78 London 27 7."3— 277 8 77-43 Ne\vyork fl.80— n7.H0 5ii.90 Pari/ 222.77 - 224- "/7 2 >3.77 •23.75 Praga 16^.40— 169.20 16-O0 168.80 Trst 300-.5— 302.25 3(1.:5 — Znorel). Berlin Ш7' 13П0.- Curih 1003.50— 10!Kj.;«, Dunaj NUO.Bo—803.25, London 277.03— 277.83, Newyork 50.80—57, Pariz 222.77—224.77, Praga 108.40-109.20. Trsi 300.35—302.35. Belgrad. Berlin 1357 1300, Budimpešta 903.50 —990.50, Curih 1093.50—100(1.00, -Dnuiij 800.25— 808.25, London 277.03-277.83. Nevvvork 50.80—57, Pariz 222.77 —224.77, Praga 168.40—169.20, Trst 300.25-a08.25. Curih. Belgrutl 9.1375, Berlin 124, Budimpešta 90.85, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.22, London 25.33025, Ne\vyork 510.90, Pariz 20.43, Praga 15.4<>5, Trst 27.50, Sofiju 3.74, Varšava 58.30, Madrid 88.50. Trst. Belgrad 33.23—33.26. Curih 302.75— 304.75, Dunaj 208.50, London 92.07 —92.10. Ne\v-york 18.87—18.88. Pariz 74.20—74.25. Dunaj Devize: Belgrad 12.4075, Kodnnj 190, London 34.005, Milan 37.585, Nevvvork 710.10, Pariz 27.905, Varšava 79.62. V. lute: dolarji 708.00, francoski frank 28.11, lira 37.55, dinar 12.43. Praaa. Devize: Lira 184.75, Belgrad 59.30. Pariz 132.50, London 104.10, Newyork 33.75. Dinar: Nevvyork 175.75, Berlin 7.30. London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani brez izprememb; Kranj. ind. 345 den. Med državnimi papirji je popustilo 7% invest. pos. v Zagrebu, dočim se je v Belgradu učvrstilo. Vojna škoda je bila le malo čvrstejša v Zagrebu v Belgradu pa je bila zaključena celo po 461! Ljubljani). Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 100 den., Strojne 70 bi., Vevče 140 den., Kranj. ind. 345 den., Kuše 205— 280, Stavbna 50 den./fcešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87.5. agrari 55, vojna odškodnina 453—455, marec 450, dec. 454, Hrv. esk. 52, llipo 05, Jugo 90.25, Praštediona 875, Lj. kreditna 135, Scčerana 515, Drava 550—570, Slavonija 11. Trbovlje 527.50—535, Vevče 150. Belp-ad. Vojna odškodnina 457, 450, 461, 454.50, uit, februar 450, 400, uit. marec 456 400, uit. april 459—467, Belgrajska zadruga 5800— 5SOO, Srbska banka 142. Rdeči križ 54, 7% invest. posoj. 88.50- 80. agrari 54.50. Trst. Adria 204, Assicurazioni Cienerali 6575. Cosulich 180, Hinnione adriaticn 29R0, Tripcovich 250, Split cement 278, Trž. Lloyd 685, Oceania 08. Dalmatin-117. Dunaj. Podmt.-savsUa j-idran. 87.86, Hrv. esk. 0.15, llipo 7.90, Alpine 42.20, Leyk, ni 11, Trbovlje 67, Kranjska iiidustr. 44.'7o, Mundus 173. Slave* 18.55. BI.AGO. Na žitnem tržišču jc danes bila v Ljubljani zaključena madjarska pšenica, ki kluib uvozili carini konvenira za uvoz in celo Ljubljano Ljubljana. Les: Bukovi hlodi od 30 cm naprej, od 2.50 m naprej I., II. fko vag. meja 2 vag za 100 kg 30 Din. Zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post , plač. 30 dni, dob. prompl)- Pšenica 78—79 kg 2% baška 382.50—385, slav. 372.50—375, moka 0 g vag. bi., plačilo po prejemu fko Ljubljana 525, oves baški zdrav rešetan 275, koruza nova č?su primerno suha kval. gar. za februar 287.50, za nnrec 292.50. za april 207.50, popolnoma suha 302.50, čin-kvantin 297.50, zaklj. 4 vag. pšenice, 1 vag. koruze in 1 vag. moke. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 327.50—337.5(1, potiska 332.50—342.50, ban. 325—335. gor. ban. 322.50-332.50, srem. 332.50—342.50, rž bač. 295 305, ječmen bač. 270—.80, sr. 275—285, mac. 220—222.50, oves bač., ban., sr.. slav. 250— 200, koruza bač. si. 240-260, nova 232.50—242.50, m .rcc april 242.50 —250, april-maj 245—252.50, ban. par. Vršac 235— 245, ban. marec-april 242.50—250. moka 0 g in gg 470—485. št. 2 445—465, šl. 5 425-445, št. 6 350-370, št. 7 275—295, šl. 8 225—240, olrobi bič., sr. 210—220, slav. 200—210, fižol bač. beli 360—365. Tendenca neizpremenjena. Promet: 8 vag. pšenice, 4 vag. moke, 12 vag. olrobov. Budimpešta (terminska borza), 10. febr. Tendenca nestalna. Pšenica marec 31.58. 31.48, zaklj. 31.50—31.52, maj 32.18, 32.08, zaklj. 32.08-32.10. okt. 29.08. 29.64, zakli. 29.64—29.66, rž marec 29.01. 29.00, zaklj. 29.90—29.92, maj 29.98, okt. 24.64, zaključek 24.62—24.64, koruza maj 26.26, 26.28, zaključek 26.24—26. 20, julij 26.82. Cassadov koncert V četrtek dne 9. febr. ,je v FiT arinonifcni dvorani koncertiral sloviti španski čelisl Gašper C.as-sado. Ob klavirski spremljavi J. Mendelssohn-Gar-digianijeve jc izvajaj svojo sondo v slarem španskem stilu , Beethovnovo sonato za četo op. 09, Locatellijevo sonalo v d-duru, neki Bachov Adagio, manj znanega španskega skladatelja 18. stol La-serne, skl-di)o Tonadilla in nekega Davidova »Vrelec.