IZDAJA ZA GORIŠKO IAT BENEČIJO V LONDONU IZMESETARJENI RIMSKI AGENTI NAJ OSTANEJO DOMA ! TRŽAČANI SO JIM Z VOLILNIM REZULTATOM POKAZALI, DA JIH NOČEJO ! TRST, sobota 21. junija 1952 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Jugoslavija pozdravlja vse napore! le v Ločitvi od ttalij da doseže avstrijsko ljudstvo neodvisnost ške zadeve, so prespektive za bodočnost tržaškega pristanišča temne. Položaj je tako resen, da so bili o njem prisiljeni spregovoriti celo tisti ki so doslej kazali kaj malo zanimanja za tržaško pristanišče in za tržaške interese sploh. C e so celo ti krogi, ki izražajo italijanske protitržaške, interese spregovorili — v mislih imamo predvsem alarmantni članek v eUltime No-tizie» — nas to navdaja še z večjo skrbjo, ker imajo ti ljudje mnogo večji vpogled v zakulisno prctitržaško igro. Skrajna nekonkretmost pisar nja v eUltimen — po enaki ne-kohkretnosti se odlikuje tudi eUnitan, ki se običajno zelo malo ukvarja s tem življenjskim problemom Trsta — pa kaže, da gre le za metanje peska v oči. Več od te gospode tudi ne moremo pričakovati, kajti če bi se hoteli resnično zavzeti za tržaške interese, bi morali nujno omejiti vlogo Italije na dvoje': naj prvič vrne Trstu njegovo ladjevje in drugič, naj neha sabotirati tržaški promet in gospodarstvo Tega ne moremo pričakovati niti od odkritih iredentistov pri aUltime Notizie* in sličnih listih, niti od zakrinkanih iredentistov pri «Unita». ki se izogibajo konkretnega obravnavanja tržaških problemov in ga nadomeščajo z najrazličnejšimi votlimi propagandističnimi gesli prav zato, da jim ne bi bilo treba jasno povedati, da povezovanje z Italijo včeraj, danes in jutri Trstu samo škoduje. Sdina rešitev za Trst je, da se od Italije loči- Toda namesto da bi se na ta način ustvarili temelji za zdrav dvig tržaškega gospodarstva, se škodljivo 'nadzorstvo Italije še bolj utrjuje. Po londonskem sporazumu bi moralo do 15. julija priti v Trst 21 rimskih birokratov, ki naj bi spremenili tržaško uprave v nevadno agenturo rimske vlade. Najboljša obramba bodočnosti tržaškega pristanišča, bodočnosti tržaškega gospodarstva je danes v protestu in borbi proti temu nadaljnjemu koraku na poti priključevanja Trsta k Italiji, v borbi za osvoboditev Trsta izpod mačehovskega italijanskega varuštva, v borbi Za resnično neodvisnost Tržaškega ozemlja. •Rezultati zadnjih ' volitev so dali tržaškemu ljudstvu polno legitimacijo, da to svojo zahtevo poudari pred vsem svetom. S svojimi glasovi so Tržačani obsodili politiko priključevanja k Ital ji sploh in še posebej rezultate londonskega mešetarjenja in zahtevajo, da se njihova volja in njihova pravica do samostojnega življenja tudi upošteva. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Jugoslovanska javnost in politični krogi posvečajo veliko pozornost obisku avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberj,a. Danes dopoldne je avstrijski zunanji minister v spremstvu avstrijskega poslanika v Beogradu Braunias;a obiskal namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra Veljka Vlahoviča, ki mu je zatem vrnil obisk v spremstvu pomočnik,a zunanjega ministra Lea Matesa in jugoslovanskega poslanika na Dunaju Viktorja Repiča, Njato je dr. Gruber obiskal predsednika preridija ljudske skupščine dr. Ivana Ribarja. Opoldne je podpredsednik zvezne vlade Aleksander Ran-kovič v imenu vlade priredil svečano kosilo v čast avstrijske delegacije. Kosila so se poleg avstrijske delegacije in, avstrijskega poslanika dr. Brauniasa udeležili podpredsednik prezidi-ja ljudske skupščine Meša Pijače, ministri zvezne vlade Milovan Djilas, Svetozar Vukma-novič in Redoljub Colakovič, predsednik zveznega sveta ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik vlade LR Srbije Pe-tar Stambolič in funkcionarji jugoslovanskega zunanjega ministrstva. V pozdravnem govoru je podi-predsednik zvezne vlade Aleksander Rankovič izrazil zadovoljstvo, da so odnosi mezi Jugoslavijo in Avstrijo po zaslugi medsebojnega scaelovanja prj reševanju vprašanj, ki se tičejo obeh držav, dobili obliko dcbreg.a sosedstva ir prijateljskega sodelovanja. Poudaril je, da jugoslovanska vlada sodi. da ni nobene ov.ire. da se nadaljuje po tej poti. Aleksander Rankovič je poudaril življenjski interes tako Avstrije kot Jugoslavije, da skupno sodelujeta v borbi za ohranitev svojega nacionalnega obstoja in miru. Jugoslavija je neposredno zainteresirana, da se Avstrija čim prej zedini in dobi svojo samostojnost. «V Avstriji — ie nadaljeval Rankcvič — živi danes številna jugoslovanska narodna manjšina. Jugoslovanska vlada sedi, da je v današnjih pogojih ta okoliščina lahko samo pobuda za sodelovanje na načelu enakopravnosti ini spoštovanja zgodovinskega razvoja. Prepričani sme. da je obstoj avstrijske neodvisne države v sosedstvu Jugoslavije eden izmed pogojev za nadaljnjo okrepitev miru. Zato Jugoslavija pozdravlja vse napore in korake, kj stremijo, d,a' doseže avstrijsko ljudstvo zaželeno svobodo ir,' stopi v vrsto enakopravnih evropskih narodov«. Dr. Karl Gruber je v odgovoru izrazil željo, da bodo razr govori o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, odprli pot za nadaljnjo poglobitev prijatelj* skih odnosov. Prijateljski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo niso potrebni samo obema drža- V Topoli se je 17. junija zaključilo posvetovanje jugoslovanskih pravnikov o načrtu ustavnega zakona o naj višjih zveznih, republišikh in avtonomnih organih. Pri posvetovanju sta bila navzoča tudi podpredsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade in podpredsednik Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti FLRJ Milentije Popovič. Burna seja francoske skupščine o ustavnih reformah v Tuniziji ZUERICH, 20. — Nizozemski minister Dirk Stikker, ki ,ie pred kratkim zapustil predsed-ništvo Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), je včeraj v nekem govoru izjavil, da je prepričan, da zahodna Evropa ne more sama rešiti vprašanja dolarja in da bo to vprašanje nerešeno, dokler ne bodo ZDA prispevale k njegovi rešitvi. Stikker je tudi dejal, da so nekatere države upnice evropske plačilne zveze začele gledati na to zvezo kot na bolj ali manj stalni vir dolarjev, in da bo. dokler ne bo vprašanje dolarja rešeno, zelo težko ohraniti delovanje mehanizma evropske plačilne zveze. TOKIO, 20. — Bivši sovjetski delegat v zavezniškem sve. tu na Japonskem general Ki-slenko, ki je bil odpoklican v Moskvo, bo odpotoval iz Tokia še pred koncem meseca. KRIZA V JORDANU OSVETLJUJE AMMAN, 20. — Predstavnik jordanske vlade je sporočil, da je kralj Talal brzojavil ministrskemu predsedniku in mu sporočil, da se bo vrnil v Jor- d8$ Lausani je kralj Talal da. nes sprejel načelnika protokola švicarskega zunanjega ministrstva Čeprav 11 1 ZAHVALA Neutolažljivi starši pokojnega LINA FLAJBANA se najiskrenejše zahvaljujejo vsem znancem m ^ Ijem, ki so na res ganljiv način počastili spomin ^ dragega sina in ga spremili na njegovi zadnj PRAV POSEBNA ZAHVALA DRUŽINI JANCA« fligsgsssBgji r' ITALIJA IMA PRAVICO Slovenski Julijci, v ozadju Dobrač ii. Končno bi lahko nekdo pripomnil, da je to fašistična lazlaga in zato enostranska in tendenciozna, da papeški Rim m delil te teze in teh ciljev. Toda lahko bi navedli številne dokaze, da se je papeška avtoriteta prav posebno strinjala in izenačevala s to raz-Isgo. Omenili bomo napis iz papeževega (lOsservatore Romano« ob prazniku ((ustanovitve Rima« leta 1934, v katerem odobrava Mussolinijev imperialistični načrt in poudarja, •n (uti daleč dan, ko bo potočno nad svetom zmagoval Rim. ■ u katerem bosta neraz-aruzno povezani osnovi njegove moči, to je duhovna in s ve-torna (!) oblast.