rrs^i__7%r_____I „ ?? sanaar/Triagc Glas Naroda ■.;.:».:„ KaaffiEUH3 llllillli !■!■——g Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakscr, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.j GLAS NARODA (Voicc of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Za četrt leta ..............................$1.50 Za New York za celo leto ........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopis. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 ■n ItlUUtuUMllitM1 'HIŠ - iiUliK i^riilihiiiMHitiitMUittiniiliB FERDINAND SE BO VRNIL V bnl^ai-skeiii parlamentu je bila prejeta predloga o amnestiji. Pomilošrenci bodo vsi politični zločinci, ki niso hili obsojeni na ver kot na 10 let ječe in tisti Bolgari, ki so bili pobegnili oziroma so bili izgnani iz dežele po porazu bolgarske armade leta 1918. S t «'in se je ponudila bivšemu1 bolgarskemu carju Ferdinandu prilika, da se vrne v domovino. Vrnil se bo najbrž tudi Radoslavov, ki je bil tekom vojne ministrski predsednik Države centralne in južne Kvrope ne bodo gledale tega povratka z posebnim veseljem. Srbi se prav dobro spominjajo, kako so jim Bolgari strahovito opustošili deželo. Cesar niso uničili Bolgari, so uničili Nemci in Avstrijci Ob koncu svetovne vojne so .Jugoslovani sestavili seznam vojnih kriminalcev. Imeni Ferdinand in Radoslavov sta bili prvi na tem seznamu. Jugoslovani zatrjujejo, da bi povratek teli dveh mož na Bolgarsko, pomenjal kršenje pogodbe, sklenjene v Neuillv. Radoslavov je pobegnil iz Sofije, ko so začeli očitati njegovi vladi, da je zapletla Bolgarsko v vojno, iz katere je izšla poražena. A' njegovi odsotnosti se je vršil proti ujemat proces ter je bil obsojen na smrt. Y Berlin je pa dospel še predno je moglo biti izvršeno povelje za itsmreenje, in izza onega časa prebiva v Nemčiji. Ko so dospele prve poražene bolgarske čete na domača tla, so rekli prijatelji Ferdinanda, da je proti njemu zasnovana zarota ter da stori najboljše, če se z večernim vlakom odpelje v svoj rodni Koburg v Južni Nemčiji. Koburg je bil zapustil baš pred tridesetimi leti ter se podal vladat Bolgare. Seboj je nesel vse dobre nasvete in nauke svoje ambieijozne in nadarjene matere, ki je bila ena najbolj zmožnih hčera Orleanske družine. Organiziral je armado po nemškem vzorcu, in bolgarsko armado so smatrali za najboljšo na Balkanu. Začel je tudi razvijati naravne vire dežele. V mednarodni politiki je igral vlogo, ker je bil v so-rot&f z raznimi evropskimi vladujočimi hišami. Toda vse, kar je storil, je bilo več za njegovo čast kot pa za čast Bolgarske Svoje armade je povedel v Tracijo ter nosil seboj krono, s katero se je nameraval kronati v sv. Sofiji v Carigradu. Njegovo prodiranje je bilo ustavljeno pri Cataldži. Slednjič se je po svojih uspehih nad Srbi dal kronati v Ohridi ter se proglasil naslednikom velikega bolgarskega carja Simeona. Te slave je bilo pa kmahr konec. mi je zmožen in spreten — svet mu je nadel ime "stari balkanski lisjak", — toda njegove sanje o bolgarskem varstvu, ki bi se razprostiralo med Črnim in Jadranskim morjem, se niso uresničile. V Parizu ga niso marali, istotako tudi v Londonu ne. Berlin in Dunaj sta postala republikanska. Tudi v Rim je romal, toda ]>apež ga ni hotel sprejeti v avdijenci. Edina njegova zabava je bila, da se je odpeljal včasi iz Koburga v Monakovo ter se napil monakovskega piva ter kazal s tem svoj demokratizeiu. Niti Bolgarom niti Srbom se ni treba več bati Ferdinanda. Starega balkanskega lisjaka je bilo konec pred dvanajstimi leti. Babno Polje pri Ložu. V nedeljo zvečer 9. junija t. 1. se je raznesla žalostna vest po vasi, da je tragična smrt zadelo vdovo Marijo Pintar, podomače Tamaš-četovo. Nesrečnica je zapustila več otrok, toda vseeno ji ni bilo dano, da bi umrla v njih navzočnosti. V nedeljo zjutraj je šla v podstrešje, kjer so imeli sušilnico za meso. Najbrž je hotela sneti še kak prihranjen košček suhega mesa. Pri njenem opravilu ji je pa zmanjkalo tal na razmaknjenih deskah nakar je strmoglavila na trdi kuhinjski obok ter obležala mrtva. Zlomila si je vrat, čeljusti in eno roko, torej ie morala smrt nastopiti takoj Ker je bila pa popolnoma osamljena na domačiji, so jo sosedje šele zvečer našli mrtvo na kuhinjskem oboku pod podstrešjem. Žalostna vest je po vsi vasi vzbudila mnogo sočutja, posebno še ra-ditega, ker je bila pokojnica vse življenje nesrečna. Ko se je bila poročila ter prišla kot mlada gospodinja na novi dom. je že po par letih postala vdova Mož ji je bil umrl za prolctarsko boleznijo sušico in .io zapustil ? dvema otrokoma. Po smrti svojega moža se je v drugič poročila in sicer z bratom od prvega moža. V drugem zakonu je nastopila nadaljno trnjevc pot. Mož je bil rahlega zdravja ter je po nekaj letih tudi umrl ter je zapustil z nadaljnimi otroci. Prvi so bili že dorasli, za kar se jo je lotilo novo upanje, ker je že imela nekaj pomoči. Na ta način je lažje vzgajala mlajše. Kakor hitro je pa malo pozabila na eno nesrečo, jo je že druga doletela. Nekega dn^ je šla polagat krmo živini, pri delu jo je pa krava napadla z rogovi ter ji razparala trebuh. Tedaj ni kazalo, da bo še ostala pri življenju, le čudno naključje je naneslo, da je ozdravela. potem ko so jo s skrbno previdnostjo prepeljali v bolnico v Ljubljano. Vojna, ki je ljudem povzročila mnogo gorja, ni prizanesla tudi nji. Bolj ko je upala, na boljše, tem bolj jo je tlačilo nadaljnje zlo. Vojna je po dolgih letih prenehala, ona je z vsakim dnevom mislila, na kateri način se bi rešila pretežkega bremena. Starejši sin je dobil Dolezen v nogo in je 1 e s težavo lazil naokrog. Šel je od enega do drugega zdravnika ali pomagalo ni nič. Nazadnje se je podal v bolnico v Ljubljano, kjer so ga operirali, ker je hotel na ta način priti do zaže-ljenega ozdravljenja. V bclnici dobi brzojavko o strašni nesreči svoje matere. Edina hčerka, katera je omožena v domači vasi, je prva prihitela k njenemu truplu. Drugi sinovi so pa razkropljeni v tujini nekje v Franciji. Torej je nesrečni slučaj tembolj žalosten, ker je reva storila smrt popolnoma osamljena, čeprav ima mnogo otrok. Pri njeni t>mrti ni bil nobeden Tako je dokončala svoje trnje-vo življenje zlo jo je spremljalo vse skozi, toda ne po lastni krivdi, pač pa po nesrečnih slučajih, katerih ni hotelo biti kraj. Pokojna je bila mirnega značaja ter med vsemi priljubljena. Pokojna je bila rojena v mali vasici Klancc. občina Stari trg pri Ložu. Njeno samsko ime je oilo Porok. Zapušča šest sinov, eno hčer, več bratov in drugih sorodnikov. (To poročilo je posneto iz pisma ki ga je prejela Mrs. Jennie Troha, Barber ton. Ohio, od svoje matere, katera je sorodnica pokojne>. Poročevalka. m o v a m o c Otrente ss otrplosti. Severn's Esorka, zanesljiva odvajalna tonika. odpravi zaprtje, vzbuja boljši tek, toljše spanje, boljši po-čutek. Dobite Jo v le-karnl ESORKA . _ j ROjAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti NAGLA ODPRAVA EKSPRESNIH POŠILJATEV Sunnyside Express Terminal železniških ekspres-nih agencij v Long Island City je največji v deželi ter je namenjen izključno le ekspresnim po-šiljatvam. Vsak dan je odposlanih 80.000 komadov. Elevevatorje, dvigalne mostove in priprave za hlajenje v tem terminalu obratuje elektrika. Poslužujejo se električnih trukov na platformah in električnih traktorjev s trailerji, in dosti odpoši-ljalnih trukov obratuje elektrika. Številne milje cest so močno razsvetljene, se prepreči nesreče in tatvine. da To je eden mnogih načinov, kako naša služba pomaga obratovati trgovino. President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Elcctric Light and New York and Queens Electric Power Company IJ^ht and Power Company The Yonkcrs Electric Eight and Power Company Peter Zgaga Njeno zadnje besede . . Janagiwara, cesarjeva mati. Pred dvemi peti je umrl japon- i Tako se je zgodilo. Izvoljene so ski cesar Josliihito. Smrt vladarja bile same krasotice, pri izbiri pa daljne vzhodne države je za nas so se natanko prevdarile njih ras-komaj zanimiva. Veliko bližja pa ne, umstvene in lepotne odlike, v nam je njegova življenska zgodba, i prvi vrsti pa popolno telesne če jo premotrimo s človeškega sta- zdravje. ti izjava cesarfce Haruke, da je Joshihito njen sin. Ostala je neizvr-šen dinastičen akt, izraz gorkega človeškega čustva, ki se je ki-ižalc i Kje bomo pa denar jemali? Rojak si je podpiral glavo ter žalostno pripovedoval svojemu prijatelju: — Rad sem jo imel, rajši kot vse na svetu. Saj veš. kako sva sc rada imela, iaj si bil na najini oh-ccsti? — Seveda vem. Kdaj sta sc poročila0 Pet let bo tega. kaj ne? — Da, pet let bi bilo o svetem Martinu. Tako rad sem jo imel, in tudi ona mene je rada imela Zdaj me je pa zapustila za vedn >. In rojak .ce je že nižje skloni! ter milo zajokal. — Le potolaži se — ga je tolaži! prijatelj. — Boga zahvali, ri.i nimata otrok. Ce bi imela otrok?, bi bilo bolj nerodno. — Saj to mi ie edina uteha, da nimava otrok Kaj bi počele reve brez matere O. Bog že ve. komu da. otroke — Ej le. potolaži sc. le potolaži sc. — Pa tako sva se rada imela Ona je neprestano delala. Ko se je sizen začel, je bila prva pri maši-ni. koncem sizna je pa ni bilo mogoče spraviti iz šopa. Šc vedno je ujela kje kak ducatek. Prvi denar, ki ga jc spravila skupaj jeseni, je bil za moje vino. Drugo je šlo pa za riruue reči. Saj ves. vsaka reč košta dandanašnji. Za nas moške so pa sizni slabi. Za vraga ne dobiš dela. Če pa je delo. nič ne plačajo. Kdo bi sc hodil ubijat za pra- ! zen nič. Jaz sem bil rajši doma in sem včasih doma kaj nokoman-diral. Ja.; sem kuho prevzel Ce je bi' pa slučajno Gašper na peči. sva jedla v restavrantu Oh. kje so tisti časi. ti.*,ti krasni ca.si' In rojak je zastokal in zaj »kal Pa je bila dolgo bolna? - Prav nic ni bila bolna, samo nekam čudno zamišljena je bila zadnji ča:;. All si klical zdravnika? Nič ga nisem klical. Parkrat sem ji rekel: Marjanca sem ji rekel tak čudno zamišljena se mi zdiš. Ali te kaj boli. ali ti kaj faii? Ali naj dohtarja pokličem? Ah. nič mi ni. — je odvrnila, ja. še dohtarja v hišo. pa kaj šc Ta- s suhimi paragrafi in z logiko državnih zakonov. Tako je Janagi-waro zadela nova žalost. Cesar Joshihito pa ni bil nikoli zdrav. Bolezen njegovih prednikov lišča. In pa zgodba njegove mate- j izmed dvanajstih priležnic je bi- I mu je izpodjedala življenske kore re, dobre, skromne Janagiwarc. Ob smrti cesarja Joshihita jo je obudil neki italijanski list. Žalostna je, toda nje žalost je tiha. lirična, elska. In čisto človeška, čeprav nenavadna. Čujmo Janagiwarino zgodbo: Mu t suhi to, sloveči japonski cesar, ki je premagal Ruse in Kitajce — dve največji državi na svetu — je bil že deset let poročen £ cesarico Haruko, a ni imel otrok. Japonska ustava določa enako kot la najlepša, najplemenitejša komaj 15 let stara Janagiwara. ki je imela mimo vseh drugih odlik in čednosti še visoko postavo, kar je pri Japonkah redek pojav. Njen otrok je imel priti prvi v poštev pri izbiri prestolonoslednika med cesarjevimi nezakonskimi sinovi. Janagiwara je povila otroka moškega spola, ki so mu dali ime Jo-shito. Tudi druge cesarjeve prilež-nice so rodile s cesarjem otroke vendar pa so skoraj vsi kmalu po- ustave vseh evropskih držav, da i mrli in celo matere so šle v grob ima vladar zgolj eno ženo. Ker torej ni imel otrok je pretila dinastiji nevarnost, da izgine s prestola in se umakne drugemu rodu V cesarskem domu je strašila še druga nesreča: dedna tuberkuloza Za njo je umrl leta 1867 tudi Mut-suhitov oče, cesar Tenno Komei. Zdaj se je lotila še slavnega Mut-suhita. Cudiv« močna in