GLASNI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 14. JANUARJA 1956 LETO III., ŠTEV. 3 Okrajni ljudski odbor 5. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA (Nadaljevanje izvlečka iz zapisnika) Okraja! zbor ln zbor proizvi- I Prevoje jalcev sta potrdila Pravilnik o Markovec določitvi položajev in njih raz- \ Kmetijska posestva Log, Rav-vrstitvj v položajne razrede pri nik in Cerknica predlogov za Komunalni banki v Ljubljani in zvišanje dopolnilnih plač še niso Pravilnik o razvrstitvi položa- poslala in jih zato Odbor za 1000 j 3. Kmetijsko posestvo 4000 Ljubljana - Šmartno pri ozz Litiji. 7. Gostinsko podjetje Polje. | Podaljša se garancijska izjava štev. G-5301-1 z dne 15. avgusta 1955 v višini 2,000.000, dana za redni obratni kredit v višini 1,210.000 din in dopolnilni ob- j ratni kredit v višini 790.000 din. Garancijski znesek v višini 10°/o v znesku 200.000 je v višini sto tisoč din položil Občinski ljudski odbor Polje, ostanek sto tisoč dni pa je potrebno še po- ^ev pri Komunalni banki v Ljubljani v plačilne razrede. št. V11-08-6/-1 /162 z dne 29. julija 1955, dana za dopolnilni obratni kredit v znesku 1,200.000 kmetijstvo Sveta za gospodar- dinarjev. Garancijski znesek v Podaljša se garancijska izjava ložiti iz sklada za pospeševanje stvo OLO ni mogel obravnavati in staviti ljudskemu odboru to- t i \ _ _ zadevnega predloga v odobritev. Ljudski odbornik Sitar Franc, lfc1 „ i® obrazložil predlog o odobritvi Izplačila dopolnilnih plač kmetijskim strokovnjakom na državnih posestvih iz sklada za Pospeševanje kmetijstva: Naša kmetijska posestva na Odbor za kmetijstvo je štel v skupino strokovnjakov, katerim naj bi se zvišala dopolnilna plača, strokovnjake, ki so na teh mestih, imajo pa plačo z ozirom na to, da tako plačo predvidevajo njihovi la- vi šini 2% v znesku 24.000 je že položen pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Ljubljani. Po- gostinstva pri Komunalni banki 60-KB-3, Ljubljana. 8. Kmetijsko posestvo Zadobrova. Podaljša se garancijska izjava štev. G-1374-3-54 z dne 27. decembra 1954, dana za obratni kredit v višini 5,000.000 daljša se tudi garancijska izja- dinarjev. Garancijski znesek v va št. VII-08-1 do 196 'z dne 14. višini 3"/o v znesku 150.000 din je Junija 1955, dana za dopolnilni potrebno položiti iz sklada za obratni kredit v znesku 1,000.000 pospeševanje kmetijstva pri Ko- ti j sko posestvo Bokalce eno izmed večjih kmetijskih posestev, piaco prea vrneva jo njinovi ta- Izems a ?k,raja V Uxb aa* h ritni pravilniki. Čeprav je Kme-tzgradnjl ln zaradi tega so tudi tarifne postavke uslužbencev in upravnikov teh kmetijskih posestev take, da posestva ne mo- Sv ,cevloti nagraditi svojih do^olntinJ “phičo ‘ Tvištoi kih 1000 din, ker znaša plača po ta- nezadostno dinarjev. Garancijski znesek v višini 5"/o v znesku 50.000 je že položen v Zadružni hranilnici in posojilnici v Ljubijo ni. 4. Kmetijski pridelki. Podaljšata se garancijski !\'nvi št. se je Odbor za kmetijstvo odi o- 1619/2-55 z dne 10. avgusta 1955 čil, da da upravniku tega po- in štev 1619'1-99 z dne 18. marca 1955. dani za dopolnilni obratni kredit v višini 6,670.000 munalni banki 60-KB-3, Ljubljana. 9 Mehanična delavnica Logatec. Podaljša se garancijska izjava štev. VII-08-1-171-1-168 z dne 29. avgusta 1955 na kratkoročni kredit v znesku 700.000 dinarjev. Garancijski znesek v višini 10°/o v znesku 75.000 din je v višini 35.000 din že položil v višini 3,330.000 din. Garancij- proračunskih sredstev. Znesek bil sklad za pospeševa- sk: znesek v višini 10°/e v znesku 35.000 din pa je potrebno polo- nje kmetijstva obremenjen v vi- 1,000.000 je v višini sto tisoč žiti iz sklada za pospeševanje šini pol milijona din in sicer dinarjev že položen pri Komu- obrtništva pri . Komunalni banki dobitiJttrokovnj»kov, k, pa ^ PoviSanlh do^,nUrUh I ...^ .... ......... jim nujno potrebni. O vsem tem „i.0 'e razpravljal in sklepal Odbor Za kmetijstvo Sveta za gospodarstvo OLO. Imenoval je po-®°bno komisi jo, ki je to zadevo Proučila in predložila Svetu za gospodarstvo OLO predlog, naj “i se višina dopolnilnih plač u^rd tarifno postavko in dejan- s ,,a z sredstev sklada za pospeše- ' Vanj® kmetijstva. Odbor za kmetijstvo Sveta za leto 1956. Te dopolnilne plače se bodo izplačevale strokovnjak kom za' naprej in sicer od 1. januarja 1956 in sicer zato, ker sklad za pospeševanje kmetijstva siredstev za nazaj nima. Okrajni zbor in zbor proizva- na.lni banki 60-KB-5-Ljubljana, ostanek v višini 900.000 din pa je potrebno položiti iz sklada za kreditiranje Investicij v gospodarstvu. X. Ljudski odbornik Borštnik Franc, je obrazložil predloge za garancijske izjave gospodarskim organizacijam: Svet za gospodarstvo je na svoji 5. redni seji z dne 22. in 26. dec. 1955 obravnava! vloge podaij- a najmanj 100 ha, šanje garancijskih izjav ter. šejnTdvorani MagRtrata. • v skupino, v katero spadajo predlaga okrajnemu ljudskemu Pnevni red- P°s®stva, katerih razsežnost odboru, da nasJedniim podjet-naša loo ha, so pa delno dogra- jem podaljša zapadle garancij-J°na in ske Izjave tako. da gospodarstvo OLO Je vsa kme-ijslca posestva razdelili v bri SK;upme in sicer: >■ v skupino, v katero spadajo ^.iestva v izgradnji ln kjer so •redno težki delovni ln ostali bnsojl m katerih razsežnost zna- posameznih podjetij za KONFERENCA predsednikov svetov za socialno politiko, mladinsko in invalidsko varstvo in delovna razmerja občinskih ljudskih odborov 01.0 Ljubljana Vabim vse predsednike občinskih svetov za socialno politiko, mladinsko in invalidsko varstvo in delovna razmerja, na konferenco, ki bo v petek dne 20. januarja 1956 ob 9. uri v se za vsa mLu skupbto' v kat«ro _~*L” IlT 0„_Jsa posestva, v katero spada soma v posestvo j. -““.o posesivc kh^’-ljsko posestvo na to je Prevo- nitev kredita in sicer mesec dni po potrditvi zaključnega raču-. Dnevni red: Poročilo in razpravljanje o vprašanjih socialne politike na področju Okraja Ljubljana. Predsednik sveta za delovne odnose in socialno politiko OLO: dr. Marjan Dular, 1. r. Za v Podlagi predloga Odbora d;i„ .'"otijatvo Sveta za gospo-- vo je Svet za gospodarstvo Or,n 12 . zPreJeJ predlog, naj tu., 'ada za pospeševanje kme-'Va kot dopolnilne plače do- saiA Zr>eske: K”"cUjsko posestev 1. »Labod« — Kemična čistilnica, Ljubljana. Podaljša se garancijska izjava številka II. do 5.811/1-55 z dne 5. nov. 1955, dahi se na za dopolnilni obratni kredit ktne- v znesku 1 800 000 d m. Garancijski. znesek v višini 10°/* v 180.000 je že položen Iz naslednje sklada za pospeševanje obrtnl-I Stva pri Komunalni banki 60- poeestvo B°Batec Verd ®0S?anj ' ! ter* Rednik y °diee Brest . . din 2500 4000 3500 4000 1000 1000 3500 2500 3000 4000 KB-l-Ljubljana. 