« Ali je treba spomniti na nekatere izjave Pija XI in Pija XII.? — Prvi je Mussolinija imenoval «človeka. ki Vam ga je poslala previdnosti>. 9 njem pa je Mussolini delal: »Srečni smo, da imamo opraviti .z zares italijanskim Papežem.« Pij XI. je 20. maja 1929 izjavil: «Pravi se in po-navlja: katoliška, toda fašistična država! To vzamemo na znanje brez posebnih težav, celo radi.« Ta papež je 29. 6. 1931 dejal: «Mislimo, poleg vsega, da smo napravili koristno delo stranki in režimu.« ~~ «Skupne koristi niso bile atajhne«. V čem so te skupne koristi? V perspektivah in prvih uresničitvah imperija. Pij XII.. današnji papež, govori 21. 12. 1939 o ((Italiji, ki le vedno budna in močna«, ki 1° upravlja ((daljnovidni vodja«. Prej. v času abesinske vojne, je Pij XII. še kot kardinal Eugenio Pacelli govoril: »Rim je ustanovila in določila previdnost, da postane Prestolnica sveta in osrednji sedež vere. Cesarski Rim. je 5il zgodovinska priprava za duhovno svetovno cesarstvo Jezusa Kristusa... Nobeno mesto ne bo premagalo poslanstva Rima. božjega mesta, mesta utelešene modrosti... Uni-e,ti Mussolinija, to je cilj nasprotnikov, toda to bi pomenilo zadeti srce Rima. glavo krščanstva. uničiti svetnike in vbiti boga. In kako bi ne mogli zahtevati tedaj, da bi cerkev, ne podprla svojega velikega križarja Mussolinija.« Ali je linija, ali je logična zveza, obstaja simbioza in sinteza ali ne? Dvoma ne more biti! Z «Materjo božjo» na pohod v Afriko Italijanski zgodovinar Gae-tano Salvemini piše: »Izven diskusije je. da je Vatikan vzpostavil prijatelj-ske odnose s fašističnim režimom že od samega njegovega Začetka, pozneje pa je sklenil lateranski sporazum z njim in tako zagotovil priznanje in °dobritev cerkve duceju in Vjegovi vladi, nacionalni ter vtednarodni ugled, ki bi sicer da v Kristusovem ves svet i Pij Xl. je imel Mussolinija za «človeka previdnos!i»,a Pij XII. za «ve!ikega križarja« imenu «V času abesinskega spora, v takem ozračju, ne samo da katoliški kler od najvišjih hie-rarhov do najnižjih dokazuje popolno lojalnost, temveč celo z navdušenjem odobrava ta podvig. Izmed številnih primerov bomo navedli izjavo milanskega kardinala Schusterja, ki je poveličeval abesinski pohod kot neke vrste križarsko vojno Co upoštevamo posebno tesno odvisnost italijanskega klera od vatikanske kurije, lahko mislimo, da ni prav nič ovirala. temveč nasprotno, da je duhovništvo na tako stališče pripravil Vatikan.« (Str. 221-222). Škof Sanhn proglasil abesinsko vojno za «vojno za civilizacip Vatikanski aOsservatore Romano« z dne 24 2. 1936 piše o osvajanju Abesinije: ((Kolonizacija je delo velike ljudske solidarnosti, je posledica ne samo državne misli, temveč tudi bratske ljubezni velikih narodov do zaostalih.« Dne 27. 8. 1935 je govoril Pij XI katoliškim bolničarkam, ki so šle z vojsko v Afcesimjo, ter dejal: »Potreba ekspanzije je dejstvo, s katerim se mora računati.« Dne 7. 11. 1935 je papež govoril romarjem, bivšim vojakom in jim delal utvare na «pravice in potrebe velikega in dobrega naroda«, to je italijanskega. S tem je posredno opravičeval abesinsko vojno. 8. 12. 1935 je škof iz Civita Castellana govoril v prisotnosti Mussolinija, zahvalil se je bogu, ker mu je «dal, da vidi te epske dneve, ki so posvetili našo enCnost n našo vero.« Skof iz Nocera, N Cola je poslal v pastirskem pismu svoje misli vernikom in poudaril, vda je ta vojna pravična in sveta, za obrambo življenjskega dela domovine, pravzaprav naših kolonij, kakor tudi zaradi neizogibne potrebe po ekspanziji naše energije. Mi to -vojno--imamo- m pravično in sveto zaradi uveljavljenja naših- pravic na civilizacijo, ki nam je bila priznana po stoletni tradiciji pesnikov, umetnikov, junakov, svetnikov, mornarjev in raziskovalcev.» Reški škof Santin, danes tržaški, je dejal 14. 10. 1935 ob proslavi v semenišču, da je abesinska vojna — «vojna za civilizacijo«. Zato bodo on kakor njegovi semeniščniki dnevno molili za italijanske vojake, «ki se borijo za civilizacijo«. Rimski nadškof Pizzatii je poslal veliko zlatih predmetov v pomoč državi v vojni, in dal spremno pismo, v katerem daje duška svojemu borbenemu duhu. Skof Pinerola je pozval ver. nike, da pomagajo vojni v A-besiniji. Pravi, da želi Abesin_ cem «svetost evangelija in bla. ginjo rimske civilizacije«. Skof iz t’- - Miniata izjavlja, da je »z o Italije duhovništvo eno. da stopi cerkve n bronaste zvo- nove.« Sienski . ji je pozdravil Ita. lijo, «našega velikega duceja in naše vojake, vi se bore za zma. go resnice in pravice.« Najbolj borben je vsekakor milanski kardinal Schuster, ki primerja abesinsko vojno kri. žarskim. Na dan svečanosti po. hcda na Rim 28. 10. 1935 je imel pridigo v milanski stol- nici na čast padlih fašistov. Poudaril je, da je dan 28. 10.. dan pohoda na Rim, «odprl no-vo poglavje v zgodovini Italije in prav tako tudi katoliške cerkve.« Pozval je vernike, da sodelujejo z bogcm na narodnem in katoliškem področju, posebno pa v tem času «ko nosi italijanska zastava zmagoslavno križarski križ in odpira pot misijonarjem in pridigarjem evangelija. Bog bo dobro voljo vseh nagradil z zmagoslavnim mirom, sahvalivši se hrabri vojski, ki se pokovara-va zapovednikom domovine, odpira za ceno krvi vrata A-besinije katoliški veri in rimski civilizaciji... Večno poslan. stvo katoliške Italije, to je poslanstvo miru in Danteja, po katerem je Kristus Rimljan.« Prvi papeževi ljudje so prikazali klanje v Abesiniji kct poslanstvo civilizacije in vere. kot Kristusa — Rimljana! Ta. ko se je približno izrazilo o abesinski vojni 29 italijanskih nadškofov in 61 škofov. * * * Po pokoritvi Abesinije, fco je «bil imperij« uresničen, je go. voril v cerkvi v Adis-Abebi papežev legat Castellani; »Pozdravljam vse junaške vojake, ki pripadajo vojski, ki je iznenadila svet, toda ni iz-nenadila nebes, kajti nebesa so ji bila zaveznik. Doživljate slavne čase. ki ne bodo trajali same eno leto, temveč grmadijo nespremenljivo slavo za stoletja Dejal bi, da je zapisano novo poglavje v veliki knjigi božje previdnosti. Italija je dežela, ki jo je določil bog, da ponese v svet višjo civilizacijo in slavo cerkve. Rim. ski imperij bo razširil v svet Kristusov križ po vzvišenem navodilu duceja. Zaradi tega bomo vedno prosili boga, da bo pri njem in da ga ščiti. Po. zdravljam kraljevske in cesarsko herojsko hišo, ki je dala cerkvi toliko svetnikov, a domovini toliko junakov. Pozdravljam duceja, pozdravljam maršala Badcglia in podkralja Grazianija. Pozdravljam voj. sko. ki je prišla v Abesinijo, da izpolni kulturno poslanstvo.