*, dodal pa je še svojo Serenado . Cassado je lastnik izvrstnega instrumenta, na katerem je res virtuoz, odlikuje ga neverjetna dinamična finesa, široka linija in lepo doneč, poln forte. Umetnostno je z velikim občutkom in iiinc-vanjem interpretiral Beethovna in nas zaz/mimal za Locatellijevo skladbo. Podal je vse skupaj še z Romantičnim čutom, kakršen preveva tudi njegovo sonato. Nekje sino čil"li o tej sonati, kako mon-otrozno moderna je, toda bila je to le pretirana reklama. V gori omenjenih skladbah se je Cassado interpretncijski res umetniško obnesel. kot skladatelj pa z današnjo moderno nima skupnih točk; razen če rečemo, da je njegov eklektični naslon na sklenjeno linijo in preprosto harmonično spremljavo 18. stoletja neka podobnost z moderno. Od te ! pa ga zopet loči pristno romantično čustveni senti-ment, ki se je posebno banalnega izkazal v končni Serenadi. Ostal nam bo v spominu radi res dovršeno podanih Reethnvna in Locatellija, ne pa kot komponist. Njegova partnerica na klavirju mu je dorasla spremi vvnlka, kakršnih umetnic .je milj! Lep kos uspeha C-ssadovega koncerta je njen, že doico sem v Ljubljani nismo Cul i lako sprem-/jačice. Poslušalstva se je bilo nabralo dosti, umetniku je ognjevito ploskalo, ga spremilo v avtomobil in se z mahanjem rok poslovilo od njega. V. Uspeh naše opere v Zagrebu V četrtek dne 9. t. m. je naša opera gostovala s Prokofjevo Tremi oranž-m i v Zagrebu. Op-:ra se je tudi iuscenirnln z ljubljanskim aparatom. Kakor poročajo, je imel g. Štritof, ki je delo vo- m ж&е dil. popoln uspeh. Opera se mora res parkrat čuti, tudi zagrebška publika je ni razumela koj, vendar je instinktivno čutila veličino dela in burno ploskala. neštetokrat pozvavši dirigenta in soliste na oder. Tudi orkester se je pn zatrdilu prič izredno obnesel, tako da so imeli Zagrebčani o naših solistih, orkestru m dirigentu najlepši vtis. V. Gdč. Jelka Stamatoviž, koncertna pevka velikega stila, ima v svojem repertoarju poleg vseh pomembnejših del domače jugoslovanske glasbene literature, predvsem tudi literaturo velikega francoskega naroda. Njen obsežen gl.i.s kakor tudi izvrstna pevska tehnika, katero si je pridobila na kouselvaloriju v Pragi, kjer je študirala, ji izvajanje takega programa v umetniškem oziru popol nom.a omogočata. V Ljubljani je nr.stopila prvokral januarja 1920 ter si p pod::vanjein srbskih samospevov osvojila lako občinstvo kakor tudi kritiko. Sedaj nam poda na svojem ponedeljkovem koncertu v prvi vrsti francoski repertoar. Vse točke sporeda so izredno srečno izbrane ter nam prinašajo v nekakem zgodovinskem razvoju vse bisere francoske sannspevne literature. Koncert se vrši v ponedeljek dne 13. t. m. ob 8 zvečer v Filhar-monični dvorani. Pri klavirju: Lipovšek Marjan Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. чгзвидагдахлиндагдааг« ste ie kupili stadionske srečke Hitite! Zrefcanie 25,marca Sir H. Rider Haggard: * 5« KieopatrB; egiptovske kraHica. V odgovor sem ji velel, da naj stopi na sfingo in prime za zgornji dol faraonove rakve, jaz pa sem jo prijel za noge. Ko sum dal znamenje, sva vzdignila in pokrov okrova, ki ni bil pritrjen, se je odločil in postavila sva ga ua tla. V okrovu jo ležala faraonova mumija, kakor je bila položena pred tremi tisoči leti. Bila je velika in nekam nerodna. Tudi ni bila okrašena s pozlačeno krinko, kakor je dandanes v navadi, in glava jc bila zavita v platno, ki je orumenelo od starosti in ki jo bilo pritrjeno z rdečkastimi obvezami, pod katere so bila vtaknjena stebla z lotosovim cvetjem. Na prsiii, ki so bila ovita z lotosovim cvetjem, inu je ležala velika zlala plošča, popisana s svelo pisavo. Vzdignil sem ploščo, jo držal k luči in bral: »Jaz, Menkau-re, nekdaj faraon dežele Khem, ki sem pošteno in pravično živel v svojem življenju in vedno hodil po poti, ki jo je določil mojim nogam sklep Nevidnega, ki je bil začetek in je konec, govorim iz svoje grobnice njim, ki bodo za kratko uro sedeli na mojem prestolu. Glejte, jaz, Menkau-re, ki so inc v mojem življenju svarile in opozorile sanje, da bo prišel čas, ko bo Kliem v strahu, ila ne pade v roke tujcev in bo njegov vladar silno potreboval zaklad, s katerim bi mogel opremiti vojske, da bi vrgel barbare nazaj, sem v svoji modrosti to-le stori!. Varu-jočim me bogovom je dopađlo, da so mi podelili bogastvo, kakršnega ni imel noben faraon izza onih časov, ko je vladal Hor — na tisoče goveje živine iu gosi, na tisoče telet in oslov, na tisoče mernikov žila in na stotine mernikov zlata in draguljev; to bogastvo sem uporabljal varčno, in ono, kar je ostalo, som prodal za drage kamene — celo smaragde, najlepše in največje, kar jih je na svetu. In te kamne sem naložil in spravil za listi čas sile Kitoma. Kakor pa so na svetu bili in tudi še bodo na svetu ljudje, ki hudobno delajo in ki bi iz poželjenja po dobičku v^eli to bogastvo, ki sem ga bil shranil, in ga uporabili v svoje namene, glej, ti nerojeni, ki boš stal nad menoj in bral to pisanje, ki sem ga bil dal napisali, spravil sem zaklad