PeStnlna plaćana v gotovini.
Številka 50.	V Ljubljani, cine 15. decembra 1921.	HI. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev SjS za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO’—
Polletna naročnina.............K 50*—
Četrtletna naročnina .... S 25’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ------	p0 ceniku. ======
Uredništvo: Ljubljana. Rimaka cesta Štev. ‘Al 11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je poSiljati samo uredništva v Ljubljani.
Upravništvo: Na natočila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati (udi zbirke za naš tiskovni sklad.
Profesor JOŽEF REISNER:
Beograd, 10. decembra 1921.
Z dopisom od 5. novembra sem poročal. kako se jc v zakonodajnem odboru začelo reševati vprašanje naših dravinjskih doklad. Na sestankih v Mariboru, Celju, Kranju in Kočevju sem obrazložil novi načrt in pojasnil vse težkoče, zakaj se celo »uradniško vprašanje« tako počasi razvija. Nameraval sem iti še v druge večje kraje v Sloveniji, pa me je prehitel poziv v Beograd. V »Našem Glasu« nisem hotel nadaljevati svojega poročila, dokler ne morem navesti dovolj zanesljivih podatkov. Ostali ste'mesec dni brez avtentičnega poročila.
V tem času je bil zakonski načrt v pododborih in komisijah v fin. min. vsestransko predelan. Ce bi bilo treba samo 5e glasovati z »da« ali »ne«, bi bil načrt takoj sprejet. Sedaj pa ne gre več za to, temveč se mora določiti, koliko to stane ir odkod vzefl kritje. V tem pogledu so rastale velikanske težave. Skupščina ne dela. o rednpm budžetu se ne razpravlja. V »dvanajstini« za januar, pravijo, jc treba za projektirani večji izdatek dobiti kritje s črtanjem drugilr postavk v skupni enaki višini. Kako bo to vprašanje rešeno. se danes ne da reči. Ker pa so vsi merodajni faktorji podučeni o tem, da se to pokritje najti mora, ker lahko nastanejo sicer posledice, ki bi bile v kvar naši državi, trdno upam, da bo izgotovljeni načrt postal zakon s 1. januarjem, dasi seveda danes tega kot absolutno gotovost še ne morem izreči.
Pri tej priliki zavračam očitke, ki prihajajo od nepodučenih tovarišev v različne časopise, da naša Osrednja Zveza ne deluje. Jaz sem njen predsednik; prav velik del vsega, kar se je v teni pogledu letos napravilo in doseglo, je moje delo. Jaz delujem tudi ves čas v sporazumu in s sodelovanjem , odbora našega Glavnega Saveza v Beogradu. Čjtalte moje uvodne članke v beograjskem »Či-novniškem Glasniku« od 15. novembra in l. decembra! Koliko je treba tukaj podrobnega dela. dotičniki. ki se po nepotrebnem oglašajo v nestrokovnili listih, čBto gotovo ne vedo. Vprašanja, ki jih je rešiti, se ne tičejo samo Slovencev, temveč vseh državnih uslužbencev in vpo-koiencev v celi naši kraljevini, uradnikov in državnih cestarjev v Sloveniji in šumskih čuvajev v Srbiji.
!z načrta samega navajam samo najvažnejše točke in samo one postavke, ki zadenejo nas v Sloveniji.
Namesto dosedanjih 6 razredov (glej »Naš Glas« od 10. novembra!) je 5 sku-Parinskih razredov. Kraji Slovenije so
. stali v najnižjih dveh razredih. Dvomim, ; j da bi se za sedaj dala doseči kaka premaknitev v višji razred!
I Skuparinske dnevnice uradnikov so; ;
Skuparinski razred i
ljetna plača	IV	V
do 2999 ....	. 22	20
od 3000—4999 .	. 24	22
od 5000-7499	.	. 26	24
od 7500—8999	.	. 29	27
od 9000	. . .	. 32	30
Poduradnik? dobijo dnevnico po		16 din.
sluge dobivajo dnevnico po 14 din.
Uradniški vpokojcncl
s penzijo	do	2999	K	dnevnico	po	13	din.
s penzijo	od	3000	K	dnevnico	po	17	din.
s penzijo	do	2999	D	dnevnico	po	10	din.
s penzijo	od	3000	D	dnevnico	po	11	din.
Ostali penzijoneri
s kronsko penzijo dnevnico po 9 din. z dinarsko penzijo dnevnico no ,8 din.
Uslužbenec, ki fe na bolniškem do-mistu, dobiva skozi eno leto iste dnevnice kakor v aktivnosti, po preteku enega leta dobiva penzijonerske dnevnice.
Vpokojenci, ki so bili vpokojeni po polni službeni dobi, dobivajo iste dnevnice kakor njih aktivni tovariši.
Vpokojenec, ki je zaposlen v državni službi, dobiva iste prejemke, kakor če bi blf reaktiviran.
Toliko o draginjskih dokladah! Omenim še, da se istočasno reši prevođenje na dinarske plače za vse one skupine, ki niso bile vzete v uredbo 60.000 oci l. maja.
Kaj je novega pri O. Z.
Predsednik O. Z. prof. R e i s n e r je pretekli mesec priredil več sestankov z drž. nameščenci, na katerih je poročal o splošnem položaju s posebnim ozirom na naša gmotna vprašanja. Taki sestan-! ki so se vršili za Maribor in Ptuj v Mariboru, za Celje in Slov. Bistrico v Celju, za Tržič in Kranj v Kranju, za Velike Lašče, Ribnico in Kočevje v Kočevju.