« Foto Magajna. - imeli od koder sega pogled daleč naokrog po divni slovenski, žal, razkosani zemlji tla P Vieh ftizuiu V najskrajpejši kotiček naše zemlje vas popeljem, tja gori, kjer se stikajo meje treh držav, Jugoslavije, Avstrije in Italije, Se daleč naokoli se širi slovenska zemlja. S kopastega karavanškega mejnika Peči nad planinsko vasjo Rateče bomo občudovali iepote slovenskih pokrajin to in onstran državnih meja. To, kar vam opišem, sem videl in doživljal pred zadnjo svetovno vojno tik preden je Nemčija raztegnila svoje meje do naših Karavank. Mnogo se je od tekaj spremenilo po svetu, zemlja pa je ostala ista in narod, bičan in križan, se je -spet vrnil na svoje porušene in zasežene domove. Zadnja železniška postaja na skrajnem severozahodu Jugoslavije, znana širom po svetu, je Rateče-Planica, ljubek planinski kotiček, izhodišče za tromejo na Peči. Zrcalno čisto nebo, z ozonom prepojeni planinski zrak in bil zanj nedosegljiv... Noben *!lini 'n poudaril, da ima Mus- neomejeno podporo vcele ‘!ntijanske katoliške cerkve», ITinr« ,— ,1.. i r mora v svojem lastnem in- esu pomagati tako »pleme-šk*fW- naP°rom». Livornski d )e govoril tedaj o veliki onstrativni poti Mussolini-ri v ^viko, kjer naj bi oživil er,* spomine in s svojim , ovanjem začrtal nove veli-vojaške pohode (do katerih . pozneje zares prišlo!). Li-rnski škof je v svojem govoru Poudaril. da ni le slučajno solin V k° 'st°nasnc z Mus. M— V.em tudl genovski škof oretti: bij nosi kip Materc boi)e toda glavni pomen nje-Vega potovanja je, da vidi ANA SAFRED. AMERIŠKA SLOVENKA ki bo nastopila na koncertu Glasbene Matice v ponedeljek v Avditoriju. • sto naravnih krasot odtehtajo vse morebitne nevšečnosti dolge •poti. Nekaj minut od postaje vstran leži vas Rateče. Med pašniki se vije cesta v planinsko naselje, ki ga krasita dve cerkvici. Župna je sredi vasi na ljubkem obzidanem gričku in daje svojevrsten značaj vsej vasi. Več dobrih gostiln za tujce in letoviščarje premorejo Ratečam. po zasebnih hišah pa se povsod dobe cenene snažne sobe, tako da je letovanje v tem skrajnem kotičku naše zemlje omogočeno vsakemu delovnemu človeku. Visok je tam že svet., 870 m nad morjem. In vendar je lepo raven ter proti Beli peči celo precej obširen. Na obeh straneh so pa gere. In kakšne gore! Predvsem na jugu. Julijske Alpe. Nebotične sive stene, tja do maja v snežni preobleki. Sever zapirajo poslednji izrastki Karavank, ki razmejujejo Jugoslavijo in Avstrijo nekako v dolžini 80 km. Karavankam pravijo Gorenjci tudi Grintavci, menda zato, ker so ponajveč sestavljeni iz grintav-ca, to je dolomita. Tod gori Karavanke seveda niso več tako spoštovanje vzbujajoče kot med Radovljico in Jesenicami. Polagoma polže v dolino, vendar je naša izletna točka, tromejna Peč, še vedno 1509 m visoka, nad Ratečami torej še dobrih šest sto metrov. Brez nezgode smo dosegli vrh. Ko se je začelo svitati med drevjem pred nami, smo jo udarili kar naravnost. Znašli smo se na prostranih pašnikih. Izpod votlega drevesa je curljala voda. Privezali smo si duše in hiteli dalje po planjavi. Se nekaj korakov in odprl se nam je nov svet, pred nami se je razgrinjala Koroška, zibelka slovenske slave, zablestela so v dalji jezera, mogočni skladi silnih Alp so se grmadili in rinili v megleno daljavo. Naša meja teče tik po grebenu. Mestoma po pašnikih, ponekod zavije malo v gozd, ki se vleče dol do podnožnih Rateč. Nismo zavili na bližnji Pe-telinjek, ki je za nekaj metrov višji od naše izletne točke in razkazuje podnožni Korotan še bolj bogato, proti zapadu smo hiteli na Peč, ki je zanimiva že zato, ker nosi na svojem kopa-, je mamutska 1934, leta prinesla stem vrhu velik bel mejnik, raz- j svetovno prvenstvo v skokih, deljen na tri dele in popisan v treh jezikih. Na j več ji del kroga vrh mejnika zavzema Avstrija. V kamen vrezani črti kažeta smer njene posesti vzdolž Karavank. Tudi zdaj ne bo drugače. Na avstrijski strani mejnika 3« bil vklesan nemški napis, da so Avstrijci dobili to zemljo po sen-žermenski pogodbi. Kasneje je Hitlerjeva Nemčija napis gotovo zamenjala, po zadnji vojni pa je obnovljen-a avstrijska republika prikrojila besedilo spet po svoje. Od avstrijske meje proti Ratečam je vklesan kot, k: po rapalski pogodbi pripada Italiji. Ta kot se žal po zadnji vojni ni prav nič zmanjšal! Med obema državama se v ostreni, kotu. koniči jugoslovanska posest. Tudi mi imamo svoj napis in smo ga imeli tudi tedaj. Človek tam gori ne ve, kam bi zrl. Vse mu je novo. pa četudi stokrat gledano, vedno prelepo. Najbolj seveda pritegne pogled Korotan, saj je pisan in slikovit kot najdrznejša slika. Laško ozemlje se izgublja v Karnskih Alpah in v poslednjih mogočnih izrastkih Julijcev, Onstran naše Savske doline se dvigajo silni zidovj Mojstrovke, Slemena, Jalovca in mejnih Ponc. Ozka in dolga soteska se rine med te nebotičnike, prelepa Planica, raj naših smučarjev. Mimo vabljivega smučarskega doma in slovitih smuških skakalnic, med katerimi nam je iz Rateč do konca planiške soteske dve uri hoda. Dolina se tam precej razširi, vsa je zelena kot velikanska preproga, ki se ostro odraža od mogočnih sivih pečin obdajajočih jo gorskih velikanov. Od koče v Tamarju, ki je tako slikovita z zobatim Jalovcem v ozadju, zvabijo turista visoko v skalne rebri divje Ponče majhni slapovi, ki padajo čez njeno razo-rano pečevje in brze v dolino. Tam gori se poraja naša kasneje tako mogočna reka Sava. Nadiža ji pravijo ob rojstvu. 1250 ra visoko rine v beli dan. Pol ure sem se potil do izvirka. Majhen tolmunček kristalno čiste vode, ki pada po pečinah skoraj 150 m globoko in se streljaj za tem izgubi pod zemljo. Le ob velikem deževju drvi po zemeljskem površju dalje Suha razruvana kamenita struga očituje njeno razdiralno delo. To pa je le spomladi ali jeseni, sicer je Nadiža pohlevna vodca. Na dan se pokaže šele nekako sredi med Ratečami in bližnjo vasjo Podkoren. Malo od ceste se sredi zamočvirjenih travnikov zablesti več majhnih, medsebojno zvezanih jezerc, «Zelencev», ki se zbero in kot močan potok hitijo mimo Podkorena do Kranjske gore, kjer se jim pridruži Pišenca, ki prihiti izpod Mojstrovke in izpod Vršiča. Po dolini med Julijskimi Alpami in Karavankami si dela pot povečana Sava Dolinka, pobere spotoma več gorskih potočkov in se pri Ra- dovljici združi s sestrico onstran Triglava, s Savo Bohinjko, In vendar je prav pri Rate-I čah mesto, kjer se bratske vode ločijo in izpod istih gora hite v naš modri Jadran ali pa se počasi privalijo v tuje in daljno Cmo morje. Rateče je razvodje med obema imenovanima morjema. Zanimiva so zelena Podkoren-ska jezerca. Prozorna ko kristal in mrzla ko led. Na tisoče peščenih stožcev miglja na njihovem dnu. In globoke so te vode! Ziasti «ta počen t’nf», kot mu pravijo domačini. Dolini med Kranjsko goro in Ratečami tgr skozi Planico notri do Tarnati3 pravijo ((Slovenska Sibirija«. Nič čudnega! Ko je drugod po deželi že zdavnaj cvetoča pomlad, je tukaj še vse pod debelim snegom. Dobre četrt ure od kolodvora notri v Planico so si na obširni zeleni tratini na Slatni zgradili Ljubljančani, tedanji športni klub ((Ilirija«, krasen smučarski dom, ki zdaj ni več osamljen. Na nasprotni strani doline pa se kar vrste po velikosti smuške skakalnice, ki leto za letom privabljajo na tisoče obiskovalcev. Sredi polja in travnikov, ki se iztekajo proti zapadu, seka slovensko ozemlje jugoslovansko-italijanska državna meja. Kot dvoje biserov se bliskata sloviti Klanski ali Belopeški jezeri pod severnimi stenami razora-nega Mangarta. Spodnje jezero je temnozeleno, skoraj okroglo ter obrobljeno s temnim lesov-jem. Zato je njegova zrcalna gladina za oko skoraj črna. Devet metrov više ležeče Gornje jezero ima sončen položaj in skalovito obrežje, naokoli vitke smreke in košate macesne ter diven razgled. Pogled na nebotični Mangart je od tam edinstven. Kjer zdaj mežikata krasni planinski očesci, Mangartski ali Klanški jezeri, se je v ledeni dobi stegal mogočen ledenik. Polzel je z gora počasi v dolino in prinašal s seboj pesek in še danes. Imenujemo jo lede-kamenje. Njegova sled je vidna niško grobljo. V vseh srednjeevropskih Alpah je prav ta pod Mangartom najznamenitejša. Do petdeset tisoč kubičnih metrov obsežna skala se je tedaj utr- gala visoko na Mangartu in le. denik jo je na orjaškem hrbtu prinesel v dolino. V sledeči toplejši dobi se je led stajal, vode so odtekle, ostali sta le mali jezerci, med njima pa ogromna trideset metrov visoka pečina, ki moli iz nekdanje ledeniške groblje. Bela peč ob progi ali Fužine Jezero, kot so železniško posta jo prekrstili, je bila stara nemška naselbina. Tudi v Trbižu, k; od tod ni daleč, in v nekaterih vaseh Kanalske doline je včasih prevladoval nemški živelj. Med obema svetovnima vojnama se je mnogo Nemcev izselilo v Avstrijo, na njihovo Ernest Hemingway ((Kristus, upam, da ne«, je re-|lz lmole sva.