2. Kmetijsko posestvo Ljubljana - LogtV.ec. Podallša se garancijska izjava št. VII-08-1 do 133 z dne 11, julija 1955 za kratkoročni kredit v znesku 3,630.000. Garancijski znesek v višini 3®/« v znesku 114.900 din še ni položen ter ga je potrebno položiti iz sklada za pospeševa- 5. Tovarna močnih krmil — Ljubljana. Podaljša se garancijska izjava štev. G 7588 2 z dne 18. dec. 1954 v višini 45 ml-lijnov, dana za redni obratni kredit. Garancijski znesek v višini 5% v znesku 2.250.000 din je treba položiti pri Narodni banki 601, Ljubljana Iz kreditnega sklada za kreditiranje in-OZZ vestlctj v gospodarstvu. 6. Tovarna kleja, Ljubljana. Podaljša se garancijska izjava štev. G-947/2 z dne 27. junija 1955 v višini 15,000.000 din, dana za dopolnilni obratni kredit. Garancijski znesek v višini 10°/o v znesku 1,500 000 dl-n je treba položiti lz kreditnega sklada za nje obrtništva OLO Ljubljana kreditiranje Investicij v gospo-prt Zadružni hranilnici ln poso- dnrstvu piri Komunalna banki 4000 , jilnici v Ljubljani. I CO-KB-3, Ljubljana. S0-KB-10. Vrhnika. 10. »Adria«. Ljublja-na. Podaljša se garancijska izjava štev. G-1485/1 z dne 18. marca 1955 | za dopolnilni obratni kredit v znešku 2,000.000 din. Garancij -I skl znesek v višin-; 5% v znesku 100.000 din je treba položiti iz sklada za pospeševanje obrtništva pri Komunalni banki 60-KB-1, Ljubljana. 11. »Galanterija«, Ljubljana. Podjetju je bila izdana garancijska izjava štev. G-6241/1 za redni obratni kredit v višini 30.000.000 din, Iti poteče z 31. decembrom 1955. Na novo je treba izdati garancijsko izjavo za dopolnilni obratni kredit le I v višini 1,725.000 din. Garancijski polog v višini 10n/n znaša 172.000 din Ker je pri Komunalni banki 69-KB-l, Ljubljana za prvotn; kredit položen polog v višmi 1,500.000 din, mora Komunalna banka 60-KB-l, Ljub- ! liana, vrniti OLO Ljubljana preveč vplačani polog 1,327.500 dinarjev na račun štev. 60-KB-l-G7.401-sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu. 12. Kmetijsko posestvo Jesenkovo. Garancijska izjava štev 1762/3 z dne 20. dec. 1954 v višini 2.000.000 din 7.a redni obratni kredit se podaljša, toda le v višini 800.000 din. Garancijski znesek' v višini 2°/o v znesku 16.000 din je treba položiti iz sklada za pospeševanje kmetijstva pri Komunalni banki 60-KB -1, Ljubljana. 13. Ključavničarstvo »Ciril Podržaj«, državni obrt. mojster. Podaljša se garancijska izjava štev. G-5533 od 30. avgusta 1955 dopolnilni obratni kretiR v višini 2.500.000 d:n z ve’javno«tjo mer.ee dni po potrditvi zakljttč-I nega računa za leto 1955. Polog v višini 10°/o v višini 250.000 din je že položen na račun 602 p d Komunalni banki 60-KB-3, Ljubljana, iz sklada za pospeševanje obrtništva. 14. Čevljarna Lukovica. / Podaljša se garancijska izjava št. VII-08-1/161 od 24. avgusta 1955 za obratni kredit v višini tri sto tisoč dinarjev z veljavnostjo mesec dni po -potrditvi zaključnega računa za leto 1955. Polog v višini 5"/e v znesku 15.000 din je bil že nakazan na račun 602 pri Komunalni banki 60-KB-14, Domžale, iz proračunskih sredstev bivšega OLO Ljubljana -okolica. 15. Podjetje »Harmonika« — Ljubljana. Podaljša se garancijska izjava štev. G-35/3 od 5. aprila 1955 za dopolnilni obratni kredit v znižanem znesku od 300.000 din na 220.000 din z veljavnostjo mesec dni Po potrditvi zaključnega računa, 10a/o polog znaša 22.000 din. Od tega je že položeno 15.000 din iz sklada za pospeševanje obrtništva. Razlika 7000 din naj se nakaže iz sklada za pospeševanje obrtništva Komunalni banki 60-KB-2, Ljubljana. 16. Kmetijsko posestvo OZZ »Cankarjevo« Verd. Podaljša se garancijska izjava štev. VII-8/1/ 82 od 18. junija 1955 za Stalini obratni kredit pri Zadružni hranilnici in posojilnici, Ljubljana, v višini 4,913.000 din z ved-jav-nostjo mesec dn; po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. Polog v višini 3,,/o v znesku 147.390 din je že nakazan iz proračunskih sredstev bivšega OLO Ljubljana - okolica. 17. Kmetijsko posestvo KZ Polhov Gradec. Podaljša se garancijska izjava štev. VII-08-1/146 od 28 julija 1955 za stalni obratni kredit prt Zadružni hranilnici in posojilnici, Ljubljana, v višini 800.000 din z veljavnostjo mesec dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. Garancijski polog v višini 3°/o v znesku 24.000 je že položen iz proračunskih sredstev bivšega OLO Ljubljana - okolica. 18. Zadružna tehnika »Livar«, Vič prj Ljubljani Podaljša se garancijska izjava štev II-583/1 od 11. oktobra 1935 za redni obratni kredit pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Ljubljani v višini 15,000.000 z veljavnostjo mesec dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. Polog v višini 10"/« v znesku 1.500.000 din je že nakazan iz skleda za pospeševanje obrtništva. 19. Kmetijska zadruga Vič — Podaljša se garancijska Izjeva štev. 1033/1 od 30 maja 1915 za dopolnilni obratni kredit v višini 3.200.000 din z veljavnostjo mesce dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1935. Po’og v višini 2e/o v znesku 64.000 din je že položen iz sklada za pospeševanje kmetijstva n» račun 602 pri Zadružni hranilnici ln posojilnici v Ljubljani. 