Za preureditev draginjskih doklad ; in izenačenje službenih prejemkov vseh ; tistih strok, ki šc nimajo dinarskih plač, S se je vršila 8. nov. seja interparlamen- I tarnega odseka, ki jc izvolil v to svrho Štiričlanski pododsek. Ta pododsek Je t naročil prof. Reisnerju, da izdela enotni zakonski načrt o draginjskih dokladah ' ki naj velja za vso državo.
S sodelovanjem vseh računovodstev ’ pokrajinske uprave se je ta načrt, ki ga je odobrila tudi zagrebška vlada, napravil ter je prof. Reisner ž njim od- S potoval v Beograd. Kakor čujemo, Je dokončna redakcija zakonskega načrta o drag. dokladah že dovršena in bo pred-
sednik prof. Reisner poročal o podrobnosti na javni seji, čim se vrne.
O. Z. za Dalmacijo nam je 7. L m. javila, da je kot žrtev gladu storil konec svojemu življenju urednik Ljubič. Zahtevala je takojšnji sestanek delegatov vseh pokrajinskih zvez pri Glavnem Savezu v Beogradu. Z izrazom solidarnosti i smo jo obvestili, da je naš predsednik itak v Beogradu in naj ukrene pri Glav. Savezu vse potrebno.
V Ptuju in v Konjicah je priredilo tamošnje drž. uslužbenstvo zaradi draginje protestna zborovanja. Povsod za-; htevajo izplačilo nabavnih prispevkov, i brezplačno bolniško oskrbo, zdravniško i pomoč, ustavitev plačevanja prispevkov i na račun draginjskih doklad za Zvezo | nabavljalnih zadrug in zvišanje draginj-! škili doklad.
Poleg tega zahtevajo Mariborčani, da se porez (dohodnina) po srbskem zakonu, ki za nas vsled še veljavne službene j pragmatike iz 1. 1914. ne more imeti veljave, od službenih prejemkov ne odbije. Za preds. prof. Reisnerja so poslali dvoje spomenic. Ena teh spomenic zahteva j nakazilo pokojnin med 20. julijem in 30.
• novembrom 1919 upokojenih učiteljev po ; zakonu od 23. julija 1919, št. 634, t. j. letno 5200 Din., druga se tiče splošnih zajitev drž. uslužbencev v obče.
„Društvo finančne kontrole44 je sprožilo vprašanje vračila prispevkov za na-bavljalne zadruge za tiste uslužbence fi-y nančne kontrole, ki so izstopili iz drž. službe. Ker je stvar načelnega pomena za vse panoge drž. uslužbencev, bo o ‘i korakih, ki jih je podvzeti, odločal širši odbor. — „Društvo sodnih poduradnikov in slug44 je nominiralo na mesto premeščenega g. E. Gregoriča kot delegata za širši odbor O. Z. g. predsednika Iv. Vrtačnika, „društvo učiteljstva na drž obrtnih šolah44 pa na mesto odstopi všega prof. Tej kal a prof. Jožef. Kreme n šk a. Ravno tako je „matu-■ rantsko društvo poštnih prometnih in čekovnih uradnikov44 delegiralo v širši odbor O. Z. g. nadofic. V. Janežiča, z ravnateljem g. A. W o 1 f o m kot namestnikom.
„Društvo sodnopisarniških in zem-Ijeknjižnih' uradnikov44 se je razšlo. Uradniki z zemljiškoknjižnim izpitom pa so si ustanovili „društvo zejnljiško-knjlžnih uradnikov in izprašanih aspirantov44. — „Društvo sodnopisarniških uradnikov in oflcijantov je poslalo v širši odbor O. Z. g. S c h i I d e n f e l d a z g. Jos. Černivcem kot namestnikom, „društvo poštnih uradnikov in uradnic44 pa g. Jos. Otoničarja, Rud. R o z -m a n a in gdč. Karlo M o d i č e v o.
(Vse važnejše stvari kakor tudi izvlečke iz sejnih zapisnikov bo tajništvo O. Z. odslej priobčevalo v glasilu O. Z.)
DR. IVO ŠUBIC (Celje);
Kakšen je položaj državnega nameščenca in kako se namerava izboljšati?
II. Kako nameravajo odpomočl bedi javnih nameščencev?
O začasni ureditvi plač se mnojto razpravlja. Vsi ‘z napetostjo pričakujemo končne rešitve in sicer take. ki nas bo
faktično dvignila iz našemu stanu neprimernega pomanjkanja in nam ne bode samo pesek v oči!
Izmed različnih predlogov nam je najbolj znan načrt gospoda narodnega poslanca prof. Reisnerja. Objavil ga je »Naš Glas«. Ker nas bolj zanima efekt kot pa principi, hočem navesti plače po tej nameravani regulaciji: pri tem računam s sedanjimi t. j. 3 razredom draginjskih doklad.
PREGLED
o prejemkih civilnih državnikov po izjednačenju draginjskih doklad (glej referat gosp. posl. Reisnerja v »Našem Glasu« z dne 10. novembra).