« kei Bonello. «Nočem, da bi me! »Ali še niste bili tam.« kakšna konjenica nabodla na kopje.« «Tistega narednika ste zagotovo vi ustrelili, tenente«, je reke’ Piani. Hiteli /smo. «Jaz sem ga ubil«, je rekel Bonello. »Se nikogar nisem ubil Most na Tllmentu (Odlomek iz romana «Slovo orožju>) ^ j^et, kako obe italijanski 0b-1 v tei vojski in vse življenje sem ^ cerkvena gre <" u: kakega na- državna do Jih vzporedno proti cilj etn. ki le v daljnji preteklosti po-“vil stari in slavni Rim.« Tako so pozneje šli fašistični jvaršali, generali in guverner-j • k' so jih spremljali nunciji 9 legati, v druge smeri, n. pr. 118 Balkan! Prvi večji imperialistični Mussolinijev korak je bila abe-8!*tsfca vojna l. 1935. Pij XI. ni hikoli z ničemer pokazal, da tnu je ta zločinski podvig odvraten, nikoli ga ni obsodil ali kritiziral, temveč je, nasprotno, odobril osvajanje Abesinije. Italijanski zgodovinar Luigi Salvatorelli piše v svoji knjigi: politica della Santa Sede«: s: želel, da bi ubil kakega na rednika,« »Saj si streljal vanj kot v tarčo«, je rekel Piani. «N1 posebno hitro tekel, ko si ga ubil.« «Nič ne de. Nekaj je, kar bom zmeraj pomnil. Ubil sem ga... naredniškega.« «Kaj boš rekel pri spovedi?« je vprašal Aymo «Rekei bom, blagoslovite me, oče, ubil sem narednika.« Vsi so se zasmejali. ((Anarhist je», je rekel Piam. «Ne hodi v cerkev « »Piani je tudi anarhist«, je rekel Bonello «Ali sta zares anarhista?« sem vprašal. ‘ »Ne, tenente. Socialista sva. «Ne.» ((Kristus, lep kraj je, tenente. Pridite tja po vojni, pa vara kaj pokaževa.« »Ali ste vsi socialisti?« «Vsi.» »Mesto je lepo?« ((Čudovito. Takega mesta še niste videli.« »Kako stg postala socialista?« »Vsi smo socialisti. Vsak je socialist. Zmeraj smo bili socialisti.« «Le pridite, tenente. Se iz vas naredimo socialista,« Pred nami je cesta zavila na levo in tam je bil nizek grič in za kamnitim zidom so rasle jablane. Na klancu so nehali govoriti. Hodili smo skupaj v tekmi s časom. * * * Menil sem. da bo bolje, če za' vijemo na jug in v tej smeri okrog mesta, nato pa čez polje proti Campotormiju in glavni cesti k Tilmentu. Ce bi se držali stranskih poti onstran Vid- ma, bi se lahko ognili glavni smeri umika. Vedel sem, da čez ravnino pelje dosti stranskih poti. Stopil sem vzdolž nasipa. «Pojdite», sem rekel. Sli bi proti stranski cesti in hodili južno od mesta. Vsi smo zakoračili po nasipu. S stranske ceste je počil proti nam strel. Krogla se je zarila v blato nasipa. »Nazaj«, sem zavpil. Skočil sem po nasipu in spodrsnil v blatu. Šoferji so bili pred menoj. Tekel sem po nasipu, kolikor sem mogel hitro. Iz gostega grmovja sta padla še dva strela in Aymo, ki je pravkar skočil čez tračnice, se je opotekel, spotaknil in padel na obraz. Potegnili smo ga na drugo stran in ga obrnili. «Glava bi morala biti zgoraj«, sem rekel. Piani ga je predejal. Ležal je v blatu na pobočju nasipa, z nogami navzdol in neredno dihal, s krvjo na ustih. Vsi trije smo v dežju počepnili nadenj. Zadet je bil nizko na vratu. Krogla se je odbila navzgor in izstopila pod desnim očesom. Umrl je, ko sem mašil luknjici. Piani je spustil njegovo glavo, mu obrisal obraz s kosom zasilne obveze in nehal. »Cucki«, je rekel. «Niso bili Nemci«, sem rekel. «Tamle ne morejo biti Nemci.« ((Italijani«, je rekel Piani, besedo je uporabljal kot nekakšen priimek. »Italijani!« Bonello ni rekel nič. Sedel je poleg Ayraa. pa ga ni gledal. Piani je pobral Aymovo kapo, ki se je zakotalila po nasipu, in mu pokril obraz. m * * Bila je zelo čudna noč. Ne vem. kaj sem pričakoval — smrt morebiti in streljanje v temi ir. beg, toda nič se ni zgodilo. Čakala sva, plosko iežeč onstran jarka ob glavni cesti, da ie šel mimo naju nemški bataljon. Ko so bili mimo, sva »kočila čez cesio in šla proti severu. V dežju sva bila dvakrat tik Nem- ne da bi srečala Italijane, nato pa sva čez nekaj časa dosegla glavne tokove umika in vso noč korakala proti Tilmentu. Nisem si mislil, da je umik tako velikanski. Vsa dežela je bila na pohodu, ne samo armada. Hodila sva vso noč in napredovala bolje kot vozila. Noga me je bolela in bil sem truden, toda pot se nama je dobro od-legala. Kako smešno se mi je zdelo, da se je Bonello odločil za ujetništvo. Nobene nevarnosti ni bilo. Brez težave sva se prebila med dvema armadama. Ce Aymo ne bi bil ubit. na nevarnost ne bi nit; pomislila. Nihče naju ni motil, ko sva hodila po železniški progi. Smrt je prišla nenadno in brez smisla. Premišljeval sem. kje je Bonello. «Kako se počutite, tenente?« ie vprašal Piani. Hodila sva ob »esti, polni vozil in čet. «Dobro.» «Sit sem te hoje.« «Zdaj morava samo še hoditi, n:č drugega. Brez skrbi sva.« ((Bonello je bil neumen.« «Točno, neumen 'je bil.» »Kaj boste naredili z njim, tenente?« »Ne vem.« «Ne bi mogli kar reči, da je bil ujet?« «Ne vem.« «Veste, če se bo vojska še vlekla, bo imela njegova družina hude sitnosti.« «Vojske bo konec«, je reke! neki vojak. «Domov gremo. Vojske je konec.« «Vsi gredo domov.« «Mj vsi gremo domov.« «Stopite, tenente«, je rekel Piani. Hotel jih je prehiteti. «Tenente? Kdo je tenente? .Abbasso gli ufficiali!’ Dol z oficirji!« Piani me je zgrabil za roko. «Raje vas bom klical po imenu«, je rekel. Da ne bo nasilja. Nekaj oficirjev so ustrelili.« Pohitela sva mimo njih. ((Poročilo ne bo tako, da bi njegovi imeli sitnosti.« Nadaljeval sem najin razgovor. «Ce je vojske konec, je vseeno«. je rekel Piani. «Pa ne verjamem. da je je. Predobro bi bilo, če bi je bilo konec.« Rateče — Planica. mesto so naselili Lahe. Ostalo pa je tam prvotno slovensko ljudstvo s svojo lepo pesmijo, ki se. glasi čez Ukve in Zabni-ce dol do trdne Lipalje vesi. Gorenja Savska dolina prehaja čez rečico Žilico v Kanalsko dolino, ki jo namaka reka Bela. Ta se izliva v Tilment in z njim v Jadransko morje. V Kanalski dolini je nad Zabnicami nekdaj znamenita božja pot Sv. Višarje. Italijanski stražnik na Peči mi je razkazoval svoje ozemlje, pokazal mi je Monte Lusarj in mi razlagal, kako diven je od tam razgled. Povedal sem mu, da sem bil tam najbrž že pred njim. Pravil mi je tudi o. Rabeljskem jezeru onstran Mangarta in ne daleč od Trbiža. Kar nič mu ni hilo prav, ko sem mu pojasnil, da poznam tudi one krasote in da sem že pred mnogimi leti skozi rabeljski rudnik zlezel v slovito Trento. Čudovito je ono gorsko je-zerce z neznatnim otočkom. Tudi tam naokoli se širi naša govorica. O vsem tem je tekel razgovor vrh zelenih košenic na Peči ob občudovanju prelepe koroške zemlje. Kot na dlani je ležala pred nami. Imel sem vtis, kot da jo gledam iz letala. V podnožju leži trg Podklošter, kjer se od glavne železniške proge odcepi krajevna proga v Ziljsko dolino. Pri Podkloštru se izteka