tako-le — med mojimi kostmi. Zavoljo tega rečem to-le tebi, o nerojeni, ki spiš v nedriju Nute! Ako v resnici potrebuješ bogastvo, da bi rešil Khem pred sovražniki Khema, ne boj se in ne odlašaj, temveč me iztrgaj iz mojega groba, odvij moje ovoje in vzemi zaklad iz mojih prsi in vse bo dobro s teboj. Samo to ti ukazujem, da položi moje kosti zopet v votlo rakev. Ako pa je stiska samo začasna in ne velika, ali ako je v tvojem srcu prevara in zvijača,, potem naj tc zadene kletev Mcnkau-re! Zadene naj tc kletev, ki bo udarila njega, ki vlomi mrtvega! Kletev naj zadene njega, ki sledi izdajalci! I Kletev naj zadene njega, ki zlorabi veličanstvo bogov ! Nesrečno boš živel, umrl boš v bedi in krvi, in v bedi boš mučen na vekov veke! Zakaj hudobnež, v Amentiju se bova videla iz obličja v obličje! In v 'a namen, da se ohrani tu skrivnost, sem jaz, Menkau-re, postavil tempelj za čaščenje mene, ki sem ga sezidal na vzhodni strani te moje hiše smrii. Od časa do časa naj se skrivnost razod me dednemu velikemu duhovnu lega mojega templja. Ako pa bo kak veliki duhoven, ki bo živel, razodel lo skrivnost komu drugemu kakor faraonu ali njej, ki nosi faraonovo krono in sedi na prestolu Khema, bodi tudi on proklel! Tako sem pisal jaz, Menkau-re. Tebi pa, ki še spiš v nedriju Nute, a boš svoj čas stal nad menoj in bral to pisanje, rečem: presodi! In ako boš presodil hudobno, naj le zadene prokletstvo Menkau-re, pred katerim ni rešitve! Pozdravljen in zdravstvu j! Sedaj si slišala, Kieopatra, sem rekel svečano; preiščj si srce in potem presodi; zavoljo sebe pa sodi pravično! . ■л = e x S = c- a » 5. a — 7г t» r C N tJ I K U E > Ni S c p r - 5 X n s > в 3 тг I _ S It w (jj S s 3 ? ф I p {jj l: m-m (D - S N » t 4r Ф r — = ° £ 5 c I (K) i ~ ^ v: 2 n - £ -o — 11 'g Povesila je glavo in se zatopila v misli. 1 j Bojim se to storiti,« je rekla čez nekaj časa. j Pojdiva odiod. Pa dobro, sem rekel in srce se mi je olajšalo; sklonil sem se, da l)i vzdignil leseni pokrov rakve. Zakaj tudi mene je bilo strah. A vendur — kaj pravi pisanje božanskega Menkau-re? Smaragdi so noter? Smaragdi so sedaj redki in težko jih je dobiti. Vedno sem ljubila smaragde in nikoli ne najdem takih, ki ne bi bili počeni." Tukaj ne gre za to, kaj imaš rada, Kieopatra,« sem rekel; gre za lo, kakšna je stiska Khema in kakšno je tvoje srce, kar moreš samo ti vedeti.« Kj, gotovo, Harmakis, to se ve da! Mar ni sila Egipta velika? V zakladnici ni zlata; kako pa moreni zoprvati Rimljanom? In ali ti ne prisežem lega iz-nova — da, v tej slovesni uri in z roko na srcu mrtvega faraona? Ej, sedaj je prišel tisti čas, o katerem je sanjal božanski Menkau-re. To moraš sam izprevideti, sicer bi bil že Hat-šepan ali Ramzes ali kateri drugi faraon vzel dragulje. Vendar jih niso: pustili so jih za to uro, ker takrat še ni bil prišel pravi čas. Sedaj pa je napočil, kajti ako jaz ne vzamem draguljev, se bodo Rimljani gotovo polastili Egipta in potem ne bo več nobenega faraona, komur bi se razodelu la skrivnost. Ne, otresiva se strahu in lotiva e dela. Zakaj gledaš tako prestrašeno? Ker imava čisto srce, sc nama ni ničesar bati, Harmakis. Kakor je tvoja volja, sem zopet rekel; ti moraš presoditi, zakaj ako sodiš krivo in lažno, te bo gotovo zadelo prokletstvo, pred katerim ni rešitve. Tako, Harmakis, vzemi faraonovo glavo, jaz pa vzamem njegov — — oh, kako slrašen je la kraji« i in izneniula se me jo prijela. Dozdevalo se mi jc, ; tla sem videla duha tam v temnici! Zdelo se mi je, 1 da se je premika! proti nama, nato pa jo naenkrat | m^mrz: izginil! Pojdiva! Ali nisi ti ničesar videl?« £ 4 5 v c I t ^ B ■ _ < rc te 2 c tc 40 K ™ A. O C * fr K «> Č 3 *f r. E 5 I N 3 T) — I Je e I 5' 2" s C K p- i » t 1 N a- .< BV Ril znašajo državni dolgovi res 69 miljard Din ? I t.S"ssp. Kosier se je, hote ali nehote pregrešil narjev. Ali, ker se obveze insbruškega sporazuma Y| StV3mO Si3n'6 I. V »Bankarstvu«. i/.šla je pred par dnevi razprava g. Ljubomira St. Kosiera pod g rnjim naslovom. ki so io v celoti ponatisnile tudi belgrajske »Novosti. in ki je izšla istodobno tudi kot posebna brošura. V tej brošuri dokazuje g. Krsier z avtoriteto ekonomskima strokovnjaka v obliki resne študije, da znašajo naši državni dlgovi, ki jih je minister financ \ svojem ekspozeju za budžet izkazal s 30.3 milijarde dinarjev, po njegovi cenitvi 09'/■ milijarde dinarjev, in da torej ne dovoljuje j) nikake nove zadolžitve države. Hazlika v cenitvi jo bistvena in, Ce bi bili njegovi zaključki popolnoma pravilni, bi morala naša div-ла opustiti vsako misel na narodno inozemsko posojilo, ker bi posojilo mogla iskati snmo pod bankroterskiini poiroji. Na srečo zaključki g. Kosiera niso opravičeni Mala analiza razprave nam že pokaže, da pisec niti ne »1'kazuje, da obsloje v večji meri dolgovi, ki jih