: c	Temeljna plača		Osebna dra-ginjska doklada na dan		Doklada za druž. člane na dan		Skupaj za neoženjenega (mesečno)			Skupaj za oženjenega z enim ■ otrok"m mesečno	
o	K	v	K	v	K	V	K	V		K	v
«									"4		
VI.	2400	—	112		20	—	5760	—	© $	6960	—
VIL	1600	—	92	—	20	—	4360	—	-o	5560	—
VIII.	1200	~~	92	~	20	—	3960	_	ll	5160	—
IX.	933	32	88	_	20	—■	3573	32	1=	4773	32
X.	733	32	I 88		20	—	3373	32		4573	32
XI.	533	32	88		20 •	—	3173	32	<fi c 5 J © a » i-> 0.2 .	4373	32
Iz poročila gospoda poslanca Reisnerja ni jasno razvidno, katere draginj-ske doklade naj bi dobivalo pisarniško pomočniško osohje.
Pripomnim tudi, da omenjeno osebje še ni bilo prevedeno na dinarsko plačo ter prejema še vedno dnevnice po 2 kroni 85 vin. Ono tudi ni bilo deležno 10-odstotne povišice (Ur. 1. št. 68 21) in dobiva samo draginjsko doklado 56 K na dan.
Plače bi se torej poboljšale pr; ne-oženjenih v XI. — inkl. IX. čin. razredu za 660 K mesečno, pri poročenih z enim otrokom pa za 1140 K, v Vlil. čin. razredu pri neoženjenem za 740 K, v Vil. za 780, v VI. za 1200, pri oženjenih z enim otrokom pa'v Vlil, za 1260, v VII. za 1260, v VI pa za 16S0 K.
Da je taka regulacija absolutno nezadostna, smo dokazali že z rodbinskim budžetom uradnika IX. čin. razreda, ki je brezdvoma nekaka srednja pot za ni^je uradništvo, kajti takemu uradniku primanjkuje mesečno že danes zgolj za ani-malične potrebščine, to je za nasičenje, toploto in stanovanje mesečno 1816 K 37 v, po regulaciji bi prejemal 5973 K, vsled tega bi mu še vedno primanjkovalo 77 K mesečno. Ker pa nam je iz prakse znano, da so takrat, ko se uveljavijo regulacije, cene že zopet poskočile,'je n.tša kalkulacija glede deficita po ev. regulaciji že danes premajhna. Navedena pomoč bi bila le numerična, ne dosegla bi pa zaželjenega cilja.
Kako živi uradnik v višjem činov-i nem razredu, vam je znano iz listov | zadnjih dni. »Jugoslavija« je prinesla v I tem oziru izčrpen in instruktiven članek.
!z njega posnemamo, da uradnik VI. čin. j razreda, če hoče zaključiti mesec samo s i 100 K deficita, more le 10-krat na mesec i večerjati * kot nam, tako seveda tudi nje-i mu ne ostane niti belič za obleko, kultur-; ne potrebe, vzgojo otrok itd., itd. Zato bi I tudi zanj projektirana regulacija, dasi je j v VI. čin, razredu višja kot za nas, njegovega življenja ne izboljšala. Ne smemo namreč prezreti, da so njegove potrebščine z ozirom na starost, uradno in socijalno pozicijo, na morebitne bolezni, na vzgojo skoraj doraslih otrok itd., itd. ' opravičeno večje kot naše.
Iz naštetih razlogov bi nam nameravana regulacija kot premalo izdatna ne hasnila in mi jo moramo odkloniti. Nesprejemljiva pa je za nas tudi s stališča enakosti, z vidika’, da bodi plačano duševno delo v vseh strokah državne služ-I b? po enakem merilu in da država ne diferenciraj plač slučajno močneje organi-I ziranim slojem ali pa le favoriziranim stapovom. ■ Država, ki je parlamentarna in si šteje v čast pripadati k najbolj mo-, dernim demokratičnim državam, mora pritrditi ravnokar izrečeni misli.
Primerjajmo naše plače po regulaciji s sedanjimi oficirskimi! Pri zadnjih ! so vkalkulirani tudi prejemki v naturali-jah (drvih) in sicer po tržni ceni z dne 11. ■ oktobra 1921
PREGLED
oficirskih plač ter plač civilnih državnih nameščencev mesečno;
		Oficirske plače			za	Sedanje uradničke plače za				Plače uradnikov, ki so se predlagale po g P"8 ancu Reisnerju za			
	S	oženjenega z i otrokom		neoženjenega		oženjenega z 1 otrokom		neoženjenega		oženjenega z 1 otrokom		neoženje- nega	
		K	v	K	v	K	V	K	V	K	V	K	V
	VI	9631	___	76 U	___	5280	_	4560		6960	-	5760	—
	VIL	9064	32	7064	32	4300		3580	—	5560		4360	—
	VIII.	8731	—	! 6731	' —	3900	-	3190	—	5160	—	3960	—
	-J	7501	—	5501	—								
		7317	64	5317	64	3633	32	2913	32	4773	32	3573	32
	X.	7184	32	5184	32	3433	32	2713	32	4573	32	3373	32
	XI.	7051	—	5051	—	3233	32	2513	32	4373	3>	3173	32
Oženjen okrajni komisar z otrokom j Oženjen kapetan II. klase z otrokom In ženo bi prejemal 4773 K.	in ženo pa dobiva 7317 K.