strahotna je bila jetika, ki jo je nosil v sebi japonski cesar. Leta 1912 je cesarja požela smrt, dve leti pozneje pa mu je sledila še cesarica Haruka. Življenje Janagiware. ki je rodila japonskega prestolonaslednika. je bila polno tihe nesreče in materinske muke. Njen sin se je vzgajal kot sin cesarice Haruke »v Mutsuhitova mati. velika cesa- } rodovniku in v diplomatičnih spi-rica Asaka, ki jc šc živela po smrti sili sc ni nikoli omenilo Janagiwa-cesarja Tenna Komeja. je bila vr- rino ime» in mlado mater so polo energična in močna ženska, ki slali v majhno mestecc pri Kiotu. je spremljala svojega sina na voj- kjer se je nastanila v skromni vili nem pohodu zoper Kitajce. Neke- Druge priležnice so smele ostati ga dne jc dala poklicati k sebi ce- na dvoru, pestovati so smele svoje sarico Haruko in jo dolgo nagovar- otroke in jih vzgajati, lepo Jana-jala. naj se ukloni pred višjimi dr- giwaro pa so oropali vseh materin-žavnimi in dinastičnimi interesi skih pravic in užitkov. Njeno ma-Vedela je, da je Haruka dobra, zve- ; terinstvo se je pretvorilo v eno sa-sta žena. ki je od srca udana nje- | mo žgočo, neutešeno bolest. Vcn-nemu sinu. Toda cesaričina nero- dar pa je prenašala svojo usodo dovitnost je spravila v nevarnost ; tiho in udano. Edin žarek v temino obstoj cesarskega rodu in se je mo- njene duše je bila zavest, da jc rala nesreča ob pravem času pre- 1 dala telo in dušo prestolonasled-prečiti. Tako je velevala državni- niku svoje domovine, ki jc imel ška modrost, ki ne posluša srca. j postati cesar svetega Nippona. In nesrečna žena Haruka se je Po očetovi smrti jc prešla cesar-udala. Asaka je odredila, da so iz- ska oblast na mladega Joshihita. brali v najodličnejših japonskih Bil je boječ, skromen, molčeč mla-rodbinah dvanajst lepih, zdravih denič. Njegovo vladanje je bilo od in čvrstih mladenk, ki naj bi dale I zunaj polno uspehov, ali na zno-cesarju otroke. Izmed najzdravej- i traj so tudi njega strašile mračne ših otrok bi se izbral novorojenček ! sence japonskega dvora. Vedel je moškega spola, ki bi ga cesarica > kdo je njegova prava mati in je s Haruka priznala za svojega in bi' cesarsko odredbo priznal skromno bil z vsemi formalnostmi vpisan | Janagiwaro za cesarjevo mater, kot zakonski sin cesarja Mutsuhi- Odredba pa se politično ni mogla ta In cesarice Haruke. izvršiti, ker se ni dala razveljavl- nine. Leta 1921 ga je nadomestil kot regent sedanji japonski cesar Hirohito. Joshihito je spoznal, da se njegova smrt plazi vedno bližje. Pre- ko je rekla, potem sem ji pa mii dal z dohtarjem. Oh. Marjanca, Marjanca, kako jr žalostno moj? srce! Ne samo zajokal, pač pa zatulil je dragi rojak. — Bo žc kako. bo že kako. Nikakor ne obupaj. Boš žc prebolel saj so še druge na svetu. — ga je tolažil prijatelj. — O verjamem, da so še druge, selil se je z ženo vred v samoto k , toda nobene ni take kot je bila skromni Janagiwari, da mu mati - . Qna In kako je bila lepa kako ne_ najdražja med ženami - olajša bcškQ Jepa je bi]a Ko je šla po ce_ zadnje dni prezgodaj ginevajočega ^ SQ Rar slrmeli vanjo in so se življenja. j ji umjkaji kakor kraljici. Včasi sem Janagiwara mu je stregla z ne- bil že kar malo ljubosumen. O. se-zaslišano, uprav junaško požrtvo- veda so še druge na svetu, toda ja2 valnostjo. In ko je dvorni maršal se ne bom nikdar več ženil. Ta naznanil dvorjanom, ki so se zbra- strašna stvar me je preveč potrla li okoli smrtne postelje v tihi po- Oh. če bi mi bilo danes dano pa-deželski vili. da je izdihnil japon- i sti pred rjena kolena ter jo pro-ski cesar, so se povesile vse glave, i siti za odpuščanje za vse. kar sem le ena je ostala povzdignjena, oka- ji hudega storil. Toda prepozno menela v veliki materinski bolesti: prepozno! Vse je končano, vse. vse glava Janagiware. I vse. — Je res hudo. je res hudo. — Ali tudi njen materinski ponosj jc fcimal pnjatel] je zlomila žalost. Po dolgih letih je šla zopet v To- t Zadnjega dne ne bom nikdai kijo: na pogreb svojega sina. Od- pozabil. Lepo r;c je bila strizirala in kar so jo ločili od sina, ni presto- malo našminkala, da bi ji nihče vec pila zidov cesaskega mesta. In po ne prisodil kot osemnajst let. Vsa pogrebu sc je vrnila daleč na dc- v žido se je oblekla, kot da bi ve-žclo. med snežena polja, da v samo- j dela. kot da bi vedela. No. pa saj ti počaka deklo božjo — smrt. ODDA SE STANOVANJE treh sob s kopališčem v hiši sredi velikega vrta. Dvajset minut do New Yorka. Če hodi žena delat, bi lahko gospodinja pazila na otroke. Za pojasnila pišite na: -STANOVANJE", c o "Glas Naroda", 216 W. 18. St.. New York City. <3x 3.5&6) DOMAČA ZDRAVILA v s&loffl Imam Jedilne dlAava, Knajpovo Ječmenovo kavo to lm-po rt l rana domaČa sdravtla, katera priporoča mgr. Knajp ▼ knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Plitte po breeplaCnt cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina sa kaj n rabi. V ceniku bodete naill A« anofo druglb korletnlh stvari. Math. Peidlr ■ox m, City Hatl Sta. Now York, N. V. jc vedela, pa saj jc vedela. Tam je sedela kot ti sedaj. Jaz sem skuhal telečje vampe, mojo najljubšo jed. Vampe sem večkrat skuhal četudi jih ona ni marala. Sem pa jaz oba porejona pojedel. Sedela je in me nepremično gledala, da mi je b!!o ža kar malo nerodno. — Kaj ti je. Marjanca? Ali nc filaš dobro? Pa ni nič rekla. Vstala je ter stopila k ajsbaksi. Jaz pa za njo. Sem vedel, da ne bo nič dobrega. — Kaj pa jc vendar s teboj? — sem rekel. — Saj se vsa treses. — Ah. saj ni nič. saj ni nič, — je zašepetala. odprla vrata in mi rekla zadnje besede v slovo: — Poglej, če se mi kaj hlače vidijo izpod kikije? — Nato je šla. Potem je nisem videl več*. Zadnjič so jo videli v Bronxu, ko jo je neki debel Italijan prevažal v svoji veliki kari. Bila je vsa v demantih in cigarete je kadila. —manu .asiaaa Pod črnim slavolokom na Savi. TRANSPORT LESA PO PACIFIKU Tisti teden so novine Iz vser po- in — vsula se je toča. Znašli smo krajin prinašale poročila o uimah, se pod onim črnim, strašnim sla-toči. krajevnih poplavah in trga- volokom. nju oblakov. Iz Južne Srbije, iz Šestero ljudi se nas je sklonilo Bosne, iz Slovenije, iz Podravine.! in stisnilo v ono malo splavarsko Samo ta naš srednji predel slavon- kolibo. Toča se je vsipala debela sko-sremskega Posavja doli do kor orehi in ropotala po deskah Beograda je bil zaenkrat obvaro- kakor tristo postnih ragelj. Udari, van vsakega neurja. A kakor je Elija, — naj bo tudi to prestano! Sava pritekala vedno bolj kalna, Veter h sreči ni bil prehud in so v vedno mučnejši solnčni sopa- splav je neusmiljeno obsipavan od rici čez dan lezli na sinjemodri ne- toče pa prepuščen samemu sebi le-beški svod težki oblaki, grozeči z zel dalje blizu brega v večerno gcstir.il pljuski. eksplozijo oblakov. Sred? vročega popoldne — ne — Koliko je ura? vprašam vodjo J vem. koliko je bila ura. ker je ni- splava, da si čas nevihte zabele- j koli ne nosim s seboj, in minareti žim v prijazen spomin, so brez nje — je čoln, vnovič do- — Firkeljc manjka do sedme! od j bro založen s provijantom, nasto- vrne gospodar in pogleduje zdaj ' pil nadaljno pot od Brčkega proti na svojo težko nikljasto uro, zdaj Beogradu. Kolona splavov se je že za hip izpod kolibe na vodo in na pomikala v ravno smer pod ogrom- oblake. nim železnim mostom, dolgim rav- — Ali jo seka, seka, kakor da no 888 m. _ na breg je še nekdo bi orehe potresal! Pa se bo hitro prihitel zamahnit z reko v slovo, ugnalo! Smo že zunaj. — Pa zdravi, zdravi! Srečno pot! Še kakih deset minut je padala V precejšnji zložni ravnici teče toča, vsega skupaj pa dobre pol Sava od Brčkega dalje, mimo iz- ure in rešetali so jo oblaki na ginjajo poslednje male predmest- splav in v čoln za ped visoko. Že ne hišice, opekarna, tovarna špi- smo daleč prešli črni slavolok, ne-rita. Skupina fantov-soldatov pon- vihta se je pomikala dalje gori tonirjev, ki imajo v Brčkom svoj proti Brčkemu, kjer so presekava-bataljon in je med njimi tudi mno- li temino oslepljujoči krvavožolti go naših iz flosarskih družin, ubi- bliski, vžigaje se drug za drugim ra vesla velikega čolna. Veselo pr2- kakor neki magični ognji. Votlo gr-pevajo, prost dan imajo in jim je menje je skozi prečiščeno ozračje najljubša zabava vesljanje po Sa- prihajalo vedno počasneje na u-vi. V senci grmičja na obeh bre- šesa — nevihta je bila prestana. govih polegajo leni kopalci v pri- Na našem svodu proti vzhodu so J V Na sliki vidite ogromne skupine povezanega lesa. ki so ga nedavno spravili po Pacifiku do San Diego, Cal. Lesa je dovolj, da se zgra di iz njega 5000 modernih hiš. Lepa služkinja na carskem prestolu. Zgodba se pričenja z vojnimi do-fnal svojo ženo kot Katarino I. življaji saksonskega misijonarja1 Kljub svoji preprostosti je skr-Gluecka. Učeni gospod je postal po bel za njen sijajni dvor in je po-vseučiliškem študiju protestantov- višal v aristokrate njene livonske ski duhovnik v mestecu Marien- sorodnike: Hendrikove. Skavron-burgu na Livonskem (v sedanji ske .Jefimovske, ki so jih iskali po Latvijri. Kmalu se je naučil lati- vaseh posebni sli. Poslednji mes-.-škega in ruskega jezika, hoteč kot ci sicer srečenega zakona so bili zvest vernik Martin Luthra preve- jako mrki. Petrov sin Aleksej, čisti sv. pismo iz hebrejščine in gr- gar mati je bila nesrečna Lopuhi-ščine naravnost v latiški jezik, o- nova, je sovražil očetovo delova-ziroma nadomestiti Rusom v Pe-; nje in je po veleizdajniškem beeu čerski pokrajini (v vzhodni Latvi- v Evropo umrl v Petrogradu leta ji) slaboumljiv cerkveno-slovanski 1718. kot žrtev takratne krute ju-prevod sv. pisma z ruskim prevo- ; stice. Mlajši sin Peter < Katarinin • dom. L. 1702. pa je velika severna je umrl kot otrok Edini moški na-vojna prekrižala apostolsko delova.- slednik je bil Aleksejev sin. drugi nje gorečega pastorja. 10-letni Peter, zoper njega pa io Bojar Šeremetov je vrgel Švede bili vsi carjevi pri-sta^t z Menjši-iz Livonske, strašno opustošil de- kovim na čelu. ker so se bali. da želo in poslal vse uglednejše oseb- bo sčasoma maščeval očetovo mu-nosti kcrt talcev v Moskvo. Tudi eeniško smrt. Naposled je bil car pastor Glueck je postal ondi rav- menda tudi ljubosumen na ženo, natelj prve ruske gimnazije", na dasi je sam živel po tedanji nava-kateri so se predavali najrazlič- di razbrzdano življenje. Bal se je, nejši predmeti od "filozofske mo- ' da bi vladal namesto Katarine po- Jedilni list človeka pred 16,000 leti. NE STRAŠITE OTROK! Mateje, ogibajte se "bavbava", "črnega moža" in drugih takih pri-Eggenburg, romantično mestece bil že Homo Eggenburgensis velik j^ni ter ne strašite ž njimi otrok! na Nižjeavstrijskem, je že nekaj sladokusec. Srebal je iz kosti moz- grce SP človeku krči če sliši kako časa pozorišče zanimivih izkopa- govino, ki mu je, kakor lahko skle-. pripovedujejo ljudje zlasti ob zim- vanj, ki dobivajo v pogledu pale- pamo, zelo teknila. skih večerih bajke in povesti o du- drosti" in "teoloških sladkosti" do "telesne spodobnosti": poklona, i sabljana in jahanja. V Glueckovi hiši je stanovala tudi služkinja, livonsko dekle Marta, "schoenes Maedchen von Marien- 1 burg", kakor so jo zvali meščani. Bila je zaročena ali poročena a nekim švedskim dragoncem, a voj-j na ju je bila ločila za vedno. Ne-; voščljivci so pozneje trdili, da ie bila Marta "navadna perica", da ontologije čedalje važnejše obelež-. Seveda so bile priprave človeka hovih in strahovih, otroci pa vest- je. V letih 1837. do 1889. je ondot- iz ledene dobe zelo primitivne. Ra-!no poslušajo in groza j;m ^leda iz Je prišla v ujetništvo v "sami stnih* i^ramežljivih Adamovih