ministrstvo financ ne bi bilo izkazalo, niti da je njihov nominalni znesek bistveno večji, pač pa da pisec sam v glavnem izhaja od uradnih podatkov iz leta 192 o.Nove dolgovi' je Kosier našel v novih v isečih dolgovih šele, ko je razpravo po-natiskpval kot posebno brošuro, da je na ta način skupno vsoto naših državnih dolgov, ki jih je v »Bankarstvu in Novostih izkazal še s 56'/n milijarde dinarjev, nirgel popeti na gornji poražavajoči znesek. (Slavno razliko v vrednosti mogel je najti samo na ta način, da je mimo svoje želje, da ugotovi objektivno resnico, poskušal, da poveča vrednosti še neugotovl jenih obvez često preko zneska, ki ga sami upniki zahtevajo, nadalje da je preračunaval obveze v zlato ludi tedaj, kadar obve/a plačanja v zlatu ni priznana ali kadar taka obveza • e videni mi ne posloji, končno ie še, da poveča znesek, uporabljal nepovoljnejši kurz za preračunavanje zlatih dinarjev in krm v papirnate dinarje. S tem, da kotis'uliranio neupravičenost teb povečanj višine dolga v vsakem poedineni s'učaju in da koiistaliramo preliranost \ isečili dolgov . se moramo hitro prepričati, da se dejansko stanje naših državnih dolgov ne razlikuje bistveno od uradnih podatkov Detajlne jša analiza posameznih vrst dolga bi pokazala še to, da -d letna bremena nrših do'go\ za dolgo vrsto let ne samo manjša, kot iih prikazujeta razprava iu brošura, temveč ceh bistveno manjša kot bi to zahtevala uradno poležana višina državnih dolgov pri normalni obrestni meri. Primerjanje letne obremenitve /. možnostmi budžeta, ki jih dela g. Kosier. in zaključki, ki jih iz tega sklepa, so še manj opravičeni kol sama vitimi dolga. V že I i i. du preprečim škodljive posledice ki morejo nastati zlasti v inozemstvu /. razširjanjem tako nepremišljenega in enostranskega prikazovanja stanja naših dolgov v javnosti, ki se že opaža v listiji in iiuli že v referatih na seii Zvezo industrijcev v Ljubljani, smatram potrebnim, da pogreške v imenovani razpravi in v brošuri bližje prikažem tako. da si more javnost sama ustvariti objektivno sodbo o netočnosti ugotovljene višin, državnih dolgov in izračunane obremenitve budžeta radi niiliovega odnlacila. 1!. Številke Po podatkih v brošuri (v oklepajih so podatki fz ' ltankarstva in X" vosi i ) znaša naš dolg 09.5-40 (56.346) milijonov dinarjev, a sestoji se 1. iz 16.3~.0 milijonov dinarjev pokrajinskih dolgo\. 2. iz 23.055 ('.'0.1171) milijonov dinarjev vojnih dolgov. S. iz 72"5 milijon* v dinarjev dolgov zjedinjenja in 4. i/. 22(03 (12.693) milijonov dinarjev novih državnih dolgov. Po ekspozeju ministra financ znašajo ti dolgovi v i: ti razvrstitvi približno 1930 milijonov dinarjev, 15.370 milijonov dinarjev, 1310 milijonzov dinarjev in 11.670 milijonov dinarjev skupaj 80.280 milijonov dinarjev. Pokazal bom. kako je nastala ta razlika Pokrajinski dolgovi razprave in brošure sestoje — po stanju iz leta 1925. — iz 815 3 milijonov dinarjev predvojnih dolgov Srbije, 17 0 milijonov dinarjev prcdvrjnih dolgov Črne gore in 336.0 milijonov kron predvojnih dolgov Bosne. Hrvatske. Slovenije in Dalmacije. Isti dolgovi, zaračunani v ekspozeju ministru financ, sestojali so — po sedanjem predlogu budžeta — iz 775.1 milijonov dinarjev predvojnih dolgov Srbije. 9.6 milijonov francoskih frankov in 216 tisoč angleških funtov predvojnih dolgov črne gore iu iz 94.0 milronov dinarjev avtonomnih dolgov (citiram po članku :>Slo-bodne Tribune , ker ui originalni eksnoze nn razpolago). Razlika v nominalnih zneskih ie minimalna in je posledica razlike v času izkazovanja stanja dolgov. Ali razprava in brošura računajo vse te obveze v zlatih frankih in zlatih kronah, dočim jih minister financ vnaša v račun v francoskih frankih, funtih in dinarjih, kakor se pač anuitete in obresti plačajo. Jeli upravičena teza, ki naš predvojni dolg poveča več kot 8 krat Trdim, da ni. To je popolnoma jasno za avtonomne dolgove. Obveza, da se dolgovi v avstro-ogrskih kronah plačajo v zlatu, ni nikjer odre'ena, najmanj v mirovnih pogodbah. Naj bi posestniki obveznic še toliko želeli kaj drugega, država napram njim nima druge dolžnosti kol plačati za eno avstrijsko krono 25 par, za en avstrijski forint 50 par dinarskih. Ako bi se država kdaj odločila, da te obveze valorizira, povečal bi se dolg za razliko od papirja na zlato, ali šele tedaj, ko bo skupščina tako valorizacijo sklenila Danes je cenitev gosn. Kosiera v tej točki za 4610 milijonov dinarjev previsoka. Nekoliko drugače izgleda položaj pri predvojnih dolgovih Srbije Tu naša država prizna dolg snmo v papirnatih frankih; ali v Parizu našli so se borzijanci, ki so pokupili našo obveznice | io nizkem kurzu z namero, da z vsemi sredstvi, ki jim stoje na razpolago, prisilijo našo državo, da jim plača te obveznice v Klatil, z namenom, da zaslužijo razliko v kurzu