Torej za celih 2544 K več kot pa po-htičen uradnik istega čina. V primeri s kapetanom I. klase pa za 2728 K manj.
Ali neoženjen kanelist XI. čin. razreda bi dobival 3173 K.
Neoženjen podporočnik pa 5051 K.
Za 1878 K več kot njegov civilni vrstnik istega čin. razreda. Ali plača vladnega svetnika z enim otrokom bi znašala 696n k, plača polkovnika z istim rodbin-i skini stanjem pa 9631 K, torej za 2671 K | več.
Proučimo pa razliko častniških in civilnih plač tudi še z druge strani! Ker bi poročen vladni svetnik z ženo in enim otrokom prejemal 6960, oženjen podporočnik z ženo in otrokom pa dobiva 7051, bi ga zadnjeimenovani še vedno prekašal za 91 kron mesečno.
Naravnost tragično je pomisliti, da v VI. čin. razr. naše uradniške hierarhije, t. j najvišje normalne stopnje, n ti ne do-I seže vojaškega tovariša, ki je komaj začel i svojo karijero. Po 35-letnem zvestem službovanju, po dolgi trnjevi poti si torej na tem, da imaš kot v drž. poslu osivel, ! z bogatimi izkušnjami obdarovan, od dr-i zave že davno priznan mož, manj plače j kot mladenič, šele stopajoč v svet.
Zamislimo si odgovornost naš li urad-; nikov v višjih plačilnih razredih, pred-! stavljajmo si njihovo socijalno pozicijo in vendar koliko zapostavljanje napram oficirjem. Povsem neomenjene pa smo pustili študije in kapital, vsled njih porabljen in nič obrestovan.
(Konec prihodnjič.)
Nova metoda.
Gospod urednik!
Prosim, priobčite moj kratki odgovor na članek, ki ga je pod istim naslovom prinesel Vaš list od 1. decembra t. 1.
Najprej Vas moram pohvaliti zaradi Vaše spretne opombe. Vidim, da članku tudi Vi niste preveč verjeli, vendar pa ste ga sprejeli, ker hočete polemike, da , bo list nekoliko bolj poln.
Naj pa pričnem.
Pri pošti imamo ljudi z najrazličnejšo izobrazbo in najrazličnejšimi zmožnostmi. Med nameščenci, ki opravljajo uradniško službo, so juristi, maturanti,
I certifikatisti, ljudje s štirimi razredi sred-1 njih šol in s še manjšo izobrazbo. Kakor povsod, se morda dobi tudi pri nas kak i sluga, ki po svoji pameti prekaša ofici-anta, oficiant. ki prekaša matmanta in maturant, ki prekaša jurista. V splošnem j je pa vendar tako, kakor mi prizna vsak pametni človek, da ima oni, ki je več študiral, po navadi vseeno malo bolj pro-; žen duh, drugačen nastop in več splošne i izobrazbe, ki je vendar za uradnika tudi : potrebna.	j
Upravni uradniki so bili pri nas ved-j no juristi. To so še danes. Že pri ravna-I teljstvu v Trstu na jim je bilo dodeljeno tudi prometno osobje, ki je seveda opravljalo upravno službo tudi samostojno, če je bilo treba.
Ko se je ustanovilo ravnateljstvo v Ljubljani, je moral zanje gospod direktor dolgo časa iskati med prometnim uradništvom ljudi, ki bi hoteli v to službo in bi hkrati tudi znali napisati slovenski stavek. Le s težavo se mu je to deloma posrečilo. Izbiral pa je med obema prometnima kategorijama.
Zdaj posluje naše ravnateljstvo, če ga nrimeriamo z drugimi, prav dobro in poslovalo bo vedno bolje. Samo nekaj bi še moralo storiti. Kratko in malo bi si moralo prepovedati vsako predrzno opombo glede svojega ustroja.
Pametni, uvidevni in pridni ljudje pri nas molče in delajo, ker vidijo v tihem delu naš spas. Tisti, ki so v to najmanj
poklicani, pa brez premisleka kritizirajo oziroma zabavljajo. Kakor cucki so se pokoravali vsakemu ukazu, ki je prišel iz ! Trsta, pa naj je bil umesten ali ne. Zdaj sc pa predrzno oglašajo in ugovarjajo sa- : mo zato, ker so pri vodstvu ljudje njih ! krvi in ne drže v rokah biča. (Prijatelj, i tako je še marsikje! Suženj pač brez bi- j ča ni srečen. Op. ured.)
Bole jih najbolj oni maturanti, ki so j v upravni službi in katerim so prej vedno ; očitali, češ da opravljajo z njimi isto služ- i bo in da bi morali prejemati z njimi ena- j ko plačilo. Bole jih zato, ker se danes še | bolj jasno pokazuje, da jih no pameti in i zmožnostih daleč nadkriljujcjo.
Kakor je videti, ustanovi gospod ! anonimni poštar v najkrajšem času "+-no ali morda celo sološno prometno akademijo. kakor si bo §e domislil.
Ker vse druge šole ""gira, bo to prav Čudna akademija. S predavanji bo pričel gotovo on sam. Bog vedi kje! Najbrž pri abecedi, ker bi ljudje brez šol sicer ne mogli razumeti učenih poštnih prometnih knjig, ki jih gotovo nan5*-spod dopisnik. Ta akademija bo torej trajala kakih df*set H. Stroške za vzdrževanje plača dopisnik sam ali pa mu bo pomagalo ~’egovo društvo, če se bo n tako ustanovitvijo strinjalo.