ko- se začele pojavljati prve večerne! ™ široko odprtih oči. Ta strah se jim I srajci". Vsekakor se je polastil stumlh. A ženske so pri delu. Tre- zvezde in z nizkega vaškega mi ko zanimivih predmetov, da je z večje priprave so bile komaj ne- polagoma tako vcepi, da se ga ne ske in drva pripravljajo - o, kako nareta, komaj še vidnega v gostem :nJimi obrniI P°zomost znanstveni- kaj kvadratnih centimetrov velike. iznebe vse življenje več. Straho- . . _ . . . i L-ot7 ctnrirmkf« nnirihf >Jnš1i Krpmpnpf lci pn if> nnnmhHal tu ... . so pridne! Dve sedita na kratkem mraku, ležečem nad bosansko po- tov na starinske najdbe. Našli so Kremenec, ki ga je uporabljal za hrastovem klicu in ga varujeta, da krajino, se je razgubljala večerna' se strokovnjaki, ki so Krahulčevo svoje priprave, je prihajal časih iz ^drasn možje" in žene strašili v teše ne premakne, tretja pa vihti molitev mujezina. j del° nadaljevali - kakor kaže, ne zelo dalekih krajev, - dokaz, da mi vsake sence starši naj otro_ in odsekuje tresko za tre- Alah je velik, Alah je bog! J brez rezultata- Danes imaj° v ES" so ze v tedanjem času obstojale kom vedn0 in vedno pojasnjujejo. genburgu že cel muzej z ostanki zveze med oddaljenimi deželami na petci postanejo, ki se bodo še kot sekiro gko ! Ravno tam, na velikanskem — Pa nimate žage, babnice no- vinku Save pri tej bosanski vasi, ki! mamuta, jamskega medveda in hi- svetu. o- '■da so bajke bajke ter da strahov, Marte kot najlepšega dela vojnega plena sam Šeremetov. Pozneje jo je odstopil svojemu načelniku Menjšikovu, ki je nekoč prodajal po ulicah vroče žemlje, p je po- j tem postal carjeva desna roka:—| knez, predsednik državnega sena-1 ji nikoli ne bom vedel imena, smo j re? Mar se tako pripravljajo drva? še srečali izredno dolg povodni to-Ne, žage pa nimajo. In saj se nič tovorni vlak: remorker s tremi pane mudi. Da bo le nekaj trsk za ri visoko natovorjenih šlepov. Zo-večerjo, ki pride leni dedec domov, pet se je znatno vzvalovila reka, a Zdaj se še solnči in lenari kjerko- kaj to! Glavno je bilo za nami.— li za grmičjem. Morda je nastavil črni slavolok.... trnke. Če se kaj ujame do večera Vožnja je šla mirno v noč. Po-dobro. Če ne, pa tudi. Kakor je sedli smo okrog splavarskega og-božja volja. Saj tod je bog lenobe nja pred kolibo in z dovtipi pre-In ravnodušja razprostrl svoja po- tehtavali zrna toče, ki je na spla- kro vitel j ska krila. vu naglo kopnela. Ko pa sem sto- .... . ... .. Zopet ugledam lenega nagega pil v čoln. da pribavim vse potreb-1 stna tega cloveka, ni ba ne polje- sciten pred mrazom dedca na bregu, čeln naprodaj. — Kaj te briga! Zakaj pa ne de jene, severnega jelena in nosoro- Največje zanimanje med najd-ga. Najzanimivejša najdba pa je bami so vzbudili koščki oglja, ki so nedvomno ognjišče čioveka iz le- se" ohranili skozi vsa ta tisočlet dene dobe, na katerega so naleteli Mikroskopična preiskava je dogna raziskovalci šele v zadnjem času. ; la, da so ti predmeti za znanost Človek, ki jt zapustil te sledove, neprecenljivega pomena. Oglje izje živel po računu geologov pred vira baje od iglavcev v najvišjih kakšnimi 16 ali 18,000 leti. Prebi- alpskih legah, kar govori zopet za val je v špilji, kjer je moral deliti to, da je bilo tedaj na zemlji zelo prostorček z ostalimi četveronožci mrzlo. Klimatične razmere so tedanjega časa. Kajti - Homo Eg- morale človeka tedanje dobe, da genburgensis, kakor je znanost kr- je stanoval v špiljah, kjer je bil za- Učenjaki se- I parkljev in drugih prikazni v živ-;ta in Predsednik vojne kolegije ljenju ni. Pokojniki, ki so nas zapustili, nikdar in nikjer ne hodijo t. j. minister. Pri Menjšikovu je zagledal bujno in veselo dekle sam hlepni Menjšikov • prvi tat". Bogve kol.ko obglavljen jbi še doživela prestolnica, če ne bi Peter takrat umrl, ne da bi se bil odločil. kdo bodi njegov naslednik. Pričela se je burna doba d/ornih revolucij. Vdova, ki ni imela nobene pravice do prestola, je odrinila vnuka. Menjšikov in znani diplomat Tolstoj „ . , , . «311, n.i Jlll II IJUV, !a T,oc- on in c+riiit car Peter. Brz je zahteval, naj mu „ . . . ,. ... nazaj nas posecat ali celo strasit. J • J Zato pa je pridno veseljacila; RtmVm nI- Strah so samo zlobni 'Peljejo ZVecer Z luCJO . Po- < . . _ 7 laš, hudir? | Mar se zmeni lenuh, če bi ga s palcem podrezal pod rebra! Z desnico zamahne, kakor da je odgnal komarja in lenari dalje, nag raztegnjen na vročem solncu. Za prvim malim ovinkom, ko se ob pogledu nazaj proti toku že v nilo razblinja belina mesta in štrlijo v modrino dneva le še vitki minareti pa par visokih rdečkastih dimnikov, dočim se veliki most o-paža le še kakor debela, čez reko napeta vrv, — se Sava zopet izgublja med gosto grmičje. Poti že tri ure, solnce je naglo tonilo tja daleč nekam onkraj Slovenije. Zapihal je neprijeten, zlokoben ve-trič, prav nič zaželjen navzlic o-motičnemu, soparnemu ozračju, ki se je sumljivo hitro mračilo, mra- čilo. I A, gromska strela, — strahoten' slavolok je tamle doli zrastel nad Savo. V velikanskem polkrogu se je ravno nad reko in ravnino strnilo črno oblačje, ki se je ves dan pomikalo od iztoka in juga na nebeško vzpetino. Nisem še videl tako črnega, tako debelo nagrmadenega oblačja. Nič dobrega ne obetajo večerne ure. Vso pot je šlo brea nevihte, kakor da je bila samotno potujočemu čolnu po Savi naklonjena srečna vremenska izjema --tokrat pa ne bo šlo gladko. Vidiš, veš in čutiš: neprijetni vetrič vz-burkava vso vodno gladino, plašno se sklanja vrblčje in drevje — a čoln leze dalje ob bregu. Zavetja nikjer, med ločjem je bregovje blatno, močvirnato. Preden se približamo grozečemu slavoloku, mora čoln dohiteti splavarje. Mora!.... Močno ob vesla! Že se utrinjajo prve debele kaplje. Le še pet sto metrov! V strahotno mračlno, ki jo zdaj pa zdaj preseka dolg blisk, odmevajo pljuska je udarci splavarskih vesel. Tudi za splavarje na odprti reki ne-v. "a ni šala. Za vsako ceno morajo splav prlrlnitl čim bližje k bregu, da ga čvrsto preveže j o k vrbam in v kolibi pre vedri j o hudo uro, sicer jim ga valovje sredi reke lahko raztrga. A tokrat je za pri vezan je bilo prepozno. Splav je bil še kakih deset metrov od levega brega, ko se mu Je priključil Čoln. Rezek blisk Vprašuje, če je no za večerjo, me je prešinilo ne-i deIec ^inorejec, živel je od lo- da proučujejo najdbe in upajo, da kai kakor rahlo sočutje" I va" četveronožci mu niso sluzih se jim bo na njih podlagi posreči- , samo za hrano, ampak je moral a lo odkriti marsikaj, kar je za zna- Nova lepa aluminijasta skodeli-i njimi deliti tudi skromno zavetje, nost še temna uganka. ca, ki sem jo bil pred nevihto v { Starinoslovai so dognali, da je " bil jedilni list tega človeka dokaj naglici pozabil umakniti pod "stre ho", je bila od toče tako grobo na- Raznoterosti. sekana, kakor da je nerazumen o- 0bširen' s^ so njem o-j trok po njenem pokrovu za kratek Stanke kosti in zobovja najrazlij-; čas udarjal z ostrim kamnom. i ne^ih živali- ki 50 ša prehranjeva-Nepozabno lepi ostanejo človeku ].e- v Prvi vrsti so se našli ostanki spomini na kratke nočne ure od- j mamuta, divjega konja, bivola, diha in pogovora pri splavarjih.! jamskega medveda in jamske hije-Kakšni so ti ljudje — vedri, preiz- ne- ieIena' ki živi dandanes le se kušeni, pogumni. Od zgodnje po-; severu, jamskega volka in jamske mladi, ko začnejo naraščati reke, lisice> jazbeca in drugih žival. jih srečuješ vso pot po Savi. Po-j mteresanten objekt nudijo raz-sebno letošnjo pomlad, ko je bila iskovalcem votle kosti imenovanih konjunktura zopet ugodna, je dr- cetveronožcev, ker pričajo, da je čala proti Beogradu kolona za ko-;___ lono. Noč in dan so na vodi, povsod jih poznajo — "Kranjce" -- korda ljubljanskega tramvaja, a oni =opet vse te kraje, vasi, o- V ranem, hladnem jutru, ko je vinke in pritoke. Kljubujejo ravno- treba zopet hitreje nadaljevati pot, dušno vsaki nevšečnosti in živijo je svet ob Savi zopet blaženo spo- ška Tak mošt ohrani" vse prejšnje dobro. Na flosu so doma, tu guspo- čit po sinočnji nevihti. Kdo bi ve- lastnosti tudi okus in aromo; ^ Strahu ni! Strah so samo zlobni ljudje; teh se moramo varovati. Plašljiv otrok je največji revež; v svojem strahu trpi peklenske muke. A vseh teh muk sc krivi starši in odrasli. Odgojitelji naj otrokom pr,1_ tudi zato ne groze z nadnaravnimi prikaTinami, ker'S tem jasno kažejo svojo lastno onemoglost; saj izpričujejo na ta način, da si sami ne morejo vzdržati pri mladini discipline in pridobiti pokorščine. Za slabotne, bolehne, bolne in živahne otroke, ki imajo bujno domišljijo, pa lahko postane tako straše-nje naravnost usodepolno. Največ zagreše v tem pogledu posli. sli, ki jih je pač slabo razumela. v časi ni šla do 5. zjutraj počivat. Zapravila je milijonske vsote in se zelo ,, , , . . .odebelila. Tajna policija je imela petimi leti v samostan svojo prvo . , . . , , , , , . ____ J_ \ vsak dan obilo posla z obglavlja- njem "veleizdajalcev", ki so napi- sihmal se ni mogel več ločiti od nje. Peter je bil poslal že pred ženo Lopuhino, ki mu jo je kot i6-letnemu mladeniču obesila na vrat preskrbna mati. Če položiš krompir za nekaj časa v žvepleno kislino, postane tako trd, da ga lahko obdeluje kamnosek. — Pomarančni sad prvotno ni bil večji od navadne črešnje. Zaradi 1500-letnice kulture in stremljenj po izboljšanju je dosegel današnjo velikost. ( — Suh, kondenziran mošt po-! dobno kakor se pridobiva kon-denzirano mleko, izdelujeta Madžara Bakony in Lazar. Oddajata ga v obliki lahko topljivgea pra- jali bodočemu Petru II. Vendar je v svoji oporoki določila, da izvršuje do polnoletnosti velikega kneza najvišjo oblast državni svet, ki naj sklepa z večino glasov, tako da ne darijo po svoje. Po dva sta na straži, da od časa del, koliko je bila toča napravila škode, — blizu bregov ni opažati do časa na ovinku poprimeta za nikakih sledov, kakor je tudi Sava sprednji in zadnji vesenjak in vo- že popolnoma brez sledu vihar-dita splav po matičnem toku ši-. ja -•• i roke reke, po dva pa počivata v j____ lepo in snažno urejeni kolibi, kjer je dovolj prostora tudi za kakega izrednega gosta. A kdo bi počival, ko je razgovor v samotni gluhi noči na sredi Save tako domač in o-grevajoč. Vmes od časa do časa srkneš požirek dobrega, lahkega sremskega vina, prižigaš cigarete, j prisluhneš, prhutanju obvodnih ro-j paric in uuu-kanju starih somov,; ali pa se v bledi mesečini zastrmiš k obrežju. Varljiva slika: v vodi sej kakor v motnem zrcalu kaže vzpo-j redje grmičja in dreves, ozka rjava plast brega se izgublja, vse se druži v celoto, vse je dvojno veliko, a voda se vidi kakor srebrna cesta, ki vodi v bajne parke in aleje. Tako je ponoči živa in varljiva ta cesta, da bi mesečnik gladko stopil nanjo in — kako pa — utonil.... Pravljični svet se razodeva po-nočnim popotnikom na Savi. Domišljija lahko svobodno pričara najdivnejše prelestje bajk in zavzetega strmenja. Toda naši spla-varjl so za take reči preveč resni in nejeverni fantje. Predobro poznajo pokrajino in Savo, njihovih oči ne zmoti nobena nočna prikazen. Gledajo bistro in pazijo samo na svoj veliki splav, ki leee počasi naprej in nikoli ne poseka re- enako količino sladkorja in drugih sestavin. ADVERTISE tn GLAS NARODA neumno blebetanje. Vendar je preteklo dokaj časa, preden se je odločil car za cerkveno poroko s svojo srčno prijateljico Katenjko -binja: v plutuo zvezano............ -SO ▼ fino platno ............................1.00 T unnje vezano ............1.50 T fino usnje rezano..........1.70 Rajnki glasovi: t platno vezano ............ 1.— v fino platuo rezano ....... v u.