Žilica v Zilc. Tam se pričenja Ziljska dolina, ki je v svojem spodnjem delu do Šmohorja še slovenska. Onstran doline se dviga po-dolgasta gora Dobrač nad Beljakom. Pred šestimi stoletji je zgrmelo pol gore v dolino, zasulo je kopico vasi in zajezilo reko Zilo, da si je morala iz-grizti novo pot do Beljaka, kjer se združi z Dravo. Beljak sam nam je zakrival strmi Dobrač, videli pa sjno Beljaške toplice, Blaško jezero, v ozadju podolgovato Osojsko jezero in v meglenem severovzhodu širno plan Vrbskega jezera. Koroška je izrazita dežela jezer. Saj ima večjih in manjših nekaj nad dve sto. Največje je Vrbsko, ki je sploh največje jezero na slovenski zemlji. Ob njem je položen Celovec, glavno mesto Korošcev. Jezero je dolgo 17 km in široko povprečno 1600 m. Po njem vozijo že majhni parniki. Vse naokoli je obrežje posejano s krasnimi letoviškimi naselji. Južni rob jezera je še slovenski. Tam zadaj se širi naše zgodovinsko Gosposvetsko polje, zdaj potujče-no, visoko nad njim gori na Svinški planini pa se po vaseh Djekše, Kneža in Krčanje še glasi naša mila govorica. Mnogo ponemčenih koroških krajev še danes ne morejo zakriti, da je tam nekdaj živel naš človek. Slovensko pa je še podnožje Karavank zapadno od Beljaka in južno od Vrbskega jezera tja do naše meje pri Spodnjem Dravogradu in še deloma onstran Drave. Strmeli smo v lepo Rožno dolino pod nami. Borovlje, njen največji kraj, se nam je skrivalo, misli pa so nam uhajale na nesrečno ljudsko glasovanje, na plebiscit 10. oktobra 1920. leta, ko smo izgubili nad sto tisoč zavednih bratov in sestra. Počasi je bilo treba misliti na odhod. Prav težka je bila odločitev. Se en pogled naokoli od Visokih Tur čez Karnske Alpe. Za trenutek nam je obviselo oko na Višarjih, pa je podrselo dalje čez Mangart in Jalovec na koničasti vrh Triglava. In še poslednji pozdrav pisani zemlji od Šmohorja do Celovca. Zajel nas je gozd in strma pot nas je kaj urno pripeljala nazaj v naše Rateče. VIKTOR PIRNAT (Nadaljevanje sledi) Zaključna šolska prireditev na Proseku - Kontovelu Poslušalci na uspelih zaključnih šolskih prireditvah so posebno navdušeni nad nastopi pevskih zborov, ki s0 se v letošnjem letu precej pomnožili. Prav je, da vzgojitelji na naših slovenskih šolah goje med učenci prav to področje, ki poleg tega, da vzgajajo mlade pevce, navajajo mladino na skupno delo. 4 / f* l 1 Vremenska napoved za danes: l/ »< »■ l\jl ► Lepo vreme z redko oblačnostjo Y IVLlTlL in rahilm vetrom. — Ozračje se bo nekoliko ohladilo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 28; najnižja 22.1 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 21. JUNIJA 1952 ■ 1 siiif n RKinn SOVJETSKE LADJE V ŠVEDSKIH VODAH? SZ zavrača švedske proteste Na kraj, kjer so bile opažene ruske ladje, so bile poslane enote švedskega letalstva in mornarice - ..Stokholm Tidningen“ predlaga, naj se sovjetskim diplomatom omeji svoboda gibanja - V/ Finskem zalivu sta izginila dva ribiča 1: * .:. LONDON, 20. — Radio Mo- poslane v noči na petek enote skva javlja danes, da so bile svedske obtožbe, nanašajoče se na sestrelitev «Cataline» zavrnjene s posebno noto zunanjega ministra Višinskega, ki je bila izročena švedskemu predstavniku v Moskvi. V noti sovjetski zunanji minister suho zavrača protest švedske vlade m zahteva, naj bi se v bodoče nikdar več ne ponavljale kršitve ob sovjetskih mejah. Radio Moskva pravi: ((Šved- ski ministrski predsednik je 16. junija izročil švedskemu po. slaniku v Stokholmu protestno noto proti akciji ruskih lovcev na škodo švedskega vojaškega letala nad otokom Hium. 18. junija je predstavnik švedske vlade izročil Rusom novo noto v odgovor na sovjetsko z dne 17. junija 1952, v kateri je sovjetska vlada protestirala, ker je švedsko letalo dan prej lete- ?o v sovjetskem zračnem prostoru. Švedska vlada je v svoji noti z dne 18. junija omenila, da je švedsko vojaško letalo bilo neoboroženo in da je letelo nad mednarodnimi vodami. 19. junija je sovjetski zunanji minister izročil švedskemu predstavniku naslednjo noto: «V zvezi z notama švedske vlade z dne 16. in 18. junija se zdi zunanjemu ministru SZ potrebno poudariti, da so izjave v leh notah nasprotne z dejstvi in brez vsake podlage. Trditev švedske vlade da je švedsko letalo letelo nad mednarodnimi vedami in da se ni nikdar približalo sovjetskemu ozemlju na manj kakor 15 milj, ne odgovarja resnici. Ugotovljeno je fcilo, da je švedsko letalo «Ca-talinas v trenutku, ko so ga dosegli sovjetski lovci, letelo komaj 4 milje stran od sovjetske kopne meje severnovzhod-no od otoka Hium. kar pomeni, da je bilo v sovjetskem obalnem pasu. Prav tako ne odgovarja resnici zatrjevanje švedske vlade v noti z dne 18. junija, da bi bilo zadevno letalo neoboroženo, kajti ugotovilo se je, da je btl0 to vojaško letalo, ki’ je odklonilo poziv sovjetskih letal, naj z njimi poleti proti najbiižnjemu letališču in tam pristane in da je streljalo proti sovjetskim letalom. Sele potem kg so sovjetski lovci odgovorili z ognjem, se je švedsko letalo spustilo proti morju. Sovjetskemu zunanjemu ministru se zdi potrebno, opozoriti švedsko vlado na dejstvo, da so se podobne kršitve sovjetskih meja s strani švedskih vojaških letal degajale tudi prej. švedska vojaška letala so preletela sovjetsko mejo 7. in 26. julija 1951, na kar je sovjetska vlada opozorila švedsko vlado in zahtevala, naj prepove podobne primere. Iz izjav švedskega predstavnika ruskemu zunanjemu ministru dne 18. junija letos je razvidno, ida švedska vlada priznava kršitev sovjetske meje dne 13. junija 1952. V zvezi z vsem tem zavrača sovjetsko zunanje ministrstvo protest švedske vlade in ponovno zahteva, naj se kršitve sovjetske meje v bodeče več ne dogajajo*. Švedska vlada proučuje zadnjo sovjetsko noto. Zaenkrat še ni znano, ali bo nanjo odgovorila. V zvezi s tem ugotavlja konservativni list «Svenska Dagbladet«; «Na žalost je treba rusko noto tolmačiti *na način, kakor da ima namen, vzdrževati še nadalje napete odnose med Švedsko in SZ. povzroče ne zaradi zadnjih incidentov«. Medtem so se razširile govo-rice, da so bile severno od otoka Gotland v švedskih teritorialnih vodah opažene ruske vojne ladje. Enote švedske mornarice in letalstva so skozi vso noč in danes zjutraj križarile nad tem področjem. V zvezi s tem pravi današnje poročilo švedskega glavnega stana za obrambo: »Nepotrjena vest, da križarijo ruske vojne ladje severno od Gotlanda na področju, kjer je domnevno izginilo letalo DC 3, je dovedlo do tega, da so bile na ta kraj švedskega letalstva in mornarice. Rezultat iskanja se je pokazal negativen. Glavni stan za obrambo je danes zjutraj potrdil tudi vest, da je reakcijsko letalo neznane države kršilo v torek švedski zračni prostor nad mestem Halmstadt na zapadni obali Svedske. Ugotovljeno je bilo, da letalo ni bilo švedsko. Sved. ski glavni stan ne more potrditi vesti, na podlagi katerih naj bi bili opaženi na tujem letalu. sovjetski znaki Od torka dalje je v ^eljavi ukaz glavnega poveljnika, naj se vzdolž vseh meja države pazi zlasti na morebitne pojave tujih letal. V zvezi s procesom ruskega vohuna Fritiofa Enboma predlaga liberalni list «Stoknolm Tidningen», naj Švedska omeji gibanje sovjetskih diplomatov. Funkcionarji sovjetskega poslaništva, pravi list. že dtolgo na najbolj nesramen način izrabljajo našo gostoljubnost' in popolno svobodo gibanja, ki jim jo mi kot tradicinaini optimisti dovoljujemo. Vse to delajo z namenom, da bi motili naš, mir in izpodkopali našo svobodo in neodvisnost«. List zaklju. čuje. da bi bili takšni ukrepi [sprejeti s splošnim zadovoljstvom v državi, zlasti zato. ker so «naši predstavniki v Moskvi praktično internirani ij* bj torej ne moglo priti do protiukrepov*. sta oba nabavljaca potovala skozi Rim in se tam domenila z italijanskimi in švicarskimi funkcionarji o posojilu ladje. Eden izmed teh funkcionarjev je predsednik italijanske petrolejske družbe za Srednji vzhod (CIPMO) grof Ettore Della Zonta, ki se je pogodil za nakup dveh milijonov ton surovega petroleja, drugi pa naj bi bil direktor švicarske družbe «Budenberg», D. Arnet. Nabavljaca sta baje izjavila: «Sporazumeli smo se, da imajo svobodne države sveta ne le moralno in legalno pravico, nabavljati iranski petrolej, marveč da so dolžne to storiti prej, nego bo angleško zopr-stavljanje pahnilo Eerzijo v komunistične roke*. v'' J,'■> aBaj®®as»iSsws*a8a RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.25: Koncert mešanega zbora KUD Jože Hermanko iz Maribora. — Trst II.: 18.30: Koncert sopranistke Rozine de Forti Tomičič. 