Zadnji poštni prometni tečaj za abl-turijente je trajal 9 mesecev. To se zdi gospodu dopisniku, ki je vsekakor obiskoval z bogvedi kako pičlo izobrazbo svoj borni trimesečni poštni tečaj, še vse premalo. Napiše nam gotovo takih strokovnih knjig, da jih bomo lahko premlevali svoj živ dan.
V nekaterih državah imajo že zdavnaj poštne akademije. Morda jo dobimo tudi mi. Kakor drugod, bo pa tudi pri nas zahtevala uprava od pripravnikov šolskih izpričeval. Vozniki bodo še kar naprej vozili, pometači pometali itd.
Kogar boli srce, ker ni mogel ail pa ni hotel priti do mature, so zanj še vedno odprte srednje šole. S tem da maturo napravi, dokaže najbolje, da na njej nič ni.	J. T.
I. SATLER (Slovenjgradec):
Pismo g. uredniku!
V zadnji številki »Našega Glasa« se pritožuje g. urednik zopet nad razmerami, vladajočimi med državnimi nameščenci, ki ne prenesejo nobene kritike in kažejo prav malo razumevanja za sodelovanje pri izdaji našega glasila. Medtem ko je g. urednik konstatiral le suho dejstvo pasivnosti večine naročnikov »Našega Glasa«, hočem jaz raziskavati vzroke te pasivnosti ter po možnosti tudi vplivati na njih odstranitev.
Brczdvomno bi lahko postal »Naš Glas« prvovrstno uradniško glasilo, ako bi ga podpirali vsi slovenski državni nameščenci in vsak po svojih močeh. Iz tožbe urednikove tfa posnemamo, da ima le nar stalnih sodelavcev, večina pa se zadovolji, če plača in čita »Naš Glas« ter v zabavo tudi taminlu udriha po kavar-hah čez članke, ki ne odgovarjajo njegovim nazorom, ne da bi spisal stvaren članek ter pobil svojega nasprotnika v nazorih. Po mojem mnenju leži vzrok vsej pasivnosti prvič v splošni apaEji, ki se ■e lotila marsikaterega državnega nameščenca zaradi slabega gmotnega položa-iz katerega ga ne izkopljejo np ni«-^vi sodbi vse tožbe v časopisih in na shodih, drugič v tradicijonalni lenobi dela uslužbencev, ki jim je smoter *lvl.ienia pijančevanje, kvartanje in pre-edanje po kavarnah, tretjič v duševni Drenapetosti in deloma tudi v navidezni
nesposobnosti nekaterih, ki si ne lastijo niti toliko duševne sile. da hi si upali spisati člančič za naše glasilo.
Velik del nameščencev je v zadnjem času v istini zapadel zaradi udarcev neznosne draginje v skrajno apatijo, tako da mu je koža skozinskoz podplat postala ter odgovarja v obupu na vse nove udarce, ki padajo po njegovi ustrojeni koži, le še z resigniranim »ničevo«! Ta del nameščencev je že izgubil vero na boljše čase, ki jih že celih 5—6 let pričakuje zaman in ki se namesto da bi se po končani vojni vsaj postopno izboljševali, dnevno slabšajo. V to kategorijo spadajo vsi z otroki blagoslovljeni očetje, ki delajo v uradu le še s peresom v roki, z glavo pa ostajajo- doma pri svoji družini, gladujoči in raztrgani ter premišljujejo, kako ustvariti sebi in svoji obitelji boljše življenje. To je krdelo onih duševno in telesno propadlih, ki morajo ustvarjati čudeže, ako hočejo preživiti po*šteno sebe in družino s skromnimi prejemki. Velik del teh nesrečnežev je prisiljen podleči, ako se nudi prilika, korupciji, samo da spasi sebe in svojce. O teh velja italijanski pregovor: con arte et inganno si vi-ve rnezzo 1’ anno, con inganno et con arte si vive 1’ altra parte. Vsi ti osredoto-čujejo vse svoje misli in dejanja na vsakdanji kruh: v njih je. zamrl vsak ideal,
1 pokopan od golega materijalizma, v če-| gar službo se morajo vpreči vsemisli. Vsi • ti nesrečneži ne reagirajo na nikake zunanje zbadljaje več kakor človek, ki so i rnu živci odpovedali in nima v svoji odre-: venelosti niti prijetnih niti neprijetnih ob-' čutkov. Le-ti spadajo v kraljestvo mrt-' vih, zato se nanje zaman obrača gospod urednik.
V drugo vrsto jih spada precejšnja | množina, večinoma sanici, brez doma ali : miru doma. vedno žejni zabave, alkoho-i la, kvartarna itd. Edite, bibite, post mor-! tem poccula nulla, jim šepeta na uho hu-| dobni demon, in zbog samega življenja i ne pridejo do kakega pozitivnega dela,
| najmanj pa da bi se borili za izboljšanje gmotnega stanja državnih nameščencev. To delo prepuščajo drugim, potrebnej-j šim. katerih uspehe pa slastno zauživajo.
I Tudi na te vrste ljudi, ki nimajo smisla j za idealno življenje, se bode g. urednik i menda zaman obračal za sodelovanje, | kajti težko je spreobrniti Savle v Pavle.