20. »Agiro-ervis«, Ljubljana. — Podaljša «.e garancijska iziava štev. 11-535 ’1 od 8 sept. 1955 za dopolnilni obratni kredit pri Za- družni hranilnici in posojilnici Z garancijsko izjavo z dne 18. b) dopolnilni obratni kredit v Ta sredstva pa podjetju še ne lož iti v breme skleda za pospe«, v Ljubljani v višini 5,000.000 di- decembra 1954 štev. G-10517/1- višini diin 28,850.000. Skupno 136 zadostujejo za redno poslovanje Sevanje obrtništva, narjev z veljavnostjo mesec dni 54 je bivši MLO glavnega mesta milijonov 43 tisoč dinarjev. im prosi, da mu OLO Ljubljana Svet za gospodarstvo predla- po .potrditvi zaključnega raču- Ljubljane prevzel poroštvo za c) odkupnega kredita ima odo- izda garancijsko izjavo za do- ga_ da OLO Ljubljena izda na za leto 1955. Polog v višini obratne kredite za gostišča v brenega din 43,000.000. polnilna obratna sredstva v vi- obrtnemu podjetju »Metlarstvo«! 10Vo v znesku 500.000 din je že kolektivnem upravljanju na ob- Nadaljmih 10 milijonov odkup- šini 1,000.000 din. ' Zadobrova, garancijsko izjavo v položen iz sklada za pospeševa- močju mesta Ljubljane do vi- nega kredita, ki je že odobren,, lOVo garancijski znesek od te višini din’ 1,200.000 kredita za nje obrtništva. šine 8,780 000 diim. bo pa smelo koristiti takoj po vsote znaša 100.000 din in ga rc‘dna 0br.atna sredstva z veljav- 21. Tovarna kovinskih * izdel- Kredite iz te garantirane vso- položitvi garancijskega zneska. mora položiti OLO Ljubljana iz nostjo mesec dni po potrditvi kov in livarna »Titan«, Kamnik, te so lahko dobila kolektivna Sklad za samostojno razpola- sredstev sklada za pospeševanje Mključnega računa za leto 1955. Kredit bo posredovala Komunal-; Gospodarska organizacija Tovar- gostišča do višine, ki je bila za Kanje, iz katerega hi moralo obrtništva ^ r_ na kovinskih izdelkov in livar- vsako posamezno gostišče nave- podjetje položiti predpisani ga- Za leto 1955 je podjetje plani- na banka 60-KB-3, kjer bo treba na »Titan«, Kamnik, prosi OLO dena v seznamu, priloženemu raneijski znesek, je že izčrpan ralo 38,633.000 din dohodka in položiti tudi garancijski znesek Ljubljana za podaljšanje ga,ran- garancijski izjavi. in izkazuje po stanju per 30. no- 2,791.000 dobička. Po devetme- y višin! din 60.000 v breme skla- 1 cijske izjave za dopolnilna ob- Vsa, v seznamu navedena go- vember 330.268 din pr.manjklja- sečnem obračunu pa je ustvari- dg za pospeševanje obrtništva ratna sredstva, ki jo je izdal slišča, pa kredita niso izkoristi- ia- Garancijski polog je treba lo din 19,544.000 dohodka in din prj OLO Ljubljana, bivši OLO Ljubljana - okolica ]a jn znašajo do danes na pod- Položiti do 30. aprila 1956. Pod- 3,448 000 dobička. Po Izjavi Ko- 33 Trgovsko podjetje »Kme-! v višini 37,250.000 din z veljav- lag: te garancijske Izjave odo- Jatie is rentabilno in bo ustva- munalne banke 60-KB-l je pod- . tijski pridelki« Ljubljana. Tr- nostjo do 31. decembra 1955. breni obratni krediti skupno sa- ri,° v letošnjem letu 435 mli- jetje kreditno sposobno in po- govsk.0 podjetje »Kmetijski prt-i Podjetje potrebuje dopolnilna mo 880.000 din. Med poslova- Jonov 291 tisoč din celotnega do- trebuje din 1,000.000 dopolnil- delki« je zaprosilo pri Komu- obratna sredstva zaradi stalne- njem pa se je izkazalo, da bi hodka, od '4ga 25,574.000 din nega kredita. nalni banki! 60-KB-5 za krediit v ga povečanja proizvodnje.' Ta posamezna gostišča, ki uporab- dobička. Svet za gospodarstvo Svet za gospodarstvo predla- vlglnd din 5,000.000 za ozimnici1 porast nastaja predvSem zaradi ljajo obratne kredite, potrebo- predlaga, da OLO Ljubljana po- ga okrajnemu ljudskemu odbo- (nabavo krompirja, čebule m Tega, ker sestopamo puščajo vala višje kredite kot so bili &£ t . ... . h v obratovanje novi stroji, ki določeni z garancijsko izjavo. Ljubljanska tovarna hranil ga- Izjavo št. 11-1118/1-55 z dne 12. ... ■ ____I, 1,«,,. e« le niihnveei r>o- raneijski polog za odkupni kre- decembra 1955 nn iaodrutX STne mt nega" spodaj EflE ES?*® 29. Tovarna pisalnih strojev, sečo na din 1,000.000 za dopol- za. Zlasti se bo povečata proiz- stojna podružnica KB pa ne mo- sr,-™:8"™! lo,K,*n,,h zrssssr :r: sz Vj*. -«• , d, „ CLO Ljubliana bi moral polo- zneska, določenega v prilogi ga- Gospodarska organizacja Tovar- nilna obratna sredstva z vel.ja.v- ...... "™ r *’,hn«r,o nostjo mesec dni po potrditvi Za odobritev tega kredita za-:b hleva KB garancijo OLO iz raz- b v „ žiti garancijski polog v višini 1,862.000 din, kar pa bo storilo podjetje samo, ker razpolaga z rancijske izjave. Navedena garancijska velja do 31. dec 1955. Ob tem garancijsko na pisalnih strojev, Ljubljana izjava 3e zaprosila OLO Ljubljana za 923.318. Po izkazanem obračunu v za dobo od 1. jan. do 3p. nov« 1955 je razvidno, da je podjetje;b zaključnega računa za leto 1955. !z6ubo Y C jdii računa, za leto 1955, toda samo čtma prizadetih kolektivnih gona znesek 217.350.000 din in sicer stišč, za 133.750.000 din stalnega in c) Iz garantirane vsote pod a) 83,600.000 dopolnilnega obratnega se lahko dodelijo krediti nasled-krediita pri NB podružnici 601. njim gostiščem: IV tulu uril ViU.UVU UUU1VKU. ,* .. , . . i ,, v i i a j,..«. v.. nr.t«?P mesec kjer je bito v letošnjem letu te- Po izjavi Komunrčne banke britev, da se ga-an'^ c po cb: naj se garancijska izjava do me- da j5a za rok k, poteče mesec dc,aniih ca 300 isa!nih strojcv. CO-kb-U Grosuplje je podjetje v znesku din 310.000 krije za to •e« d»i Po potrditvi zaključnega dn, po potrditvi zaključnega ra-, y letu ]g56 ^ predvldeva kredi.tn<3 sposobno in do MdaJ še časno iz sklada za pospeševanj«hj, podjetje, da bo v novih prosto- n.l uživalo obratnega kredita, obrtnišvva. rlh v Savljah pričelo s serijsko Potrebni kredit za obratna sred-1 Veljavnost garancijske 4zjav«po: proizvodnjo pisalnih strojev in stva znaša po izračunu banke naj bi se glasila najdaljc do 3»., 7- sicer letno ca. 1600 komadov v din 700.000. Svet za gospodar- aprila 1956 in sicer za banko skupni vrednosti 282,728 000 din, stvo predlaga, da Izda OLO KB-5, Ljubljana. ■*—*— ...