20.00: Čajkovski: Trnuljčica. — Trst I.: 11.00: Simfonična glasba. — Slovenija. 14.00: Umetne in narodne pesmi, poje moški zbor ((France Prešeren* iz Kranja. RAZVOJ JUŽNOKOREJSKE POLITIČNE KRIZE IZGREDI V PUSANP Pristaši Singmana Rija so napadli skupino parlamentarcev, ki se zavzema za kompromisno rešitev Zavezniške vojake, ki so bili ranjeni na korejskem bojišču, prevažajo letala v sodobno urejene bolnišnice na južnem Japonskem, kjer jim nudijo prvo pomoč, nakar jih druga letala vozijo čez Tihi ocean v 10.000 km oddaljene Zedinjene države. PUSAN, 20. — Glasnik parlamentarne skupine, ki se zavzema za kompromisno rešitev trenutne politične krize, je izjavil, da bo pozval skupščino, naj poimensko glasuje za kompromisni predlog. Ta skupina trdi, da lahko računa s 117 glasovi v skupščini, med temi 7 poslancev opozicijske nacionalistične stranke. Poimensko glasovanje pa bi skupina zahtevala, ker se boji, da bi nekateri poslanci, čeprav so naklonjeni kompromisni rešitvi, prešli v opozicijo. Skupščina ima možnost odločiti o načinu volitev. Medtem pa je nacionalistična stranka izjavila, da njeni člani ne bodo glasovali za kompromisno rešitev, ako ne bo prej ukinjen preki sod in izpuščeni aretirani poslanci. Kompromisna rešitev predvi. HANGOE (Finska). 20. — Finske ribiške ladje iščejo v Finskem zalivu dva ribiča, ki sta izginila s svojim čolnom. Siri se bojazen da je ribiča in njun čoln odpeljala ena izmed sovjetskih ladij. Ribiča sta izginila isti dan, ko je bilo sestreljeno švedsko letalo «Catalina». Vrniti bi se bila morala v Ha-ngoe v torek, potem ko sta 24 ur ribarila nedaleč stran od kraja kjer je bilo o njiju več nobene vesti. Vreme je bilo povoljno in v primeru pokvarjenega motorja je imel čoln na razpolago še jadra. O dogodku so bili obveščeni obalni pregledniki in ra-diooddajne postaje. Krajevne oblasti pomagajo policiji pri iskanju. Tudi oblasti in policija domnevajo, da so ribiča odvedli Rusi. ki imajo v zalivu pomorske in letalske vaje. ■ . 'lili NA KOLESARSKI DIRKI „PO ŠVICI" SE ASI NISO BORILI Predzadnja in najtežja etapa brez sprememb pri vrhu Volilna kampanja v Ameriki NEW YORK, 20. — Senator Cabot Lodge je prepričan, da je imenovanje generala Eisen-hovverja v Chicagu že zagotovljeno. Po ugotovitvah tiska lahko računa Taft trenutno na 446 delegatov, Eisenhower pa na 393 Medtem pa trdi Taft, da razpolaga že s 588 delegati in da si je 56 novih delegatov pridobil po povratku Eisenhower-ja v ZDA. ZDA in iranski petrolej LONDON, 20. — Glasnik zunanjega ministrstva je danes odločnci zanikal vesti, češ da je bila petrolejska ladja «Rose Marie* z grožnjami prisiljena pristati v Adenu. List «Denver Post*, ki izhaja v Denveru (Colorado), zatrji*-je da sta dva tamkajšnja meščana 27. maja v Teheranu sklenila pogodbo za nakup i-ranskega petroleja v prihodnjih petih letih, in sicer količine. vredne nad 183 milijonov dolarjev. Skupina petrolejskih ladij bo v kratkem pričela voziti iz Perzije ta petrolej v ZDA. Po pisanju lista naj bi bila «Rose Marie* prva, ki je pričela s prevozom. V petih letih bi moralo biti prepeljanih 15 milijonov ton petroleja. Pred povratkom v domovino AROSA, 20. — Petdeset dirkačev je startalo na sedmi, predzadnji in najtežji etapi kolesarske dirke «Po Svici». Jean Robič se ni prijavil na startu, ker hoče po lastnih izjavah Čuvati moči za bližnji «Tour de Francev. Isti razlog je kriv, da letos ni prave borbe za prvo mesto. Tudi Kueblerju je domača vožnja zgolj dober trening za francosko dirko. Okoriščajo se s takim stanjem ljudje kot je Fornara, Clerici in še nekateri drugi, ki so si na ravnih dirkah če naredili kosti in so boljši kot povprečni švicarski tekmovalci. V današnji etapi je bilo treba po strmih in prašnih serpentinah, na prelaz S. Bernardino (2063 m), sledil je spust na cestah drugega in tretjega razreda do Chura, odtod zopet navkreber proti Arosi (1800 m). V prvih kilometrih so zbežali Demulder, Croci-Torti in Weilemann. Ob vznožju S. Bernardina so imeli pet minut naskoka, nato pa je skupina najboljših reagirala. Vrstni red na vrhu je že bil naslednji: Ku ebler, Fornara, Metzger, Brule', Giudici, Clerici, Demulder itd.. Ti tekmovalci so vozili v zelo kratki razdalji. V s pustu se je iz prvih stvorila skupina, na polovici poti iz Chura v Aroso, pa so to skupino zapustili Kuebler, Fornara in Clerici. V zadnjem delu je Fornara z odlično vožnjo zapustil oba sovozača in sam pri vozil na cilj. Od 76 tekmovalcev je po današnji etapi ostalo v borbi le še 44. Tehnični rezultati etape Lo-carno - Arosai, dolge 177 km: 1. Fornara (It.) 6.22:33; 2. Kuebler 6.23:19; 3. Clerici isti čas; 4. Metzger 6.23:29; 5. Giudici Isti čas; 6. Cerami 6.23:58; 7. Brule’ isti čas; 8. Rossello V. 6.24:42; 9. Lambertini 6.25:06; 10. Demulder isti čas. LESTVICA : 1. Fornara 39.16:55; 2. Kue bler 39.21:52; 3. Clerici 39.23:51 4. Cerami 39.29:44; 5. Giudici 39.32:44; 6. Goldschmidt 39.36:09 7, Demulder 39.37:12; 8. Schaer 39.37:21; 9. Brule’ 39.38:11; 10. Fondelli 39.38:55; 11. Metzger 39.41:39; 12. Lambertini 39.42:29; 13. Close 39.49:27. Deveta partija šahovskega dvoboja Gltgorič - Reshevskv remi NEW YORK, 20. — Deveta partija šahovskega dvoboja Gli-gorič - Reshevsky se je končala neodločeno. Zadnjo partijo bosta nasprotnika igrala v nedeljo popoldne. Stanje: 5-4 za ameriškega velemojstra. O igri v deveti partiji je Gli-gorič izjavil, da ga je presenetilo, da je Reshevskjr, ki je imel bele figure, dokazal miroljubne namene. Reshevskjr je takoj for-siral simetrični položaj, ki je hitro privedel v 20. potezi do remija. Reshevsky pa je po partiji dejal, da ne želi izgubiti dvoboja in da si je s tem remijem zagotovil vsaj neodločen rezultat, če bi izgubil zadnjo partijo, v kateri ima Gligorič bele figure. V Pakistanu stadion za 100.000 gledalcev LAHORE, 20. — V Lahore gradijo stadion, ki bo lahko sprejel 100.000 gledalcev. Stadion naj bi služil olimpiadi 1960, Pakistan ki bi jo hotel organizirati. Ako bi prošnja bila uslišana, bi olimpijske igre 1960. leta bile šele ob koncu zime, ker je poleti v Lahore prehuda vročina. Jugoslovanska enajsterica za tekmo proti Norveški BEOGRAD, 20. — Na izredni seji izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije so določili državno reprezentanco, ki bo igrala 25. junija v Zagrebu proti Norveški. Moštvo sestavljajo: Beara; Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec. Rezerve: Cvetkovič, Co-lič, Diskič, Luštica, Rajkov, Conč, Firm. Z vseh vetrov O Olimpijski komite Jugoslavije je sklenil, da bodo odpotovali nogometaši zaradi Temeljite Matliarcv s BUDIMPEŠTA, 20. — Madžarski atleti se že dalj časa vestno pripravljajo za olimpia-do. Število kandidatov za sestavo moštva bo skrčeno konec meseca na 250. Končno sestavo bodo določili julija. Madžari polagajo največ upanja v metalca kladiva Nemetha, Olgo Gyarmati (skok v daljino) in Klicsa (met diska). Ta je pred dnevi izboljšal državni rekord z 52,80 metrov, takoj nato pa je vrgel orodje še 53,44. Klicsa je odkril sloviti trener Lajoš Balogh. V kratkem je postal madžarski prvak. Trenira dvakrat dnevno in ima po mišljenju strokovnjakov dobre izglede v Helsinkih. Klics Pili svoj stil zlasti s proučevanjem filmov, kjer so posneti pri poslu najboljši tekmovalci te panoge. 