H okroglo 6650 milijonov dinarjev ali vsaj te vsote. G?sp. Kosier se je, hote ali nehote pregrešil proti interesom države, ko je s svojo avtoriteto finančnega strokovnjaka prosto proglasil te obveze kol zlate iu s tem pomagal tujim finančnikom, ki želijo neupravičeno izk-ristiti našo državo in zaslužiti čim več na pokupljenili obveznicah. Kakršnokoli je njegovo stališče v tem sporu, on ni smel s takimi svojimi tezami dajati argumentov advokatom tujih interesov na škodo naše države zlasti, kadar gre za obveze večje ed naših obvez iz vojnega dolga Ameriki in Angleški skupaj, škodo, ki je s tem morda že povzročena, trpel bo vsak l>oedinee v državi v povečanih davkih. Nesreča je za našo državo da velik del njenih javnih delavcev nima dovolj uvidevnosti, da bi se v svojem javnem delovanju, ii p.sebe j še v javili polemiki izognil sredstev, ki morejo samo škodovali državi in s leni njim samim, kadar žele, da ž njimi dosežejo gotov cilj ali da izvedejo golov dokaz. Razprava in brošura ie popolnima prezrla okolnost, da ludi Francoska svoje obveze v predvojnih zlatih frankih Francozom plača samo v papirju, in tudi ne vodita računa o tem, da obveza plačan'« dolga v zlatu dejansko ne obstoji vse dotlej, dokler je naša država lie prizna, ali pa dokler se spor ne prenese ua mednarodno s dišče. A trdi v tem slučaju nastane obveza države šele takrat, kadar sodišče državo obsodi, in sum o v tistem znesku. na katerega jo obsodi. A ni naloga naših državljanov, da tako neupravičeno obsodbo omogočil jejo s svoje strani. Ker Ia jjied vojni dolg niti v zlalu ni bil dovolj visok, preračunane so zlate krone v dinarje s 14 papirnatimi dinarji */.i 1 zlato krono, čeprav ie i*urz napole ndora s'ino 218 dinarjev, a ne 280. S tem se naš dolg poveča za daljnjih 2469 milijonov dinarjev. Na ta način ie usor'o, da se nam* sto dve> milijard dobi preko 16 milijard obvez Ti dve mi-I lijardi se seveda moreta povečati, ali same tedaj, I ako naša vladi ne us-ie, da neupravičene zahteve i francoskih portorjev zavrne, n samo to je smel I ]):s"c k'iistatinui. Pa ludi tedaj naš dolg ue bi znašal 16 milijard, temveč bi moral ostali izpod 1 9 niilijaivl dinarjev lil. Imerae francoske Vojne dolgove is. Kosier pravilno našteva, i samo citira prgrešno tisti njihov del, ki ie izplačan ! šele leta 1919. po drugo med novimi dolgovi drža-i ve, vendar jih ne -nI je v račun. Nep učenega ! bravi i bi to mog'o dovesti v zmoto i Raz'ii'u od 8.6 milijard d:narjev \ cenitvi vrednosti dolga nastalu je zopel iz pogrejene liberalnosti pisca do Franci|e. Čeprav je vojni doV nedvomno nastal v času, ko frank ni imel v č z1, V vredn sli, pa torej ne mo-e biti govora, da bi kdo resno metel le pomisliti na plačilo v zlatu, je pisec brošure vendar smatral za potrebno, da za vsak slučaj nrio^mni, da bi se skupni dolg ed 60У: milijard dinarjev v slučaju do1'.; vanja v zkilu uovečal še za 10.4 milijard dinarjev, torej na 80 milijard. Dolg s"ni ui računal v prpirn"tih frankih, temveč s Irojnim zneskom to je s 7 dinarjev za en frank, z enostavno motivacijo, da je to zahteva zmernih elementov v Parizu . Tudi Ia njetov i;xun more s-чпо oleževafi položaj naših zast pn";ov v pogajaneh za ureditev te^a vojnega dolga. Če se v de*'eli fini javljajo strokovnjaki, ki smatrajo, da je upravičeno in •/zmernot, da se papirnati frank za naš vojni dolg honorim s 7 dinarji, medtem ko Francija elača za svoje nolranie doV ve 2M dinarjev, potem pač moramo plač"ti ta znesek. Pri tej liberalnosti je razumljivo, da je pis-o smatral potrebnim, da v brošuri še naknadno doda obresti za čas po I 1918 s 3.9 mili'ard d'nariev: bil ie iuak zmeren v ebresf-ui meri. k a iti če bi bil vzel obresti Blairove.ta po-soiila. ki jih je m gol z isto pravico računati, mogel je brzo prit j. tudi na CO milijard vsote vseh dolgov. Koliko so lake nepremišljene izjave doma nevarne, občutile so že naše komisije /a ureditev vojnih dolgov ki «o se borile iu. tudi dosegle, da nili v \nieriki niti v Angleški poprečne obresti na vojni dolg niso mnogo večje od \%, medtem ko so v istem času domači listi lansirali veselo vesl. da nam bo us-elo plača1 i samo 3% obresti. Ali to so bile navadne časnikarske vesti in ne članki v str* kovni'i revijah. Za to moramo bili hvaležni ministrstvu financ, da je vsaj ono drugega mnenja, in želeti mu je, da lie usvoji mnenja brošure, temveč da še dalje poskusa, da prihrani državi razlik'o od SK- milijard na francoskem vojnem dolgu, četudi bi poedini strokovnjaki mislili, da je dolg netočno prikazan. V ostalem so ravno vojni doTovi dober primer. koliko je neumestno mejili te'ino zadolžitve samo pa višini dol ta, a ne tudi pu pogojih za pla-čanje. Amerikanski vojni do'g je radi doseženih povobnih pogojev zmanjšm ua 32.15% njegovega zneska, če računamo anuUele mi podlagi