-nje vezano ........... v fino usnje vezano ....... Skrbi za duMi v platno vezano ........... t fino platno vezano....... v usnje vezano............. v fino usnje vezano ....... Sveta l*ra (s debelimi črkami) 1.10 1.50 1.70 .80 11-0 1.05 1.80 .1)0 ▼ platno vezano ......... v fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.00 Nebesa Naš Dom; v platno vezano .... * usnje vezano .... ▼ fino usnje vezano Kvišku sre» mala: v platno vezano .... ▼ celold vezano .... v fino usnje vez. 1.— 1.50 1.80 .80 1.20 1.50 Hrvatski molitveniki: (Jtjeha starosti, fina vez. najfinejša vez ...... ........1.— ........1.6« Slava Bogu » mir ljudem, fina ves 1.50 naj fine j A „ves ..............1.60 Zvončec nebeški, v platno.......80 fin« Ti!* ....................i.— Vlenae, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child* Prayer book: v barvast«' platni<*c vezano .. .Iti v l>elo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ......... v najfinoj^e usnje vezano (Za odrasle) Key of Heaven: v fino issnje vezano..... Calholir Pocket Manual: v fino usnje veaauo..... . 70 .1.20 1.50 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednih slovenski .............25 Angleško slovensko berilo ........3.1(9 (I)r. Kern) Amerika in Amerikanci (Trunk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov. angi. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jeiero ...................1.20 Domači tivinozdravnik, trd. vez. ..l.CO Domači tivinozdravnik. broš.....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: broširano .................. .1.25 Govedoreja ......................1.50 Gospodinjstvo.....,..............1.— Jugoslavija. Melik 1. zrezek ....1.50 2. zvezek. 1—2 snopič ......1.80 Kubična računica. — po meterski meri .........................75! Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsepa 452 strani .............1.50 Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar ........................ .90 Srbska začet niča ................40 Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3,— Kazaki ........................ .80'Štiri smrti. 4. zv .35 ^ Štev. 00. Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2— Trogiasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AljaŠ) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč Kmetske povest, trda ves. 1— 'Smrt pred hišo ................65 Kraljevič bera«................. .30 | Stanley ▼ Afriki Krlfev pot. roman (Bar) trd. vez. 1.10; Strup Iz Judeje Križev pot patra Kupijeaika Kaj se je izmislil dr. Oks ... Levstikovi zbrani si psi ...... .70,Spomin znanega potovaiea .... •JJ Stritarjem Anthologija .trda ves •»j .50 Št. 61. .75 Št. 62. L50 Št. 63. .90 (Dostojevski) Zapiski iz j R. U .R. drama v 3 dejanjih s pred-mrtvega doma, II. del ........1.— igro. (Capek), vez. .45 .75 Sadno vino .40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo rez...................1.20 lina knjiga in berilo laškega jezika ..........................G0 ('vod v Filozofijo (Veln-rrt ......1.50 Veliki vsevedež ................ .80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Voščilna knjižica ................50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........00 Zgodovina Cmetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 zv.......................1.20 .....1.50 1. zv. Pesmi — Ode in eiecije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje Igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljice in puSice -- Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........L— 5. zv. Slika Levstika in njegovo kritike in polemike............ .70 Ljubljanske slike, Hišni lastnik, Trgovec, Kupčtjskl stražnik. U-radulk. Jezični doktor, Gostilničar, Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. Itd..................M Lucifer .........................1.— Lov na ženo ....................1.— | Marjetica ...................... .50 j Morski razbojnik.................iMachoet, trdo vez. broS. Sisto Šesto, povest Iz Abracev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Stric Tomova koča ............. študent naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa „.............. Sveta Notburga ................ Sredozimei, trd. vez............. broS. ...................... Spisje, male povesti ............ Svitanje (Govekar) Stezosledec ........ Šopek Samotarke ... (Golar) Bratje in sestre .75 Revizor, 5. dejanj, trda vezana Idijot I. del. (Dostojevski) .90 Ujetnik carevine, veseloigra v 2. Id i jot, II. del .......... .90 dejanjih .....................30 Št. 04. Idijot, III. del.......... 3« Veronika Descniška, trda vez____1.50 .801Stev- 651 Idijot, IV. del ...... .90 Za križ in svobodo. Igrokai v 5. I Vsi 4 deli ..............3.25 dejanjih ... **l Št. 66. Kamela, skozi nho šivan- ke, veseloigra .................45 Ljudski oder: .30 ' Slovenski pisatelji. I. z v. — .50 Fr. Masel Podlimbarski. Slike •35i in črtice, Gorski potoki, To- riš Damjan ..................................2.50 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ..... 14. zv. 5. zv. Tihotapec. 5. dejanj . Po 12 letih, 4 dejanja .35 .«v .CO .35 .35 .1.— .60 .40 .35 .30 J 5 Zbirka ljudskih iger: Z naših eora ............. .3. snopič. .Mlin pod zemljo. Sv. j ..Neža. Sanje ...................60 113. snopič. Vestalka. Smrt Marije j device. Marijin otrok .........30 ............... 2.5« 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška 5. zve7.ek: Job: V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-sjKxla ; Oltčutki: Geslo........40 7. zvezek: Slavček: Zaostali ptič; Domorodna jskru-a ; Pri svndbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .10 S. zvezek: Ti osrečiti jo ho t i i me-Aan rbor> : Ti osrečiti jo hoti (moški zbor* : Prijatelji in senca (mešan zbori ; Stoji. solnčice stoj ; Km< tski hiši............40 cerkvene pesmi: Domač: glasi. Cerkvene i»c«mi za mešan 7.1 m »r .................... 12. Tantum Frgo. (Premrli .... Mašne pesr.ji za mešan zbor. — (Sattner) ................... .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. i Foer>ter) ............ 12 Pance Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) .............. V— .50 .50 Sveta noč ......................30 Svetlobe In sence .............. L20 HAKESPEAREVA DELA: Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 deklica. Materin blazoslov .30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ............ .30 Tik za fronto ...................V'Ž°*S Ljubezen Tatic, (Bevk), trd. vez..........75 njmeffa °troka .............. .30 ,65 .80 M .60 .35 .35 Znanost in \era (Veber) ..... RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator < Kersnik) bro&. .... Andrej Hofer................. Arsene Lupin ................ Beneška vedeževalk» .......... Bel graj ski biser .............. Beli (neresen ................. Bele noči. mali junak ........ Italkansko.Turška vojska ---- Palkanska vojska, s slikami .. B«*ra# s stnpnjie pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode .... Boy, roman .................. Burska vojska................ Bilke (Marija Kmetova) .... Beat in dnevnik .................60 Erotika, trdo vez. Mladi gozdar, bros. ............ .50 Moje življenje...................75 Mali Lord .................... .80 Miljonar brez denarja ...........75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 Maroti, krščanski deček \x Libanona ...................... .25 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš .........................75 Misterija. roman .............. 1.10 Mlinarjev Janez ................ .50 M u solino .......................40 Mrtvi Gosta« .................. .35 Mali Klatež .....................70 Medija ......................... -50 " Malenkosti (Iran Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti za .90 Tri indijanske povesti...........30 J broširano................... .70 Tunel- soc romai*................1-0 PESMI IN POEZIJE: Trenutki oddiha ................ .50 j 94he,?_ •........................ Turki pred Dunajem .......... JO Akropolts in Piramide ...... a Sen Kresne noči SPLOŠNA KNJIŽICA: .60 .80 .25 .50 .60 .65 slovenska mladino ....... Na valovih južnega morja .. Na različnih potih ........ Notarjv nos, humoreska jO Narod, ki izmira .......... Naža vas, II. del, U povesti Božični darovi ................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu .......... Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Križan tema ...... Grešnik Lenard, brofi.. Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Cesar Jožef II................. fvetina Borograjska ........... Čarovnica ...................... Črni panter, trd. vez. ......... broS. ............ Čebelica ............r.......... Črtice iz življenja na kmetih ... .35 Nov:* Erotika, trd. vez. Naša leta, trd. vez. ............ .26' broširano .................. .80 Na Indijskih otokih ............ Naši ljudje .................... Nekaj iz ruske zgodovine ...... Nihilist ........................ Narodne pripovedko za mladino .. .25 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln .3*! strahote z bojulh pohodov bivSe- .50 ga slovenskega polka ........1.50 .35 Novo življenje ..................60 .80 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 .60 Onkraj pragozda ................80 -----25 .. JO .. .40 . ..35 .. .40 .. JO .. .70 .. .70 .. .80 .. .60 .. .50 .. .40 .. .35 .. .40 .. .40 ŠLI. (Iran Albrecht) Ranjena gruda, Ivzirna povest, 104 str., broširano .................... .35 Št. 2. (Iiado Murnik) Na Bledu. izvirna povest. 1S1 str.. broS... .50 Št. 3. (Ivan Rozman > Testament, ljudska drama v 4 dej., broš- 105 strani .................... J' Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi 184 str., broširano............................,50 Št. S. (Fran MMčinski • Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre Črtice I., 72 strani. broširano ................ JZ5 St. 7. Andersonove pripovedke. Za. slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... .35 .80 Tigrovi zobje ................ 1.—I broširano....................80 Tri* legende o razpelu, trd. vez. .65 Azazel, trdo vez.................j__ Ura z angeli ....................1.20 Balade in romance, trda vez......1.25 Hvaiite Gospoda v njegovih svetnikih. 2H pesmi na čast svetnikom. ( Premrl» ................ 10 obhajilnih in 2 v ra>t presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ...... Missa in honorem St. Jose phi — (Pojjacknikt | Kyrie .......................... IK svetsmu Kešnjemu telesu — (Foerster) ................... =50 .40 .35 .40 .60 .40 V robstvu (Matičič) V gorskem zakotju Odkritje Amerike .35 Pasti in zanki .60 .25 Drobiž, salbi car in razne povesti — > pajep Kajetan 1 — Pingvinski otok ......... -J™ Povest o sedmih obešenih „ Pravica kladiva ........ .60 J>0 .35 .50 .70 Pabirki iz Roža (Albrecht) ____ .25 ParLšIti zlatar ...................35 Prihajač, rovesrt ...............60 '5q Povesti, Berač s stopnjic pri sv. ' Roku ........................ i Požigalee ...................... J35 spisal Milčlnskl .............. I>arovana, zgodovinska povest .. Dek'e Eliza .................... Dalmatinske povesti ............ Dolga roka .................... Do Ohrida in Bitelja .......... Deteljica ....................... Doli z orožjem ................ Don Ki šot iz La Manhe.......... Dve sliki. — Njiva. Starka — (Meško) .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... Dedek je pravil: Marinka io Ikra* teljčki........................40 Elizabeta ...................... ^' Pri stricu ...................... .60 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Prst božis .....................30 arovska ukharica .............. .80 P»trt«. Povest Iz irske junaSke do- , Fran Baom Trenk .............35 j dobe ........................ -30 Filozofska zgodba .............. .60 Štev. 8. Akt. štev. 113...........75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. l>ros......... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broS....... .70 V oklopnjaku oltrog sveta, 1. del 2. del ...................... Večerna pisma, Marija Kmetova . Vladar ........................ Vojska na Turškem ............ Veliki inkvizitof ...... Vera (Waldova), broS. ...1.25 B<>b mladi zob, trua vez ... .. .35 Gregorčičeve poezije ........... Godec: Pored narodnih pravle Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano . .75 Ketejeve poezije .trda .75 . .00 Kraguljčki (Utva» . . .1.— j trdo vezano ..... .35 .40 J>0 .75 vez........1.10 ............65 ............80 ............1.25 Narodna pesmarica .............40 • _ N ari rs (Gruduni, broš........... *3a Primorske pesmi, (Grudtn), vez. ! Slutne (Albreht) broš........... • '5 Pohorske poti (Glasor) h ros. .... .60 pesmi Ivana Zorniana: .25 Originalne slovenske pesmi in Volk spokornifc in druge povesti L—' Prevcxii znanih slovenskih pesmi Trdo vezano ...................1.25 T anglefičiui ...................1.25 .... . /"Moje obzorje, (Gangl) \ isnjega repatica. roman. J kajipl 1^>0 nesmiri^ Vojni, mir ali poganstvo. 1. zv... V pifitiv je šla, III. zv....... Vrtnar. (Rabindranath Tagore>. trdo rezano ................ broširano .................. Vojska na Balkanu, s slikami .30 .35 .30 .30 Sv. Nikolaj ......................60 note za citre: Buri pridejo, koračnica...........25 Sarafan, ru.-ka postni. < Wilfan > .. .25 note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor in petje. (Ilnjuki ..1.30 Bom šrl na planince. Podptirl slov. nar. jn'sini. .................1.— N» ......... 1.— ...........40 .......... .35 Št. 15. Edmond in Jules de Gon- court. Renee Mauperiu..........40 št. IG. (.Tanka Samec» Življenje, pesmi. 112 str., bros......... Št 17. (Prosper Marimee) Verno duše v vicah. povest, prevel Mir. ko Pretnar. SO str............. Kratka srbska gramatika Knjiga o lepem vedenju: liriHš................ trdo vezano ....... .30 .85 ,50' Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 ' Fra Diavolo .................... .501 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Godfevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani...... .66 Grška Mytologna .............. 1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- i Gusarji .........................75 tov in Srbov .30 Hadži M ura t (Tolstoj) .........60 Kako se postane državljan Z. D. .25 Hektorjev meč .................75 Kako se postane ameriški državljan .15 J "uba<1 pripovedke ...............50 Knjiga o dostojnem vedenju .. Kal. Katekizem .................60 Liberalizem .....................50 Materija in eneriija ............1.25 Mati: Materinstvo ..............1.— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo .. ...................1— Nemško-anglešk* tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica. 668 str. lepo vez. (Ealinšek) ..........5.— Nasveti za hišo ln dom, trd. Tez. 1.— Naše gobe. h slikami. Navodila z& spoznavanje užitnih ln strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del .......................30 2. del .......................30 Nemško slovensko slovar ........1.— Slovensko nemški slovar.........80 Ojačen beton .................. .50 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Petroiniimrstvo, trd. ves.........1.80 Perotninarstvo, broš. ............1.50 Prva čitanka, ves................75 Prva pomoč, Dr. 51. Rus ........J.— Pravila za oliko ...............65 Prikrojevaoj* perila po Život nI meri s vzorci ..................1.— Psihično motnje na alkohol ski podlagi .........................75 Praktični računar ...............75 Pravo in revolucija (Pitamle) .. .30 Predhodniki in idejni utemelji ru skega idejallzma ..............1.50 Ročni slov.-nemški in nemftko-siov. slovar ...............;.......90 Radio, osnovni pojmi iz Ra'lio teh. nike. vezano ..................t.— broširano ....................L75 Računar t kronski in dinarski veljavi ..........................................75 Soln?enjo ............. ••>,....., .50 nedvika........................ Helena ( Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. rv.\ ........ J35 Humoreske, Groteske In Satire, vezano ..................... broširano .........................89 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega v seta, trdo vez. 1.60 Igračke- broširano ..............80 Igralec .........................75 Jagnje .........................30 Janko in Metka (za otroke) .... .30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broš. ....................... .60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh x0 zvezkov, lepo vezanih..................10.— Deseti brat ....................................1.25 3. zv. trdo vez. Sosedov sin, broS. .............. .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Ju&n Miserija (Povesti iz špnaskega življenja .....................60 o. zr.: Deseti brat, trdo vez. ..1.25 Kako sem se jaz likal (AleSovec) I. zvezek .......... .09 Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. sv............. .60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek........ .60 Korejska brata, povest is mlsijo- nov v Koreji .............. JO Kruh, trdo vezano broS. ....................... M Krvna osveta .................. -30 Po gorah in dolinah ............ JW Pod krivo jelko. Povest lz časov ro-kovnjačev na Kranjskem...... «50 Pol litra vipavca ...............60 Poslednji Mehikanec .......... .30 Pravljice H. Majar ............ .30 Predtržani, Prešern in dragi svet. niki v gramofonu ............ .95 Pri godbe čebelice Maje, trda vez.. .1.— Ptice sriivke, trda vez.......... -75 Pikova dama (Puškin) ........ .30 Pred nevihto .................. .35 Pravljice (Milčinsla) ..........1.— Pravljice in pripovedke (KoCutnlk) It ŽV8ZCk •••ooaoooooooooooo««»10 2» zvezde ••••«••••••••••••• t40 POpOtniki oooooaooooooooooaoooo« »W Poznava Boca .................. .30 Pirhi .......................... .30 Povodenj •••#••••••••••••00000« «30 Praški judefa .................. .25 Prisega Huronskega glavarja . ..JO Prvič med Indijanci ............ Jii Preganjanje indijanskih ndsjonar- jev .......................... JSM Rinaldo Rlnaldhii .............. ^0 Robinzon ...................... .00 Robinson (Crusoe) .............L— Raidji. trda ves.................75 Rdeča megla ...... ............75 . .30 St. 18. (Jarosl. Vrclilicky> Oporoka lukovškega srajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. .M Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš....... .50 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gorapači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkoeasnih zgodbic, II., 73 str. broS. .........................25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata ........................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., broširano .................... .36 Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str., broš. ......................... .80 Št 25. Poslednji dnevi Pompcja II. del ...................... JO Št. 26. (lj. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš......................... .35 Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-I selnost in problemi skrbstva za j brezposelne, 80 str., broš....... .35 št 20. Tarzan sin opice ...... .90 1 Št 31. Roka roko.............. .25 Št 32. Žive« .................. .25 Št. 35. (Gaj Salustlj Krisp) Voj-~ na s Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broš............ .50 .Št 36. (Ksaver Meško) Listki, Valetin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu ...... Vodnikova pratika 1. 1027.... Vodnikova pratika I. 1928 ---- Vodniki in preporoki ........ Vladka in Metka ............ Zaroka o polnoči ............ .25 Zločin in kazen (2 knjigi) ... Zmisel smrti ................ Zadnje dnevi nesrečnega kralja Za kruhom, povest .......... -35 Zadnja kmečka vojska........ Zadnja pravda, biotf......... Zgodba Napoleonovega Hn/arja Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Rosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni .................... Za miljoni .................... Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec. 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest ...............25 Zlatokopi .........................20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in konec gdč. Pavle...... .45 Zlata vas .......................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ........50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 13. .30 .30 .80 ,30 Prešernove poezije ..............60 . !2S! .50 Oton Zupančič: .50 Ciciban, trd. vez............. , .60 St® "Rank ................... . .50 , .30, V Vidove, trd. vez ....... . .1.60 Vijolica. Tesmi za mladost .... .CO Zvončki. Zbirka pesnij za sloven ,60| sko mladino. Trdo vezano .... 35' Zlatorog, pravljice, trda vez .... . .75 j •50 i PESMI Z NOTAMI: ..L-j MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grumi Slovenski akordi (Adamič) : ..I. zvezek ................... II. zvezek .................. Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ....................... razglednice: .40 .10 i Zabavne. Različne, dm at . .50 Ne'wjorske. Razlif-ne, ducnt .50, Velikonočne, božične in novoletne ducat ..........................40 .90 Iz ra/nih sinmiskih krajev, du.-at .10 .60 Narodna noša. d ura t.............40 | posamezne jh» .................05 .90 60 PliOROKOVALNE KARTE — $1,— .35 .70 .90 .90 .65 .45 .30 ! ZEMLJEVIDI: {Zemljepisni Atlas Jugoslavija____1.S0 ....1.10 Stenski zemljevid Slovenije 'ia metf-I nim papirju s platnenelml prepi-......751 bi ............................7J1 .45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ----1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavPič) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobnica < Pavčlč > .. .1(5 Gorski odmevi (Laliaraar) 2. zv. .15 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Š^Ji samospevi. Izdala Glasbena Zvestoba do groba ..............1.601 Matica .......................45 Z naših gora ...................L— Naii h*"1"1 .......................,0 .MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (I^ihamar) .. .45 1. zv. Vojnomlr ali poganstvo---- .35 Trije mešani zbori, izdala Glasbe- ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI zv. Hudo brezdno ...........35 j 3. sv. Vesele povesti.............35 4. vz. Povesti. In slike .......... .35 5. sv. Študent naj bo. MU vsakdanji kruh...................... .35 na Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Zemljevid Jugoslavije ...........30 Zemljevid: Slovenske dežele in---- Istra ........................ .30 Pregledna Karta Slovenija.......40 Pokrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ......................30 ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje. Kozjak .............. 30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................30 Prekmurje in Medumurje.....30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 Cauada .........................40 Združenih držav, veliki .........40 Mali ..........................15 Nova Evropa .................. .50 Alabama. Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po ...... .25 Kuhinja prt kraljiel gosji nollel .50: Spake, humoreske, trda ves Revolucija na Portugalskem .... .311 144 strani ........... ...... .65 Raikrinkani Habsburiani ...... M gt. 37. DomaČe šivali.......... .30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- gt. 33. Tarxan in svet ..........1.— iana 1M j štev. 39. La Boheme .......... M Rdeča in bela vrtnica, opvest .. JU ff- 46 Magda .4« Slovenski Šaljivee ...............40 47-QM™ii :; v........^ Slovenski Robinzon, trd. vez. *....75 gtev- .ilTab ---- Suneški invalid ................ ^5 ftev- 49«JarJfP^T Wn ........ Št 50. Slika De Graye..........1.20 Sosedje...................................................75 Št. 51. Slov. balade in romance .80 Sodnikovi........................75 Št 52. Sanin ..................1.50 Solnee in sence..............65 Št 54. V meteiu................1.— Skozi Sitno Indijo .......................M Št. 55. ' Sanjska knjiga, mala .....................60 Št 56. Sanjska knjga, nova velika .... .90 Št 57. Sanjska knjiga Arabska .. Namišljen ibolnik ...... J50 To in onkraj Sotle .... .30 Tarzaaova mlidsrt .... JO SPISI ZA MLADINO: 'GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ........................ .50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ J>0 Zmljcvidi: . .Illipois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki |M> ........................ • Domovini, (Foester 1 .............46 j Izdala Glasbena Matica [ Gorske cvetlice (Laharnar) Cetre- ki i>o .........................40 ro in petero raznih glasov.....45'Velika stenska mapa Evropa ----1.— Jaz bi rad rudečih rož, modki zbor z bariton solom ln priredbo za dvospev ...................... J50 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdali Glasbena Matica.......75 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 Dve pesmi (Prelovec), za moški 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- > zbor in bariton solo............ .20 vesti .......................... .50 Knpletl (Grum). Učeni Mihee,— I » Kranjske šejte in navade, Ne-Umetniške knjige s slikami za mladino: • zadovljutvo, 3 zvezki skupal ..L— Pepelka; pravljica s slikami ....1.60 Kupleta Kuza Muca (Parma) .....10 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— PBSMARICE GLASBENE MATICE: Trnoljčica, pravljica s slikami ..L— KNJIGE ZA SLIKANJE: I Mladi slikar ....o.............. .75 Sliko is pravljic .............. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Zaklad za otroka ................1.20 Št la. Sto čutiš, Srbine tužni .. .15 Št 2. Zrinjski Frankopan ........15 IGRE: ' št 10. Na planine „.............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Št. 12. Vasovalec ...............15 Cyran de Bergerac. Heroična ko- Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali ■postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajt0 pismo. 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroško slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2., in 3. zv. skupaj...................1.— MALE PESMARICE: Narodne pesmi za mladino (Ži-rovnik) 3 zvezki skupaj.........50 Spolna nevarnost .............25' Kaj se je Markam sanjalo JBS Strahote vojne ......1.50! Štev. 68. Glad (Hamsun) .... jo; št ..... JO1 5Tr. (Dostojevski) Zapiski lz ■artvega doasa, I. del ..........1.— medija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej........... .60 zbirka šolskih pesmi — Marta, Semenj v Rlehmondu, 4 (Medved) ................ Jt5 dejanja ...................... JO JO Ob vojaki. Igrokaz v Otirlh slikaj JO Vojaške narodne pesmi (Kosi) Tončkove sajno na MDtiavšov večer .Mladinska Igra s petjem v Narodne vojaške (Ferjanfič) .30 3. dejanjih ...............................00 (Pregelj) .....................L— Ne naročajte knjtg, katerih M 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine pruio "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro-* daja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI v 'Glas Naro3aM -J2.5 ROYER REGIS: NIQUETTE Čim sc je poleglo viharno plos- j Vsi štirje so ji prigovarjali. Sled- ? dje so bili srečni, da so rešeni. V kanje so se začuli zf mizo gospodov'' navdušeni klici: — Dražestna je! — je vzkliknil gcspod Raginet. — In duhovita! — je menil gospod Gabroche — Izborna pevka! — je pripomnil gospod Geridon. — To je genijalna umetnica — jc pritrdil gospod Pelinois. Bila je že stara navada, da so se zbirali dan za dnem v kavarni pri taroku. Ker so veljali ti štirje petdesetletni, premožni zasebniki za največje gospode v mestecu, je kavarnar oskrbel, da so imeli vedno svojo mizo v ozadju dvorane blizu neči, kjer ni bilo prepiha. Vsi ljudje v mestecu so vedeli, da je miza rezervirana. Nihče si ni upal sesti za mizo "starih gospodov". Sicer pa tudi nihče ni ugovarjal. da jim je dal kavarnar mizo tako rekoč v zakup. Gospa Ra-ginetova in gospa Gabroche sta se bili žc davno sprijaznili s to nedolžno vsakdanjo zabavo. Verujoč v modrost svojih mož sta mislili, da sc mora prižgati svčeka po potrebi tudi s hudičem. In prav sta imeli. Toda tisti večer bi bili pa vendar neprijetno presenečeni, čc bi videli, kako sta se drugače vse časti vredna moža navduševala za dražestno pevko Podjetni kavarnar je hotel privabiti čim več gostov in zato je mislil, da stori prav, če povabi iz Pariza komika in pevko. V kotu kavarne jc postavil za silo podij. Komik Wehrli sc jc na vse pretege pačil. a pevki Niquetti, so gostje navdušeno ploskali. Štirje stari gospodje so takoj odložili karte. Obrnili so se od mize molče in nepremično so poslušali piKintne kupletc in tu pa tam so celo zardeli. Ko jc pevka nehala I>cti. niso mogli premagati svojega navdušenja. Niqui'tta jc stopila ta čas graci-jozno s podija. Ker jc bila namenjena v sobo kraj kavarne, je morala mimo vseh miz. Ko je šla mimo mize "starih gospodov" so sc obrnili vsi štirje kakor na povelje k nji in menda je šinila vsem hkrati v glavo ista misel kajti vzkliknili so: — Gospodična!.. Počastite nas! Ne zamerite izpijte z nami kozarček dobrega vina. Niquette je imela pretirano svetle lase in našminkan obraz. Nosila je sicer svetlozeleno. zlato obrobljeno obleko, vendar bi pa človek mislil, da je dama iz boljše družbe, ki je zašla na kriva pota. Zdelo se je. da jo je nepričakovano vabi.o presenetilo. Zardela je in _ajecija-la: — Prav zares ne vem, gospodje če smem ... starih j njič se je udala in sedla na stol med Geridonom in Pelinoisom. Ko sa naročali pijačo, so vsi ponavljali poklone. Potem so utihnili, kajti z igralkami niso bili vajeni občevati. njeni odsotnosti so se domenili in ko se je vrnila, je Raginet dejal: — Ne dovolimo, da bi nam podarili ta parfum. Sklenili smo plačati ga. Kolika zahtevate zanj? — Petdeset frankov za vsako ste- Marat - Trocki francoke revolucije. Gospod Raginet je hotel preki- kleničico. — je odgovorila Niquette niti mučno tišino in dokazati, da flegmatično. je najpogumnejši. Zato' je dejal: Vsi štirje gospodje so segli v žep — Gospodična, kako lepo dišite! I in odšteli po petdeset frankov. Gotovo imate pri sebi parfum. i Drugi dan je napisala podjetna — Vam ugaja? — je vprašala Ni- j Niquette naslednje pismo: quette in ga zepeljivo pogledala. — Sicer pa utegne hiti res, tudi drugi so mi dejali, da jim ta parfum ugaja. Odkrila sem ga nedavno na umetniški turneji. .. nov parfum... opojen.... dražeč. res nekaj posebnega. Imenuje se nočna ekstaza. — Diven je, — je trdil Galn- che. — Opojen. — je menil Geridon. — Dražeč, — je pripomnil Pelinois. — Cc jc tako, vam z veseljem i postrežem. Spretno jc odprla zmečkano ročno torbico vzela je iz nje stekle-ničico. je odmašila in preden so sc prav zavedli, so bili že vsi štirje pošteno parfumirani. Oh! — so vzkliknili " **n glas. Toda ta "oh" ni bil izra*; veselja. Parfum jc bil tako močan, da jc dišala po njem vsa obleka s perilom in čevlji vred. Takoj so pomislili: obleka bo dišala več dni. Ko sc vrnejo domov, boljše polovice takoj zavohajo opojni parfum in polom je neizbežen. Kaj naj odgo- 1 vorc ogorčenim ženicam? Včasi za- ' Gospodu ravnatelju orijentalske tovarne parfumov v Parizu. Način, ki sem si ga izmislila, da spravim vaše izdelke na kmetih v promet, se je že obnesel. Igraje sem razprodala do malega vso vašo zadnjo pošiljatev "Nočne ekstaze". Pošiljite mi na kolodvor v Rouenu še petdeset ste-kleničic. Niquette". NAJMLAJŠI DRŽAVLJAN VATIKANA V Vatikanskem mestu sc pri-pripravljajo na malo pomembno, vendar pa značilno svečanost, na krst prvega novega vatikanskega državljana. Pred dnevi se je rodil nekemu papeževemu služabniku ( sin, ki je bil kot prvi zabeležen v novi knjigi papeževih državljanov ( Že to dejstvo samo na sebi je ii- zvalo nemalo senzacijo in vsestran-dostuje taka malenkost, da začno j ske komentarje. Druga etapa tega boljše polovica dvomiti o moževi1 dogocilca bo sedajt it0 bodo novoro-zabonski zve tobi. jenčka krstili. Krst bo svečan ob- Navihana Niquctta je opazila red, in ga bodo opremili z vsemi preplašene obraze starih gospodov. 1 atributi sporazuma med Vatikanom — Gospodje, zakaj delate tako in Kvirinalom. Prvi novi vatikanski kisle obraze? Kaj vam moja eksta- J državljan dobi ime po ministrske-za ne ugaja? — jc vprašala smeje.' mu predsedniku v Rimu, krstni ob- Z najrazličnejšimi izgovori o ljubosumnosti žen in z dolgo tirado o solidnost gospodov njihove starosti je Raginet diplomatično pojasnil vzrok njihovega nenadnega razburjenja. — Oh, kaj sem storila! — je vzkiiknila Niquette — Obžalujem. Niti slutila nisem, kakšne posledice utegne imeti moja razposajenost. Sicer se pa da pomagati. V sobi imam še pet ali šest stekleni-čic tega opojnega parfuma. Vsakemu dam po eno: Ponese te jih svojim boljšim palovicam in jim porečete, da je to darilo in da je vas prodajalka malo poškropila, da bi vedeli, kako lepo diši ta parfum. Naglo je vstala in odšla v svojo sobo. Kmalu se jc vrnila in posta-j vila na mizo pet steklenic z lepim rdečim trakom okrog grla. Gospo- red pa bo izvršil poseben papežev pooblaščenec. NAJVEČJA SVEČA NA SVETU O Maratu vemo to-le: Študiral je najprej medicino, potem se je preživljal s pisateljevanjem. Spri se je z Voltaireom in je nastopil proti Newtonu. Slednjič je postal telesni zdravnik grofa Artoiškega. Ob izbruhu revolucije je začel izrabljati konjunkturo. Uveljavil se je kot demagog. Bil je prostaški na zunaj in znotraj, da najvišje stopnje pa je razvil svoje zmožnosti v ovaduštvu. Zgodovina pozna malo primerov, ki bi mu bili enaki v de-nuncijanstvu. Podžigal je razbes-lo množico na rope, plenitve in u-more. Bil je razvpit nenri. .et in velik zapravljivec. Avgusta 1792 se je vrnil v pariški mestni svet. Postal je eden glavnih aranžerjev sep-temberskega krvolitja. Dosegel je celo izvolitev v konvent. toda prišel je pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati. Spretnemu jeziku se ima zahvaliti za oprostilno razsodbo, katero je tribunal izrekel na koncu. Smrt mu je prinesla Charlota Cordayeva. ki ga je zabodla v kopelji. Množica je Marata še naprej slavila kot mučenika svobode. V tej zmoti so tudi prenesli njegove telesne ostanke v Pantheon, a so jih pozneje izvrgli. Delbrueck portretira demagoga takole: Marat je bil zdravnik in prirodo-slovec. Ob izbruhu revolucije mu jc bilo 45 let. Stekel si jc nekaj zaslug za znanost in Goethe, ki je poznal njegove spise o barvah, je obžaloval, da ga Akademija ni spre- gije, ničvredne duše. ki ne zaslužijo svobode, ker so nizkotni in vsakomur na prodaj, vrhu tega pa še !strahopetni dovolj, da tlačijo lastne rojake". Zahteval je za narod