Obstoji pa poleg teh še tretja vrsta ljudi, često prav idealnih in delavnih, ki j žro noč in dan knjige, odsebe pa ne dajo i nobene fige, bodisi ker nc zaupajo v last-i no ustvarjajočo silo in omalovažujejo i sami sebe. bodisi, ker se jim ne zdi vredno i v svoji duševni zvišenosti napisati kakšen članek za »Naš Glas« ali sploh nočejo svojega znanja deliti med učenja željne ljudi. Na to vrsto ljudi, ki for ever ! reading never to be read, ako govorm s Popejem, skrivajo svoje duševne zaklade zakopane, sem hotel opozoriti gosp. urednika, ter upam, da jih najde in izrabi.
Vestnik.
Tovariš ured. g. Fran Govekar je praznoval 9. t. m. svojo petdesetletnico. Enako iskreno kot ves slovenski narod, ki gleda v njem neutrudnega kulturnega delavca in stvaritelja trajno vrednih del na leposlovnem polju, se pridružuje ne-brojnim gratulantom tudi O. Z. javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo ter mu kliče: Na mnoga leta!!
J. B.
Naš urednik gospod Fran Govekar
je praznoval 9. t. m. svojo petdesetletnico. Iskrenemu rodoljubu, vzornemu tovarišu in vsestranskemu odličnemu delavcu najiskreneje čestitamo želeč, da ga usoda ohrani čilega , in zdravega do
skrajnih mej človeškega življenja v dobrobit celokupnega našega naroda, kojemu posveča vse svoje velike zmožnosti. Še mnogo, mnogo let!	Uprava.
Petdesetletnico v državni službi bo praznoval 26. t. m. g. davč. nadupravi-telj-lustrater Ivan Skušek. Na duhu In telesu še vedno svežemu tovarišu, ki kot vrl Jugoslovan z neprikrajšano vnemo težavni službi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani slejkoprej posveča ; vse svoje moči, k redkemu jubileju tudi mi najprisrčneje čestitamo. — Urednl-, štvo in uprava „N. Gl.“
Društvo sodni« poduradnJkov in slug vabi vse tovariše iz področja okrožnega sodišča v Novem mestu na sestanek, ki se bode vršil dne 18. decembra 1921 ob 1. popoldne (13.) v „Hotelu pri pošti“ v Novem mestu. Poročal bode o delovanju društva društveni odposlanec iz Ljubljane. Tovariši, udeležite se sestanka polnoštevilno!
Vdovci in draginjska doklada za deco. Po Ur. listu 1919 št. 125, naredba št. 575, čl. 6 morajo ovdoveli državni uslužbenci v svrho nakazila draginjske doklade za otroke že od 12. leta naprej doprinesti potrdilo, da se otrok šola. To je prav čudna dvojna mera za vdovce, čudna tembolj, ker so otroci do 14. leta dolžni obiskovati šolo! Osrednja Zveza se naj zavzame za odpravo te nezmiselne naredbe, ki samo povzroča šolam nepotrebno pisarijo!
Afera notar Hudovernik ca. davčno uradništvo. Pišejo nam:	Iz zanesljivega
; vira doznavamo, da se je notarju Hudo-! verniku od njegovih stanovskih tovarišev očitala ostrina tona, s katero se je v svojem referatu dne 13. novembra t. 1.
; obračal na davčno uradništvo. Nas ta ugotovitev samo veseli, ker nam je v ; dekaz, da se večina gg. notarjev z izva-; janjem notarja Hudovernika, kolikor se je to nanašalo na kvalifikacijo davč. uradnikov, ne strinja. — V prih. štev. j prinesemo o tej aferi članek z izjavo | društva davč. uradnikov za Slovenijo in ! izjavo financ, delegacije v Ljubljani.
Ugodnosti, ki jih za sedaj dobivajo ' člani SJN v Zagrebu, so:	popust pri
zdravilih v drž. zakladni bolnici v Zagrebu, popust pri gledaliških vstopnicah ter pri vožnji na samoborski železnici. Vsak član se mora izkazati s člansko izkaznico.
Poboljšanje beriva. Komisija, koja je imala zadatak da izradi projekt zakona
0	izjednačenju činovničkih dodataka završila je svoj posao, pa je projekt došao posebnom odsjeku zakonodavnog odbo-
i ra. Najvažnejša riješenja jesu ova: Razlika izmedju srbijanskih i prečanskih činovnika je uklonjena. Država je podije-I liena na petero skuparinske oblasti. Pre-j ma njima su diferencirani dodaci na skupoću tako, da je minimalni dodatak u j petoj oblasti 20 dinara dnevno, a koji : se penje za dva dinara kod svake ostale i oblasti. Važno je, da se povisuju obitelj-j ski dodaci od 3 na 5 dinara. Istovremeno i je izvršeno izjednačenje plaća svih kategorija, koje nisu došle u obzir u uredbi broj 60.000, naročito glede manipulanata
1	dnevničara. Komisija se složila u tome, da se svi imadu prevesti na novoosnovane plaće njihovih aktivnih istovrsnih drugova. Iz projekta su eliminirane sve odredbe glede svećenstva sviju konfesija, koje se ne može tretirati u zakonu o drž. namještenicima. Na predlog g. Žerjava komisija je primila da dodaci za profesore i docente visokih škola budu za 75 posto veći nego ostalih činovnika u istoj oblasti. Za detaljne promjene, koje su bile zaključene, opunomoćen je g. Relsner, da ih izradi i predloži odsjeku financijskog odbora. „N. G.u v Zagrebu.