obrestne mere od 4У,%. a ang'eški na 82.35%, če računamo 5% obrestovanje anuitel. To pomeni, da nas naš v-jni dolg tem državam obremenjuje ravno toliko, ko'ikor bi nas obremenjeval, če bi znašal v .Ameriki za 2.39 milijard dinarjev mani, na Angleškem za 4.76 milijard dinarjev manj, a bi plačevali zanj gornje zmerne predvojne obresti. Vse kakor je potrebno stremeti za tem, da dobimo slične pogoje tudi cd priiateljske Francoske, ki tudi s-ma plača Ameriki in Angleški manj kjt po'ovic - svojega vojnega dolga, če računamo z gornjimi obrestnimi merami. Vs»k poedinec v državi mora državo v tem njenem stremljenju podpirati, n ne dajati argumentov protivnikom. IV. Do!g?vi zer*Sfven?a Pri dolf vili zjedinjenja znaša razlika v cenitvi s-mo 5915 milijonov dinarev, ali vprašaj zna-1 či vsekakor, da bi morala biti večja. Pisec raz-: prave izračunal je znesek tega dolga z odstotki negažiranih avstrijsko-o"rs'*ih dol.cov, ki odpadejo na našo državo, iu je prišel 'lo zneska 513 mil'j nov zlatih kron. Te krone preračunal je zopel s povečanim ključem cd 14 dinarjev za t krono, lo je za 1.5 milijard previsoko. Glede višine lega dolga ima pisec do neke mere prav. ker z insbruškiin sporazumom in /. ostalimi sp razumi ni zmanjšan ravno znesek dolga, temveč so zmanjšane samo anuitete na približno '/» anuitet po /.'ali pariteti Iz uradnih podatkov //i leto 1925 sledi da znaša Ia dolg napram inozemstvu okoli 4 milijarde dinarjev, ali anuitete znašajo samo 58.42 milijona dinarjev letno, kar odgovarja kapitalu od samo 1100 milijonov 4i- narjev. Ali, ker se obveze insbruškega sporazumu morejo menjati samo /. našim sodelovanjem, je cenitev višine obvez na podlagi anuitet bližja dejanskemu stanju kot nominalni delež na dolgu, od katerega izhajata razprava in brošura. Obvezani napram inozemstvu moramo dodati še obveze iz ne-gažiranega dolga napram našim državljanom, ki tvorijo razliko od 4 na 5.7 (odno-.no 7.2) milijard dinarjev razprave. Ali enako kot za pokrajinske dolgove ludi za ta del dolga valorizacija na zlato ni z ničemur opravičena in zaradi tega ta del dolga ne znaša po istih podatkih več kot 165 milijonov dinarjev. Ta se znesek sicer poveča še za fundirane dolgove v znesku ti milijonov dinarjev in 8 milijonov mark dvomlive vrednosti, skupaj nn 1570 milij nov dinarjev (brez. dolga v markah). Mala razlika med to cenitvijo in pedatki ministrstva financ je posledica tega, da ministrstvo domači dolg najbrže ui računalo med obveze po insbruškem sporazumu. Dejanskega razloga nisem mogel ugotoviti, ker nimam podrobnosti; no za celo razpravo je to brez pomena. V. Novi državni dolgovi Za nove državne dolgove razprava v »Bankarstvu« in »Novosti'-.* ne p kazuje bistvenih razlik od uradnih podatkov, ali brošura, ki je skoro istočasno izšla, jih povečava za 10X03 milijonov dinarjev. Ti dolgovi sest-je (prva številka v »Bankarstvu in »Novostih<, druga uradni podatki po »Svobodni Tribuni-): 1 Ij 734% p-sojila za orientalske žel. 142.48 mil. fr. frankov — 120.00 mil. fr. frankov; 2. iz 5% posojila v Franciji 50.39 mil. Ir. irankov — 200.00 mil. fr. frankov. 3. iz 8% Blairovega posojila 15.25 mil. dol — 15.25 mil dol.; skupno v vrednosti 1293.6 mil. dinarjev — 1568.G mil. dinarjev. Nadalje iz: 4. 7% invest'oijskega posojila 500.0 mil. dinarjev — 496.0 mil. dinarjev; 5 4% agrarnega poso'ila 127.0 mil. dinarjev — 125.4 mil. dinarjev; 6. 2УзУо vojne škode 392Z.9 mil. dinarjev — 4202.6 mil. dinarjev; 7. dolgov pri Narodni banki 4518.7 mil. dinarjev — 4I.'69.(( mil dinarjev; 8. visečih dolgov 2331.2 mil. dinarjev — 1209.0 mil. dinarjev; skupaj 12.693.4 mil. dinarjev — ll/ЧИ.в mil. dinarjev. Do sem obstoji razlika samo v višini visečih d lgov, ki jih pisec v »Bankarstvu- in »Novos.'iV računa za 2'/s milijarde po stanju iz junija 1925. V brošuri pa pisec sam pravi, da znašajo ti dolgovi po poslednji izjavi v finančnem odboru snmo 1'/» milijarde; ali to ne pravi zalo. da netočni stari znesek popravi, temveč zato, da ta de! visečih dolgov še poveča za teh 1.2 milijarde. Br šura, ko ponatiskuje razpravo, dodaje tem dolgovom še 9. 30 milijonov dolarjev novega 7% Blairovega posojila v vrednosti od 1710 milijon-v dinarjev, ki so v državnem budžetu izkazani, ali po mojem približnem računu na podlagi p-datkov it »Slobodne Tribune« niso vračunani v uradnih 30.3 miliiard. Ta popravek njegove prvotne cenitve je opravičen, ker je posojilo najeto in odplačilo tega posrjila že vnešen « v državni bi'džet. Glavno razliko v višini novih državnih dolgov izkazuje brošura: II). v obvezah naše države napram vicinabiim železnicam s 5 milijardami dinarjev; U. v deležu na otomanslcem javnem d Igu z 1.4 milijarde dinarjev in 12. v že omenjenem ponovnem računanju ztoraj že vračunanih visečih dolgov z. 1.2 miliiarde dinarjev. Od Mi obvez je pogrošen i znesek od 2—33 milijard visečih dolgov ostal v računu norbrže samo vsled proste pomote ludi še p'tem, ko so isti vne-šeni z novim zmanjšanim zneskom. Otoinanski dolg je izračunali iz viiSne letnih anuitet od 10.47 milijonov zlatih frankov v vrednosti 114.5 milijonov dinarjev — ne 147 milijonov, kakor računa pisec. Ali tudi tu se mora misliti na t\ da naša država ravno radi tega dolga ni pednisala Lausanske po-g"dbe in da je znesek tega dolga še neustanovljen. Vse. kar doslej vemo, je gornji maksimum zahtevanih letnih anuitet. Ker more gornja anuiteta odgovarjati ludi več;emu kapitalu od 1.4 milijard dinarjev, tej cenitvi naših mogočih ebvez ne bi preveč prigovarjal. V uradnem pregledu seveda pravilno niso omenjene, ker dejanska obveza še .ne obstoji. Pri cenitvi obvez naše države napram vieinalne železnice je šel pisec brošure vsekakor predaleč On začenja že svoje dokazovanje z absurdno trditvijo, da bomo morali družbam vicinalnih železnic — na katere odpada ena tretjina vseh naših prog — vrniti eno četrtino brulto d-hodkov prometnega ministrstva no bud?etih od leta 1919. do 1927-28 v znesku od 3717 milijonov dinarjev, a inorda še več; pri tem prezre popolnoma, da so se iz teh dohodkov pokrili predvsem izdatki za službo na teh prrgah in da more le ostanek plinasti železnicam. Tudi če bi družbe z dogovorjenimi 50% participirnle res na brutlo dohodkih, bi bil ta znesek mnogo prevelik. To se upira obenem tudi kcnstatae.iji brošure same par vrstic nižje, da namreč interesenti družb vicinalnih železnic sami zahtevajo samo 7C0—80(1 milijonov dinarjev za eksploatacijo njihovih objektov. Pisec brošure v ostalem nozne.ie pusti teh 3.7 milijard in se zadovoljuje z 800 milijonov dinarjev, kolikor zahtevajo interesenti. Ali on računa kol naš dolg tudi vrednost teh vicinalnih železnic, ki io cpni na 300 milijonov dinarjev v zlatu ali 4.2 milijarde dinarjev (namesto I čno 3.3 milijarde), in to čeprav najmočnejša skupina interesentov že davno ne za'teva odkupa v zlatu, temveč se — po zadnjih vesteh »Jegos'.ovans'-ega Llovda — zadovoljuje s 4 Din za 1 krono in demantira obenem, da je že, pristala na 2 Din za 1 krono, ki se ji ponujajo. Ker naša država teh prog od vicinalnih železnic Se ni kupila, temveč vrši samo eksploalacijo, računanje s temi 4.2 milijarde dinarjev kot z že obstoječim državnim dolgom nikakor ni opravičeno. Imenovanih 300 milijonov kron ali dinarjev poslane dolg šele tedaj, kadar se pr ge odkupijo in preidejo v last, ali ne s 4.2 milijarde dinarjev temveč z 850—1700 milijonov dinarjev, računaje tu že obresti od odkupne vsote namesto zahtevanih 8(4) milijonov za eksploatacijo. Tudi pri tej cenitvi inorc aiodiktičnn povečanje naših bremen samo eteževati poliraj države v pokanjih s tujri in s tem škodovati javnim interesom. Kot obveze države, ki jih uradni izkaz ne vsebuje, je mogel pisec računali samo imenovano odkuonino s listini zneskom, ki se bo na podlagi te zahfeve najbrže moral priznati, torej približno 1% milijarde dinarjev namesto G milijard. Vsega sl uitaj je smel ledni povečati uradno izkazani dolg od 11^1 milijarde dinarjev iz naslova Se neugotovljenih ali že obstoječih obvez za največ 2% milijarde no U'/« iniljarde a ne za 10 miliiard na 22 milijard VI. Stvarno stan e Ako resumiraino, vidimo torej, da so uradn! podatki o višini našega državnega dolga s 30.3 milijard dinarjev popolnoma pravilni in glede ustanovljenih obvez popolni. Iz naslova neizkazanil: obvez se more morda, če je nrja cenitev točna, dodati še približno 200 milijonov za oni naš delež na avstro-ogrskem dolgu, ki ga dolgujemo domačim državljanom, 2650 milijonov za še neugotov-ljene ali že obstoječe obveze za otomanski dolg in vieinalne železnice iu morda še 1710 milijonov iz naslova novega Blairovega posojila, skupaj največ 4Vi milijarde dinarjev; mrre se še opozoriti na možnost povečanja vrednosti srbskih predvojnih dolgov v Franciji za največ 634 milijonov dinarjev, no nikakor in nikoli se višina naxej*a dol<;a ne more povečati na 56'/з milijarde, ki jih izkazuje g. Kosier v »Bankarstvuc in »Novostih«, še manj pa na 6034 milijarde ali celo 80 milijard, ki jih izkazuje skoraj istočasno v brošuri. To neopravičeno povečanje je bilo najmanj umestno v trenutku, ko je minister financ iskal v inozemstvu posojilo po splošno priznani p'trebi. ker se s to pogrešilo konstatacijo morejo pogoji tega posozila samo poslabšati in s leni bedoča bremena celi državi povečati. Pričakujem, da bo g. Kosier to uvidel in svojo cenitev še drutič revidiral. ali to pot na znesek od največ 35 milijard. VII. Letna bremena Pogrešeni so ludi nadaljnji zaključki g. Kosiera, ki jih izvaja i/, ustanovljene višine dolga glede bremen, ki nam jih dolg nalaga. Ta letna bremena je izračunal na 4% dolga: v br Suri ■/. 