—■ pr| kateri bo ustvarilo 31,518.000 Ljubljana gospodarski organiza- 23. Gostilna »Rožnik«, Cankarjev vrh 1, do zneska 250.000 din dinarjev dobička. ciji »Cementnine in peskolom« fia, 24. Gostilna »Vrhovci«, Vrhovci 6. do zneska 25. Gostilna »Pri Zaharju«, Viška 50, do zneska 26. Gostilna »Jelen«, Vižmarje 1'8, do zneska 27. Gostilna »Dolenje«, Dolenjska 3, do zneska skupaj 200.000 din Garancijskega pologa 170.000 din trebno položiti. ni po- Višnja gora garancijsko izjavo 34. Obrtno podjetje »Valjčni mliin« Grosuplje. Obrtno podjet-'“i je »Valjčni mlin« Grosuplje j«.n.v | za din 700.000 obratnega kredi- bilo ustanovljeno 1. okt. 1955 ifll-01 •ed-Poj 200.000 din Svet za gospodarstvo predla- ta z veljavnostjo mesec dni po je zaenkrat brez obratnih sre. 700.000 dtn ga, da izda OLO Ljubljana To- potrditvi zaključneg?. računa za štev. Nastalo je iz bivšega obrt' ‘k 1,520.000 din varni pisalnih strojev, Ljubija- j leto 1955. Garancijski znesek nega mlina Grosuplje, ki je bij 3' na, garancijsko izjavo za poseb- 5«/e v znesku pričela poslovati 1. av- »tvo«, Zo.dobrova. Obrtno pod-! amortlizacije ■ in je moral Mlp' ljana, po sklepu Sveta za go- n:h računov gostišč. | gusta 1954. Bivši MLO Ljubija- jetje »Metlarstvo« Zadobrova, obrat likvldirE.n. Občini GrosuP'Q°c spo-darstvo OLO. 28. Ljubljanska tovarna hra- 1 na ji je 18. marca 1955 pod Ste- je dosedaj uživalo pri Komunal-| lj,e je bil nato odobren investi', s; Višjo garancijsko vsoto kot nU, Ljubljana. Gospodarska or-! vllko G-1504/1-55 izdal garan-1 ni banki 60-KB-3 Ljubljena | cijskl kredit v vlilnl din eOO.n^hati znašajo trenutno zaprošeni kre- ganizacija Ljubljanska tovarna! oljsko izjavo za 5,000.000 din kredit z,a obratna sredstva v vi- iz bivšega okrajnega sklada '9h':l(, diti za obratna sredstva, predla- hranil je zaprosila okrajni ljud- rednega obratnega kredita z šini din 860.000, na podlagi ne- investicije v obrit (OLO Lji't,'lT‘u gamo zaredi tega, ker bodo ne- rkl odbor Ljubljana, da položi veljavnostjo do 31. dec. 1955 kot veljavne garancijske Izjave Ob ljana - okolica) za nabavo kiri&ra gostišča ob letnem za- p,r| Komunrlni banki 60-KB-3,1 novoustanovljenemu podjetju. LO Ljubljana - Polje, glasečo, vih valj kov, s tem kreditom ■•'A’ r ključnem računu morala najeti Ljubljana, garancijski znesek Podjetje je nato 8. t. m. zap.ro- na din 1,200.000 z zapadlostjo bil mlin obnovljen in ponovi^r-bi kredite, da bodo mogla obračunati itn odvest; družbene dajatve, ki zapadejo ob letnem zaključnem računu. V smislu odloka o višini garancijskih zneskov za kratkoročne kredite, ki jih moralo položit! garanti i (Ur. 1. FLU.T št. v višini din 530.000. silo za podaljšanje te izjave In 30. junija 1955. ustanovljen 1. okt. 1955. Podj/ .’1 h "a . , prejelo garancijsko izjavo Tl-1 Podjetje je pričelo poslovati je edini mlin v vsej Grosup’'1'' \ Ta garancijski znesek mora ]n8/g55 z dne u dec_ 1055, l aprila 1955 in mu mora OLO skl kotli rti. Ker »o izračuni fK, podjetje položiti za din .. " glasečo na 5,009.000 din z veljav- Ljubljana kot novoustanovljene- v začetku leto. pokazali, da po^jjle , odtcupnega kred:.a, ki^ ga p nr>stjo mesec dni po potrditvi mu podjetju izdati garancijsko jetje potrebuje ca. dl,n 350.0c,k,reken tud:| najv<>č'i C,1C " ve, ker mu je banko. Komunal- ! na sredstva z rokom veljavno- ! rakom veljavnost m-- ec dni rP* 36-428-55 tč. 1 c-2)' znala garan- ,5mbra do konra )an',a,'ja skl.id za pospeševanje go sl in- Z® redno poslovanje ima pod- pa banka 60-KB-l po bruto bi-' sti mesec dni po potrditvi za- potrditvi zrključnrna računa ' Trid •tva OLO. » je>ie odobreno: lpori 73 september že odmoriiln ključnega računa za leto 1055. leto 1055. Garancij Jed z ne so ^ ^ Svet za gospodarstvo OLO a) stalni rs-r.tnl kredit v viši- stel,ni kredit v znesku 4,350.000 Obvezni garancijski znesek višini 51/0, t. j. v znesku <* (l 6t predlaga, da OLO Ljubljana iz- ni din 107,580.000. 1 dinarjev. 6n/e t J. din 60.000 je treba po- 15.000 naj se položi v brei" , sklada za investicije v obrti 1955 celotni dohodek v višini ca m in bi s stroški din 24 mi-! bivšega OLO Ljubljana - okoli- din 242,145.000 in dobiček v vi- lijonov (10 milijonov za adap-j ca. ki se vodi pri KB-5 Ljubijo- šini 28,065.000, realiziralo pa je tacijo, 14 in pol milijona pa za i na r celotni dohodek v višini din opremo), ki so na razpolago iz ij 35- Obrtno podjetje »Valjčno 243,729.000 in dobiček v višini sredstev tajništva za zdravstvo, , mlin« Cerknica. Podjetje je din 29,356.000. Iz tega sledi, da bistveno pripomogla pri lajša-i| imel« »d OLO Postojna garan- je podjetje rentabilno in kredit- niu toko perečega zdravstvene-, eijo v višini din 600.000, katero no sposobno. 16a problema, i Pa smatra Komunalna banka za 10'Vo-ni garancijski polog v! Rešitev je seveda začasnega , neveljavno, ker glasi na NB, znesku din 2,502.000 bo položil, značaja in bo stavba in njena Poleg tega pa ne zajema din 725 OLO Ljubljana, kar je odobril j ureditev uporabljena v druge tisoč izgube jz leta 1953, zaradi s svojim dopisom P. ST. 269/1- namene, ko bo dograjena pred-c Atoar je podjetje kreditno ne- 55 z dne 31 okt. 1955 iz prora- videna nova Ginekološko - po-.» sposobno. čtinskih sredstev OLO. rodniška klinika in bo sedanja i Po podatkih bivšega OLO Po- Svet za gospodarstvo predla- i’(>rodjiiška in ginekološka kli-: st°jna je podjetje leta 1951 pri ga, da OLO Ljubljana izda go- nika prešla v sestav splošne .i din 6,195.000 prometa zaključijo spodarski organizaciji »Globus- mes'ne bolnice. J brez dobička in tudi izgube, v špedicija«, Ljubljana, Titova c. ' Ost81’ Podatki so razvidni iz letu 1955 pa je predvidevalo pni 33 garancljsko izjavo za investi- pr**l?ie™ga, osnull“„ ustanovne . Planu din 3,360.000 skupnega cijski kred,it v vUiBl 25,025.000 °dlt>ibe- Mestna, Porodnišnica