Prednosti na železnici in parobro-dih. „Narodne Novine“ z dne 3. t. m. so objavile pravilnik, po katerem se lehko vsak javni nameščenec, njegova žena in otroci vozijo 3 krat na leto s 50% popustom po držav, železnicah in parobrodih. Prošnjo je treba kolekovati in izročiti za vsako osebo novo fotografijo. Toda fotografija zase, ženo in par otrok stane par sto kron! K temu še kolek. Dobrota je tudi tu — le sirota... Za mestne ali občinske uradnike pa niti ta ugodnost ne velja.
Železniške legitimacije in potni računi. V zadnjem času se energično odpravlja »korupcija« iz vrst uradništva. K 'temu spada tudi zaračunanje potnih stroškov in vpoštevanie železniških legitima- j cij pri tem. To se pravi: uradnik, ki ima legitimacijo, sme zaračunati samo tri če- j trtine železniške karte, ker s svoje legitimacijo samo toliko plača. Radovedni smo, ali nam bo državna uprava tudi pla- | čala dotične kolke in druge pristojbine za legitimacije. Dosedanjih legitimacij nam ni plačala državna uprava, temveč smo si jih plačali sami. Torej državna uprava tudi nima pravice, da nam od pot- ■ nih računov odtegne tisti četrt vozne cene, kateri smo si prihranili s tem, da smo si svoj čas nabavili legitimacije na svoje stroške. Nazadnje bomo morali prinesti potrdilo, v katereip razredu smo sc vo- 1 žili; če se vozimo iz varčnosti v 111. raz- i redu, bomo morali tudi zaračunati ta razred?! Pri vojakih se je svoj čas tudi zaračunala samo vojaška karta, toda čast- ■ nik je za vsako uradno potovanje dobil tudi dotično legitimacijo, ki ga ni nič stala. Za svoje privatne vožnje pa plača itak samo polovično vožnjo. Uradno izrabHa-nje legitimacij, katere smo si sami naba- ; vili, gotovo ni pravično in naše organizacije se morajo temu upreti.	V.
Izza kulis načrta finančnega zakona za 1. 1922. Ne glede na to, da si blagovoli g. finančni minister izposlovati razna pooblastila, s katerimi more nameščati nekvalificirano osobje, česar pri nas v Sl')- ■ veniji, hvala Bogu, še ni treba, si je dovolil finančni zakon za 1. 1922. garnirati /. določbo, ki jasno izpričuje, kako se na- > nicrava rezati naiueščencem iste države dvovrstni kruh. V členu 190. finanč. zakona namreč stoji dobesedno:	„Svima
penzionisanim i aktivnim državnim či- | novnicima s pravom na penziju u Srbiji i Crnoj Gori, koji su kao takvi u ratovima od 1912—1920 god. zaključno bili na vojnoj dužnosti, priznaje se pravo na godine službe za penziju iz čl. 22. tač. 3. pod a) Zakona o Ustrojstvu vojske. (To je vojna leta se vštejejo pri odmeri pokojnine dvojno.) Svima ostalim aktivnim državnim ukaznim činovnicima Srbije 1 Črne gore, koji su kao takvi bili u rat-
nim godinama 1912—1920 god., a koji nisu bili na vojnoj dužnosti, priznaje se za penziju ratna godina za 18 meseci: Svima svršenim studentima, đacima i ostalim rezervnim oficirima Srbije i Crne Gore, koji nisu bili ukazni državni činovnici, kad dobiju ukaz, godine provedene u ratu, po odbitku vremena đačkog pouka, uračunaće se u godine ukazne službe i godine za penziju**. — Nimamo nič proti temu, ampak enaka mera naj velja za vse, ker vsi služimo isti državi. Do vštevši 1. 1920. naj bi se upoštevala vsakemu Srbijancu in Črnogorcu v vojni provedena državna služba, kar znači v najboljšem slučaju pridobitev celih devet let, nam Slovencem in prečanom sploh pa — figo! Vfes načrt finančnega zakona ter ekspoze dihata napram prečanom, da se milo izrazimo, neko neum-Ijivo animoznost. V ekspozeju se finančni minister nekje izraža, da je bilo razmerje novčane zamene 1:4 za Srbijance neugodno in udriha nekje drugje po uradnikih novih pokrajin, s katerimi se ni dalo delati ter jih je moral zamenjan z „našimi ljudmi**. Upajmo, da načrt s takšnimi določbami ne postane nikdar zakon. Zato poživljamo Glavni Savez v Beogradu ter vse ostale pokrajinske zveze javnih nameščencev za Hrvatsko in Slavonijo, za Ercegbosno in Dalmacijo, da store svojo dolžnost in dvignejo vihar protesta. Pred vsem pa opozarjamo na to nameravano atako naše gospode narodne poslance vseh političnih strank, da kakor en mož preprečijo to za prečane v nebo vpijočo socialno krivico. Hannibal ante portas!