2780 milijonov dinarjev, v »Bankarstvu: in »Novostih. z 2254 milijonov dinarjev letno. Gosp. Kosier smatra, da moremo iz čistega državnega budžeta (brez gosDcdarskih podjetij in tudi brez železnic) od 7638 milijonov dinarjev izvzeti za odplačilo državnih dolgov največ 2—2.1 milijarde jrlno. V tem slučaju bi po nie.tovih zaključkih že danes ne mogli plačali naših dolgov. Snmo na podlagi takega pogrešnega prikazovanja je razumljiva izjava ministra, ki jo razprava citira, a s tem ravno ne. k-risti kreditu države v inozemstvu, namreč da t"h dolgov ne bodemo plačali. Уеш ni znano, da bi kak resen človek v državi odklanjal plačilo ugotovljenih obvez napram inozemstvu. Ze če reduciramo višino doiga na pravilen znesek, vidimo, da taka insolvenca ne obsl ji, kajti 4"o od 35 milijard znaša samo 1400 milijonov dinarjev. Ta znesek se zmanjša za prva sledeča lela bistveno, če anuitete računamo po dejanskih obresti') in dejanskih pogojih za odplačilo dolga. Za 1 1928.-29. bi rabili, če dodamo še ce!o anuiteto za rtomanski dolg in 4% obresti za do!g vicinalnim železnicam in če rezerviramo za francoski vojni dolg isti znesek, kot ga plačamo Angliji in Ameriki skupai, samo 1025 milijonov dinarjev Gornje primerjanje g. Kosiera je pogTešeno tudi še iz drugega stališča. Vojni dolgovi so * ozki zvezi z reparacijami znano .ie. da je naš delež na reparacijah vsekakor zadosten za odplačilo celega vojnega dolga; isto tako je splošno pričakovanje, da bo vsako zmanjšanje reparacij imelo za posledico revizijo vojnih dolg v. Zaradi tega sploh ni bilo petrebe, da se г odplačilom vojnega dolga obremenjuje budžet, v katerem dohodki iz reparacij niso izkazani. Tudi če se danes ti anuiteti unašajo v budžet, so oni dejansko že poki iti iz reparacij. Enako kot g. Kosier po pravici ni štel med naše d Igove liberacij-ski dolg, ki nam je odrejen z okroglo 2 milijardama dinarjev, je moral izpustiti iz bremen, ki obremenjujejo budžet, tudi odplačilo vojnega dolga. Ravna tako ni poirebno, da se budžet, v katerem nisa železnice, obremenjuje z odplačilom onih dolgov, ki jih bo prometno ministrstvo moralo iz svojih dohodkov pokriti. Če pustimo vojni dolg, čegar anuitete znašajo za regulirani amerikanski in angleški dolg, torej za večji del dolga, zaenkrat sami 103.5 milijonov dinarjev, obresti in odplačila ostalih dolgov ne bodo prekoračile mnogo 800 milijonov dinarjev letno in bodo pustile zadostno rezervo v budžetu, tudi po tezi piščevi, za odplačilo novega posojila, ki ga je država sklenila. Obremenitev znaša po budžetu za 1 1928-29, v katerem so predvidena odplačila za vse regulirane dolgove, za predvojne dolgove Ц5.6 milijonov dinarjev, za dolgove ujedinjenja 86.3 milijona dinarjev (77.7 milijonov po insbruškem sporazumu, za ostanek, tirdi če računamo 5% 8.6 milijonov dinarjev), torej ne bo zahtevala vet kot 202 milijona dinarjev. Pri povojnih do'govih znašajo anuitete in-zem.skih zosojil 267 milijonov dinarjev, obresti in amortizacija vojne škode 141 milijonov dinarjev, anuitete investicijskega in aerarnega posojila 42 milijonov dinarjev, skupaj 4.'0 milijonov dinarjev, če leni zneskom dodamo še za o! mmiski dolg polnih 114.5 miliionov dinarjev in za dolg vicinalnim železnicam 50 milijonov-skupaj 165 milijonov dinarjev, gornja meja od 8Г0 milijonov dinarev ni prekoračena za več kol 17 milijonov. Dolg Narodni banki in viseči dolg-vi so izouščeni, ker ne za' te vajo večjih obresti. Tudi takrat, če bi po nesreči predvojne dolgove morali honorirati v zlatu in s leni letna odplačila povečrfli za 462 milijonov, meja obremenitve, ki jo je postavil g. Kosier, ne bi bila prekoračena Tudi če položaj ue bi bil tako zadovoljiv, pisec razprave iu brošure ni smel pozabili, da morajo ravno nova posojila povečati, če se smotreno uporabijo, pro-biktiviiod in davčno moč države, in da vs'ed tega za cenitev možnosti odplačila ne more bili merodajen samo današnji budžet. Posojilo se more iskati, če se točno ve. za kakšne namene se bo porabil, in če je zagarantirana pravilna in produktivna njegova uporaba, ki bo omogočila vračanje in prinesla državi koristi. Če je g. Kosier na podlagi ugovorov, ki jih dela našemu finančnemu gospodarstvu, morda oelo po pravici, mislil, da posojila za.sedaj ne rabimo, ali če je mislil, da mu ravno sedanja vlada in sedanji minister financ dajejo tako malo garancijo za koristno uporabo posojila, da mora posojilo preprečili, je moral povedati te svoje razloge. Nikakor ni smel pogreSno predstaviti naš finančni položaj kot tako obupen, da onemogočava državi dobivan'e posojila pod ugodnimi pogoji tudi tedaj, kadar bo tudi po njeg-vem mnenju posojilo neobhodno potrebno za procvit države. Še manj je smel uporabljati v polemiki razloge, ki gredo samo na škod" državnih interesov. Mislim, da je bila moja dolžnost lo povedati Badovan Matiašič.