modrega in odločnega prijatelja, ki naj bi diktatorično razpolagal s policijo. Imel je pri tem v mislih samega sebe. Pri tem ga ni vodilo slavo-hlepje, ampak mržnja do soljudi in simpatija do nasilja, ki sta se vedno nanovo uveljavljala v njegovem življenju. Tragičen zaplet, da bi bilo kompromisa med kraljestvom in ljudsko suverenostjo, je dal Maratu prav. Tako je splaval no površino. Spoštovanje si je ustvaril na ta način, da je bil fanatik in kot tak omejen v svojih potrebah, da je živel revno ter oddal to. kar je prejel od drugih, zopet naprej. Ko se je javila pri Maratu Charlota Cordayeva pod pretvezo, da mu izda girondistične zarotnike, je beležil njihova imena s pristav-kom: "Dal jim bom odsekati glave!" V tem trenutku mu je porinila Cordayeva bodalo v prsi. Bilo je 13. julija 1793. Težko je v tem primeru obsoditi morilko, čepiav je njeno dejanje prineslo Franciji in njenim prijateljem mnogo ne->rečc. Maratovc somišljenike so potlej vodili: Hčbcrt, Collot d' Herbois in 3illau-Varennes. Hebert jc bil višji a kaj, ki se je v odlični družbi na- [ zel gospodskih manir. Zvečer je ;eda! z aristokrati za mizo. nasled- 8 t\ II n ii Pošljite nam in mi vam bomo po 2 meseca ■ H ii u n m J Glas Naroda" !! II fin prepričani smo, da boste potem !! stalni naročnik. Prvi slon v Ameriki. jela med ncsmrtnikc. Marat sam j nji dan pa jih je ovadil. Collot jc sc jc seveda še višje ccnil. Domi- j i^a igralec, Billaud menih. — šljeval si jc, da je postavil fiziko ■ * na novo podlago. Zapisal je o se- j o Dantonu. advokatu pove izro- bi: ': Mislim, da sem izčrpal vse kombinacije človeškega duha v pogledu morale, tilozofijc in politi-tike". Ko sc jc pobijanje vendejskega vstanka zelo zavleklo, jc izjavil, da čilo, da je bil visoke postave, mogočnega glasu, grdega, kozavega glasu, drobnih, lokavih oči. fantastične in fascinujoče govorice. Brezobzirno energičen, je imel :>stor in praktičen pogled. Dne 14. bi njemu bilo dovolj ko bi Vcndcj- , julija 1789 ie navdušil množico za ce samo dvakrat videl. To bi mu 1 naskok na Bastilo. Bil je sousta- zadostovalo, da bi upor takoj udu-šil. "Čc bi lc mogel marširati", jc dejal, "bi skušal načrt praktično izvesti. Nič ni lažjega, kakor postaviti se na čelo male, zanesljive čete ter iztrebiti upornike do zadnjega moža". Udejstvoval sc jc. dokler ni pri- no vitel j kluba Jakobincev. Zavzetje Tuilerij jc njegovo delo. Zrušil je kraljestvo dne 10. avgusta 1792 in se je vstoličil za ju-sliciicga ministra. Vdor sovražnih vojska v Champagno in obnovitev rojalistične stranke sta mu dala povod za septemberske moritve. šel v pariški mestni svet. v glav- j Bil je krvoločen in okruten. Končal nem kot publicist. Opiral se jc na i je na safotu. Ko je zazvenčala gi- Koncem junija t. 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 4|% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. julija 1.1. že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še r* /ajo naše vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. I Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. j '■ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Največjo svečo nasvetu, ki bi lahko gorela nepretrgoma skozi 4 leta in pel, je kupil neki ameriški tvorničar in jo daroval po new-yorskem, v Siciliji umorjenem policijskem poročniku Petrosinu. Sveča je visoka deset čevljev, široka tri čevlje in pol in tehta 178 funtov. Najprej je bilo določeno, da bo gorela v newyorški katedrah, kjer se je vršila za pokojnikom maša zadušnica. Do tega pa ni prišlo, ker je nastopila 2 grožnjo anarhistična zarotniška družba črne roke. ki je Petrosina spravila na drugi svet. Anarhisti so zagrozili, da bodo cerkev z dinamitom pognali v zrak, če bo v njej gorela ta sveča. Ko je vdova doznala za njihovo grožnjo, je poslala ogromne svečo v Italijo, kjer bo sedaj gorela v kapeli, kjer je bil njen pokojni mož krščen. denuncijacijc. za katere so bile množice v tistih burnih časih zelo dovzete. Ko je Necker leta 1790 predložil načrt za dohodninski davek, je videl Marat v njem tendenco, da hoče Necker zbrati armado in podjarmiti deželo. Očital mu je tudi, da bi rad ljudstvo izstradal in ga uničil. Ko je Akademija prejela 12 tisoč frankov podpore za poskuse z balonom, je obdolžil u-čenjake, da so si denar razdelili med seboj, ga zapili in zaženskari-li. Po prvi zmagi francoskih čet pri Jemappesu je napadel Dumo-rieza, da je dal povelje, za napad samo zbog tega. da pripravi ob življenje pariške prostovoljce, ki so bili v prvi črti. ljotina, se je zadri na gledalce: "Molči nehvaležno ljudstvo!" Nato je odletela glava. Delbrueck podala v Dantonu nastopno sliko: Danton. 30-letni pariški advokat, je bil barbar. S svojim gromkim glasom in svojo mogočno postavo je obvladal zborovanja. Boril se ni za idejo, ampak za lastno napredovanje, za meč, plen in za užitke. Bil je strasten in divji bojevnik stanov, ki so hoteli splezati višje. Krvolitja se ni strašil nikoli in nikjer, kjer se mu je zdelo potrebno oplašiti ljudi. Štedil pa ni le posameznikov, če je bilo treba, marveč je imel tudi instinkt za meje, ki veljalo tudi za politiko. Phineas Barnum, ustanovitelj enega največjih in najslavnejših cirkusov, pripoveduje, kdaj in kako jc prišel na misel, da jc transport zveri in slonov preko oceana dobičkanosen. Kot še zelo mlad mož je imel v nekem mcstccu v Zcdinjenih državah malo trgovino. Spoznal ic nekega Baileya, žc priletnega gospoda. ki jc bil za takratne pojme zelo bogat in jc imel v sosednjem mestu lep hotel, ki ga je bil nozval -Hotel Slon". Pred tega jc namreč postavil na kameniti steber pozlačenega slona To pa iz sledečih razlogov: Bailey jc bil prvi podjetnik, ki je dal prepeljati v Ameriko živega slona, kjer niso videli dotlej še nobenega. Bilo je to v za-četk ul9. stoletja in pri takratni nepopolni 111 dolgotrajni plovbi mu je šlo po sreči in z razkazovanjem dal poročiti skrivaj na podstrešju od nezapriseženega duhovnika. U-moknil .<:e je iz Pariza in se ie naselil na nekem uropanem posestvu. Primerjajoč Dantona z Mira-beaujem vidimo, da je bil Mirabeu bistveno državnik. Danton pa nič drugega kot vojnik revolucije. Zato je Danton po vsej pravici postal junak. Drame Marata in Robes-pierra ne bi bilo mogoče dramatizirati. živali jc prislužil lepo premoženje. Naposled se jc naveličal večnega popotovanja ter si kupil hotel, za katerega je plačal del pri slonu zasluženega denarja. Najel si jc družabnika, ki naj bi odslej potoval z živaljo. Od zasluženega denarja naj bi mu izplačal polovico. Toda ker ni prejel dolgo ničesar, od znancev pa je slišal, da njegov drug ciobro služi z živaljo, jc spoznal, da je nasedel slepar.,u. OJ~ potuje torej k njemu ter zahteva svoj delež Toda pogodba je bila tako nerodno sestavljena, da bi se pravda zavleka. če bi t,a bil tožil. Sleparski kompanjon mu ni hotel namreč izplačati niti beliča, češ. da je z dobičkom kril koma i stroške za potovanje. Toda Bailey je bil odločen mož. Vzame revolver in sc poda v stajo, kjer se je nahajal slon. Kompanjon mu sledi ves prestrašen. Ko vidi. da meri naravnost v slonovo glavo. ga vpraša, kaj namerava storiti. "Ustreliti hočem svojo polovico slona. Ti stori s svojo, kar hočeš." Slepar se je prestrašil in je izplačal Baileyu takoj večjo vsoto ter na ta način prišel v posest slona. Bailey pa je odslej živel v miru od denarja, ki ga je bil prislužil b svojo mislijo, spraviti prvega debe-lokožca čez "veliko lužo". ADVKKTISR m GLAS VAKOItA ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA USTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Čitatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. --- Kdor naroči "Glas Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. Še julija 1791 je zahteval 500 do i V zunanji in notranji politiki mu do 600 glav. Septembra 1792 je to j je bila svrha: sporazum, zmernost število poskočilo na 40,000, novem- | in red. Radi tega se je tudi poga-bra pa že na 270 tisoč. Njegov na- gajal z Dumoriezom. Na višku svo-zor je bil: "Postavite v Tuilerij ah J jih grozovitosti (dne 3. decembra 600 vislic in obesite nanje izdajal-j 1793) je imel plamteč govor, v kače domovine, z Riquettijem our* ,\rai'i>:, »'iifri»ui k. .\mw»r;.-ti I ",-utfcln.irnI, ChertMMIif. H'niaihMO »(»•public, Oirrlwutg. itc-meu 7. julija: Aijoiliinia ChrrbnurH 9. Julija: Ma>sti< 11. julija: Ole vriaml, 12. juha: 1'atis. H.i vre Vul-ania. Trut »l*l»ti pLand. ClierNmr«. Ant»'riwfi VoJr-ririam. H>Kni> »ur M«r Kot* If rd^nri Slumps ta, Houioicn* aur M*r 13. julija: Haiuburc. Chfrtxi-irf. Hamburg Cherbourg <'h«»rlKju' g. Mrtjnl'tirj 15. julija: 19 pil k malemu ogledalcu, ki je viselo do' dasi mu Je silno dobro dela na steni. Ogledoval se je od vseh prostost, katero je že toliko časa strani in sprememba mu je zelo u- pogrešal. Ko pa je opazil zlate čr- gajala kajti, kmalu ne bi bil same- ke nad vhodom v hotel, se je hitro ga sebe spoznal. Da ni imel kaz- odločil, stopil čez cesto in že je njenške obleke na sebi, bil bi sli- stal v yeži hotela. Velik, zalit na- čen kakemu staremu advokalu, ali takar mu Primtel naproti ter, pa podežejskem pastorju. mu z globokim poklonom odprl Stopil je zopet h košari ter da- se je vedel P°vsem tako- kot da PHLKU UlitANA NaJkraJAa In najbolj ugoan« put 11 ontovanj* na ogromnih oirmkih ILE DE FRANCE 5. juL; 2K. ju«. (Ob polnoči i <7. P M » PARIS 12. julija: Z. au^usta (Ob polnoči) <3 P M » FRANCE 19. julija: 15. auRusta v [XMrbrl Kabin' * vnemi moderni ml ud'jbnr>»tt — HiUfu in franrr^»ka kuhinja Izr«-diK> nizke • enr V ITnAiiJt" MHl»T«-|f:, kol! Julija. K . 1 I^ ill«. m**n K<>(lT<1.tiki«n» aur Mit. Rre- ll»ill»«nr »jr M«. Ii«f- 17 julija: It- ul«»ien» m»-r; 19 julija: Krmil-* lUvrr nhinpii, CherfMinr« IVimldnd. t"h»-i ln»ui 3. ■ ur M -r, Ure AlilonriioB "Postavita najpreje stole v vrste lje brskal po njej. Privlekel je na vrata v jedilni salon. Mr. Bascombe Gastona, gospod župnik" Sedaj jc* 9rV° VrSt° n6 prGbliZU °dra in dan križaste hlače. ki so bile gotovo bi ***** gost sličnih lokalov, zato .. . , , , , . . sredini pustita prostor za prehod" je namenjene za kakega komika, boij Je zahteval gospodarja samega. Na- ukazoval paznik, kateri je preje od- spodaj je bila livreja z zlatimi takar se Je ponovno priklonil ter klenil vrata. "Bascombe. vi pojdite gumbi. Lepa obleka, toda Bascombe odšel da čimPreJe izvrši ukaz z menoj". kot umetnik, je takoj uvidel, da je Ogovorjeni kaznjenec, močan, nikakor ne sklada. Z zadovoljstvom se je Bascombe spustil v mehki naslonjač ter se petdesetletni mož, prikupljivega o- Položil je vse te stvari na kup P" tem spomnil na trdo klop - . = * \ • , . . it - * braza, ji sledil pazniku po ozkih ter rinil vedno elobie v košaro v vi ztricnik mojega. Torej na skorajšnje zopetno svidenje! In ce imate V u- tjjuuje v košaro, v kakrne opravke v Toulouse, misliti name! Jaz se bom odpeljal z via- ; kom ob štirih popoldne' Nato se je odstranil čarovnik Roumigas ter pustil abeja, vsega zmedenega. —. Njegovega sina! Ponuja mi svojega sina za mojo deklico! — je mrmral predse. Kakšen srečen slučaj! Sedaj pa bodimo previdni ter obdržimo hladno kri! Aii sem ga mogoče napačno razumel? Ne. nikakor ne! On mi je stavil ponudbo povsem po pravilih. Oho! Ta zaupnik satana je pravcati sel nebes! Jaz mislim pač, da mu moram dati svojega otro-1 a To je izvrstna partija, kajti gospod Gaston bi lahko stavil s svojimi stotisoč franki povsem drugačne zahteve! No, mala je lepa in to izenači celo stvar!' Veselo razburjen se je obrnil proti župnišču. Najrajši bi zapel veliko mašo. Ta Roumigas mu je odvalil pravcat kamen od srca. Kaj za vraga je neki storil? Že mora imeti svoje razloge, ta prefriganec! Aoeju samemu se ni bilo treba brigati za to Ce bo poročil Jakobino, bo oproščen kot varuh! Če ne bo znal zakonski mož zadrževati njenih ljubimcev, bo to izključno le njegova stvar. Njemu se ne bo treba še nadalje brigati za to. Vse svoje skrbi bo lahko posvetil izrezljavanju piruhov. Ah, to je bil zares pešten dečko, ta čarovnik! Židane volje se je smehljal župnik predse ter odprl svojo tobač-nico. da ponjuha Laroquov tobak. Nato je odšel domov, odprl vrata Jer premeril sobo veselih korakov, kot človek, ki je ravnogar ušel is jctnišnice. Naenkrat pa je obstal, da lahko boljše premišlja. Kakšen človek pa je pravzaprav ta Gaston? Ni se ga mogel več spominjati. Bah! Bil je odvetnik ter stanoval v Toulousu To je bilo porok za to. da lahko opravi pošteno delo. Jakobina se bo brez na-daljnih pomleslekov zaljubila vanj. Sploh pa sc lahko informiram ter jo takoj zaslišim! Pogledal je na uro. Kazala je deset rninut čez enajst. Kako bi bilo, če bi sprejel Rou-migasa? Ce bi tega Gostona takoj obiskal! Da, časa imam še dovolj Treba je kovati železo. dokler je še vroče. V treh mesecih je lahko poroka! Da. jaz se bom peljal ž njim! Župnik se je napotil v kuhinjo. — Dober dan, Pupot. ali ti gre dobro? Prosim te, stori mi takoj uslugo ter steči k gospodu Roumigasu. Ce boš pohitela, ga boš našla še na poti. Povej mu. da ga hočem spremiti v Toulouse. On naj bc tako prijazen ter se spotoma oglasi pri meni. — Sveta nebesa! — je vzkliknila kuharica. — Vi hočete že zopet proč: v Toulouse? — Da. Pupot, le zajtrk mi spravi v kovčeg. Novo sutano, moje la-kaste čevlje in spodnje perilo za dva dni. Podvizaj se: Pupot se Je morala pokoriti, če je hotela ali ne. Odhitela je k Roumigasu, ki je stanoval na koncu vasi Gargos ter se vrnila nato v župnišče, kjer je postregla z obilnim zajtrkom, kateremu sta delal£ vso čast župnik ter njegova varovanka. Medtem ko je dekla pospravljala njenet obleko v star kovčeg. je odprl abej svojo delavnico, ki se je nahajala tik obednice. Tam je odprl pipo, voda Je pričela teči, kolesa so se zavrtiia in stružnik je priče] brenčati kot majski hrošč. Ko se je mlada deklica dovolj seznanila s strojem, ji je rekel stric: — ČuJ. jaz odpotujem za dva ali tri dni. Medtem bodi zelo pametna, Če bi ti bilo dolgčas, se lahko poslužiš mojega stružnika ... Ne razdrt pa mi ničesar! V svoji sobi boš našla tudi romane. Predvsem pa se varuj oditi v Aigues-Vives, kajti to mi moraš priseči! Obljubi mi, da boš mirno ostala v župnišču ter da ne boš odšla po obroku navzdol. Če hočeš za trenutek uživati sveži zrak, storiš to lahko nad vasjo, na gori. Tam ne boš srečala nikogar! Prisezi pa mi. da ne boš šla nikamor, kjer se potikajo kolesarji. Izogni se tudi Loroquu! Izogni se tudi Cazoubonu, upravitelju hotela D'Angleterre In če bi t: prišel preblizu Valuruc, mirovni stodnik ... —• Počakaj, stric, — je rekla Jakobina ter ga prekinila, — počakaj nekoliko, da si zaznamujem vse v svojo biležnico. Nato pa je potegnila iz žepa majhno biležnico, vzela svinčnik v roki ter pričela pisati, pričenši: — Torej Casaubon ... Laroque.... in kdo nato? — Valaruc! — Z dvema 1? H ||i §j Abej se je moral nasmehniti. * n -pr1^'1 (Dalje prihodnjič.) BHHHHH topnjicah v malo sobico za odrom, povezani culi, ki je bila skoro na ki je bila določena za garderobo. dnu košare, je bila zložena po-Kot je že v navadi, je tudi v tej polna obleka, kakoršno nosijo an-gledališki garderobi, ako se sme ta- glikanski pastorji, ko imenovati, stalo vse narobe, vse Bascombe je bil poleg slikarja razmetano in v neredu. Med drugi- tudi velik šaljivec in težko mu je mi stvarmi je bilo v kotu prislon;-- bilo, ker že celih pet let ni mono tudi nekako stojalo za slikarje, gei nikjer pokazati svojih zmo-poleg tega pa več na novo prevle- žnosti. Sedaj pa je imel priliko, da čenih okvirjev, oziroma neposlika- ceio kazen, katero je v naprej slu-nih kulis. Sredi sobe je bila velika til. ga ni nikakor strašila češ. do-kosara z napisom Clarkson gledali- bra šaia je še vedno več vredna, šče, v kateri so bile gledališke oble- kot pa nekoliko kazni. V zadoščate, ki jih je to gledališče posodilo, nje za vsa leta mu bo začudeni ob- "Bascombe." je dejal paznik, "na raz paznika, ko se bo ta vrnil, ta platna bodete naslikali sobo, u- v dveh minutah je bila me tamo sobo oxforrdske univerze. Misli- morfoza popolna. Stal je pred o-Le. da bo šlo?" gledalom ter se sam sebi- smejal. Kaznjenec je prikimal. "Za igro prava slika podeželskega pastorja, Rihardov Stric, kaj ne? Mi je zna- jZ Russell-ove šole. la. videl sem jo nekoč'v Londonu" Do teg^ trenotka sploh ni mislil e hitel pripovedovati Bascombe. na drugo kot. kako bo presenečil "Imate prav." je dejal paznik, paznika, ko se bo ta vrnil. Vsa stvar "Tam imate barve in čopiče ter lah- mu je bilo samo v zabavo. Toda, :o takoj pričnete." nepričakovano popolnost spre- Bascombe si je ogledal platno, membe mu je bliskoma vdahnila oarve in vse drugo kar potrebuje drugo misel. Ozrl se je na zaklenjena slikanje. Vzel v roko paleto ter na vrata in na kup kaznjensko ob-jričel mešati barve. Paznik je kma- ieke, ki je ležala na tleh poleg kolu uvidel, da ima res umetnika šare. Za trenotek je obstal, ni se svoji celici, katero že celih pet let guli in poseda po njej. Nikogar m bilo v salonu, le nerazločno šepetanje je bilo slišati tam od kuhinje, iz sosednje sobe pa pok za-maška. Ta glas je bil kaj prijeten za uho Bascomba, kajti kaj tace-ga že dolgo ni slišal. Tlesknil je z jezikom pri spominu na žlahtno kapljico katera je bila stisnjena pod onim zamaškom. Njegovo razmišljevanje je nenadoma prekinil prihod hotelirja, ki je nekoliko jecljaje pozdravil i-menitnega gosta. "D-d-dobro jutro gospod, oprostite, da sem vas pustil toliko časa čakati.'* "A, pustimo to," je odvrnil Bascombe, "povejte mi raje. ali bi mogel dobiti sobo tu v vašem hotelu?"i "I s-s-s-seveda. Ali samo za to j noč, ali pa nameravate ostati dalj j časa?" "Nikamor se mi ne mudi," je odvrnil Bascombe ter se zadovoljno nasmehnil in ker se mu je zdelo,I da bo bolje ako se jasneje izrazil je pristavil, "človeku dobro de. da je po dolgem času in raznih nepri-likah zopet v udobnem hotelu." "Tako? Ste mar napravili daljšo NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prih <>d n je od j>t n t je : VULCANIA 12. JULIJA — 23. AVGUSTA 27. SEPTEMBRA SATURNIA 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA [ Sat urn in in Vulcauiu [ir*-k:isH v-*» Jmije sveta v razkošju. mlnliin>-n 51. nanIU'i t«.*r DUiii aajlmljšo služln» v Evr<«|Mi. PosHmh' (fiw za tja iti nazaj. Vl*C inivosii na ifh moturnili tailjah vkljui'im i>lnva'ni iiazin » (Imeni razri'iiu. PHKM'S BROS. & CO. r,t.„ Air.-utji 17 Battery P'aca. New York 20 Julija Mt.-.rvtonkn Cli«-rlrf>urc A iwrt li.illln. OhcfbiiiiH. Mamliurg CVriT f BI«noI!. Cpj jv» 27 Julija: B»lffnliind, Chi-rliour*. Anitt>n>«n St I^-hm. iTi#-rt»'Urff. Hamt'tlfK Lfvl.ilhan, Cit^^N-1--- Minnekahda, Hnniogtie but Mrr 31. julija: I »ri-Bil^ri, fht-rhours; Rr<»rn«n Ami-rii'H. f'hiTiiiiijrg. Brr-i»n 1. Jesenski France". 2 Jrteniki France" izlet. — »ep. Te do izlet. okt 18. "I!e de Božični skupni de France '. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. pred seboj, kajti že risba, ki jo je m0gel odločiti, nato pa kot mačka PCŠ turo' ^ff Pastor? * f™"! no vprašal hotelir ter se oziral, kje bi opazil neizogibni nahrbtnik. :ačrtal z ogljem, je pokazala, da tiho stopil k obleki, jo pograbil 3ascombe ni prvič pred platnom potisnil na dno košare, pokril " j paleto v roki. Z zanimanjem je raznoobarvnimi kostumi ter pokrov paznik ves Čas sledil ter z zadovolj - poveznil. Stal je nepremično kot *led, zato je pojasnil, da ima res stvom motril sliko oxfordske učil- kip ter prisluškoval glasovom, ki dolgo pot za seboj in da pride nje- mce, katera se je v vedno bolj jas- so prihajali iz dvorane. Toda ra- gova prtljaga po železnici, nih oblikah prikazovala na platnu. zun težkih korakov njegovih tova- Da. naravnost čudil se je, da more rišev in premikanju sto.ov, ni bi- jetnik kaj tacega izvršiti in le j0 slišati ničesar, itroga disciplina mu je branila, da li glasno dal duška svojemu pri- Z nasmehOm okoli usten je sto-snanju. pil do zaklenjenih vrat, se sklonil, Čez nekaj časa je paznik vstal pregledal ustroj ključavnice. Primer vzel v roko puško, ki je bila prosta, skoraj žaljivo priprosta prislonjena na stol. stvar zatake vrste gospode kot ;e "Bascombe, jaz grem za nekaj bil Bascombe. Ozrl se je naokolu Bascombe je takoj razumel po- (Dalje prihodnjič.) NOVA UPORABA ULTRA-VIOLETNIH ŽARKOV mm Mali Oglasi v imajo velik uspeh ■ E ii Prepričajte se! , j - i jusm . .. ^ "V, .^nJl'! • Znano je, da postanejo pod ultra vijoletnimi žarki vidne razne snovi, ki so drugače za prosto oko nevidne. To dejstvo so izkoriščali doslej za ugotavljanje ponarejenih slik, bankovcev, biserov, denarja itd., a sedaj so njegovo uporabnost po zaslugi zoo logičnega zavoda dunajskega vseučilišča na pomemben način razširili. Ko so obsevali z nevidnimi utravijoletnimi žarki hišice raznovrstnih polžev, so te zažarele v skrivnostnem r d e -čem soju, ki more izvirati le od doslej neznanega rdečega barvila. To barvilo, ki ga v normalni dnevni svetlobi zakrivajo drugobarvna barvila, je pri raznovrstnih polžih različno razdeljeno p ohišici, tako da bo mogoče že na ta način ločiti razne vrste polžev. Znanost je pridobila torej novo sredstvo, ki ji bo služilo za sistematiko in za spoznavanje novih živalskih barvil. Raziskovanja v tej smeri se nadaljujejo. IDVERTISE IN GLAS NARODA Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor t« namen Jen poro* »r. t au-rt kraj. Je potrebno, da poo^ro • potnib UrtJb. prrljagl in 4ruK!» •tvareh. Vgled tiafte dolgoletne t» kuftnje Vam ml iami>r«-inr> dati najboljša pojannlia ln prlt^oro^ara^ vedno le prrovrstn* braoparrilk* Tudi Dediitrlliul aamorejo pow-rati ▼ »tar! krti, toda preakrb-d « morajo dovoljenje all permit ta Wasblngtona. bodisi ea eno leto al) • mesece* «n ae mora delati pn*rj« ▼aaj en mesec pred odpotovanjem ia to naravnoat ▼ Waahlngton, D. O« aa generalnega naaelntAkega komisarja. Glasom odredbe, ki Js stopila » vaijavo SI. JoliJa 19Zf se nikomur re«k ga mora ltl iskat rsak prosilec oaeb oo, bodisi t najbližji naaeiniAai a-rmd all [>a Ra dohl » New Yuria pred odpotoTsnJem. kakor kdo * proftnji zaprosi. Kdor potnje ven b"*» dovoljenja, potuje aa ituJo lavtn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABE GA KRAJA Od prrega julija )• v veljavi ▼m amerlKka prlaelJenlSka fnwt»*». Glasom te poatave aamorejo in*-rMkl državljani doblM svoje gen« ln neporočene otroke 21 leta ter amerlffke državljanke svoje mole s katerim! sc bile pred 1 junijem 1928. leta pornjen«, Iirro krc»t» Jugoslovanska kvota enaSa 4e r*. dno 871 priseljencev letno Do polovice te kvote so opravilni »ra-riši amerliklb državljanov m ni]« uaerUiktb državljank ki so se p« t. JcnlJa 1628. leta poročili tn t*v IJedelrl odroma feoe ln nepor*-•eni otroci lspod 21 leta onlb no-drtavtjamrv. ki so bili poštam« prlpnJičenJ v to deželo za stalno hL vanje tn. Vrt ti imajo prednoa' t kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sestar. nečakov nečakinj itd., ki apsdajo v kvnfe> vaake prednosti r Isti p« se s« sprejema nlkaklh pn4m| aa •*» elkanaka vine J« SAKSER STATE BANT ZASTAVE, REG ALI JE, ln VSE druge DRI ŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO L ZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOYCA. (Agency for Sparton Radio) IVAN PAJK C ONEMAUCM. PA.