4:50.6; 800 metrov: 9:51.5, kar je nov francoski rekord na tej progi. Zaključni sprint rekorderja je bil nenavadno oster. Boiteux je na cilju bil svež. Invalid brez noge skočil v višino 181 cm HELSINKI, 20. — Finec Erk-kt Vihunta, ki je že dolga leta brez leve noge, je postavil nov svetovni rekord v skoku v višino za invalide z rezultatom 181 cm. Pred. dvema letoma je Vihunta, ki biva V centralni Finski, izenačil s 175 cm ta rekord katerega je dotlej imel neki Nemec. Vihunta skače brez za leta. Pod prečko začne poska kovati na eni nogi, nato se dvigne in s precejšnjo eleganco preskoči letev. SVETOZAR GLIGORIC NOV EVROPSKI REKORD V PLAVANJU Jean Boiteux 18:40.8 na progi 1500 metrov TOULOUSE, 20. — Francoski plavalec Jean Boiteiux je postavil nov evropski rekord na progi 1500 metrov prosto s časom 18:40.8. Prejšnji rekord je imel Madžar Czordas s časom 18:49.6. I Vmesni časi: 100 metrov: 1:00.4; 200 metrov: 2:17.4; 400 metrov: izločilne tekme z Indijo na olimpijske igre v. Helsinki prej, in sicer 7. cli 8. julija. Do Stockholma se bodo peljali z vlakom, od tam pa z ladjo do Helsinkov. Telovadci in atleti bodo odpotovali 14. ali 15. julija, O Priznani jugoslovanski trener plavanja Darko Prvan je te dni odpotoval s svetovnim prvakom v prsnem plavanju Nemcem Kleinom na Švedsko, kjer ga bo kot že do sedaj, pripravljal na climpia-do. Klein si je zbral Švedsko za trening zaradi klime, ki se ne razlikuje mnogo od one na Finskem. Obenem bo Prvan treniral tudi švedskega prvaka v prsnem plavanju Oestranda. O Madžarska Eva Szekellp je preplavala 200 m prsno v izvrstnem času 2:51,8. ki n? bi bil v sramoto dobrim evropskim plavalcem. - - Tako mi mislimo: Bologna - Como Lazio - Triestina Legna no - Palermo Lucchese - Spat Milan - Fiorentina Na poli - Atalanta Padova - Juventus Pr0 Patria - Inter Sampdoria - Novara Torino - Udinese Brescia - Livorno Pisa - Fanfulla Verona - Roma Venezia - Modena Monza - Piorabino deva splošne predsedniške volitve, ne dovoljuje pa predsedniku imenovati vlado brez pristanka skupščine. Skupina izgrednikov je danes vdrla v prostor, kjer se je sestalo okrog 50 parlamentarcev, ki so naklonjeni kompr^nisni rešitvi trenutne krize. Zborovanje je organiziral Mednarodni klub v Pusanu in udeleženci so v onem trenutku sestavljali resolucijo, v kateri zahtevajo odpravo prekega soda in osvoboditev aretiranih poslancev V resoluciji je tudi protest proti diktaturi predsednika Singmana Rija in odobritev posredovanja komisije OZN za Korejo. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki diplomatskih misij in komisije OZN ter dopisniki tujih listov. Ko so izgredniki potolkli stekla s kamenjem, vdrli v dvorano in pričeli pretepati navzoče, so novinarji pobegnili skozi okna. Več politikov je bilo ranjenih. Policija je sicer takoj prišla na mesto, vendar ni skušala zadriBti napadalcev. Ob prihodu v ZDA je bivši vodja delegacije OZN na mi' rovnih pogajanjih v Pan Mun Jomu, admiral Joy, izjavil, da je treba pogajanja nadaljevati. Edino, kar Severnokorejci spoštujejo, je dejal, so potrpežljivost, odločnost in vojaška moč. po njegovem mnenju so prišli dogodki v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo kot nalašč Severnokorejcem. Admiral trdi, da je največja težava pri pogajanjih v tem, ker severnokorejski delegati nimajo pooblastil za dokončne odločitve. Za vsako odločitev, je poudaril Joy, se morajo zateči k glavnemu stanu V glavnem so Kitajci, ki vodijo pogajanja ter prevladujejo tako na boji. šču, kakor pri konferencah. Po prihodu v Ottawo je an gleški minister Selwyn Lloyd ki se je mudil na Koreji in na Japonskem, izjavil novinarjem, da on in obrambni minister Alexander južnokorejske-ga predsednika nista pustila v dvomih glede njunega stališča v zvezi s političnim razvojem na Koreji. Lloyd je dejal, da je bilo s Singmanom Rijem podrobno obravnavano vprašanje, ki je povzročilo zaskrblje nost Anglije, to je proglasitev prekega soda in aretacija juž-nokorejskih parlamentarcev. Po njegovem mnenju bo južno-korejski politični položaj lahko rešen z demokratičnimi sredstvi. Uradno,poročilo z otoka Ko-jedo javlja, da je bilo izmed 80.000 vojnih ujetnikov preseljenih v nove manjše sektorje že 70.000 mož in da je s tem pravzaprav opravljeno glavno delo Poročilo dodaja, da sektorjih ne izobešajo več svojih zastav, ujetniki ne prepevajo in takoj ubogajo vsak ukaz. Z bojišča poročajo, da so zavezniki zavrnili nekaj sever nokorejskih napadov pri Kum songu, Jončonu in zapadno od Corvona. 1 LONDON, 20. — V polfinalu teniškega turnirja za prvenstvo Londona je v kategoriji posameznikov Mervyn Rose porazil Ken Mc Gregorja (oba Avstralija) s 6-4, 6-4. Sedgman je premagal Dorfmana (ZDA) s 6-1, 6-2. * # aic ^ POMPTON LAKES. 20. — Sugar Ray Robinson hoče premagati Joa Maxima v ponedeljek s k. o. To bo doslej njegov najhujši nasprotnik. Olimpijski kandidati niso zadovoljili SIRMIONE, 20. — Italijanski nogometaši, ki so se zbrali na trening tekmi za določitev olimpijske reprezentance, so se danes razšli. Trening ni zadovoljil in bo treba vsaj za nekaj mest iskati drugačno rešitev. Igralci se bodo zopet sestali v torek, vendar prihodnji teden ne bodo trenirali z žogo. KINO V T K S T C Rossetti. 16.30: ((Vkrcanje “P01' noči*, Paul Muni. Excelsior. 16.00: ((Dnevnik nest ga kurata*, C Laydu. „ NaziODale. 16.30: «Damask 25>, »• Bogart M. Toren. ... Fenice. i6.30: ((Združeni v vanju*, W, Corey. Filodrammatico. 16.30: »AvatU* rist iz Macaoa*, J. Russel. Arcobaleno. 16.30: ((Sinovi slave* Astra Rojan. 16.00: «Vesela Wj£ tija», Judy Garland, G, K*Wj Alabarda. 16.00: ((Zabavajmo « itocoj!*, D. Baye, G. Armonia. 15.30: ((Čudoviti m®"1' D. Kaye, V. Mayo. Ariston. 16.00: »Ljubljenec borca*, R. Stack in Joy P3*'’ Aurora. 16.30: «BroadwaySka u spavanka*. D. Day. . Garibaldi. 15,30: «Tol-pa treh or žav» St. Cochran in V. Grey. Ideale.’ 16.30: »Divni begunec* Impero. 16.00: »Mesečnica*. Italia. 16.00: «Za®T vih valčkov. 20.30 Športna kro" ka 20.40 Rapsodije in fa-Tlt331 V 21.00 Malo za šalo — malo »f* nato stavki iz znanih koncert® j 22.00 Baletna glasba. 22.30 retnl motivi. 22.45 Večerni P1 23.15 Poročila. TKST I. 7.45 Jutranja glasba 11.00 S* fomčna glasba. 12.15 Glasbeni ® zaik. 14.00 Gledališka 17.45 Plesna čajanka. 18.30 OP* ni zbori. 19.30 Pesmi. 19-40 . spodarske aktualnosti. 19.50 K ( ke športne vesti. 20.16 Vec« e spored. 20.30 Variete. 21.30 or* ster. 22.30 Koncert. SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 med'’ 1 Operne uverture m gre. 12.30 Poročila. 13.00 stveni nasveti. 