»Trošarina na žganje«. Ker tiskarna vkljub trdnemu zagotovilu, da bo z natisom okoli 20. novembra gotova, radi mezdnega gibanja tiskarskega osobja še do danes ni končala vsega dela, se naročene knjižice ne morejo razposlati. Tovariši naj izvolijo torej nekoliko potrpeti. Gotovo je, da bodo knjižice ob novem letu razposlane. — A. Č.
Krško. Državni nameščenci, zbrani na sestanku dne 4. decembra 1921 v Krškem. izražajo popolno solidarnost s svojimi tovariši v Celju in sprejemajo njih resolucije z dne 21. novembra 1921 v celoti za svoje s sledečim dostavkom: 1. Zahtevamo, da se uvrsti tudi Krško v isti draginjski razred, kakor ostala mesta Slovenije, ker je tukaj draginja z ozirom na bližino Zagreba v splošnem večja kakor v Celju in Ljubljani. 2. Zahtevamo, da se nam vrne denar, ki nam je bil odtegnjen za fond Glavnega Saveza potrošačkih zadrug. 3. Člen 2. zadnji odstavek uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev štev. 144 z dne 28./4. 1921 naj se spremeni v toliko, da se bo glasil: »Dečkom in deklicam, rojenim v zakoni-
tem zakonu, pozakonjenim ali adoptira-j nim, kakor tudi pastorkom gre doklada j redoma do izoolnjenega 21. leta. ako niso ; drugače že preskrbljeni. 4. Upamo, da : bodo merodajni činitelji vendar enkrat ; uvideli naš obupni položaj in nemudoma i odpomogli tem neznosnim razmeram dr-! žavnih nameščencev ter jim s takojšnjo 5 pomočjo omogočili eksistenco. Končno j izrekamo gospodu profesorju Reisnerju I kot našemu zastopniku zaupanje in za-' hvalo za dosedanje delovanje ter ga pro-I simo za nadaljno naklonjenost.
Povišica beriva. Iz Zagreba poroča-■j jo: Unatoč neprestanim novinskim vije-; stima o uredjftiju dodataka na skupoću | državnim namještenicima nije do danas ! ništa definitivna zaključeno. Izaslanik j naše vlade bavio se nedavno u Beogra-j du o tom pitanju i pripremao s članom | narodnog predstavništva i predsjednikom j Zveze državnih nameščencev iz Ljublja-, ne prof. Reisnerom referat za financijski | odnosno zakonodavni odbor narodnog | predstavništva, koji bi imao ovu stvar ! naskoro da uzme u pretres. O visini bu-S dućih dodataka na skupoću nije nam ništa izvjesno poznato, nu prema dobive-j nim informacijama imali bi oni da budu i izjednačeni sa dodacima sudačkog osob-j ija. Kod svega toga odlučno je dakako stanovište, što će ga u pitanju povišenja namješteničkih dodataka zauzeti ministar financija. Ako se smijemo osloniti na novinske vijesti, mora nas uznemiriti nedavna izjava ministra financija, da mu se mora odobriti zatraženi kredit, jer inače ne če moći prvoga prosinca ispla-j liti redovita činovnička beriva. Ako je ; tome u istinu tako, onda nam nije jasno,
; odakle će vlada smoći raspoloživih sred-i stava za povišicu činovničkih dodataka j na skupoću. Razumijemo i sami, da fi-i nancijalni položaj države ne dozvoljava ; nikakvih vanrednih izdataka, nn za redo-I vile potrebe državnoga kućanstva, kao (što j‘e plaćanje državnog činovništva nicraiasc smoći potrebna svota.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tovariši! Moje pismo na Vas je doseglo lep uspeh:	prejel sem naenkrat
i dovolj gradiva za dve številki. Vidite, da morete, samo če hočete? Lepo se Vam j zahvaljujem ter priporočam tudi za vbo-; doče. Vsega gradiva žal ne morem objaviti naenkrat, zato prosim, da potrpite: vse j>ride čim preje na vrsto. Specijelno se zahvaljujem g. vladnemu svetniku Iv. Škarji za njegov izvrstni spis. ki ga začnem priobčevati s prih. štev. Pozdravljeni!	Urednik.
•     n—».im.—. — iiM ■ «•	*~ -*•»**•
i Tovarišu Rešite poslane Vam polor-! niče pozabljenosh in obnovite ž njuni j  ....—------ naročnino j  ..........—•
Uredništvo sebi!
Hranilni in posojilni konsorcij v Ljubljani
j J je prva, najstnre ša in j | najcene ša uradniška J P
I S I <c*enar instituciia, sto- j ■
1 m 1 ježa pod drž. nadzor, j____|
Posojila 6%. / Hranilne vloge 4%. Pisarna: Hilšcrjeva 7.ali pa Gradišče 15.
# ^
Z
K
>1
O
rn
as
SO
3	63
** * ST 3 -■ K
» 2.
3
3	±
as
w>< (t
eo a n
»1 <
es
EE.

* ®
«/»<
O
^ S-
as ^
ar e
Ul
m mu 2 o. j j lmjii
hn'jeje javnim nslotaem posojila oa osebni kredit proti poroštvo, zaznambi na službeno prejemke io zastavi tivljeoskib polic oa daljSo dobo in prof! malim mesenim odplačilom :: 7% obresti.
ProSojt
4%-
a reSojejti zeli hitri
Zahtevajte prospekt
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makse Dach* - Tiska Učiteljska Hakama v Ljubljani