bo I dohodka, od tega din 265.000 do- din M dt>bo i0 iet. !0"/o-ni ga- Jdra_vslvenL_: » rancijski polog v vlSlni 2,502.500 zavod, po zgledu skoraj vseh Polletne realizacije podjetje ni potoži OLO Ljubljana ‘iz prora- °®taUh zdravstvenih ustanov J . ....... -J l----1 •' - UjUUI nos, a vilo, po poročilu banke pa eun,sk;h sredstev. • tl 1)0 brut0 bilanci za septcm- 38. Glavna zadružna zveza LRS • i-F ,Izkia£ato din 824.000 dobička Glavna zadružna zveza LRS v /!,, 1® Poslovanje podjetja letos Ljubljani je zaprosila OLO , v celoti rentabilno. Podjetje v Liubliana trarr.nci.isko biavo ? ua«,uvvnvij«i mesine , redu Izpolnjuje tudi svoje ob- 2a investicijski kredit v višini, r0p”lšnlc® °fobri. ln p<>trd,i‘ , ' o"0311' din 790.000.000 z veljavnostjo do .J’® r8ZPravi, katere se :e ude- -o izračunu Komunalne banke 3j decembra 1980 | leži 1 tudi predsednik OLO dr. okraja, ki ga bo upravljal upravni odbor, neposredno pa upravnik - ginekolog, katerega razpis naj ljudski odbor skupaj z ustanovitvijo Mestne po- 6 bi Podjetje potrebovalo obratni 7 7 T- “ »vet za gospodarstvo predla- ?.k;,ada bo Up0rablj»r ' leij, OLO Ljubljana Izda. pod- gradnio kiavnice v Zalogu. )!iv 8ar8®cljsko izjavo, glase- Predračunski stroški za te in- Marijan Dermr-stia, ki je ob- ni bilo rešeno vprašanje finanč-7 , nih sredstev, sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev soglasno I lii®3 znes®k d;n 1,400.000 z ve- Ve?t'Cije znašajo din 889.838.000 Javnostjo mesec dni po potrdit- objek.t ^ dograien predvidoma sprejela ( ^_^zak.lJ učnega računa za leto odločbo • S. K “■ - “ ** po”d- v Ljubljani s sedežem j 14».000 naj * položi' v" breme1 Svet za Sospodarstvo predla- v Ljubljani, Ulica Stare Pravde. ■ K k 1 n 1 J “ 1 /rn A _ .3 .. A T t~\ T l«ti'n 1,000.000 za gradnjo kozolca, I *a,c®v s,a vse eornj® Predloge močja okraja Ljubljana, njego-”obnovo gospodarskega poslopja soglasno sprejela. va naloga pa je, da nudi po- e™ silosa za dobo 20 let. Za orne-1 XI. rodnicam okraja prostor in "leni kredit je bivši OLO Ljub- | Predlog o ustanovitvi Mestne | zdravstveno oskrbo ob porodu. l3aha . okolica že izdal začasno porodnišnice v Ljubljani obraz-1 4. Zavod gospodari z nepre-ePoroštveno izjavo pod štev. VI- 'ožj dr. Jože Beniger, predsed- mičnim premoženjem v Utici 9-“7-303 od 28. dec. 1951. i nik Sveta za zdravstvo OLO: j Stare pravde (objekt C) in s Sve-t za gospodarstvo predla- Svet za zdravstvo ponovno premičnim premoženjem (osnov-Ba; da OLO Ljubljana Izda po- predlaga Okrajnemu ljudskemu na sredstva, material in inven-ilU>štveno izjavo Kmetijskemu odboru v odobritev odločbo o tar), ki mu ga dodeli ustanovl-1USestvu Medvode - Pirniče za ustanovitvi Mestne porodnišnice telj. v Ljubljani, ker je mnenja, da 5. Zavod upravlja upravni od-je stanje te vrste zdravstvene bor, kj ga imenuje nadzorni o-r-dejavnosli v Ljubljani tako pe- Ran. Upravni odbor Ima 5 do 9 reče, prilike v sedanji porodniš- članov. niči pa tako težke, da nujno j Predstojnik zavoda je uprav- j ruiASlici'i'k« kredit v višini din uhr,. 000 Za Rcadnjo kozolce, ob-Ki/0 8osPodarskega poslopja in l' Sa za dobo 20 let. iiLi,L.‘Globus — Špedicije« — Uho j ana' Titova c. 35. Promet-Pcdicijsko podjetje »Globus ~ . zahtevajo rešitev oz. pomoč vsaj. nik. ki mora biti zdravnik - gi-rromei- .... * v merilu okraja. j nekolog. Imenuje ga OLO Ljub- ,»h LjublSana*. Tit0:'^"^ t seda^por^! ^ “ Z<,raV' '1= ^bon!V?,,?^r,t1"e8,£l, nfe"1 Por^Sebl»tSnoProtežkL j »vet, ki je posvetovalni organ 6. Pri zavodu je strokovni ,en0- Ppi ,em 50 Pilia-: upravne«, odbora in upravnika. p'&. ■ "»•v-u-i- * » s„r T.",cL,‘mL.,,*1*°Li:; KS2B* "JTST:: *' S umakniti ženam Iz oddaljene]- predstavniki sorodnih okrajnih kreditom bi podjetje krajcv Slovenije, bolnico pa 'n republiških zdravstvenih de-’-*P'ke v , svtomobile - hlad.;!- m^ajo obvezno zapustiti že je-vnosti. y*"u h”," 23 V 'r*delk ®V0,»v Izvor omenjenih III. trakt ter preskrbo deviznih Mr XII. na Vrazovem trgu. | a) Predlog o prenosu kulturna porodnišnica bi v tej nih zavodov in ustaaiov na ob- zv-pdbl nudila prostor 40 ljub- fine Je obrazložil dr. Hcli Moje planiralo za leto ljcnskim in okoliškim porodni- , dic, predsednik Sveta za kultu- ro, kakor sledi: Pri delitvi ustanov in firanč-no-samostojnih zavodov je vodilo Tajništvo Sveta za kulturo j zakonito določilo, ki je zapopa-deno v Zakonu o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih I odborov. Tajništvo Sveta za ! kulturo smatra, da so vse glas-| bene šole in knjižnice, katere ■ predlaga, da se dodelijo v pri-! stojnost novo nastalih občin, I takega značaja, da spadajo v ' občinsko pristojnost. Prav tako : smatra, da je nek/i) gledališč, ki so do sedaj spadala pod biv-| ši MLO Ljubljana, občinskega značaja, kakor n. pr. Šentjakobsko gledališče in pa Mestno lutkovno gledališče. V svojem dosedanjem poslovanju je Tajništvo Sveta za kulturo zapazilo, da se porajajo slična gledališča Vič ali manj na območju dosedanjih občin, zato predlaga, da se tudi naše Šentjakobsko gle-i dališče in Mestno lutkovno gledališče dodeli pristojnosti obči-| ne. Kar se tiče ustanov in zavodov, ki si jih je Tajništvo Sveta za kulturo obdržalo v svoji kompetenci, naj omenimo Mestno gledališče, ki s svojo dejavnostjo daleko presega okvir občinske dejavnosti, saj je to poleg našega dramskega gledališča vodilni avod te vrste. Pionirska knjižnica, ki po svojem naslovu prav gotovo spada v občinsko dejavnost, opravlja vse druge in večje naloge, ki daleko presegajo okvir občine, t, j. estetska vzgoja mladine, kar se ne izraža samo v izposojevanju knjig, temveč tudi v uvajanju mladine v področje likovne in glasbene umetnosti, kakor tudi v spoznavanje jezikov. Zato je Svet za kulturo mnenja, da pri tej stvari morajo sodelovati vse občine našega okraja. Jakopičev paviljon, Ljubljanski festival in Slovanska knjižnica presegajo okvir občinske dejavnosti, ker te ustanove po svoji dejavnosti opravljajo delo, ki je ne samo okrajnega značaja, temveč tudi republiškega. Sicer pa se je Svet za kulturo striktno držal določil zgoraj citiranega zakona tako, da je predlagal dodelitev nižjih glasbenih šol in knjižnic občinam, ker izraz te dejavnosti po svojem bistvu prav gotovo spada izključno v njihovo pristojnos*. Predlog za razdelitev ustanov in zavodov Sveta za kulturo je bil sprejet na I. redni seji Sveta za kulturo z dne 15. oktobra 1955, glasi pa se: I. Okrajni ljudski odbor: 1. Srednja glasbena šola, 2. Srednja baletna šola, 3. Mestni muzej, 4. Mestni arhiv, 5. Slovanska knjižnica, 6. Ljubljanski festival, 7. Jakopičev paviljon, 8. Sola za umetno obrt, 9. Mestno gledališče, 19. Pionirska knjižnica. II. Občiinski ljudski odbor Ljubi jsna-Ccnler: 1. Glasbena šola Center, 2. Mestna knjižnica, 3. Mestno lutkovno gledališče, 4. Šentjakobsko gledališče. III. Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Siškai 1. Glasbena šola Šiška, 2. Mesina knjižnica šiška, IV. OUčunski ljudski odbor Ljubi jana-Bežigrad: 1. Mestna knjižnica Bežigrad. V. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vt6: 1. Glasbena šola Vič, 2. Mestna knjižnica Vič. VI. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Rakovnik: 1. Mestna knjižnica Rudnik. VII. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste: 1. Giasbena šola Moste, 2. Mestna knjižnica Moste. VIII. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Šen tvid: 1. Glasben- šola Šentvid, 2. Mestna knjižnica Šentvid. IX. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje: 1. Glasbena šola Polje, 2. Mestna knjižnica Polje. X. Občinski ljudski odbor Medvode: 1. G'asbena šola Medvode, XI. Občins.ti ljudski odbor Kamnik: 1. Glasbena šola Kamnik. XII. Občinski ljudski odbor Litija: 1. Glasbena šola Litija. XIII. Občinski ljudski odbor Domžale: | 1. Glasbena šola Domžale. XIV. Občinski ljudski odbor Mengeš: 1. Glasbena šola Mengeš. Predsednik Sveta za kulturo je omenil, da je ta predlog prebral že na prejšnji seji, dodatno k temu pa je danes prebral še obrazložitev iz katere je razvidno, da Svet za kulturo vztraja pri svojem prvotnem predlogu. Obrazložitev se glasi: Na podlag; 7. sklepa 4. skupne seje OLO Ljubljana z dne 2. 12. 1955 je Svet za kulturo na svoji II. redni seji z dne 19 12. 1955 ponovno razpravljal o raz-v delitvi proračunskih ustanov ia finančno-samostojnih zavodov, ki so spadali v pristojnost Sveta za kulturo bivšega MLO Ljubljana, med okraj In občine. Svet za kulturo je sklenil, da vztraja pri prvotnem predlogu razdelitve zavodov in ystanov med okraj in občine. Zlasti vztraia Svet za kulturo pri sklepu, da Pionirska knjižnica ostane pri okraju, ker njena dejavnost daleč presega okvir občine. Svet za kulturo bo na eni prihodnjih sej ljudskega odbora predlagal tudi spremenitev imena temu zavodu, ker tudi ne gre samo za knjižnico, temveč tudi za ostale panoge estetske vzgoje otrok, kakor so: risanje, plesi, gledališke igre itd. Zveza mladine Jugoslavije bo prav za mladinsko gledališko dejavnost dotirala 500.000 din, kar je bilo sklenjeno na zadnji konferenci decembra v Beogradu. Sedanja Pionirska knjižnica služi že sedaj kot instruk-cijski zavod za vse podobne zavode. ki se snujejo širom Slovenije in tudi po ostalih republikah. Prav zaradi tega je važno, da zaradi lažje povezave in dosege skupnih vzgojno-estetskih ciljev vseh teh zavodov ostane Pionirska knjižnica pri okraju. Pač pa je Svet za kulturo mnenja, naj bi vsi občinski ljudski odbori v svojem območju čimprej ustanovili podobne zavode za estetsko vzgojo mladine. Svet za kulturo predlaga, da ljudski odbor v celoti osvoji njegov predlog, zlasti pa, da pusti Pionirsko knjižnico v pristojnosti okraja. Predlog je sprejet, b) Predlog o prenosu gimnazij na občine obrazloži Anka Per-nuš. predsednik Sveta za prosveto, kakor sledi: Svet za prosveto je na svoji 3. seji sveta razpravljal v prenosu višjih gimnazij in vajeniških šol v pristojnost občinskih : ljudskih odborov. Po sklepu 1. seje sveta lahko občinski '*ud-skl odbori obdrže dosedan'e pristojnosti, v kolikor to sami žele. V tem primeru morajo dostaviti občinski ljudski odbori pismeni sklep seje, da žele obdržati določene ustanove v svoji pristojnosti in da so vnesli te prosvetne ustanove v svoj proračun. Sklep se nanaša predvsem na občine, ki imajo na svojem območju popolne gimnazije in strokovne šole. f-Ja poziv Tajništva za prosveto so se odzvale sledeče občine: I. Kamnik: želi zadržati v svoji pristojnosti: 1. Višjo gimnazijo Kamnik, 2. Vajeniško šolo raznih strok I v Kamniku, 3. Vajeniško šolo raznih strok II v Kamniku, 4. Vajeniško šolo raznih strok invalidske mladine v Kamniku, i II. Mengeš: Vajeniška šola raznih strok v Mengšu. III. Domžale: Vajeniška šola : usnjarske stroke pri Usnjarski srednji šoli v Domžalah. IV. Ljnbijana-Bežigrad: 1. III. gimnazija, 2. VIII. gimnazija, 3. Vajeniška šola gradbene stroke. V. Vrhnika; 1. Vajeniška šola na Vrhniki. Prevzem višjih gimnazij sta odklonila občinska LO Ljublja-na-Vič in Ljubljana-Center iz razloga, ker spadajo v pristojnost občine po zakonu samo nižje gimnazije. Nato je Pernnš Anka nadaljevala: Svet za prosveto se je postavil na zgoraj obrazloženo stališče po tem, ko je slišal mnenje predsednikov občin in predsednikov občinskih svetov za prosveto. Nastal pa je problem, kaj napraviti sedaj z občinami, ki so imele v svoji pristojnosti vse šole, med njimi tudi tiste, ki spadajo po zakonu v pristojnost okraja, in kaj storiti z občinami, ki so se izrekle, da želijo sprejeti v svojo pristojnost tudi šole, ki po zakonu spadajo v pristojnost okraja. Svet za prosveto je predlagal, da se tistim občinam, ki so že imele v svojem upravljanju šole, ki spadajo sedaj v pristojnost okraja, te šole prepustijo. Prav tako se prepustijo te šole tudi tistim občinam, ki so se izrekle za sposobne te šole prevzeti. Na takšno stališče se je Svet za prosveto postavil, ker je v praksi videl, da je n. pr. občina Kamnik te šole dobro oskrbovala v vsakem kogledu, tako v strokovnem, kakor tudi v materialnem. Problem pa je nastal sedaj zaradi tega, ker je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS na svoji seji z dne 23. decembra 1955 razpravljaj o tem, da nameravajo nekateri okrajni ljudski odbori prenesti iz svoje pristojnosti v pristojnost občin tiste šole po zakonu v pristojnost okraja. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je mnenja, da je tak postopek in tak način okrajnih ljudskih odborov v nasprotju s predpisi člena 29 Splošnega zakona o vodstvu šol. V zvezi s tem je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS opozoril okrajne ljudske odbore na nezakonitosti takega postopka. Po naročilu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je Svet za prosveto in kulturo LRS poslal vsem okrajnim ljudskim odborom okrožnico, v kateri je rečeno, da se morebitni sklepi, k| so bili s tem v zvezi že sprejeti, razveljavijo. Pernuš Anka je nato predlagala ljudskemu odboru, da spr-j-me tak sklep, da se prepustijo občinam le tiste šole, ki spadajo po zakonu v pristojnost ob- čino, obenem pa, da se Izvršni svet Ljudske skupščine LRS opozori na ta problem In da bi se lahko napravila izjema. Občine so namreč same zainteresirane na tem, da so jim šole čim bliže in da jih prevzamejo v svojo pristojnost. Zdi se mi, da gimnazija v Kamniku nima pomena za okraj, pač pa v prvi vrsti za občino Kamnik. Mogoče bi se dalo tolmačiti člen 29. Splošnega zakona o vodstvu šol, tako, da se lahko prepustijo občinam tiste šole, ki jih občine same želijo imeti v svoji pristojnosti. V razpravi, ki so se je udeležili dr. Marijan Dermastia, Ostoj Tuma in Vlado Vodopivec, je bilo iznešeno mnenje, da bi se morate šole prepustiti občinam, kajti intencija komunalnega sistema ni bila mišljena tako, da bi se pravice občin zmanjševale, pač pa nasprotno, da se te pravice občin povečajo. Posebno so tukaj prizadete biv-ie občine s posebnimi pravica-i ki sedaj postavljajo vprašanje degradacije. Predlog Sveta za prosveto je bil soglasno sprejet. Odbornik dr. Jože Pretnar, predsednik komisije za uskladitev predpisov je podal v imenu komisije naslednje poročilo: Po predpisu 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ^št. 26-55) je komisija pregledala vse predpise, k: so jih izdaii ljudski odbori bivših okrajev in mest, ki so prišli v sestav novega OLO Ljubljana in pripravila odlok o izenačenju teh predpisov za območje novega OLO Ljubljana. Pri svojem delu se je ravnala tudi po smernicah, ki jih je izdal glede izenačenja predpisov Sekretariat za zakonodajo pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS. Pripravila je odlok o izenačenju le za one predpise, kjer sta bila zaradi obstoječih razlik v okraju doslej v veljavi dva pravna režima. Komisija pa nt pripravila odloka o izenačenju predpisov za katerih izdajo so po Zakonu o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov od 1. sept. 1955 pristojni občinski ljudski odbori. Izenačenje bodo morali v teh primerih Izvršiti občinski ljudski odbori, katerim je komisija dostavila vse potrebne sezname teh predpisov. Komisija tudi ni izenačila onih odlokov, ki so bili že izvršeni in so torej postali brezpredmetni, kakor tudi ne o.iih odlokov, s katerimi se je ustvarilo določeno pravno stanje, ker tl veljajo še naprej. Prav tako izenačenje ni zajelo odlokov o družben h pianih, o proračunih, o sklepnih računih, o dopolnilni dohodnini in drugih podobnih odlokov, ker velja za te odloke poseben režim na podlagi Uredbe o uporabi družbenih planov n proračunov okrajev :n občin za leto 1955, (Ur. list FLRJ št. 33-55). Ti odloki spadajo med odieke, ki bodo do konca leta izvršeni. Pristojne občine bodo morale tudi izenačiti odloke o občinskih taksah in o občinskem prometnem davku Pri odlokih j taksah pa Je sporno vprašanje, kako naj se v bodoče delijo takse, k. se ustvarjajo s poslovanicm OLO in kdo naj določi ključ za delt-t'v iohodkov Iz taks. k! se ustvarjajo s prodajo kolekov, k! so jih založili bivši OLO ali MLO. Sekretariat za zakonodajo je sporočil, da je bilo to vprašanje predloženo v načelno rešitev odboru za gospodarstvo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Komisija tudi ni vskladila odlokov o delitvi sklada za vzdrževanje hiš, ki so jih izdala bivši Okrajni ljudski odbori Novo mesto, Postojna, MLO Ljubljana ln OLO Ljubljana-okolica. S tem skladom bodo v bodoče razpolagale občine, OLO Ljubljana, pa bo moral predhodno le še razpravljati o porazdelitvi tega sklada na občine. Nato je dr. Jože Pretnar predlagal okrajnemu zboru v sprejem naslednji odlok: Na osnovi 70. člena Splošnega zakona o ureditvi občin m okrajev (Ur. list FLRJ št. 26-269-55) v zvezi z 29. členom statuta okraja Ljubljana izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 5. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 30. septembra 1955 ODLOK o izenačenju predpisov, ki so veljili na območjih bivših OLO Ljubljaua-okolica, Postojna in Novo mesto ter bivšega MLO glavnega mesta Ljubljana 1. člen Na območju OLO Ljubljana se razširjajo naslednji odlok: bivšega Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, in sicer: I. Odlok o ureditvi obratovanja avtobusni^ prog na območju mesta Ljubljane in o redu na avtobusni postaji (Ur. 1. LRS št. 33-375-53) s sledečimi izpre-membami: V L, 3., 8., 14., 15. in 19. členu se vnese namesto besedila »Svet za komunalne zadeve MLO Ljubljana« besedilo »Svet za komunalne zadeve OLO Ljubljana«. II. Odiok o poklicni gasilski četi (Ur. 1. LRS št. 43-489/54) s sledečimi tzspremembami: V 1., 3. tn 4. členu tega odloka odloka se bes.de »glavnega mesta Ljubljane« oziroma besedo »mestnega ljudskega odbora« nadomestijo z besedami »OLO Ljubljana«. III. Odlok o javnem redu In miru bivšega MLO glavnega mesta Ljubljana (Ur. 1. LRS št. 10-154-54) s sledečimi izpre-membami in dopolnitvami: V 2. členu se v točki a) doda še besedilo... in uporabljati v nočnem času po strnjenih naseljih motorna vozila, ki nimajo izpuščene dušilke. Za točko b) se doda nova točka c) ki se glasi: Kričati, razgrajati ali drugače po nepotrebnem delati hrup in ropot. V 4. členu se točki a) doda še novo besedilo, ki se glasi: ... ter izzivati, nadlegovati ali smešiti osebe na javnih prostorih in nova točka d), ki se glasi: peti nespodobne ali žaljive pesmi, govoriti nespodobno, preklinjati, žaliti r. nespodobnim vedenjem čut dostojnosti drugih ter kazati nespodobne slike ali predmete. V 5. členu se izpremenl točka f) in se novo besedilo glasi: ... dražit! ali plašiti živali, lih surovo pretepati ali preobremenjevati in uporabljati za dela, ki jih zaradi bolezni, onemoglost! ali starosti ne zmorejo. V 5. členu se doda še nova točka j), ki se glasi: ...poškropiti ali pomazati ljudi ali pročelje stavb z brezob-zimo vožnjo. V 6, členu se doda nova točka k), ki se glasi: izobešati zastave, ki so raztrgane, izprane ali zamazane ali, ki kakorkoli drugače žalijo pa-triotična čustva državljanov. 10. členu se doda nova točka č), ki se glasi: ... prosto puščati pse ali druge živali v javnih nasadih in pokopališčih. 12. člen se izpremenl in se novo besedilo tega člena glasi: Z denarno kaznijo do 5.000 din se storilec kaznuje za prekrške: po točkah a) in b) 2. člena, po 3. členu, po točkah a) in č) 4. člena po točkah a), b), c), č), g), r) in j) 5. člena po točkah c), d), e), f), g), j) in k). 6. člena, po 8., 9. in 11. členu. 13. člen se Izpremenl in se novo besedilo tega člena glasi: Člani ljudske milice in osebe, ki jih pooblasti pristojni organ OLO Ljubljana, smejo na kraju sami izterjati denarno kazen od listih, ki jih zalotijo, in sicer". 1. Po 50 din za prekrkSe po točkah b) in e) 4. člena, po točkah d) in f) 5. člena, po točkah a) in b) 6. člena ln po točki b) 7. člena; 2. Po 100 din za prekrške po točki c) 2. člena, po točki d) 4. člena, po točkah c), h) in j), 5. člena, po točkah č), h), i) ln n) 6. člena, po točki a) 7. člena in po točkah a), b), c) in č) 10. člena. 15. člen odloka se Izpremenl in se novo besedilo tega člena glasi: Kdor je bil po predpisu 97. člena Temeljnega zakona o prekrških pridržan, mora plačati OLO Ljubljana ali pristojnim občinskim ljudskim odborom vse stroške, ki so jih tl imeli z njim v času, ko je bil pridržani v uradnem varstvu in preskrbi. Za take stroške se štejejo: prevoz, odškodnina za prenočišče in prehrano, zdravniško pomoč in drugi izdatki, ki jih je pridržani povzročil. 2. člen Ko začne veljati ta odlok o javnem redu in miru, prenehajo veljati na območju OLO Ljubljana odloki o javnem redu in miru, in sicer: a) bivšega OLO Ljubljana-okolica (Ur. 1. LRS št. 30-361-53); b) bivšega OLO Postojna (Ur. 1. LRS št. 16-150-53 in št. 14-334-55); c) bivšega OLO Novo mesto (Ur. I. LRS št. 1-10-54 in št. 24-459-55). 3. člen Ta odlok velja od dneva ob- , jave v »Uradnem listu LRS«. Okrajni zbor je sprejel tako poročilo kot predlagani odlok soglasno. XIV. Odbornik Marjan Jenko je predlagal, da se z določenimi spremembami oz. dopolnitvami potrdijo odtoki o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih za uslužbence in delavce naslednjim občinskim ljudskim odborom: Moravče, Mengeš, Logatec, Ivančna gorica, Dobrova, Loška dolina. Borovnica, Ljub-ijana-Polje, Domžale in Litija. Oba zbora sta soglasno glasovala za potrditev. XV. Odbornik Ostoj Tuma jo v imenu komisije za pravne predpise in organizacijska vprašanja predlagal: n) Odločbo o razlastitvi nepremičnin v k. o. Bizovik v korist države in za potrebe gradbenega podjetja »Megrad« v Ljubljani; b) Odločbo o razlastitvi ne*™ premičnin v k. o. Bizovik v ko-, rist države ln za potrebe grad-; benega podjetja »Tehnika« v Ljubljani. Na razlaščenih zemljiščih, ki so last privatnikov bosta oba; gradbena podjetja pridobivala gramoz. Predlog je bil soglasno sprejet. XVI. Jože Kopitar, predsednik kol misije za volitve in Imenoval nja je predlagal, da izvolč Okrajni ljudski odbor tov. IIol»’ ly Stanka za predsednika Okraj-1 nega sodišča v Ljubljani, tov., Kovačič Mirjam pa za sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani.! Predloga sta bila soglasno sprejeta. XVII. Na predlog komisije za izvo-i litve in imenovanja so bile imenovane naslednje komisije!; 1. Komisija za oceno osnovnih sredstev finančno samostojnih zavodov: ing. Marjan Prezelji predsednik; člani: ing. Radivoj; Poženel, Dušan Bohinc, ing. Janez Sega, ing. Ivan Sitar in Ci'i ril Rus. 2. Komisija za Izvršitev oceni! osnovnih sredstev novo ustanov* Ijenih gospodarskih organizacij na območju OLO Ljubljana1 ing. Marjan Prezelj, predsedniki člani: ing. Vinko Sumar, inž1 Miha Prešern in Vladimir Voj«; novič. 3. Komisija za štipendije: M.v rica Brejc, Jože Derganc, Lojli ze Herman, Viktor Polak, Hen* rik Zdešar, Tono Praprotnik i® Stane Lavrič. 4. Komisija za investicij1 OLO: Ivan Kristan, predsedniki člani: ing. Vladimir Mušič, To* ne Polajnar, Zdravko Rakuščefc Janez Lesjak, Franc Mravlji Vinko Mlakar, Andrej Kaplj* Alojz Koder in Andrej Sega. j 5. Komisija za organizacij1 evidence o zemljiškem kmetij' skem skladu 1 ast SLP: Janc1 Lesjak, Janez Velkavrh in Vit1' ko Vidmar. 6. Komisija za določitev V«1 I Hrtih enot za volitve samo* upravnih organov Socialne®1 zavarovanja: Joško Gorjanc- predsednik; člani: dr. Marj®11 1 Dular, Fant Žagar—Tomičev^ l Jože Belčič in Jože Jager. ; 1 XVIII. j j Na predlog komisije za izve' < litve in imenovanja sta bf* 1 imenovana: • < Ostoj Tuma, odbornik okraj' ( nega zbora OLO v upravni o®' I bor Centralnega higienske®1 < zavoda LRS in i Rudolf Cilenšek, za šefa Bit0, s ja za posredovanje dela OLO- j Marijana Drakslar, predsedo** « Komisije za prošnje In prito*' ) be je poročala, da je Fon Dale- v to, predmetni učitelj na XI. g‘nV t naziji v Ljubljani vložil prito*' v bo proti odločitvi o razvrstil' v nepravilni plačilni razr