13.30 Lahka 813 ^1, 14.00 Umetne in narodne Pe_ejr poje moški zbor «France rN.ji. ren* iz Kranja. 15.00 15.30 Solistična glasba, l7-00.^* nite kaj igramo! 18.30 r narodna glasba (prenos iz " .* \t ba). 19.00 Okno v svet. 19 .ma. znanih baletov. 19.30 P°r« s* 19.40 Zabavna glasba. 2°' ,anK°-harmoniko igra Avgust = eJ> 20.30 Javni koncert 23 „refl(4 orkestra Radia Ljubljana tPui, iz Doma Armije v LjuBW 22.00 Poročila. 1 si PICHUII nun ^ j Prei/iidel prof. dr. 1 Pr. Bradač j — «Igxal je vloge v nizfcotno komičnih pantomimah In je bil, kakor mnogi njegovega stanu, nepoboljšljiv pijanec. V svojih boljših dneh. preden sta mu razuzdanost in bolezen vzeli moči ter je postal bled in suh, je imel dobre dohodke in bi jih imel lahko, če bi znal pametno gospodariti, še nekaj, četudi ne mnogo let, ker tl ljudje ali zgodaj umirajo ali pa se pretegujejo nad svoje moči, od katerih edinih je odvisen njihov preživek. Toda njegova slaba navada ga je tako hitro ugonobila, da ga pri gledališču niso mogli dalje rabiti ter so mu odpovedali službo. Pivnice so imele zanj tar, ki se mu ni mogel upirati. Bolniška postelja brez zdravniške pomoči in brezupna revščina sta ga čakali tako zanesljivo kakor smrt sama, če ne začne drugače živeti: ni začel in posledice si je lahko misliti. Zaman se Je potegoval 'za drug engagement in začela se je zanj največja beda. Kdor količkaj pozna gledališko življenje, ve, koliko revežev ima vsak večji oder — ne redno angažiranih igralcev, ampak plesalcev, statistov, klovnov 1-n drugih takih, ki jih »prejmejo za kako priljubljeno pantomimo ali lokalno farso, potem pa spet odšlo ve, dokler jih morda zopet ne pokliče v službo kaka nova privlačna igra. Mož, ki o njem govorim, se je čutil prisi- ljenega zateči se k tako žalostmi obrti; vsak večer je postavljal v majhnem gledališču stole in sl je tako zaslužil na teden nekaj šilingov, ki so mu omogočali, služiti svojemu staremu nagnjenju. Toda tudi ta vrelec dohodkov je kmalu usahnil; preveč neredno je živel In je bil blizu smrti za lakoto, ki ji Je usel samo s tem, da si Je zdaj zaslužil malenkost pri kakem zakotnem gledališču, zdaj si izposodil neznaten znesek pri kakem starem tovarišu. Ob tem času in ko je že več ko leto dni bogve kako životaril, sem imel kratek engagement pri enem izmed predmestnih gledališč tn tam sem ga spet videl, potem ko sem ga že dolgo zgubil iz oči; zakaj jaz sem potoval, okrog po deželah, dočim je on bedno životaril v naj-slabslh mestnih okrajh v Londonu. Nekega večera sem ravno nameraval zapustiti oder. ko me nekdo potrka na ramo. Nikoli ne bom pozabil strašnega pogleda, ko sem se ozrl. Moj stari znanec je bil oblečen za pantomimo; stal Je pred menoj v pestri obleki klovna. Pošastne postave v smrtnem plesu, najstrašnejše fantastične slike, ki jih je kdaj naslikal čopič najgenialnejših slikarjev, ne morejo biti niti na pol tako grozne. Njegov napihnjeni život in njegove skrčene noge — še stokrat grse zaradi njegovega gizdavega kostima — njegove steklovlte oči, v najostudnejšem kontrastu z belo barvo, ki je bil z njo pobarvan njegov obraz — njegova groteskno okrašena tresoča se glava kajti zadela ga je bila kap — in njegove dolge, s kredo pobeljene koščene roke: vse to mu je dalo tako strašno, nenaravno podobo, da se ne da popisati; še danes mislim z grozo na to. Njegov glas je bil votoi in se je tresel, ko me je potegnil v stran, ml pripovedoval v zlomljenih besedah na dolgo in široko zgodovino svoje bolezni in bede ter me kakor običajno milo prosil za majhno posojilo. Dal sem mu nekaj .šilingov in. ko sem odhajal, sem slišal bučni smeh. ki je spremljal njegov nastop na odru. Nekoliko večerov pozneje mi je prinesel deček umazan kos papirja, na katerem je bilo s svinčnikom načečkanih nekaj besed, ki so izražale prošnjo, da bi ga po predstavi obiskal v njegovem stanovanju, ne daleč od gledališča — ime ulice sem že pozabil — da je nevarno bolan. Obljubi} sem, da pridem člmprej ter sem hitel takoj k njemu, ko je padla zavesa. Bilo je že poznof zakaj igral sem vTaadnjem dejanju; bila je beneflčna predstava in je nenavadno dolgo trajala. Noč je bila temna in mrzla, pihal je oster veter ter gnal pred seboj hudo ploho. Po ozkih in malo obiskanih ulicah so se napravile mlake in, ker so mnoge svetilke od vetra ugasnile, se je hodilo ne le zelo neugodno, ampak tudi precej nezanesljivo. Toda na srečo sem našel pravo pot brez posebnih težav tudi v do-tično hišo — skladišče premoga, kjer je zadaj v prvem nadstropju ležal mož, ki sem ga šel obiskat. Strašno siromašna ženska, njegova soproga, mi je prišla naproti in ml je rekla, da je pravkar zadremal. Tiho me je peljala v sobo ter ml postavila stol pred posteljo. Bolnik je bil z obrazom obrnjen k steni in, ker ni mogel opaziti, da sem tam. sem imel dovolj časa, da sem se razgledal po sobi. Ležal Je na starem zložljivem posteljnjaku; okrog zglavja je bila potegnjena raztrgana zavesa, da bi branila veter, ki Je pihal skozi okenske špranje in številne razpoke v vratih, tako da se le zavesa neprestano majala. V kaminu Je tlel slaboten ogenj in nedaleč odtod je stala stara trioglata umazana miza s steklenlčlcami zdravil, z razbitim kozarcem in nekaterimi drugimi siromašnimi posodami. Na tleh jž bilo postlano prav tako revno ležišče, na katerem Je spalo majhno dete, in zraven na stolu je sedela žena. Na dveh zidnih policah je stalo nekoliko krožnikov, skled in loncev, pod njimi pa so visele gledališke rokavice in dva rapirja. To Je bilo. izvzemši nekoliko cunj, ki so ležale tu pa tam v neredu po kotih, vse, kar sem mogel videti v sobi. oStl Bilo Je dovolj časa, da sem si ogledal vse te podrob ^ in opazoval bolnika, kako je težko dihal in hlipal v tu* ^ preden je zapazil, da sem v sobi. Pri neprestanih P°slc'J*'et!elJ8 bi našel udobno mesto za svojo glavo, je sunil roko s P°braf-in omahnila je na mojo. Planil je kvišku in mi strmel v o ^ «Gospod Hutley. John*, je rekla njegova žena; *,„£?>• gospod Hutley, ki si danes zvečer poslal ponj; se spom!n-’ «Ah!» je rekel ter si z roko otiral čelo; «Hutley " ^IL-ijei se že spominjam*. Cez nekoliko trenutkov me je krčevito P^j za roko ter nadaljeval: »Ne zapusti me — ne zapusti na®' stari tovariš. Ona me hote umoriti, umoriti me hoče, v ten0’ «A11 je že dolgo v tem stanju?* sem vprašal jokajočo »Od sinoči*, je odgovorila. »John. John, kaj me ne P°z^ ^g-'«Ne pusti je blizu!* se je zgražal, ko se Je sklonila na« ga: »Zapodi jo; ne morem je trpeti pri sebi*. p o- Strmel je vanjo s pogledom najstrašnejše groze in » tem zašepetal na uho: «Tepel sem jo, Jem moj; vier ^aj jo in že večkrat sem jo nabil. Njo in otroka sem pogn-* ^e v smrt za lakoto in zdaj, ko sem slab in brez pomočl j0ce. za to umoriti; vem čisto gotovo. Ko bi jo ti slišal, bi tudi ti vedel. Ne pusti je k meni!*. -n0 P« Izpustil mi je roko in onemogel omahnil na blaz'^ pl predobro sem vedel, kako je. Ko bi bil le količkaj ^01 ml bil pogled na bledi obraz in izsušeno postavo ppot povedal resnico. «Stopite rajši malo v stran*, ^ ženi. »Ne morete mu pomagati in morda bo videl' ne bo videl*. Stopila je za posteljno zaveso, da Kmalu je odprl oči In pogledal plašno naokrog (Nadaljevanje sledi) NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 5700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 'zanSnet* -05T. PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega DzO.Z- ' Ljubljana Tyr5eva 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega